RAZDELILI SMO
SREČO
Stran 25
ZADRUGE
»POVOZILE« STRASKA
Stran 10
QGLEDALO
OBČINE VO JNIK
Stran12-14
ŠT. 27 - LETO 57 - CELJE, 4. 7.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
ODVETNICA POD
NADZOROM?—
Foto in montaža: GREGOR KATIČ
ZABAVA ZA VSE,
KRAČA PA ME
Stran 9
AMERIČANI V
RIMSKIH
Stran 8
Otroci do 14 let na 3. oz.
4. ležišču: 50% popusta
Paket vsebuje:
ustrezno število
polpenzionov, pijačo ob
večerji (malo pivo ali 2
del vina ali 2 del
fanta/kola) in igranje
mini-golfa, uporaba
odprtega bazena, prevoz
na plažo.
Informacije in
rezervacije na tel:
05/66 05 100
2
DOGODKI
KOMENTIRAMO
Tace že molijo
Po vročem poletjdi nas očitno čaka tudi zelo vroča jesen.
Če bodo temperature bolj zmerne, pa bodo bolj nezmerni
lokalni veljaki, kajti nepreklicno se bodo začele hude dirke
za županske in svetniške stolčke v novih sklicih občinskih
oblasti.
Seje boj zanje že začel? Za Celje že lahko rečemo, da seje.
Pa ne z najavami kandidatur in resnimi spori. Bolj s pra-
skami, ki pa pozornemu opazovalcu že pokažejo, kam pri-
ljubljena domača žival taco moli.
Kako drugače naj si tolmačimo prve strankarske praske,
ki so se po lepih in dolgih treh letih mirnega sožitja, skoraj
pet mesecev pred volitvami, pričele vnemati v občinskih
klopeh. Kar naenkrat so se v svetniških razpravah pričele
pojavljati besede kot so: »koalicija..., ta je pa iz te stran-
ke..., kot je znano, hočejo imeti na pravih mestih svoje lju-
di, ki so iz prave stranke...« in podobno.
In še več! Bolj kot le zaznavne so postale populistične
razprave, ki naj bi ugajale ljudem - volilnemu telesu torej.
Tako smo na zadnji seji doživeli kopico razprav, ki so imele
namen predvsem - ugajati. Sedemodstotno podražitev vri-
čevskih programov, ki bo starše glede na plačilne razrede, v
katerih so, stala od 350 do 2.800 tolarjev, so hoteli prevaliti
kar v breme proračuna, kar bi iste davkoplačevalce stalo
čez 20 milijonov tolarjev. Ko so dražili vodo, v povprečju 220
tolarjev na gospodinjstvo bo to stalo, so se svetniki tako raz-
pištolili, da razprave kar ni hotelo biti konec. In skoznjo se
je vlekla debela in razpoznavna rdeča nit - skrb za občane,
ki s svojim težko prisluženim denarjem komaj še shajajo.
Podobno je bilo s podražitvijo občinske takse za obremenje-
vanje voda... No, hvalabogu, da so se po treh letih sožitja le
spomnili na občane...
Res ni bil tako neumen predlog, da bi do volitev seje
naših modrih in za občane skrbečih svetnikov prenehali
prenašati po televiziji. Mestni svet bi vsaj do volitev nor-
malno deloval, brez tistega policaja v glavi, da mas ve-
soljno Celjstvo gleda in kaj si bodo, za boga milega, mislili
o nas...«
BRANKO STAMEJČIČ
Prekletstvo
mesta?
Mariborski Lent je največji festival na območju nekdanje
Jugoslavije. Proračun zanj znaša 1,5 milijona evrov, orga-
nizatorji pa dobijo najmanj tri milijone mark sponzorske-
ga denarja v enem letu - kar je največ od vseh slovenskih
kulturnih institucij. Letos, ob 10. obletnici, so nameravali
pripraviti spektakel z vodnimi zavesami in laserskimi šovi
na Dravi, s čemer so skušali simbolično očistiti prekletstvo
z mesta Maribor Spektakla ni bilo, ker niso uspeli zagoto-
viti 40 milijonov tolarjev potrebnih sredstev. V Celju bi bilo
40 milijonov dovolj za osem let sofinanciranja prireditev,
oziroma za dva celotna proračuna Poletja.
Celje se z Lentom ali katerim koli drugim festivalom v
Sloveniji res ne more primerjati, in prav je tako. Lahko pa
bi si vzeli za vzor tisto, kar je na uspešnih in uveljavljenih
festivalih dobro. To so prireditve, ki na prizorišče privabijo
nekaj tisoč ljudi v enem dnevu. Sveže ideje, kakovostni in
popularni izvajalci ter, nenazadnje, uspešni načini, kako
pridobiti potreben denar. Kdo pravi, da bi morala priredi-
tve v Celju sofinancirati ravno MOC? In zakaj se v Celju ne
najde nihče, ki bi bil sposoben organizirati festival, za ka-
terega ni nujno, da bi bil kopija kakšne podobne priredi-
tve?
Poletje v Celju, knežjem mestu ni festival. To niti ne želi
biti, pravijo člani odbora za prireditve, pa vendar se pojav-
lja vprašanje, kaj potem sploh je. Tisto, česar ni mogoče
imenovati, ne obstaja, je eno osnovnih pravil med družbo-
slovnimi raziskovalci.
Ko bodo poletne prireditve v Celju dobile ime, ko se bo
natančno vedelo, kakšen je njihov cilj, kakšnemu občins-
tvu so namenjene in nenazadnje, ali gre za festival, sejem,
ali preprosto niz prireditev brez pravega koncepta in kate-
rih osnovni namen je, da popestrijo dogajanje v mestu, bo
mogoče tudi od Poletja v Celju pričakovati več. Celo to, da bo
sčasoma pridobilo lastno, izvirno vsebino in dovolj prepoz-
navno identiteto.
ALMA M. SEDLAR
Skrivnosti
mladinskega zavoda
V Mladinskem centru Celje so razveljavili razpis za direktorja
Mladinski center Celje je,
po nekoliko nepričakova-
nem odstopu dosedanjega
direktorja Toneta Kregarja,
sredi maja objavil razpisa
za novega direktorja. Po
neuradnih podatkih so se
prijavili trije kandidati in
kandidatka, te dni pa je
svet zavoda Mladinski
center po tihem in brez ja-
snih pojasnil razpis razve-
ljavil.
Svet zavoda Mladinski
center Celje (MCC), ki raz-
pisuje volitve in imenuje di-
rektorja, sestavlja pet pred-
stavnikov ustanoviteljev - tri-
je iz Mestne občine Celje in
dva iz Kluba študentov Celj-
ske regije (KŠCR) - ter pred-
stavnik zaposlenih. Predsed-
nik sveta in predstavnik
KŠCR Grega Planteu je po-
vedal, da so razpis razvelja-
vili »zaradi manjših proce-
duralnih zapletov med po-
stopkom«. Kakšni so ti za-
pleti, Planteu ni pojasnil, za-
to pa je dejal, da so »vsi štir-
je kandidati ustrezali razpi-
snim pogojem, še več, mi-
slim da smo lahko tokrat ze-
lo zadovoljni, saj so se pri-
javili resnično izjemno pri-
merni ljudje za direktorsko
mesto. Vendar pa smo v izo-
gib kasnejšim zapletom za-
prosili za dodatna pravna po-
jasnila, ob tem pa smo skle-
nili, da razpis ponovimo.«
Za mnenje smo prosili tu-
di Željka Ciglerja, načelni-
ka oddelka za družbena de-
javnosti Mestne občine Ce-
lje in enega od treh občin-
skih predstavnikov v svetu za-
voda MCC, vendar so se po
njegovih besedah člani sveta
dogovorili, da izjave za jav-
nost daje le predsednik Plan-
teu. Uradno so bili podobno
molčeči tudi drugi predstav-
niki sveta.
Na prvi razpis so se prese-
netljivo prijavili samo štirje
kandidati. Primož Brvar je
prek javnih del zaposlen v
MCC kot koordinator mladin-
skih delavnic. Gabra Marol-
ta, člana mestnega ansamb-
la Nude verjetno ni potreb-
no predstavljati, med finanč-
no in volilno afero v KŠCR je
postal znan tudi nekdanji
predsednik študentskega klu-
ba Borut Čmer, četrta kan-
didatka pa je Tanja Čajevec,
nekdanja kandidatka za pred-
sednico KŠCR. Malo število
kandidatov neuradni komen-
tatorji dogajanja v MCC po-
jasnjujejo s »friziranim« raz-
pisom, ki naj bi bil menda
pisan na kožo enemu od če-
tverice. Slišati je bilo celo na-
mige, da naj bi bil svet raz-
cepljen med zagovornike
Čmera (predvsem predstav-
niki KŠCR) in njegove nas-
protnike (občina), ki si ne
želijo dokaj kompromitira-
nega nekdanjega predsedni-
ka KŠCR in podpirajo Drvar-
ja.
Vsekakor je skrivnostnost
ob razpisnem zapletu vsaj ze-
lo nenavadna, saj je MCC
vendarle zavod, ki ima v 28.
členu svoje pogodbe o usta-
novitvi zapisano, da je nje-
govo delovanje javno, poleg
tega pa se pretežno financi-
ra iz javnih sredstev (občin-
skega proračuna). Ob zaple-
tih, ki smo jim priča v Mest-
ni občini, pa dogajanje v
MCC morda niti ni tako neo-
bičajno.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Jančar dobil
dovoljenje za rušenje
v torek je postala prav-
nomočna odločba o dovo-
ljenju za rušenje Zamorca,
ki jo je lastniku objekta
Aleksandru Jančarju izdala
Upravna enota Celje. V pri-
stojnih ustanovah so se
pred tem nekaj mesecev vr-
stile razprave na temo, rfli
objekt porušiti ali bi ga bi-
lo potrebno zaščititi kot kul-'
turni spomenik.
Kot je povedal Rado Go-
logranc z UE Celje, ki je po-
stopek vodil, so se na odloč-
bo o dovoljenju za rušenje
pritožili le v celjski enoti Za-
voda za varstvo kulturne de-
diščine, vendar so pritožbo
pozneje umaknili, zato ni bilo
nobenega razloga več, da od-
ločbe o dovoljenju za ruše-
nje ne bi izdali.
»Do zadnjega nisem po-
vsem verjel, da bom dovo-
ljenje res dobil, zato v tem
trenutku še ne vem, kaj bo-
mo naredili, oziroma kdaj
bomo začeli z rušenjem,« je
povedal lastnik objekta Alek-
sander Jančar, ki ima leto
dni časa, da objekt poruši,
na mestu, kjer stoji, pa na-
merava zgraditi poslovno
stanovanjski objekt Maksi-
miljan. Kot je povedal Jan-
čar, bo več o tem, kdaj bo-
do pričeli z rušenjem, ozi-
roma kakšna bo nadaljnja
usoda objekta Ojstrica, zna-
no v petek.
AMS
Vse
najboljše,
Slovenija
Mlada Slovenija - podm-
ladek NSi je ob počastitvi
dneva državnosti letos že tra-
dicionalno organizirala
športno kolesarski projekt
»Vse najboljše, Slovenija«.
Zaključka prve etape, ki je
potekala od Ptuja do Celja,
se je pred tednom pred Mest-
no občino Celje udeležilo
preko 30 mladih kolesarjev
in množica radovednih Ce-
ljanov, ki so prisluhnili poz-
dravnemu nagovoru Janeza
Drobniča, poslanca v DZ.
Prapor na Svetini
Pri Vrunčevem domu na
Svetini je 2^ruženje sloven-
skih častnikov občine Štore
pripravilo vsakoletno sreča-
nje veteranskih organizacij,
katerega so se udeležili pred-
stavniki Veteranskega druš-
tva Sever za celjsko območ-
je, Območnega Združenja ve-
teranov vojne za Slovenijo
Celje in Območnega združe-
nja borcev in udeležencev
NOB Celje.
Slavnostni govornik je bil
predsednik Zveze združenj
častnikov in podčastnikov Slo-
venije Miha Butara, ki je ob
tej priložnosti skupaj s taj-
nikom zveze Jankom Ljubi-
čem odkril spominsko ploš-
čo ter razvil društveni pra-
por. Na srečanje so prišli tu-
di pohodniki iz smeri Šent-
jur, Štore, Celje in Laško ter
četa pečovniških rudarjev, ka-
terih vodja Lenart Horvatič
je poročal o pohodu. Med
mnogimi aktivnimi udele-
ženci 2. svetovne vojne in voj-
ne za Slovenijo z njihovimi
simpatizerji je bil tudi pred-
sednik slovenske borčevske
organizacije Ivan Dolničar.
T.VRABL
Miha Butara (desno) izroča prapor Srečku Križancu.
Št. 27 - 4. julij 2002
3
Zaslužek s podpisi?
Banke so vredne 70, invalidi 30 tolarjev, s številom zbranih podpisov narašča še dodaten zaslužek - Tudi na potne
stroške niso pozabili
Zdaj že z grenkim prahom
zbledele pravljice posut no-
gometni slogan »Slovenija
gre naprej« so si prisvojili
tudi v Novi stranki. Za ak-
cijo zbiranja podpisov - 40
tisoč jih je treba zbrati do 19.
julija - kot eden od pobud-
nikov zahteve za razpis re-
ferenduma, ali naj Sloveni-
ja proda svoje delež v dveh
glavnih bankah; Novi Ljub-
ljanski banki in Novi Kre-
ditni banki Maribor.
V številne emajlirane pi-
skrčke v računalnikih je pred
dnevi pricurljalo prijazno po-
vabilo, naj se pridružimo vse
večji množici aktivistov, ki bi
zbirali podpisnike. Takrat še
ni bilo jasno, da z nogometa-
ši ne bomo šli naprej, a to, da
Slovenija brez svojih bank ne
more naprej, nam je še sveže
donelo v ušesih s številnih no-
vinarskih konferenc in izjav,
ki so jih na javnost naslovili v
Slovenski nacionalni stranki
in Novi stranki. Novi stran-
ki? Seveda, tisti izvenparla-
mentarni stranki, ki se je po-
časi oprijema pečat referen-
dumanije... Nenazadnje so bi-
li tudi med pobudniki za re-
ferendum proti zaprtju doma-
čih djutičev.
Ampak povabilo ni bilo sa-
mo aktivistično, ponuja tudi
zaslužek. In če malce raču-
naš, se kar splača... Že iz spo-
ročila je bilo jasno, da brani-
telji domačih bank ponujajo
za vsakega podpisnika, ki pred
okencem v upravni enoti last-
noročno podpiše obrazca za
razpis referendumov glede
prodaje bank in organizira-
nosti invalidskih organizacij.
po 100 tolarjev. »Solidarno,«
so kasneje zaupali še po tele-
fonu, »smo se odločili, da po-
magamo tudi invalidom, na-
grado pa delimo po principu
70 proti 30.« V korist bank,
se ve. Da volja ne bi prehitro
uplahnila, vsakih tisoč zbra-
nih podpisov ob osnovnem za-
služku prinaša še dodatnih 10
tisočakov nagrade. Slednja ra-
ste s številom zbranih podpi-
snikov, kar je še posebej sti-
mulativno. Glede na zadnje
podatke zagretost Slovencev
za podporo invalidom ni bila
prevelika, saj so do večarj
zbrali le okoli 9 tisoč podpisov
(rok se*je iztekel v noči z
včeraj na danes, četrtek).
Zastonj bencin
Iz lastne denarnice ne bi šli
niti tolarji, ki bi jih bilo po-
trebno odšteti za bencin, ko
bi potencialnih podpisnikov
zmanjkalo v domači ulici in
jih je treba začeti iskati še po
primestnih naseljih. Saj je ta-
ko tudi prav - kdo pa jamči,
da bi se recimo Teharčani mno-
žično vozili v Celje podpiso-
vat nekaj, kar se jih neposred-
no sploh ne tiče? Da bi prišli
sami, z avtom, avtobusom ali
celo peš, če bi jim podpis jam-
čil zdravo solato z domačega
vrta, ne dvomim. Ampak,
zdravje državnih bank? In kako
naj jih sploh prepričamo, da
so v domačih rokah res bolj
zdrave, kot pa če jih vsaj del
kupi' nekdo, ki ima z njimi
mednarodne načrte? Saj ima-
mo vsi skupaj polna ušesa opo-
zoril o tem, kako bolj vitalno
bi se Slovenija razvijala in ko-
liko »naprej« bi že bila, če bi
zdaj skoraj zapahnjena vrata
vsaj nekoliko priškrnila za tuj
kapital.
»Slovenijagrenaprej-evci«
glede izplačila zaslužka in na-
grade priporočajo, naj zbi-
ralci podpisov poiščejo ko-
ga, ki se ponaša s študentsko
izkaznico in je bolj lene sor-
te, pa ne napolni letne kvote
študentskega dela, ki še ni ob-
davčeno. Če to ne bi uspelo,
bodo pomagali tako, da sa-
mi najdejo darovalca napot-
nice... Ali pa bi kako druga-
če nakazali denar, ki ga tudi
budno oko našega celjskega
rojaka Darka Končana, zadol-
ženega za davke v ministrs-
tvu za finance, ne bo opazi-
lo. Torej neobdavčen zaslu-
žek! Kaj bi dajala državi ti-
sto, kar ji sicer pripada, če
pa še na tisto, kar že ima, ne
zna paziti!
Sem naivna ali
neumna?
In zakaj sem se odrekla to-
larjem, ki bi mi sicer več kot
prav prišli? Ne zato, ker bi se
bala gneče pred okenci v
upravni (h) enoti (ah), prostori
so zvečine klimatizirani in nič
hudega mi ne bi bilo. Tudi zato
ne, ker bi bila ena tistih, ki
zaradi tega, »ker jezika špa-
ra, kruha strada«. Še več, prav
z jezikom si nenazadnje iz me-
seca v mesec služim vsakda-
nji kruh...
Ne, sem si rekla, ker so me
»Slovenijagrenaprej-evci« v is-
tem, skrbi za naše banke in
prihodnost polnem apelu
spomnili, da je bil denar dav-
koplačevalcev, torej tudi moj,
porabljen že za sanacijo bank.
In zdaj naj še sama pripomo-
rem k temu, da ga bodo za-
pravljali še za referendum, ki
tudi ni zastonj? In zakaj - za-
to, da se bomo sama in meni
podobni, ki nam je že dru-
žinski proračun včasih nereš-
ljiva zagonetka, lahko odlo-
čali o tem, ali prodati ali ne
prodati milijarde in milijar-
de vredne banke!
In zato sem se, raje kot agit-
propovstva za naše banke in
invalide, lotila iskanja usod-
ne kombinacije na lotu. Neus-
pešno, vem zdaj, ko je z iz-
žrebano sedmico v Sloveniji
(začasno) umrla še ena prav-
ljica...
IVANA STAMEJČIČ
Za neredne plačnike
le nujno zdravljenje
Samostojni zavezanci prisiljeni v plačevanje prispevkov za obvezno
zdravstveno zavarovanje
Neredni plačniki prispev-
kov za obvezno zdravstve-
no zavarovanje lahko od
22. junija dalje brezplačno
uveljavljajo le nujno zdrav-
ljenje. Njihove ostale pra-
vice do zdravstvenih stori-
tev in denarnih dajatev iz
naslova obveznega zdravs-
tvenega zavarovanja pa so
zadržane.
To pomeni, da morajo obi-
ske pri zdravniku, diagnostič-
ne postopke, morebitno
zdravljenje in zdravila pla-
čati iz lastnega žepa. Zavod
za zdravstveno zavarovanje
jim bo stroške zdravljenja po-
vrnil, ko bodo plačali svoje
obveznosti. Pri tem pa bodo
morali predložiti vse račune
in pisno zahtevati vrnitev
stroškov. Neredni plačniki tu-
di ne bodo več upravičeni do
denarnih prejemkov, kot so
bolniške, potni stroški, po-
grebnina in posmrtnina. Vse
to velja tudi za njihove dru-
žinske člane.
Če bodo samostojni zave-
zanci ugotovili pomote v
evidencah o nerednem pla-
čevanju, naj se z dokazili
o dejanskem plačilu pris-
pevkov obrnejo na ustano-
vo, kjer te evidence vodijo.
Poleg ZZZS je to predvsem
Davčna uprava RS.
Neplačnikom prispevka
bo brezplačno zagotovljeno
samo nujno zdravljenje. Po-
datek o nerednem plačniku
prispevkov bo zapisan na kar-
tici zdravstvenega zavarova-
nja ali na obrazcu »Potrdilo
o veljavnosti obveznega
zdravstvenega zavarovanja«,
s katerim zavarovane osebe
uveljavljajo pravice, če zača-
sno nimajo kartice. Če bo iz-
vajalec za nerednega plačni-
ka opravljal zdravstvene sto-
ritve, ki ne sodijo med nuj-
no zdravljenje, mu bo izsta-
vil račun.
22. junija je namreč pri-
čel veljati zakon o spremem-
bah in dopolnitvah zakona
o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju,
ki prvič uvaja ukrepe zoper
samostojne zavezance, ki so
neredni plačniki prispevkov
za zdravstveno zavarovanje,
in njihove družinske člane.
Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije je na os-
novi tega zakona pričel iz-
vajati predvidene ukrepe.
Ocenjuje, da bo z njimi po-
večal prihodke za 200 mili-
jonov tolarjev. Namenil jih
bo za predvideno uvedbo ne-
katerih novih pravic do me-
dicinsko-tehničnih pripo-
močkov, kot so insulinske
črpalke in digitalni slušni
aparati za otroke do 15. le-
ta starosti ter elastomerne čr-
palke za nego umirajočih na
domu.
MILENA B. POKLIČ
Po evidencah davčne
uprave in Agencije za pla-
čilni promet je bilo nepla-
čanih prispevkov za obvez-
no zdravstveno zavarova-
nje 31. decembra lani 8,313
milijarde tolarjev, pri čemer
naj bi dolg samozaposlenih
in kmetov znašal 7,932 mi-
lijard tolarjev.
Pričela so se
letovanja v Baski
Člani Nazornega sveta
gospodarske družbe Celea,
ki upravlja s počitniškimi
domovi MOC na Hrvaškem,
so na izredni seji v petek
sklenili, da mora direktor
družbe Stane Klančnik do-
polniti delovni in finančni
načrt za Celjski dom v Baš-
ki.
Iz proračunskih sredstev v
višini 20 milijonov tolarjev,
ki so namenjeni Celjskemu
domu v Baški, so kot akon-
tacijo odobrili sprostitev
sredstev v višini okoli 3 mi-
lijone 300 tisoč tolarjev, ki
so potrebni za normalno
obratovanje doma v letošnji
sezoni.
Prva kolonija otrok je z le-
tovanjem v Baški pričela v ne-
deljo, 30. junija. Celjski
dom, ki je od hrvaških obla-
sti skoraj v zadnjem hipu do-
bil ustrezna dovoljenja, da je
lahko pričel z obratovanjem,
pa še čaka na vse dokumen-
te za pridobitev statusa mla-
dinskega hotela, pri čemer bo
zaradi neizpolnjevanja neka-
terih pogojev, sodil v najniž-
jo kategorijo.
Direktor družbe Stane
Klančnik mora do 10. julija
skupaj s prokuristko družbe
Danico Doberšek dopolniti
finančni in letni načrt, ki ju
je predložil Nadzornemu sve-
tu, naslednja, redna seja nad-
zornega sveta pa bo sredi ju-
lija v Baški, kjer si bodo čla-
ni sveta ogledali Celjski dom.
AMS
Dražji vrtci
Celjski vrtci so predlagali 17-odstotno podražitev vars-
tvenih programov, svetniki pa so jim, na predlog strokovne
službe, odobrili le 7-odstotno. Proračun bo to letos stalo
dodatnih 26 in pol milijonov tolarjev, celjski vrtci pa bodo
še naprej med najcenejšimi v državi. (BS)
Št. 27 - 4. julij 2002
4
AKTUALNO
Fičko, hrošči in
Savinjčan
Na Celjskem odprli nov avtocestni odsek, magistralko v Šempetru in most v
Robanovem Kotu
v tem tednu je celjsko ob-
močje bogatejše za tri nove
cestne pridobitve. Avtocest-
nemu priključku Vransko-
Trojane (hkrati so odpirali
odsek Kompolje-Krtina),
prenovljeni regionalni sko-
zi Šempeter ter mostu v Ro-
banovem Kotu je skupno le
to, da jih je odprl minister
za promet Jakob Presečnik
ter da so seveda pomembni
za normalen potek prome-
ta. Vendarle pa se bistveno
razlikujejo po vloženem de-
narju, gradnji in, nenazad-
nje, načinu odpiranja.
Minuh petek so na Vran-
skem skoraj tri mesece pred
rokom odprh avtocestna od-
seka Vransko-Trojane (novih
8,6 kilometra) ter Kompo-
Ije-Krtina (6,1 kilometra).
Dež, ki je neusmiljeno mo-
čil obiskovalce pred priho-
dom na slavnostno prizoriš-
če v tunel Jasovnik, se je zdel
kot šiba božja. Sicer ne ve-
mo natančno, komu je bila
ta šiba namenjena: ali Dar-
sovcem, ki niso pokazali
pretiranega posluha za pro-
teste občanov Lukovice (ti
so celo popoldne s traktorji
in podobnimi pripomočki
motili promet, saj so na tak
način želeli opozoriti, da je
treba urediti izvoz na avto-
cesto in ukiniti cestninsko
postajo), ali pa je deževni na-
liv pomenil le piko na i vsem
protestom, zborovanjem,
zahtevam..., ki so jih v mi-
nulih letih na Dars, vlado in
državni zbor med gradnjo
AC od Arje vasi do Trojan
naslavljali Savinjčani.
Avtocesta
Vransko-
Trojane
Prepiri in nesporazumi,
vsaj na savinjski strani, so bili
v petek večina pozabljeni.
Kdo bi se jih le spomnil ob
strašnem prepihu, ki je mo-
til slavnostno otvoritev in
hkrati še dodatno mrazil pre-
močene obiskovalce? Sicer je
bilo od predsednika uprave
Darsa Janez Božiča slišati,
kako vsak zgrajen kilometer
dokazuje, da je bila odloči-
tev o avtocestni trasi pravil-
na in da je dolina Črnega grab-
na ostala neprizadeta. Čeprav
»v lokalnih skupnostih ne iz-
birajo sredstev za dosego ci--
Ija, kot na primer v Lukovi-
ci,« je menil Božič in hkrati
dodal, bo treba avtocestni re-
balans sprejeti še letos, če bo-
do želeli ustreči željam Slo-
venije. Predsednik nadzorne-
ga sveta družbe Dars Peter
Tevž je med obujanjem spo-
minov, kako so se nekdaj s
fički po makadamu vozili v
Ljubljano, povedal, da sta av-
tocestna odseka bistveno ce-
nejša (cesta do Trojan je na-
mesto 34 veljala manj kot 30
milijard tolarjev) ter pouda-
ril, da pri izgradnji sloven-
skih avtocest manjka smelo-
sti in poguma.
Slavnostni govornik, mini-
ster za promet Jakob Preseč-
nik je menil, da gradnja slo-
venskega avtocestnega križa
daje dobre reference gradbe-
nikom za prisotnost na tujih
trgih. Odprtja so se namreč
udeležili tudi ministri in dru-
gi predstavniki nekdanjih
bratskih republik.
Kulturnega programa niti
ne velja omeniti, saj ga sko-
raj ni bilo, po odprtju pa smo
se vsi zapodili v avtomobile
in se po novi cesti odpeljali
proti Vranskemu. Štajerske-
mu koncu do bele Ljubljane
poslej ostaja le še 14 kilome-
trov navadne ceste, ki naj bi
se najkasneje v letu 2005 spre-
menila v avtocesto. Na od-
seku Vransko-Trojane sta dva
»naj« dosežka: viadukt Loči-
ca je s približno 850 metri
najdaljši slovenski avtocest-
ni viadukt, prav tako pa je z
več kot 1.600 metri najdalj-
ši predor Jasovnik. Skoraj
hkrati z odprtjem so v Darsu
podražili cestnino. Po novem
je treba za kilometer prevo-
žene oziroma obračunane
razdalje odšieti 10,413 tolar-
ja, kar v Tepanju za 1. cest-
ninski razred pomeni 570 to-
larjev, na Vranskem 290, v
Kompoljah 190 in, recimo,
v Videžu 830 tolarjev. Celja-
ni, ki bodo na poti do Kopra
izpustili Tepanje, morajo za
eno smer pripraviti 1.120 to-
larjev, za ta denar pa bodo
od približno 180 kilometrov
cestnih razdalj po avtocesti
vozili 108 kilometrov. V 11.
cestninskem razredu je cena
1.680, v III. 3.090 in v IV.
3.300 tolarjev. Sicer so ne-
katera vozila (vozila prve po-
moči, gasilskih služb. Rde-
čega križa, cestnovzdrževal-
nih služb, mirovnih sil...)
oproščena plačila, v prime-
ru, da bi se nekako izognili
plačilu cestnine, pa je zagro-
žena kazen 15 tisoč tolarjev.
Magistralna
cesta skozi
Šempeter
Za vožnjo po magistralki
skozi Šempeter, kjer so si
ljudje ob izgradnji avtoceste
krepko oddahnili, seveda ne
bodo pobirali denarja. Kljub
temu pa je bilo sobotno od-
prtje 770 metrov dolgega od-
seka v vrednosti 312,8 mili-
jona tolarjev (torej stokrat
manj od AC Vransko-Troja-
ne) približno stokrat prisrč-
nejše. Novourejena cesta je
po besedah žalskega župana
Lojzeta Posedela darilo dr-
žave, ki ga je za rojstni dan z
nekajletno zamudo prejela
KS Šempeter (v soboto, na
dan sv. Petra, so namreč sla-
vili krajevni praznik).
Direkcija RS za ceste je za-
gotovila 123,4 milijona to-
larjev, občina Žalec pa je za
ureditev ceste in spremljajo-
če komunalne infrastruktu-
re prispevala 189,4 milijona
tolarjev. Bogat kulturni pro-
gram so na Petrovem trgu pri-
pravili učenci šempetrske šo-
le, folklorna skupina Grifon,
moški pevski zbor Savinjski
zvon in zabukovški godbeni-
ki, slovesnost pa je pozdra-
vilo bistveno več ljudi kot od-
prtje avtoceste. »Številna ude-
ležba kaže, kako pomembna
je cesta skozi Šempeter, saj
poleg večje prometne varno-
sti pomeni novo spodbudo in
razvoj za kraj,« je poudaril
minister Presečnik, ki se je
skupaj z drugimi gosti na pri-
zorišče pripeljal s cestnim
vlakcem Savinjčan.
Po prenovljeni cesti so se
prvi pripeljali hroščarji, za
njimi motoristi, potem pa je
promet skozi Šempeter konč-
no, po lanskem oktobru, ko
so začeli z deli, nemoteno ste-
kel. »Dosanjali smo svoje sa-
nje - urejeno in varno cesto
skozi kraj, ki jo bomo kraja-
ni še polepšali,« je napove-
dal predsednik sveta KS Šem-
peter Jože Randl, po blago-
slovu župnika Mirka Škof-
leka pa so vse prisotne po-
vabili na pijačo. Mimogrede,
gostilno pri Rimski nekropoU
so v soboto zaprU.
iWlost pred
Rogoviicem
Da bo zaprl solčavske go-
stilne, je menda (neuradno)
zagrozil solčavski župan
Vojko Klemenšek, če se kra-
jani ne bodo udeležili pone-
deljkovega odprtja mostu
čez Savinjo v Robanovem
Kotu (mimogrede, na spo-
ročilih za javnost je omenjen
kraj Rogovilc - tako se ime-
nuje tamkajšnja gostilna, ki
pa je ob slovesnosti niso za-
prli). No, številni Solčeva-
ni in drugi gostje so poka-
zali, da se veselijo pridobi-
tve, ki je bistveno izboljša-
la varnost in vsaj delno po-
kazala, da država še ni po-
zabila na poplavo v letu 2000
in ranjeno Solčavo. Nov
most so zgradili namesto
starega, dokaj dotrajanega in
v poplavah popolnoma uni-
čenega mostu, v vmesnem ča-
su pa je bregova Savinje po-
vezoval vojaški montažni
most. Solčavski župan Voj-
ko Klemenšek je opozoril,
da je Solčava v takratni po-
plavi utrpela za 700 milijo-
nov tolarjev škode, ki je v
občini sami, brez pomoči dr-
žave, ne zmorejo sanirati.
Minister Presečnik je
predvsem pohvalil odličen
poseg v prostor, saj novi
most ne kvari doline. Vred-
nost del na mostu v Roba-
novem Kotu je za polovico
nižja kot v Šempetru, torej
približno 150 milijonov to-
larjev, ki jih je v celoti po-
plačalo ministrstvo za pro-
met oziroma Direkcija RS
za ceste. V kulturnem pro-
gramu so blesteli solčavski
otroci, Robanov Franc s ci-
trami in Podlesnikov trio,
odprtje pa so zaokrožile bo-
gato obložene mize nad Ro-
govilčevo malo hidroelek-
trarno. Druženje v Robano-
vem Kotu je trajalo pozno
v noč.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: TONE TAVČAR
Rezanje traku v predoru na Trojanah...
...in v Šempetru.
Minister za promet Jakob Presečnik: »Slovenija ogromno, mogoče več,
kot je njena finančna moč, vlaga v izgradnjo avtocestnega omrežja.«
Na cestah je
treba še veliko
postoriti
»Kot poslanec sem imel bistveno več vpliva na sa-
nacijo in urejanje zgornjesavinjskih cest kot sedaj,
ko sem minister. To je dejstvo - kot poslanec se lahko
bistveno drugače boriš za svoje območje, ker si temu
tudi zavezan,« je povedal minister za promet, Mozir-
jan Jakob Presečnik, ko je govoril o načrtih promet-
nega ministrstva v Zgornji Savinjski dolini.
»Na vsak način bomo sanirali vse poškodbe, ki jih je
prizadela povodenj v letu 2000, tako na cesti v Podolše-
vo kot v drugih solčavskih zaselkih. Na splošno je v Zgornji
Savinjski dolini, če govorim samo o tem območju, treba
precej postoriti. Proti koncu letošnjega leta in v začetku
prihodnjega bo nekaj ukrepov izvedenih na cesti skozi
Zadrečko dolino, nadaljevali bomo prenovo ceste Ljub-
no-Luče, tudi most v Nazarjah je nujno potreben popra-
vila,« je povedal minister Presečnik.
V	teh dneh je v obravnavi rebalans proračuna za
leto 2003, pripravljate pa tudi proračun za leto 2004.
Načrtujete bistvene novosti?
Sam rebalans za leto 2003 ne bo nič posebnega, v pro-
računu za leto 2004 pa bomo precej pozornosti posvetili
rekonstrukciji neštetih kilometrov makadamskih cest.
Teh je namreč v Sloveniji ogromno, sploh po letu 1998,
ko je država prevzela v upravljanje nekdanje občinske
ceste. To so večinoma izredno slabe ceste, največ pozor-
nosti pa bodo deležni cestni odseki z najgostejšim pro-
metom, kjer je tudi največ težav.
V	štirih dneh ste na Celjskem odprli tri nove cestne
pridobitve. Kako jih vrednotite?
Z avtocestami moramo urediti tranzit preko Sloveni-
je, notranji promet in tranzit med regijami. Zato je od-
prtje avtocestnega odseka, tudi obeh odsekov na Troja-
nah, velik dogodek. V sredstvih obveščanja se je na ža-
lost pojavil predvsem problem Lukovice, manj pa dejs-
tvo, da sta bila še pred rokom predana izredno pomem-
bna odseka avtoceste. Seveda sta šempetrska regionalka
in most v občini Solčava najbolj pomembna za prebival-
ce na tem območju.
US
Št. 27 - 4. julij 2002
TEMA TEDNA
5
Vas zaigrane družabnosti?
Organizatorji pravijo, da je Poletje v Celju, knežjem mestu niz unikatnih prireditev, vsi Celjani pa se s tem
očitno ne strinjajo
»ste slišali, da z največjega bi-
sera pred Mestno občino Celje vo-
da ne teče več?« »Zakaj?« »Na po-
licijo je poklicala stanovalka in
se pritožila, češ da je šum vode
tako glasen, da ne more spati.«
Če bi bila ta zgodba povedana v
kateremkoli drugem mestu v Slo-
veniji, bi izzvenela kot slaba ša-
la. V Celju pa je, še posebej po
odpadlem ročk koncertu pred dve-
ma tednoma (ki mu je sicer sledil
uspešen »popravni izpit«), to ena
najbolj priljubljenih šal - za ka-
tero, prav absurdno, večina ljudi
niti ne pomisli, da ni resnična...
Številni festivali v različnih kra-
jih po Sloveniji, nekaj tisoč obi-
skovalcev vsak dan na Lentu, mno-
žice, ki se valijo na Pivo in cvetje,
v naprej razprodana Jazz in ljub-
ljanski poletni festival, študentski
žuri in številne druge prireditve bo-
gatijo poletne mesece po vsej Slo-
veniji. Ljudje v omenjenih \nestih
živijo s svojimi festivali in poletni-
mi prireditvami - pa četudi si je
zato tu in tam potrebno »zatisniti
ušesa«. V Celju je drugače. V me-
stu, ki mu od nekdaj očitamo, da
je »mrtvo«, sosedje ob vsakem ma-
lo večjem hrupu pokličejo polici-
jo in se pritožujejo zaradi hrupa.
Na dan, ko so zapirali Zamorca,
so policisti zaradi preglasne glas-
be na kraj dogajanja prišli, še pre-
den se je koncert sploh začel...
Poletje v Celju
Namesto festivala (izjema je Et-
no Urban festival, ki so ga letos dru-
gič pripravili v Mladinskem cen-
tru) poletne mesece v Celju že sed-
mo leto zapolnjuje niz prireditev,
strnjenih pod imenom Poletje v Ce-
lju, knežjem mestu. Letos se bo ta-
ko na različnih prireditvenih pro-
storih do konca avgusta zvrstilo 82
različnih prireditev, ki jih priprav-
lja dvajset organizatorjev.
Aleksa Gajšek Krajnc, vodja žu-
panovega kabineta in članica od-
bora za prireditve pri MOC, trdi,
da Poletje v Celju, knežjem mestu
ni festival in nima namena, da bi
postal kopija katerekoli podobne
prireditve po Sloveniji. »Poletje v
knežjem mestu celjskim avtorjem
ponuja priložnost, da ustvarjajo in
da svoje delo predstavijo občins-
tvu,« razlaga Gajšek Krajnčeva. Do-
kaz za to, da so se poletne priredi-
tve v Celju »prijele«, je po njenem
mnenju dejstvo, da bi izvajalci sled-
nje organizirali tudi, če jih odbor
ne bi več povabil k sodelovanju.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali
je niz poletnih prireditev v Celju
bolj namenjen avtorjem oziroma
organizatorjem prireditev ali obi-
skovalcem. »Obojim,« je prepriča-
na Aleksa Gajšek Krajnc in doda-
ja, da so v odboru nekaj let sprem-
ljali tudi obisk posameznih prire-
ditev. Pred dvema letoma so obi-
skovalci izpolnjevali celo anketne
Uste, poglobljene analize odgovo-
rov pa niso opravili. Podatki govo-
rijo le, da si prireditve v sklopu Po-
letja v Celju, knežjem mestu vsako
leto ogleda okoli 40 tisoč obisko-
valcev, približna ocena pa je, da pri-
reditve obiskujejo »tako stari kot
mladi«.
»Pozorni smo na to, da pokriva-
mo različne žanre, ob tem pa do-
bivamo različna vprašanja. Po eni
strani, zakaj delamo veselice, na
katerih se Celje samo označuje kot
provinca, po drugi pa, zakaj pri-
pravljamo prireditve, ki jih obišče
le sedem ljudi. Mislim, da smo ob
tistih, ki so zanimive za velik krog
ljudi, dolžni organizirati tudi pri-
reditve, ob katerih se občinstvo
vzgaja in kulturno razvija. Če tega
ne bi počeli, bi sami sebe resnično
umestili v vas, kjer se zganja dru-
žabnost,« trdi vodja županovega ka-
bineta.
Višji kriteriji
■ Pri uvrstitvi v program so tri raz-
lične kategorije. Izvajalcem, ki so
uvrščeni prvo kategorijo, pri MOC
ponudijo promocijo, prizorišče
in sofinanciranje prireditve. Uvrš-
čenim v drugo kategorijo, nudijo
promocijo in prostor, v tretjo pa
sodijo tisti, ki jim ponudijo le og-
laševanje. Pomembno vlogo pri
odločitvi, katere prireditve bodo
sofinancirali, igrajo izvirnost, ka-
kovost in finančna pokritost pri-
reditev, stalnost, odmevnost in
korektnost izvedbe iz preteklih
let, zastopanost različnih medi-
jev in ciljnih skupin. Denarja pa,
poudarja Gajškova, ne namenja-
jo komercialnim prireditvam -
mestni proračun za celotno orga-
nizacijo in izvedbo Poletja že ne-
kaj let znaša okoli 20 milijonov
tolarjev, od tega 4,5 milijona to-
larjev namenijo sofinanciraju pri-
reditev, ostalo pa gre za prizoriš-
ča in oglaševanja, ki jih občina
nudijo organizatorjem komercial-
nih prireditev.
Po besedah Alenke Domjan, di-
rektorice Zavoda za kulturne pri-
reditve Celje ter članice odbora
za prireditve pri MOC, je bil ta
letos že občutno bolj pozoren na
višjo kakovostno raven pri izbo-
ru poletnih prireditev. »Že pred
dvema letoma smo razmišljali o
vsebinski spremembi, vendar ima-
mo premalo sredstev za sofinan-
ciranje, da bi lahko v Celje pova-
bili izvajalce na resnično visoki
ravni, s tako majhnimi finančni-
mi sredstvi pa tudi festivala ni mo-
goče pripravljati. V Galeriji so-
dobne umetnosti smo že razmiš-
ljali o pripravi multimedijskega
festivala, za katerega je potrebno
ogromno sredstev, ki jih žal ni-
mamo. Pomembno je, da imamo
finančno zaledje in da se zaveda-
mo, da prireditve ne dosegajo na-
mena, če niso obiskane. V Gale-
riji vse bolj razmišljamo tudi o
tem, kako bi likovne projekte,
obogatene z glasbo, pripeljali na
ulice Celja, vendar gre za sodob-
no umetnost in spet se pojavlja
vprašanje, kako bo to zadostilo
okusu širšega kroga ljudi, ki ži-
vijo v tem mestu,« pravi Alenka
Domjan in dodaja, da se v sklopu
Poletja v Celju, knežjem mestu
nekaj premika tudi v program-
skem smislu.
Kot novost bodo pod pokroviteljs-
tvom Celjskih kinematografom na
dvorišču Knežjega dvorca letos pri-
čeli prikazovati serijo art filmov,
ki se bo nadaljevala prihodnje le-
to.
Vsaka »pasja
procesija«?
Med izvajalci, ki vsako leto so-
delujejo pri poletnih prireditvah,
je svobodni režiser Miha Alujevič:
»Pri Poletju v Celju, knežjem me-
stu sodelujem že vrsto let in z izje-
mo dogodka pred petimi leti sem s
sodelovanjem zadovoljen. Takrat
sem pripravljal predstavo Angeli za
Veroniko in obljubljeno je bilo, da
bom s strani MOC dobil 2 milijo-
na, v resnici pa je prišlo le okoli
800 tisoč tolarjev. Če bi to vedel
prej, se te predstave ne bi lotil. Si-
cer pa se mi zdi, da bi bilo boljše
pripravljati manj predstav v manj-
šem časovnem razdobju, kot pa, da
se vlečejo skoraj tri mesece. Potreb-
no bi bilo bolj gledati na kvaliteto
kot na količino, ne pa, da se lahko
med prireditve v sklopu Poletja v
Celju, knežjem mestu uvrsti že vsa-
ka pasja procesija.«
Tradicionalne prireditve, ki so-
dijo v niz prireditev Poletje v Ce-
lju, knežjem mestu, so tudi veče-
ri v Atriju Majolke, kjer jih pri-
pravljajo šesto let. »Atrij Majol-
ke se je v vseh teh letih uveljavil
kot eno zelo prijetnih prizorišč
poletnega večernega dogajanja v
mestu, da ima svoj čar, pa doka-
zujejo tudi številni obiskovalci,
saj je bil že dostikrat pretesen za
vse, ki so si želeli enega od sredi-
nih večerov preživeti v družbi so-
meščanov,« pravi direktor podje-
tij Majolka in Turška mačka Ro-
man Bastič in dodaja, da vseeno
pogreša marsikaj. »Predvsem so-
delovanje ostalih v mestnem je-
dru, saj menim, da bi z lastno po-
nudbo in ponudbo kulturnih in
drugih prireditev lahko vdahnili
mestnemu jedru dušo in dali me-
stu tudi pečat festivalskega me-
sta, kakršnega si Celje zasluži.«
Sicer pa, pravi Aleksa Gajšek
Krajnc, v zvezi s Poletjem v Ce-
lju, knežjem mestu ni mogoče go-
voriti ravno o zadovoljstvu. »Dejs-
tvo je, da Celje potrebuje polet-
no dogajanje, zato odbor že ne-
kaj časa razmišlja o tem, da bi v
Celju naredili festival. Vendar ta
ne žeh biti kopija drugih festiva-
lov, ampak bo, če in ko bo, poi-
skal svojo identiteto, vezano na
zgodovino mesta in na njegovo pri-
hodnost. Celje je unikatno mesto,
zato ni smiselno pričakovati, da
bi delali kopijo Lenta, vsaj, kar
se tiče odbora za prireditve, ne.
Če ga bo delal kdo na komercial-
ni osnovi in ga sam tudi financi-
ral, pa mu tega ne bo nihče pre-
prečeval.«
Koordinator za obveščanje pri-
reditev, organiziranih v sklopu
Poletja v Celju, knežjem mestu
je Zavod za kulturne prireditve v
Celju, kjer v poletnih mesecih iz-
dajo deset tisoč izvodov meseč-
nika prireditev. V njem so polet-
ne prireditve posebej označene,
za oglaševanje pa je poskrbljeno
tudi s panoji v centru mesta, z
najavami nekaterih predstav v ki-
nematografih, objavah v časopi-
su, vse prireditve pa so tudi na
celjskem portalu.
Najbrž res ne - še posebej, če
bo festival na zelenici, kjer kilo-
metre naokoli ni nobenega stano-
valca. In pa, če z vsebinsko zasno-
vo ne bo ogrozil nikogar od tistih,
ki pri poletnih prireditvah sode-
lujejo zato, ker te tu in tam ven-
darle prinašajo tudi denar, kar ve-
lja še posebej za organizatorje, ki
enake prireditve v kratkem časov-
nem obdobju organizirajo v več
različnih krajih. Pri čemer je, če
izvzamemo projekte domačih av-
torjev, Celje ponavadi na vrsti še-
le potem, ko si je nastope mogoče
ogledati že po večini drugih kra-
jev po Sloveniji...
ALMA M. SEDLAR
Poletnega kina ne bo?
Letos poletnega kina v Celju ver-
jetno ne bo. Po napovedih naj bi
ga Celjski kinematografi odprli
danes v Prothasijevem dvorcu, za-
kaj ga ne bodo, pa direktor Bo-
jan Vivod ni želel komentirati.
Kot smo izvedeli, so Celjski ki-
nematografi v nedeljo postavili
platno v Prothasijevem dvorcu, ven-
dar le-to zastira del okna ene iz-
med pisarn uslužbenk sodišča, za-
to so se pritožili.
Aleksa Gajšek Krajnc iz Mest-
ne občine Celje pravi, da je želja
odbora za prireditve v okviru Po-
letja v Celju, knežjem mestu, da bi
Celje imelo poletne kino predsta-
ve na prostem, zato so v torek Celj-
skim kinematografom oziroma di-
rektorju Bojanu Vivodu ponudili,
da le-te pripravijo v Knežjem dvor-
cu. Zaradi že napovedanih kino pri-
reditev, predstave julija ne bi mo-
gle biti vedno ob istem času, med-
tem ko avgusta predstav v Knežjem
dvorcu ne bo in bi si lahko v tem
času gledalci predstave ogledali ob
določenem stalnem terminu.
Ali si bomo Celjani, lahko kak-
šen film ogledali v poletnem kinu,
bo znano v prihodnjih dneh.
SIMONA BRGLEZ
Št. 27-4. julij 2002
INTERVJU
Najtežja
bo bitka z inflacijo
Bivši guverner centralne banke in predsedniški kandidat dr. France Arhar o trenutnih gospodarskih razmerah,
približevanju EU in pričakovanjih v volilnem boju
Nedavna objava stečaja Slo-
venske hranilnice in posojilni-
ce iz Kranja ni razburil le Go-
renjcev, ampak je prestrašila tu-
di varčevalce drugih kreditno-
hranilnih služb po Sloveniji. Še
zlasti zaradi napovedi predstav-
nikov Banke Slovenije, da kranj-
ski stečaj najbrž ni zadnji. Je
zgodba s Slovensko hranilnico
in posojilnico grozeča najava po-
loma hranilnic pri nas in ali gro-
zijo stečaji tudi bankam, smo
vprašali nekdanjega guverner-
ja centralne banke in od začet-
ka junija tudi uradnega predsed-
niškega kandidata dr. Franceta
Arharja.
V primeru kranjske hranilnice ne
poznam podrobnosti, ne vem, kaj
se je v njej v zadnjem času dogaja-
lo, vendar je dejstvo, da se tak do-
godek ne zgodi v štiriindvajsetih
urah. Mislim, da drugje razmere
niso tako kritične. Banka Sloveni-
je je opozarjala lastnike kranjske
hranilnice, da se morajo dokapita-
lizirati in da tako ne morejo več
poslovati. Ko so ob sprejemanju za-
kona o bančništvu nekateri zago-
tavljali, kako varne so obrtne in za-
družne kreditno-hranilne službe,
češ da zanje z vsem premoženjem
jamčijo močne zadruge in drugi us-
tanovitelji, sem opozarjal, da je pre-
moženje eno, hkvidnost pa drugo.
Za banke pa velja, da gre pri njih
za nikoli dokončano zgodbo. Evropa
sicer govori o finančni stabilnosti,
vendar tega v svetu ni. Mnoge dr-
žave, ki so članice Evropske unije,
so se pred leti soočila z velikimi
finančnimi krizami, enako se je zgo-
dilo tudi z Ameriko leta 1980. Fi-
nančni posredniki so pač vedno v
veliki nevarnosti in ko zaniha gos-
podarstvo, zanihajo tudi sami.
Kako ocenjujete trenutne gos-
podarske razmere pri nas? Se stri-
njate z zadnjimi napovedmi Ura-
da za makroekonomske analize
in razvoj, da naj bi se do vstopa v
Evropsko unijo konsolidirale, da
naj bi se gospodarska rast in iz-
voz zvišala, inflacija pa naj bi se
znižala?
Strinjam se z optimističnimi ugo-
tovitvami, da je tako imenovana do-
lina recesije presežena in da se v
osrednji Evropi spet povečuje pov-
praševanje. Za članstvo, ne toliko v
evropski, bolj v monetarni uniji, pa
bo treba še marsikaj izboljšati. Za-
skrbljujoče je, ker je časa za občut-
nejše znižanje inflacije vse manj.
Inflacija pa je eno najpomembnej-
ših maastrichtskih meril, ki ga mo-
rajo izpolniti kandidatke. Kar se mo-
ra, sicer ni težko, je pa vprašanje,
ali nam bo to v želenem času uspe-
lo. Tek v finišu bo zelo pomemben.
Potrebno bo sožitje v delovanju vseh
politik, saj sta samo denarna ali sa-
mo fiskalna politika premalo, jasen
in popoln bo moral biti tudi kon-
senz vseh socialnih partnerjev. Iz-
kušnje iz sosednjih držav kažejo, da
ne moreš imeti fiksnega tečaja in
visoke inflacije. To slabo vpliva na
podjetja, ki so vpeta v tuje trge. In
prav zaradi njih, ki pomenijo temelj
razvoja našega gospodarstva, mora-
mo znižati inflacijo in jo približati
maastrichtskemu kriteriju, ki pra-
vi, da sme kandidatka od inflacije v
treh najbolj uspešnih državah od-
stopati za največ poldrugo odstot-
no točko. Bitka za znižanje inflaci-
je bo torej naša temeljna bitka.
Kdaj bo po vašem mnenju naša
država dosegla povprečje Evrop-
ske unije?
Slovenija danes dosega 70 odstot-
kov povprečja Unije. Če jo bomo
hoteli ujeti v dvajsetih ali petind-
vajsetih letih, bo morala biti naša
rast vsaj za eno ali eno in pol od-
stotne točke hitrejša. In kje sploh
nastaja rast? S pomočjo novih na-
ložb, te pa nastajajo s pomočjo var-
čevanja. Če domače varčevanje ne
zadošča, je treba angažirati tujo aku-
mulacijo. Pri tem pa v Sloveniji ni-
smo najbolj skromni, saj se naša za-
dolžitev v tujini že bliža sedmim mi-
lijardam dolarjev in sodimo v sred-
nje zadolžene države. Ne smemo po-
zabiti, da v mednarodnih financah
ni enakih kriterijev za velike in ma-
le. Upniki se bojijo velikih dolžni-
kov in jim ponavadi postavljajo še
dodatne pogoje. Kaj želim pouda-
riti? V prvi dekadi v tranzicijskih
državah rast ni bila spodbujena z
zadolževanjem, ampak predvsem s
prodajo kvalitetnega premoženja.
Plačilne bilance, ki so imele velike
deficite, so se kreditirale s kapital-
skim prilivom, ki je prišel kot kup-
nina za to premoženje...
Pomeni, da je Slovenija v pred-
nosti, saj ima še veliko dobrega
premoženja?
To je sicer res, vendar bo potreb-
na velika previdnost. Če prodaš vi-
talne dele svojega premoženja tuj-
cem, posežeš v substanco naroda.
Kratka zgodovina Slovenije kaže, da
so se inteligenca, podjetništvo in tr-
govina začeli krepiti takrat, ko je
slovenski narod dobil svojo prvo za-
varovalnico in banko. Ko je torej
dobil tiste institucije, ki pomenijo
materialno bazo. Če tega nimaš v
svojih rokah, si še kako odvisen od
filozofije in poslovne politike tujih
lastnikov. Nehote začneš mačehov-
sko gledati na osnovni prvini, ki
opredeljujeta narod, to je na kultu-
ro in jezik. Evropa je sicer res sku-
pek suverenih držav, vendar dela po
logiki kapitala. Kapital pa gleda naj-
prej 'na svojo korist.
Kako komentirate še vedno ve-
lik odpor in nezaupanje mnogih
Slovencev do Evropske unije?
Slovenija je v zadnjih dveh letih
manjše povpraševanje v Evropi us-
pešno nadomestila na Balkanu, kjer
pa so tveganja bistveno večja. Med
bivšo Jugoslavijo in Unijo ne more
biti enačaja. Izdelke je res mogoče
povsod prodajati, vprašanje pa je,
kakšno plačilo dobiš za to in ali ga
sploh dobiš. Alternativa Evropi bi
sicer lahko bila ostali svet, vendar
se je treba pri tem vprašati, kakšni
so njegova boniteta, transportna lo-
gistika in ostali stroški ter kaj vse to
skupaj pomeni za ekonomijo obse-
ga. Prave alternative Uniji torej ni.
Slovenija je že od nekdaj sestavni
del Evrope, zato pridruževanje k ve-
liki družini ne bi smelo biti pretež-
ko. Slovenci smo doslej že nekaj-
krat pokazali, da v kritičnih trenut-
kih znamo stopiti skupaj, zato sem
prepričan, da smo sposobni nare-
diti tudi ta odločilni korak. Čim prej
bomo to storili, prej bomo varni in
stabilni. Partnerstvo z Evropo temelji
na dolgoročnih osnovah in ne na en-
kratnem poslu.
Zakaj ne počakate še dve leti in
kandidirate raje za ministrskega
predsednika? Kot izvrsten ekono-
mist in pravni strokovnjak bi dr-
žavi lahko bolje služili v vladi kot
pa v predsedniški palači.
Mnogi so mi že postavili takšno
vprašanje, zanimivo pa je, da je bi-
lo postavljeno tudi obratno, ko se
je pred dvema letoma moje ime po-
javilo med kandidati za predsedni-
ka vlade. Za kandidaturo sem se od-
ločil, ker mislim, da lahko na tem
področju še marsikaj storim. Gle-
de pooblastil in pristojnosti pred-
sednika si ne delam prav nobenih
utvar. Večkrat slišimo, da so omeje-
ne, jaz pa mislim, da so zadostne.
Biti dober predsednik doma, pred-
vsem pa dober predstavnik navzven,
ni enostavna funkcija. Pričakovanja
so vedno velika. Položaj predsed-
nika države si ob tistem formalnem,
ki je zapisan v ustavi, predstavljam
kot neke vrste glasnika večine dr-
žavljanov. Takšnega glasnika, ki mora
ob določenih trenutkih povedati jav-
nosti, kaj meni, kaj bi bilo bolj smo-
trno narediti, kje poiskati kompro-
mis in rešitve med različnimi inte-
resi.
Zakaj ste toliko časa odlašali z
javno objavo kandidature?
Saj nisem odlašal. Takšen vtis je
ustvarila novinarska javnost. Ko je
koalicija Slovenija objavila kandi-
daturo Barbare Brezigar, so začela
deževati vprašanja tudi meni, ali
bom sodeloval v tekmi. Kot človek,
ki veliko razmišlja - morda mi je
takšno naravo oblikovala tudi mo-
ja prejšnja služba, saj je bilo pri de-
narju treba desetkrat premisliti, kaj
boš povedal javnosti, da je ne boš
vznemiril - sem si pač vzel nekoli-
ko več časa za pogovor s samim sa-
bo. Upošteval sem tudi konec man-
data sedanjega predsednika in dejs-
tvo, da na trgu nisem neznanka. Kot
guvernerja centralne banke me je
spoznal širok krog ljudi, nenazad-
nje pa je moj podpis tudi na vsa-
kem bankovcu.
Čigav človek ste? Iz vaših dose-
danjih potez in stališč je težko ugo-
toviti, na katero stran vas vleče.
Ne v preteklosti ne danes nisem
bil član nobene stranke. Ostati že-
lim nestrankarski kandidat, ne že-
lim se zavezati nobeni stranki. Kak-
šno je moje nazorsko prepričanje,
pa je že od nekdaj znano. Nikoli ga
nisem spreminjal, pa tudi sicer se
mi zdi, da je to stvar osebne narave.
Čakajo vas naporni dnevi. Vo-
livci bodo pozorno spremljali vse,
kar boste naredili. Imate dovolj
energije za premagovanja vseh
ovir?
Zaenkrat je imam še zadosti. Pre-
pričan sem, da bom prišel do kon-
ca, pa kakršenkoli že bo. Ovir se
ne bojim, želim pa si korektno tek-
mo. Zato ne bom molčal ob more-
bitnih očitkih. Zgodovinski spomin
mi zaenkrat še služi in zelo dobro
se spominjam vseh dogodkov, ki
sem jim bil priča. Zato bom jasno
povedal, kaj so izmišljene ali pa
zmontirane stvari. Razlogov za ka-
kršnakoli skrivanja ni. Sploh pa ne
v današnjem času in v naši Slove-
niji.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 27 - 4. julij 2002
REPORTAŽA
7
Na kolo in jeze ne bo!
Preverili smo, kako je biti kolesar v Celju in kako se je voziti z brezplačnimi kolesi - Giro di Celje
Zaradi avtomobilske plo-
čevine na celjskih ulicah ne
mine dan brez izrečenih os-
trih besed in številnih jez-
nih obrazov voznikov, ki
se hudujejo, ker ne morejo
svojega vozila pustiti v ne-
posredni bližini trgovine v
mestu. Garažna hiša je pre-
daleč, pravijo nekateri, in
z avtomobili rinejo v središ-
če knežjega mesta. Projekt-
na pisarna Celje - Zdravo
mesto si je pred meseci za-
dala nalogo, kako Celjane
prepričati, da bi namesto
volana prijeli za krmilo ko-
lesa. Sprva je bilo videti, da
gredo z glavo skozi zid, to-
da po slabih dveh mesecih
se lahko pohvalijo z več kot
dobrim in nepričakovanim
odzivom.
Najprej jim je uspelo do-
biti šest koles, jih prebarvati
v »barve Celja«, usposobiti in
postaviti na določene loka-
cije, kjer so na voljo Celja-
nom, da se z njimi odpeljejo
po opravkih do mesta ali kam
drugam. Štiri kolesa so po-
stavljena v garažni hiši, eno
pred Turistično informacij-
skim centrom pri celjski ob-
čini in eno pred Projektno pi-
sarno Celje - Zdravo mesto.
»Odziv nas je resnično pre-
senetil, saj se namreč doga-
ja, da ljudje kolesa rezervi-
rajo že več dni vnaprej,« pravi
Alenka Avguštin iz Projekt-
ne pisarne in dodaja: »Ven-
dar je potrebno opozoriti mla-
de, ki si kolesa izposodijo,
da jih morajo vrniti še isti
dan.« Predvsem srednješol-
ci pri izposojevalcu pustijo
svojo osebno izkaznico, se-
dejo na kolo in ga vrnejo še-
le po nekaj dnevih. Pred ča-
som je bila v Celju tudi draž-
ba, na kateri je celjski župan,
očitno goreč ljubitelj kole-
sarstva, izpolnil svojo oblju-
bo. Šestim kolesom se bodo
sedaj pridružila še štiri, ki bo-
do, po ustreznem popravilu,
na voljo v garažni hiši. Av-
guštinov! se že smeji, toda ker
obljub in zahtev nikoli ni do-
volj, so si v Projektni pisarni
zaželeli še kakšen otroški se-
dež.
Kolesar in
serviser
v akcijo pa smo stopili tu-
di mi, saj smo preverili, ka-
ko pravzaprav deluje brez-
plačna izposoja koles. Naša
novinarska ekipa je sedla na
brezplačna kolesa projektne
pisarne in z njimi krožila po
mestu Celje z namenom, da
preuči in preizkusi tehnično
opremljenost koles in tere-
na. Največ povpraševanja po
izposoji je ravno v garažni hi-
ši, zato smo se tja odpravili
tudi mi, tam pustili svojega
jeklenega lepotca in v zame-
no dobili parkirni listič, ki
smo ga pri plačilnem oken-
cu zastavili za čas, ko smo
naše motorizirano prevozno
sredstvo zamenjali za kolo.
Še preden smo odkolesarili,
pa smo se morali preleviti v
tehnike in za našimi nevest-
nimi predhodnimi izposoje-
valci popraviti verigo. Nered-
ko je kolo v razsulu, saj na
njem mladi, ki ga ne vrnejo
dalj časa, prevažajo svoje ko-
lege in tudi zaboje piva. Od-
pade veriga, luči ne svetijo,'
zavore niso več zanesljive.
Parkirnina
kljub vsemu
Naša kolesarska ura se je
začela z vztrajnim krože-
njem pred policijsko upra-
vo v upanju, da nas bodo po-
licisti udarili po žepu s pla-
čilnim nalogom, češ da vož-
nja in telefoniranje ne gresta
skupaj. Tako vsaj piše v za-
konu o cestnoprometnih
predpisih, kjer »tip voznika«
ni natančno opredeljen, to-
da k sreči smo ostali neopo-
zorjeni in nekaznovani, na-
še denarnice pa nedotaknje-
ne. Med kolesarsko akcijo
smo ugotovili tudi to, da bi
bilo dobro, če bi poleg nas
cestnoprometna pravila po-
novili tudi pešci, ki so resda
najbolj ogroženi v prometu,
toda pri prečkanju sila nepre-
vidni.
Lani so v prometnih ne-
srečah na Celjskem umrli
trije kolesarji, letos dva, ra-
njenih pa jih je bilo že 24.
Najpogostejše napake ko-
lesarjev so nenadno zavi-
janje brez predhodnega na-
kazovanja smeri, nepravil-
na smer vožnje, izsiljeva-
nje prednosti in nepravilno
naložen tovor (vrečke, ki se
zapletejo med napere,...)
Prav lepo nas je okarala tu-
di ena izmed mimoidočih,
češ da središče mesta ni na-
menjeno kolesarjem, ampak
pešcem. Ugotovili smo, da kot
kolesarji lahko privarčujemo.
Če ste se, denimo, odpravili
vsak delovni dan v mesto z
avtom in parkirali v modri
coni za eno uro, ste junija za
to porabili 3800 tolarjev. Mi
smo ta denar privarčevali ozi-
roma smo se namesto plače-
vanja parkirnine ohladili s sla-
doledom. Čeprav veselje ni
bilo popolno, saj smo ob vr-
nitvi ključa ključavnice ko-
lesa pri okencu garažne hiše
dobili nazaj naš parkirni li-
stič in plačali parkirnino...
Vsi na kolo!
Očitno Celjani le ne mara-
mo koles tako zelo, kot se
radi pohvalimo. Resda ima-
mo kolesarske steze, toda kje
so kolesarji?! Roman
Krajnc, profesor prometne
tehnologije na Srednji stro-
kovni in poklicni šoli, opo-
zarja na to, da kolesarske steze
v mestu so urejene, vendar
niso povezane z obrobjem
Celja. Tisti, ki se s kolesom
podajo proti Šmartinskem je-
zeru, na Hudinjo po Opekar-
niški cesti ali pa, denimo, v
Trnovlje, to dobro vedo. Tu-
di kolesarska steza proti Što-
ram ni urejena, na Teharski
cesti pa je sploh ni. »Kole-
sarji se tako ne počutijo var-
ne, zato ne moremo priča-
kovati popolnega razvoja ko-
lesarstva,« pravi Krajnc.
V tem bi morale razne in-
stitucije najti skupen jezik.
kar pa jim rie gre dobro, do-
daja Krajnc. V ta namen so
na Srednji strokovni in po-
klicni šoli pod Krajnčevim
mentorstvom izdelali pro-
jekt za celovitost reševanja
kolesarskega prometa v Ce-
lju in ga pred časom preda-
li celjskemu podžupanu
Marku Zidanšku. Krajnc ob
tem nakaže še en problem.
»Zgledi vlečejo. Ni dovolj,
da otroke navajamo na ko-
lesa, sami pa sedamo v av-
tomobile. Ali pa, če je nek-
do direktor, zakaj se ne bi
pripeljal v službo s kole-
som?!«
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: TRIARTES
Ugotovili smo prednost kolesarjenja: parkiranje je brezplačno, pa še olisičijo te ne.
Vzgoja in izobraževanje na kolesu - Roman Krajnc, profesor prometne
tehnologije na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje.
Naša vodnica s kolesi po mestu Alenka Avguštin iz Projektne pisarne
Celje - Zdravo mesto: »Kolesarske steze so. kje pa so kolesarji?!«
Št. 27 - 4. julij 2002
8
REPORTAŽA
Vrnitev v kraje otroštva
Obisk potomcev nekdanjih lastnikov zdravilišča Rimske Toplice - Klavrna podoba nekoč čudovitega objekta
Romerbad, kot so nekoč
imenovali Rimske Toplice,
so v teh dneh obiskali svoj-
ci nekdanjega lastnika tam-
kajšnjega zdravilišča, ki je
svoj razcvet doživelo po le-
tu 1840. Takrat je toplice za
20.000 forintov odkupil tr-
žaški veletrgovec nemške-
ga rodu G. H. Uhlich. Pre-
možni Nemec se je s čudež-
no termalno vodo ozdravil
in dotlej skromno zdravilišče
spremenil v sodobno letoviš-
če. To je danes le še senca
nekdanje podobe, ki se je še
vedno dobro spominja tudi
Adolf Uhlich, daljni potomec
nekdanjega lastnika, ki že
pol stoletja živi čez lužo.
Svojim sorodnikom je tokrat
prvič predstavil kraj, kjer je
preživel svoje otroštvo.
Njegov prapradedek je na
novo zgradil Zofijin dvorec
in pričel uspešno tržiti pre-
novljeni letoviški kraj, sko-
zi katerega je leta 1848 ste-
kel promet po južni železni-
ci med Dunajem in Trstom.
V toplice so prihajali zgolj
premožni gostje, med kate-
rimi pa ni bilo Slovencev. Na
ravnem platoju s kostanjevim
drevoredom je bila na eni
strani topliška cerkev, na dru-
gi paviljon za orkester, ki je
igral popoldne na prostem,
zvečer pa v kopališkem sa-
lonu. Opremili so tudi igral-
nico za biljard, v gozdu je bi-
lo teniško igrišče, na poboč-
ju strmega travnika pa pokrito
kegljišče. Ruski ujetniki so
med prvo svetovno vojno
zgradili sprehajaHšče skozi
gozd, danes znan kot Ruska
steza. Ena pomembnejših pri-
dobitev pa je bilo prav goto-
vo tudi termalno kopališče
na prostem, ki ga je postavil
Adolfov oče leta 1931.
Med drugo svetovno voj-
no so toplice zasedli nemški
ranjenci. Adolfov oče je proti
koncu vojne z družino zad-
nji trenutek ubežal smrti,
zdravilišče pa je prevzela ju-
goslovanska vojska in ga na-
menila zdravljenju ter okre-
vanju svojih pripadnikov. Ta-
ko domačini tudi v tem času
od toplic dejansko niso ime-
li posebne koristi.
Spoznavanje
korenin
Brezskrbnih otroških let se
Adolf Uhlich, ki jih danes
šteje 73, še vedno spominja
z nostalgijo. »Prav zato sem
se odločil, da otrokom in
vnukom predstavim kraj,
kjer sem preživljal najlep-
ša leta in ki mi še vedno ve-
liko pomeni. Na srečo smo
lahko vsi skupaj našli čas,
pa tudi vnuki so že dovolj
stari, da smo lahko odšli na
to potovanje,« je pripove-
doval ob našem obisku.
»Svojim naslednikom že-
lim predstaviti nekdanji
dom naše družine, da bodo
vedeli, od kod izhajajo. Na-
vsezadnje je naša družina tu-
kaj živela več kot sto let,«
je navdušeno pojasnjeval se-
daj upokojeni zdravnik. »Ko
smo mladi, vselej gledamo
naprej, ko pa se postaramo,
se začnemo ozirati ijazaj. Za
mlade ljudi je po moje po-
membno, da imajo svojo
identiteto, da vedo, kje so
njihove korenine in da poz-
najo družinsko zgodovino.
Moji trije otroci se zrasli v
Združenih državah, prav ta-
ko vnuki, in to zgodovino
poznajo le iz mojega pripo-
vedovanja. Seveda pa je ne-
kaj povsem drugega, če de-
jansko prideš in si ogledaš
kraj ter spoznaš tukajšnje
ljudi.«
Razočarani
nad
zdraviliščem
Rimske Toplice je tako obi-
skalo kar 12 članov ožje dru-
žine, za kratek čas pa sta se
oglasili tudi Adolfovi sestri, ki
živita v Gradcu. Avstrijsko dr-
žavljanstvo je imela Uhlicho-
va družina tudi med drugo sve-
tovno vojno. A priimek izha-
ja iz nemškega jezika. »Moj pra-
pradedek je namreč rojen v
osrednji Nemčiji, na Saškem.
Kasneje se je preselil v Trst,
od tam pa prišel semkaj in ku-
pil zdraviliški objekt. Doma
smo vedno govorili nemško,
poleg tega pa smo bili povsod
obkroženi z nemškimi in av-
strijskimi družinami.«
In kako ostali člani druži-
ne zaznavajo našo deželo in
ljudi? »Bili so zelo navduše-
ni, saj je tukaj res lepa, neo-
krnjena narava. Vse je zelo či-
sto, hrana pa odlična. Danes
zjutraj smo se vsi skupaj spre-
hodili tudi do starega zdravi-
lišča, vendar pa smo bili nad
videnim precej razočarani.
Ampak, c'est la vie, takšno je
življenje. To je del preteklo-
sti. Ampak kljub temu je ža-
lostno gledati, kako vse pro-
pada,« je potrto dejal Adolf
Uhlich. »V življenju je vedno
tako. So vzponi in padci, ni-
koli pa ne gre vse premočrt-
no. Življenje je sinusna kri-
vulja, pravim jaz. Naučiti se
moraš živeti z vsem, kar imaš
na razpolago, kakor veš in
znaš.«
Vez za vse
življenje
Pogled na razpadajoči ob-
jekt, ki je bil nekoč ponos kra-
ja, res vzbuja mešane občut-
ke. Kljub dejstvu, da ga je že
zdavnaj načel zob časa, v sebi
na nek način še vedno skriva
nekdanji sijžj. »A ko pomisliš,
koliko naporov bi bilo potreb-
no za obnovo, predvsem pa de-
narja... Ne, jaz tega finančno
nikakor ne bi zmogel in o kak-
šni vrnitvi premoženja sploh
ne razmišljam. S tem naj si be-
lijo glave moji nasledniki, če
bodo hoteli,« je sogovornik je-
drnato odgovoril na naše vpra-
šanje o načrtih.
»Na kraj sem pa še vedno
precej navezan. Preden sem
se odpravil na to potovanje,
sem se oglasil pri nekih svo-
jih prijateljih v Ameriki. Ker
so želeli vedeti, kam grem,
so na Internetu poiskali vse o
Rimskih Toplicah. Presenečen
in vesel sem bil, ko so našli
kar šestnajst strani o kraju,«
je sproščeno pripovedoval
Adolf Uhlich, Id je v Združe-
ne države emigriral leta 1959.
A tukajšnjih prijateljev ni-
koU ni pozabil. »Vedno pra-
vim: kakovost življenja ni
vselej odvisna od tistega, kar
imaš, ampak predvsem od te-
ga, kakšno razmerje imaš s
svojimi prijatelji - in ženska-
mi,« se je zasmejal. »Srečo
imam, da imam tukaj še ved-
no precej starih prijateljev.
Z njimi sem imel stike prav-
zaprav vse življenje, saj smo
si dopisovaU in se medseboj-
no obiskovali. Tega sem is-
kreno vesel.«
Uhhchovi bodo svojo pot
po Sloveniji zaključili z obi-
skom še nekaterih članov
družine v Radgoni, nato pa
se bodo vrnili domov. Sem
bodo prav gotovo še prišU.
Vsaj za Adolfa lahko to z go-
tovostjo trdimo. »Pa saj sem
povprečno vsaki dve leti v
Evropi,« je brž pridal. Nas-
ploh je stara celina priljub-
ljena točka ameriških turi-
stov, namignem. »Seveda, saj
imajo mnogi tu svoje kore-
nine. Ne smete pozabiti, da
je Amerika stara komaj dve-
sto let,« je dejal, na vpraša-
nje, ali jim 11. september ni
nagnal straha v kosti, pa v sme-
hu zaključil najin pogovor:
»Bolj kot to se bojim preč-
kati tukajšnje ceste.«
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Adolf Uhlich (tretji z desne) s potomci: sinom Petrom ter hčerkama Lisbeth in Karin z družinami.
Zdravilišče Rimske Toplice še vedno čaka na lepše čase.
Št. 27 ■ 4. julij 2002
REPORTAŽA
9
V rudarski stan je skočilo 74 novincev, med njimi pa so bili prvič diplomanti Višje šole za rudarstvo in geotehnologijo v Velenju.
Zabava za vse,
krača pa ne
Na velenjskem stadionu je v soboto v rudarski stan skočilo 74 novincev
Šaleška dolina je vsako
leto za nekaj dni še pose-
bej praznična in slovesna.
Seveda, 3. julija praznuje-
jo rudarji svoj praznik. Le-
tošnje praznovanje je svoj
vrh doseglo v soboto na ve-
lenjskem mestnem stadio-
nu, ko je v okviru tradicio-
nalne, letos že 42. rudarske
prireditve Skok čez kožo v
rudarski stan skočilo 74 ru-
darskih novincev.
Praznik rudarjev se je že
zdavnaj globoko zakoreninil
v zavest prebivalcev Šaleške
doline in vseh drugih, ki so
tako ali drugače povezani z
rudnikom. Nihče si prazni-
ka ne zna predstavljati brez
parade, pražnje oblečenih ru-
darjev, godbe na pihala, sko-
ka čez kožo in navsezadnje
tudi brez obvezne krače.
Skok čez kožo
Prireditve ob rudarskem
prazniku vsako leto najbolj
pričakujejo prav mladi, ki
končujejo šolanje. S skokom
čez kožo namreč na simbol-
ni način prestopijo v rudar-
ski stan. Letos je bilo tak-
šnih, ki so šolanje končali
na eni od stopenj 54, med
njimi pa so bili prvič diplo-
manti Višje šole za rudars-
tvo in geotehnologijo v Ve-
lenju.
In zakaj ravno skok čez ko-
žo? Nekdaj, ko še ni bilo dvi-
gal in podobnih naprav, ki da-
nes rudarjem močno olajšu-
jejo delo, so se rudarji v ja-
mo spuščali po kožah. Tak-
šno početje pa je seveda zah-
tevalo dobršno mero znanja
in izkušenosti. Kože so sicer
iz jame že zdavnaj izginile,
ostalo pa je izročilo, po ka-
terem so novinci sprejeti v
rudarski stan takrat, ko sko-
čijo čez kožo in spijejo ku-
pico piva.
Ta dan pa je kajpak tudi
praznik za njihove starše, pri-
jatelje in sorodnike. S tem
simbolnim dejanjem se za
njih končuje eno življenjsko
obdobje in se začenja popol-
noma novo. Rudarski poklic
je namreč kljub velikemu teh-
nološkemu napredku in bolj-
ši varnosti še vedno dokaj ne-
varen in zahteven. Zato se ru-
darji med sabo pozdravljajo
z besedo »srečno«.
Politika in
gospodarstvo
Skok čez kožo bi si težko
predstavljali tudi brez pred-
stavnikov gospodarstva in po-
litike. Gosta letošnje prire-
ditve sta bila predsednik re-
pubhke Milan Kučan, ki je
častni skok čez kožo opravil
že leta 1997, in minister za
delo, družino in socialne za-
deve Vlado Dimovski. Letoš-
nji častni skakalec na prire-
ditvi v počastitev dneva slo-
venskih rudarjev pa je bil di-
rektor Pivovarne Laško To-
ne Turnšek.
Kot slavnostni govornik je
rudarje in vse prisotne, ki so
skoraj do zadnjega kotička na-
polnili velenjski stadion, na-
govoril Franc Žerdin, direk-
tor Premogovnika Velenje in
predsednik Združenja za ener-
getiko pri Gospodarski zbor-
nici Slovenije. Opozoril je, da
v Sloveniji še vedno nimamo
nacionalnega programa za
ravnanja z energijo, čeprav bi
ga državni zbor v skladu z do-
ločili energetskega zakona mo-
ral sprejeti že v začetku leta
2001. Prav tako se je dotaknil
popolnega sproščanja trga z
električno energijo, kar se mu
ne zdi najbolj umestno, zato
je vesel ustanovitve Holdinga
Slovenskih elektrarn. Ta bo
omogočil njihovo večjo kon-
kurenčnost, saj po njegovem
tudi».. .2600 velenjskih rudar-
jev nima dobrih možnosti
brez tesne navezave s holdin-
gom...«
Ljudsko
rajanje
Trema, ki so jo morda ime-
li novopečeni rudarji pred
skokom čez kožo, je izgini-
la, izzvenele pa so tudi slav-
nostne besede. Množica lju-
di jih je najbrž hitro poza-
bila, saj jih je čakalo veliko
bolj prijetno in zabavno
opravilo. Začenjalo se je na-
mreč ljudsko rajanje ali po
domače veselica, ki so jo le-
tos pripravili na novem pri-
reditvenem prostoru ob Škal-
skem jezeru.
Šaleška dolina tako rekoč
živi z rudnikom in rudnik z
njo. Zato se za uspeh takšnih
priredhev ni bati. Še pose-
bej takrat ne, ko imajo orga-
nizatorji srečo z vremenom.
Tako kot so jo imeli letos.
Takšna srečanja pa privabi-
jo veliko ljudi tiidi iz okoliš-
kih krajev. Zato je bil lahko
srečen tisti, ki je v soboto zve-
čer našel kakšno prazno mi-
zo ali stol ob škalskem jeze-
ru. »Letos sva prvič tukaj. Sa-
ma prireditev se nama zdi ze-
lo zanimiva, še posebej pa na-
ju je navdušil skok čez ko-
žo,« sta pripovedovala starej-
ša zakonca z Vranskega, h ka-
terima sva se s fotoreporter-
jem za trenutek prisedla.
Kljub njunemu začetnemu
navdušenju pa smo kmalu od-
krili, da pa vse vendarle ni
tako super, kot je bilo videti
na začetku. »Povedali so na-
ma, da je sestavni del slavja
ob rudarskem prazniku tudi
krača, vendar je ne prodaja-
jo. Pravijo, da jo lahko do-
biš samo z blokom, proda-
jali pa jih bodo le, če bo kak-
šna še ostala,« sta se priduša-
la.
Akcija krača
s fotoreporterjem sva se
samo spogledala. »Kaaaaaj,
kakooooo, saj to ne more biti
res,« sva se začudeno spra-
ševala in stopila v akcijo. Ta-
ko kot na vseh veselicah, je
tudi na tej delovala neka čud-
na gostinska logika. Najprej
se je bilo potrebno postavi-
ti v vrsto pred blagajno, pla-
čati, nato pa se z računom
postaviti v drugo vrsto. No,
na srečo sva svoje opravila
že pred blagajno. »Krač ni-
mamo, lahko jih dobita sa-
mo z blokom. Če bo še kak-
šna ostala, pa jo bosta lah-
ko kupila,« naju je na hitro
odpravil natakar, tako da mu
nisva imela niti časa ugovar-
jati. Zato pa se je lahko na-
jin začuden pogled ustavil na
kupih čevapčičev, pleskavic
in ostalih avtohtonih me-
snin, ki imajo z rudarskim
praznikom opraviti samo to-
liko, da so postale tako re-
koč obvezen repertoar vsa-
ke veselice.
Neverjetno, smisel za tra-
dicijo je zamenjala ekonom-
ska logika. Pa še ta je, milo
rečeno, čudna. Zato se kar
samo od sebe postavlja vpra-
šanje, komu je rudarski
praznik sploh namenjen.
Seveda so to v prvi vrsti ru-
darji, njihove družine in pri-
jatelji. Kaj pa vsi ostali, ki
živimo v Velenju ali še kje
dlje. Če vprašate naključno
izbranega Velenjčana, kako
bi nekomu predstavil rudar-
ski praznik, bo kot iz topa
odgovoril: »Najprej budni-
ca, potem parada, skok čez
kožo in krača na veselici.«
Vsi tisti, ki nismo povezani
z rudnikom, se lahko za
slednje obrišemo pod no-
som in se zadovoljimo s če-
vapčiči, pleskavicami in
mešanim mesom na žaru. In
to kljub temu, da je letos v
Velenju in okolici turistič-
nih delavcev dobesedno mr-
golelo. Med drugim so ugo-
tovili tudi to, da je eden od
pogojev za uspešno in pe-
stro ponudbo tudi tradici-
ja. Kar pa rudarski praznik
nedvomno je.
Sodeč po razposajenih
obrazih takšnih problemov,
kot sva jih imela s fotore-
portejem, ni imel nihče. Ob
zvokih polke in valčka so
si obrusili pete, za dobro
razpoloženje je poskrbela
žlahtna kapljica. Prav vsem
pa se je že na prvi pogled
videlo, da bodo naslednje
leto zopet prišli. Saj je to
navsezadnje njihov praz-
nik.
PETER RAKAR
Foto: GREGOR KATIČ
Spomini na rudarska leta so še vedno živi.
V gumbnico svečane rudarske obleke obvezno sodi tudi nagel.
Stadion ob velenjskem jezeru je bil zapolnjen tako rekoč do zadnjega kotička.
Št. 27 - 4. julij 2002
10
GOSPODARSTVO
Visoka
teiinoiogija
v Velenju
V velenjskem Esotechu imajo nov oddelek za
računalniško izdelavo modelov velikih dimenzij
Minister za delo, druži-
no in socialne zadeve Vla-
do Dimovski je v velenj-
skem podjetju Esotech, ki
je specializirano za razvoj
visokih tehnologij, v sobo-
to odprl nov oddelek za ra-
čunalniško izdelavo mode-
lov velikih dimenzij.
Kot so povedali na novi-
narski konferenbi pb odprt-
ju oddelka, je do sodelova-
nja med Seawayem in Eso-
techom prišlo na pobudo žu-
pana Mestne občine Velenje
Srečka Meha in njegovih so-
delavcev. Rezultat sta dobra
povezava podjetij na strokov-
nem področju in nov obrat.
Za Esotech in Šaleško doli-
no je to tudi nov izziv za ob-
vladovanje visoko tehnološ-
kih znanj, za Seaway pa po-
meni nadaljnjo in širšo vklju-
čitev v svetovni trg.
Direktorica Esotecha Zo-
fija Mazej Kukovič in pred-
sednik nadzornega sveta blej-
skega Seawaya Japec Jako-
pin sta podpisala tudi pismo
o nameri, saj bodo Velenjča-
ni v omenjenem oddelku iz-
delovali modele za serijsko
produkcijo plovil in tridi-
menzionalnih izdelkov za
potrebe drugih industrij. Ce-
lotna naložba Seawaya, ki ima
visok tržni delež na področ-
ju serijskih jadrnic in motor-
nih jaht, je vredna 1,5 mili-
jona evrov (gre za računal-
niško vodenega robota in
opremo oddelka), Velenjča-
ni pa bodo prispevali svoje
znanje in izkušnje.
Blejsko podjetje Seaway
se je v zadnjih desetih letih
uveljavilo v svetu kot eden
pomembnejših ponudnikov
celotnega razvoja plovil, od
ideje do izdelave prototipa.
Na podlagi njihovih načr-
tov in modelov je bilo do-
slej pri 25 proizvajalcih plo-
vil iz 14-ih držav izdelanih
že okrog 20 tisoč jadrnic.
Jakopin je poudaril, da je
začetek dela na omenjenem
računalniško vodenem robo-
tu, ki je edini in največji te
vrste v Evropi, izjemnega po-
mena za trdno uveljavitev Slo-
venije kot ene vodilnih držav
v Evropi pri razvoju serijskih
plovil. Obenem se s to napra-
vo odpirajo možnosti širitve
dela z navtičnega na ostala po-
dročja industrijskega obliko-
vanja (v avtomobilskega, le-
talskega, gradbenega ipd.).
Kukovičeva pa je dejala, da
so se v Esotechu v zadnjih le-
tih naučili živeti s stalnimi
spremembami ter da je nji-
hov cilj organiziranje in iz-
vajanje inženirskih storitev za
tridimenzionalno projektira-
nje in programiranje računal-,
niško vodene izdelave mode-
lov za potrebe navtike4n dru-
gih industrij. To pa je hkrati
tudi pomembna priložnost za
nova delovna mesta.
PETER RAKAR
Foto: DAMIJAN KUAJIČ
Po modelih iz Esotecha bo stekla serijska proizvodnja plovil.
Kmalu o usodi
preboldskih tekstilcev
Prvi narok v prisilni-po-
ravnavi Tekstilne tovarne
Prebold bo 17. julija. Po neu-
radnih informacijah podpi-
ra načrt finančne reorgani-
zacije podjetja večina čla-
nov upniškega odbora.
Delavci so do podjetja pri-
javili za 187 milijonov tolar-
jev terjatev, vseh terjatev pa
naj bi bilo nekaj več kot 900
milijonov tolarjev. Kot pou-
darja vodstvo tovarne, so se
finančne reorganizacije lotili
z veliko odgovornostjo, saj
želijo ohraniti čim več delov-
nih mest. Od 541 ljudi, koli-
kor jih sedaj dela v podjetju,
naj bi jih po prisilni porav-
navi ostalo še 376. Ukinili bo-
do nerentabilne proizvodne
programe in tiste, ki bodo še
ostali, združili na enem me-
stu, zato se spremembe obe-
tajo tudi na organizacijskem
področju. Podjetje naj bi na-
mreč odslej delovalo kot
skupina, v kateri bosta po-
leg matične Tekstilne tovar-
ne Prebold še hčerinski druž-
bi TTP Tkanine in TTP No-
gavice, v katerih bo zaposle-
na večina delavcev. JI
Zadruge npovozilett
Straška
Konjiški mesar razmišlja o prodaji deleža v Mesninah
in gradnji lastne klavnice
Tako kot je bilo pričakovati, delničar-
ji Celjskih mesnin na skupščini niso
podprli niti enega predloga konjiškega
mesarja Štefana Straška, ki je nekaj manj
kot 30-odstotni lastnik podjetja. Strašek
je že napovedal izpodbojne tožbe.
Kot je znano je Štefan Strašek, ki že
dlje časa opozarja na domnevne nepra-
vtlnosti v Celjskih mesninah, skupščini
predlagal, naj imenuje posebnega revi-
zorja, ki bi preveril posamezne posle pod-
jetja v zadnjih petih letih. Zahteval je tu-
di obravnavo poročila nadzornega sveta
o poteku poslov in prometa s povezani-
mi osebami, kupci in dobavitelji ter obrav-
navo poročila uprave o kapitalski ustrez-
nosti, likvidnosti in solventnosti podjet-
ja. Predlagal je še, naj skupščina izglasu-
je nezaupnico upravi, to je direktorju Izi-
dorju Krivcu, ter odpokliče vse štiri pred-
stavnike kapitala v nadzornem svetu. Na-
mesto njih pa naj v nadzorni svet poleg
njega izvoli še Andreja Straška, Borisa
Vebleta in Dušana Kecmana.
Ker so delničarji - večinski lastnik Celj-
skih mesnin so kmetijske zadruge, zavr-
nili vse njegove predloge, je Štefan Stra-
, šek že napovedal izpodbojne tožbe. Kljub
temu pa, kot je povedal v pogovoru za naš
časopis, resno razmišlja tudi o tem, da bi
svoj delež v Celjskih mesninah prodal in
zgradil lastno klavnico. Ali ima že kak-
šnega konkretnega kupca in za kakšno ce-
no bi bil pripravljen prodati svoj delež,
nam za sedaj še ni želel odgovoriti.
JI
Več kot tristo zamudnikov
Od ponedeljka poteka pla-
čilni promet le še v bankah
in hranilnicah. Na Celjskem
je v predpisanem roku pre-
neslo račune v banke okrog
93 odstotkov vseh pravnih
oseb, 664 računov pa so mo-
rali v agenciji za plačilni
promet zapreti po uradni
dolžnosti.
Dobroimetja na njih so pre-
nesti na zbirni račun pri Banki
Slovenije, ki pa jih je takoj
prenesla na svoje komisijske
račune pri poslovnih bankah.
Kot je povedala direktori-
ca podružnice Darja Lipič-
nik, je bilo med zaprtimi ra-
čuni 188 blokiranih, pri 84-
ih računih je šlo za podjetja,
ki ne poslujejo že eno leto
ali pa še več, nekaj je bilo
tudi računov podjetij, ki so
v stečaju ali likvidaciji. V več
kot polovici primerov pa gre
za podjetja, ki sicer redno po-
slujejo, vendar svojega raču-
na, kljub temu, da so imela
skoraj dve leti časa, niso pre-
nesla iz agencije v banko. Za-
radi odlašanja so zdaj »kaz-
novana«, saj so začasno blo-
kirana in torej ne morejo po-
slovati. Lipičnikova je pove-
dala, da gre večinoma za
manjše pravne osebe.
Ker bodo zamudniki lah-
ko prišli do svojega denarja
predvidoma šele prihodnji
ponedeljek, so jim v Banki
Slovenije svetovali, naj vsee-
no odprejo transakcijski ra-
čun pri banki in se dogovo-
rijo za kratkoročna premo-
stitvena posojila.	JI
Prvič v
Atomskih
toplicah
Lastniki Zdravilišča
Atomske toplice bodo letos
prvič dobili dividende. Za-
nje bo podjetje porabilo 35,5
milijona tolarjev, tako da bo
bruto dividenda na delnico
znašala 60 tolarjev.
Na nedavni skupščini so
podprli tudi predlog uprave,
da bodo za nagrade članom
nadzornega sveta namenili
nekaj manj kot 5 milijonov
tolarjev, ter sklenili, da bo-
do o uporabi 122 milijonov
tolarjev bilančnega dobička,
ki v celoti znaša nekaj manj
kot 208 milijonov tolarjev,
odločali v prihodnjih letih,
45 milijonov tolarjev pa so
razporedili v druge rezerve.
Delničarji so spremenili
tudi statut in dejavnost druž-
be oziroma storitveno znam-
ko Terme Olimia razširili še
na proizvodnjo in prodajo ne-
katerih izdelkov, povezanih
z zdravim načinom življenja.
Tako naj bi v zdravilišču sa-
mi ali s kooperanti izdelo-
vali sladolede, kavo, čaje,
kreme, parfume in razne pi-
jače.	JI
Klasje brez klasa
čeprav v obeh reprezenta-
tivnih sindikatih ne podpi-
rajo več znižanja plač, bodo
zaposleni v celjskem Klasju
morali zategovati pasove še
do konca leta. Plače ne bodo
več nižje za 12 odstotkov, ta-
ko kot so bile v preteklih treh
mesecih, ampak »le« za de-
set odstotkov.
»Takšen ukrep je nujen,«
pravi predsednik uprave Mat-
jaž Pavčič, »saj so se ob kon-
cu prvega poletja zaradi šte-
vilnih izdatkov, tudi nepriča-
kovanih, finančne razmere v
podjetju spet nekoliko poslab-
šale.« Zaradi manj izplačanih
plač so sicer v podjetje v pre-
teklih mesecih znižali stroške
za 36 milijonov tolarjev, ven-
dar pričakovanih finančnih
učinkov ni bilo. Več kot 50 mi-
lijonov tolarjev so namreč mo-
rali plačati na račun izgublje-
ne tožbe z Biodomom zaradi
Pocajtovega mlina. Če jim ne
bilo treba plačati starih »gre-
hov«, bi po prvih petih mese-
cih izguba iz rednega poslo-
vanja znašala le 46 milijonov
tolarjev, tako pa je ostala na
približno lanski ravni, to je na
več kot 100 milijonih tolarjev.
Pavčič pravi, da bodo pri-
hranke na račun nižjih plač,
pa tudi vsa ostala sredstva, ki
jih bodo dobili s prodajo ne-
potrebnega premoženja, vlo-
žili v tehnološko posodobitev,
ki je nujna, da se podjetje iz-
vleče iz krize. Poleg ukrepov,
ki jih v okviru sanacijskega pro-
grama izvajajo že od začetka
leta, bodo v kratkem ukinili
še vse proizvodne programe,
ki jim prinašajo izgubo, skr-
čili naj bi program mlinars-
tva, pripravljajo pa tudi nekaj
novih tržnih akcij za večjo pro-
dajo pekarskih izdelkov.
Dušana Drofenika, ki je
pred časom na lastno željo
odstopil, je v nadzornem sve-
tu Klasja zamenjala Tatjana
Rajniš iz Probanke. Prvi nad-
zornik je od minulega tedna
Gregor Jager, lastnik mari-
borske Pekarne Jager, ki ima
v podjetju nekaj manj kot 25-
odstotni lastniški delež.
Klasje bo »na poti k ozdra-
vitvi« dobilo tudi novo celost-
no podobo. Žitni klas, ki je
bil vrsto let zaščitni znak pod-
jetja, bodo zamenjali z bolj so-
dobnim logotipom.
JI
Matjaž Pavčič
Št. 27 - 4. julij 2002
GOSPODARSTVO
11
Štirideset let
na cestah
Ceste mostovi Celje praznovali visok jubilej - Kljub uspešnemu delu doma
se širijo na južne trge
Letos je preteklo štiride-
set let od ustanovitve Cest-
nega podjetja Celje, ki se je
pred dobrim desetletjem
razdelil v štiri samostojna,
vendar še vedno tesno po-
vezana podjetja. Največje
med njimi - Ceste mostovi
Celje, je velik poslovni raz-
voj doživelo v zadnjih še-
stih letih, ko se je aktivno
vključilo v nacionalni pro-
gram gradnje avtocest. Zad-
nje čase se resno spogledu-
jejo tudi s tujino. Zlasti so
jim zanimivi trgi nekdanje
Jugoslavije.
»Konkurenca domačih in
tujih podjetij je zelo huda,«
pravi predsednik uprave Voj-
ko Strmecki, »vendar smo si
z dosedanjim delom, še zla-
sti prLizgradnjo avtocestne-
ga odseka Arja vas-Vransko,
kjer smo bili podizvajalci,
pridobili pomembne referen-
ce.« Ceste mostovi Celje le-
tos gradijo več pomembnih
objektov, na državnem raz-
pisu pa jim je uspelo prido-
biti tudi gradnjo viadukta Biv-
je na odseku avtoceste Kla-
nec-Ankaran. Vrednost po-
godbenih del je 1,8 milijar-
de tolarjev, z deli pa bodo za-
čeli že v prihodnjih mesecih.
Trenutno je njihov največji
projekt na avtocesti Vransko-
Trojane, kjer gradijo 1,6 ki-
lometra dolg odsek, med več-
jimi projekti pa so še glavni
kolektor čistilne naprave v
Celju, kjer so pred kratkim
prenovili most čez Savinjo,
rekonstrukcija mostu čez
Muro, obnova viadukta Vr-
hole in rekonstrukcija ceste
skozi Šempeter. Pričakujejo,
da bodo septembra nadalje-
vali gradnjo štiripasovne Ma-
riborske ceste v Celju, in upa-
jo, da se bodo kmalu lahko
lotili tudi gradnje avtocest-
nega priključka na Lopati.
V Ceste mostovih Celje se
postopoma želijo uveljaviti
tudi na trgu visokih gradenj,
za katere so, pravi Strmec-
ki, strokovno prav tako do-
bro usposobljeni. Nekaj re-
ferenc že imajo, na primer
športno dvorano v Nazarjah
in dom upokojencev v Voj-
niku, v Celju na Lavi pa ta
čas gradijo tudi stanovanjski
blok. Podjetje je doslej pri
svojem delu osvojilo vso naj-
bolj sodobno razvojno teh-
nologijo, posebno pozornost
pa namenjajo kakovosti po-
slovanja in skrbi za okolju.
Pred štirimi leti so kot drugi
v svoji branži pridobili cer-
tifikat kakovosti ISO 9001, ki
ga bodo do junija prihodnjega
leta dopolniti, da bo ustre-
zal standardu ISO 9001 -
2000. Še letos naj bi prejeli
tudi okoljski certifikat ISO
14001. Kot pravijo v vodstvu
družbe, se zelo dobro zave-
dajo, da s svojo dejavnostjo
posegajo v prostor, vendar pa
se pri tem trudijo, da bi bilo
slabih vplivov čim manj. Naj-
bolj se njihova dejavnost čuti
v Veliki Pirešici, kje imajo
kamnolom in asfaltno bazo.
Družba Ceste mostovi Ce-
lje, kjer je trenutno zaposle-
nih 388 ljudi, je lani imela
za skoraj 7,2 milijarde tolar-
jev prihodkov, čistega dobič-
ka je bilo 143 milijonov to-
larjev. Dobre poslovne rezul-
tate pričakujejo tudi letos, saj
naj bi bili, kot je povedal Str-
mecki, prihodki višji od lan-
skih za 5 odstotkov, v skladu
z načrti pa naj bi bil tudi či-
sti dobiček. Ker se v podjet-
ju zavedajo, da bo v Sloveni-
ji po dokončanju avtocestnega
programa dela vse manj, se
že zdaj ozirajo na tuje. Naj-
več poslovnih priložnosti vi-
dijo na prostoru nekdanje Ju-
goslavije, kjer že sodelujejo
na razpisih v Bosni in Herce-
govini. »Čeprav imamo veli-
ko znanja in obvladamo naj-
bolj sodobne tehnologije,
prodor na tuje trge ne bo eno-
staven. Potrebne bodo stra-
teške povezave s sorodnimi
podjetji, pričakujemo pa tu-
di pomoč politike in bank,«
pravi Vojko Strmecki.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Ceste mostovi Celje tri če-
trtine prihodka ustvarijo z
gradnjo cest, mostov in via-
duktov, 15 odstotkov s pro-
dajo izdelkov iz asfaltne ba-
ze in kamnoloma, 10 odstot-
kov pa z visoko gradnjo.
Vojko Strmecki
Za razvoj še
gospodarska koalicija
V strateški skupini štirideset najbolj uglednih direktorjev - Brez
povezovanja bo regija še bolj zaostala
Pri območni gospodarski
zbornici Celje so konec mi-
nulega tedna ustanovili svet
za gospodarski razvoj, v
katerega naj bi se vključili
direktorji štirideset najbolj
uspešnih podjetij v regiji.
Čeprav gre za neformalno
povezavo, so v zbornici pre-
pričani, da bo regija z av-
toriteto najuglednejših di-
rektorjev lažje in hitreje
uveljavljala zahteve do dr-
žave.
V zbornici in tudi v regio-
nalni razvojni agenciji, ki sta
bila glavna pobudnika za us-
tanovitev gospodarske koa-
licije, opozarjajo, da regija
brez podpore gospodarstva
sploh ne bo mogla uresničiti
svojega razvojnega progra-
ma. Župani vseh občin so se
okoli razvojnih vprašanj že
ustrezno organizirali in poe-
nohli poglede na skupni raz-
voj' zdaj morajo to storiti še
podjetja. Tudi, ali pa pred-
vsem zato, ker podatki o raz-
vitosti kažejo, da regija vse
bolj zaostaja za povprečni-
mi rezultati v državi.
»Obseg naložb je lani real-
no spet padel za dobrih 6 od-
stotkov, stopnja brezposelno-
sti se povečuje in je krepko
nad republiškim povprečjem,
dodana vrednost na zaposle-
nega pa je pod državnim pov-
prečjem,« ugotavlja direktor
zbornice Jože Pušnik in do-
daja, da so nespodbudni tu-
di mnogi drugi kazalci. »Po-
ložaj malih in srednjih pod-
jetij je vse slabši, kakšne so
razmere v regiji, pa priča tu-
di podatek, da med desetimi
največjimi podjetji v državi
ni niti enega s celjskega ob-
močja in da je na prste ene
roke mogoče našteti podjet-
ja, ki so nosilci kapitalskih
povezav. To pomeni, pravi
Pušnik, da regijsko gospo-
darstvo postaja vse bolj po-
drejeno zunanjim lastnikom.
Zaskrbljujoče je tudi, da ve-
čina podjetij nima izdelane
strategije upravljanja s člo-
veškimi viri, čeprav kvalifi-
kacijska struktura zaposlenih
marsikje še zdaleč ne ustre-
za potrebam.
Svet direktorjev, ki bo de-
loval kot strateški posveto-
valni organ, naj bi se sestal
trikrat ali štirikrat na leto,
oziroma takrat, ko bo treba
reševati vprašanja, ki so
ključnega pomena za razvoj
celotne regije. Med drugim
naj bi izbiral projekte, s ka-
terimi bi lahko regija kon-
kurirala za sredstva Evrop-
ske unije, oblikoval potre-
be po kadrih ter si prizade-
val za takšno podporno oko-
lje, ki bo omogočilo čim hi-
trejši razvoj srednjih in ma-
lih podjetij.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Večina direktorjev iz regije je podprla ustanovitev gospodarske
koalicije.
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papirji iniresticijskih družb
Tečajnica
* v tednu od 27.6.2002 do 3.7.2002
Borzni indeksi
na dan 2.7.2002
Št. 27 - 4. julij 2002
Bogata žetev v
juniju
Junij je bil bogat mesec, tako po poslovnih dogodkih in
uspehih kot tudi po prireditvah. Aktivna so bila kulturna
društva v Vojniku, Frankolovem, Novi Cerkvi in Socki, de-
javni so bili gasilci v Socki in na Frankolovem, praznovali
so v krajevnih skupnostih Vojnik in Frankolovo, medtem ko
so v KS Nova Cerkev pravkar začeli praznovati.
V občini smo veseli, da smo praznovanja naredili lepša z
asfaltiranjem nekaterih cestnih odsekov. Menim, da je so-
delovanje s krajevnimi skupnostmi zelo uspešno.
Občina Vojnik je bila letos zadolžena za izvedbo Slomš-
kovega pohoda. Kljub slabšemu vremenu, predvsem na za-
četku, je večinoma, po zaslugi naših marljivih občanov v
Brdcah, Črešnjicah, Frankolovem in Novi Cerkvi, pohod le-
po uspel. Pohodniki in udeleženci zaključne prireditve so
se razšli s pohvalami organizatorju.
Konec junija nas je obiskal minister za delo, družino in
socialne zadeve Vlado Dimovski. S sodelavci si je ogledal
gradbišče doma oskrbovancev v Vojniku. Z opravljenim de-
lom je bil izjemno zadovoljen.
In še nekaj kratkih odgovorov na najpogostejša vprašanja:
-	Najbolj ljudje negodujejo zaradi zaprtega uvoza pri Hotku
oz. pri banki v Vojniku in zaradi neurejenega križišča pri
Prekoršku (semaforji). Uvoz bo po sklepu občinskega sveta o
menjavi zemljišča odprt v najkrajšem času, medtem ko bo
križišče pri Prekoršku ostalo tudi v prihodnje v enakem sta-
nju, saj s Prekorškom nismo dosegli nobenega sporazuma.
-	Nekaj občanov je imelo pripombe na financiranje dru-
štev, še posebej Balonarskega društva. Po zagotovilu Odbo-
ra za družbene dejavnosti so društva financirana po dolo-
čenih kriterijih. Balonarsko društvo je letos dobilo 100 tisoč
tolarjev. Za vsa ostala društva so podatki vedno na voljo na
občini pri Ireni Špegelj.
-	Prt plinifikaciji Vojnika je Adria plin izbral izvajalca, ki
opravlja izkope. Za kvaliteto opravljenega dela in uporabe
starega asfalta je odgovoren izvajalec, občina pa izvajanje
del ves čas kontrolira. Razen nekaj pripomb smo bili s kva-
liteto del zadovoljni.
-	Prizadevamo si, da bi objekt za trgovino in pošto na
Frankolovem začeli graditi čimprej, zato smo v stalnih sti-
kih z investitorjem.
-	Po pisnem zagotovilu Direkcije RS za ceste (občini in KS
Nova Cerkev) naj bi državno cesto pod Novo Cerkvijo v sme-
ri proti Dobrni začeli obnavljati letos jeseni.
-	Veliko je pripomb zaradi propadanja šole v Črešnjicah.
Zaradi starih nasprotovanj in ker se ustrezna komisija ni
odločila za ponudbe, prejete na zadnja dva razpisa, z novi-
mi postopki v občini nismo nadaljevali.
Veliko je še drugih vprašanj, vendar so našteta najpogostejša.
Vsem občanom želim prijetne dopuste in počitnice, z že-
ljo, da najdete mir in veselje, ki sta se morda izgubila v
nenehni naglici in hrupu.
BENO PODERGAJS
Od parcel do najemnin za grobove
Na 29. seje občinskega sveta Občine Voj-
nik 5. junija 2002 so svetniki sprejeli:
•	sklep o dopolnitvi sklepa 1. izredne seje
dne 16.4.2002 točka 1. Dopolnjeni sklep se
glasi, da se opravi brezplačna zamenjava par-
cel 318/2 in 381/1 vpisanih v zkv. 351 k.o.
Vojnik trg v lasti občine Vojnik, za parcelo
321/3, vpisano v zkv 592 k.o. Vojnik trg v
lasti Hinka Hotka.
•	informacijo o delovanju knjižnice: direk-
tor OKC Branko Goropevšek je poudaril, da
se je obisk v vojniški knjižnici bistveno po-
večal. Svetniki so predlagali tudi širitev knjiž-
nice v ostali krajevni skupnosti, pripraviti je
potrebno izračun stroškov. Več svetnikov je
predlagalo združitev knjižničnega gradiva, ki
se sedaj nahaja v šolah, društvih.
•	predlog odloka o skupni občinski upra-
vi - medobčinski inšpektorat. Svetniki so bili
seznanjeni, da sta odlok že sprejeli občini
Zreče in Vitanje.
•	osnutek pravilnika o finančnih interven-
cijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v
občini Vojnik.
•	sklepa o sodelovanju občine Vojnik na
razpisu Ministrstva za kmetijstvo gozdars-
tvo in prehrano. Občinski svet občine Voj-
nik je soglašal, da občina Vojnik sodeluje
pri razvojnem programu podeželja z naslo-
vom Ekološko kmetovanje v savinjski in ko-
roški regiji in v razvojnem programu pode-
želja z naslovom Oblikovanje podpornega
okolja za razvoj turizma.
•	osnutek odloka sprememb in dopolni-
tev statuta občine Vojnik.
•	pozitivno mnenje k imenovanju Branka
Suška, stanujočega Škalce 35, 3210 Sloven-
ske Konjice, za ravnatelja Osnovne šole Fran-
kolovo.
•	sklep o začasni spremembi načina izha-
janja Ogledala. Javno glasilo Ogledalo bo do
vključno 30. avgusta 2002 izhaja poskusno
kot priloga Novega tednika.
•	za 8,4 odstotka višje najemnine za grob-
ne prostore na pokopališčih občine Vojnik.
Nove cene veljajo od 1.7.2002 dalje. V na-
jemnini ni vračunan 8,5-odstotni davek na
dodano vrednost.
Po štirih
letih nova
maša v
Vojniku
v nedeljo, 7. julija, bo v
cerkvi sv. Jerneja v Vojni-
ku nova maša Iveka Šeliha
iz Želč, ki je bil za duhov-
nika posvečen 29. junija,
na Petra in Pavla. V Mari-
boru je končal študij teo-
logije. Pri slovesnosti so bili
navzoči družinski člani,
prijatelji, župan Beno Po-
dergajs in pevci iz Vojnika.
Sprejem za novomašnika bo
v soboto zvečer na njego-
vem domu, nova maša pa v
nedeljo dopoldne. Slavje se
bo nadaljevalo v Bezovici.
Pred štirimi leti je imel v
vojniški cerkvi novo mašo
Matej Jakopič, ki je danes
vojaški kurat v Generalšta-
bu Slovenske vojske.
TV
Kako poznamo našo občino?
Stavba na sliki spada h
cerkvi s temelji iz 14. stolet-
ja. Verjetno so jo postavili
Žički kartuzijani. Nahaja se
na južnem pobočju Konjiš-
ke gore, v občini Vojnik. Mi-
mo nje pelje Slomškova pot.
Cerkev je kamnita in ome-
tana, vsa zunanjost je brez tal-
nega zidca, razen prezbite-
rija, ki ima pristrešen talni
zidec. V notranjosti je kam-
nit črno-bel tlak, v najstarej-
šem delu dvignjen za stopni-
co. Zidana pevska empora
počiva na dveh toscanskih ste-
brih in dveh križnih obokih.
Veliki oltar je bogato baroč-
no delo kiparja Franca Zam-
lika iz Konjic (1744). Priž-
nica je delo Jožefa Wrenka,
oltar v desni kapeli je verjet-
no Straussovo delo, oltar v
levi kapeli pa je pozlatil leta
1714 celjski slikar Johann Be-
nedikt Huster.
V 15. stoletju so jo obdali
s taborom in stolpi, kasneje
pa se je postopoma obliko-
vala njena današnja podoba.
Zgradba na sliki služi kot žup-
nišče opisane cerkve.
Vprašanje: h kateri cerk-
vi v občini Vojnika spada
župnišče na sliki?
Odgovor na nagradno vpra-
šanje pošljite na Občino Voj-
nik (Kako poznamo našo ob-
čino ), Keršova 8 , 3212 Voj-
nik, do 1. avgusta 2002.
Rešitev iz
prejšnje številke
Ogledala
Odgovor na zastavljeno
vprašanje v prejšnji številki
Ogledala:
Z orglami se ponaša Cer-
kev Device Marije sedem ža-
losti.
Na zastavljeno vprašanje
smo prejeli 5 odgovorov, od
tega 3 pravilne. Izžreban je
bil: Žiga Golobič, Brezov-
nikova 2, Vojnik, ki prej-
me nagrado.
Na podlagi 5. člena Statuta občine Vojnik (Ur.l. RS 82/
4.12.1998) ter 8. in 9. člena Odloka o podeljevanju priz-
nanj Občine Vojnik (Ur. 1. 17/96, 63/2000) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Voj-
nik objavlja
JAVNI RAZPIS o PRIZNANJIH
OBČINE VOJNIK V LETU 2002
I.
Priznanja občine Zlati vojniški grb. Srebrni vojniški grb
in Bronasti vojniški grb bo podelil Občinski svet občine
Vojnik ob občinskem prazniku na začetku oktobra.
II.
Priznanja občine se lahko podelijo posameznikom, sku-
pinam, organizacijam, podjetjem, društvom, zavodom
in drugim pravnim osebam.
Zlati vojniški grb se podeli občanu, katerega večlet-
no delo in aktivnosti predstavljajo izjemen prispevek
na katerem koli področju ustvarjalnosti, ki imajo tra-
jen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine Voj-
nik.
Srebrni vojniški grb se podeli za izredno življenjsko
delo, za vrhunske uspehe, ki so pomembni za razvoj in
ugled občine Vojnik ali za zelo pomembne enkratne do-
sežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje
ustvarjalno delo.
Bronasti vojniški grb se podeli za pomembne enkratne
uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje
ustvarjalno delo.
Podeljuje se tudi priznanje za izkazano izredno požr-
tvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih do-
godkih.
III.
Predloge za podelitev priznanj občine lahko podajo
fizične in pravne osebe. Predlagatelj za podelitev prizna-
nja ne more predlagati samega sebe.
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v
pisni obliki in mora vsebovati:
-	podatke o predlagatelju,
-	podatke o kandidatu,
-	naziv predlaganega priznanja (Zlati, Srebrni ali Bro-
nasti vojniški grb),
-	utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa
uspeha ali dosežka,
-	morebitne podatke, ki omogočajo primerjavo z dru-
gimi podobnimi uspehi,
-	datum predloga.
IV.
O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Voj-
nik s posebnim sklepom.
Podeli se največ en Zlati vojniški grb, dva Srebrna voj-
niška grba in trije Bronasti vojniški grbi.
Predloge pošljite na naslov: Občina Vojnik, Komi-
sija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
Keršova ul. 8, 3212 Vojnik, do vključno 20. avgusta
2002.
Predsednik komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja Milan Dečman
Program pri
reditev ob
prazniku KS
Nova Cerkev
PETEK, 5. julij 2002
ob 17. uri: OTVORITEV
ASFALTIRANE CESTE NOVAKE
(od Šilihove kleti do Kolarja, No-
vake 13 in do Novake 18)
Organizatorji: Občina Vojnik,
KS Nova Cerkev in uporabniki
SOBOTA, 6. julij 2002
ob 9. uri: TURNIR V TENISU
NA IGRIŠČU KOPRIVNIK SILVA
V SOCKI: ženske posamezno za
pokal Občine Vojnik, moške dvo-
jice za pokal KS Nova Cerkev.
Organizatorja: KS Nova Cer-
kev in Boris Žerovnik
NEDEUA, 7. julij 2002
ob 9. uri: POHOD PO VASEH
KS NOVA CERKEV V
SPREMSTVU KONJENIKOV IZ
VIZOR. Start: Nova Cerkev-Pol-
že-Homec-Zlateče-Socka-Tmovlje-
Selce (startnina 500 tolarjev). Za-
ključek poti na Stmadovem trav-
niku v Selcah, s kulturnim pro-
gramom in pogostitvijo.
Organizator: KS Nova Cerkev
PETEK, 12. julij 2002
ob 17. uri: OTVORITEV
ASFALTIRANE CESTE SOCKA
(od Špeglja, Socka 47, do Moče-
nika, Socka 46). Organiza-
torji: Občina Vojnik, KS Nova Cer-
kev in uporabniki
SOBOTA, IS.julij 2002
ob 9. uri: SLAVNOSTNA SEJA
SVETA KS
ob 10. uri: PREDSTAVITE
KULTURO-UMETNIŠKIH
DRUŠTEV S SEKCUAMI, Nova
Cerkev. Nastopajo: moški pev-
ski zbor, godba na pihala, Šta-
jerski rogisti, Vrajeva peč, kvin-
tet Kristal, Grofje, dramska sek-
cija.
PRIČETEK GASILSKE
PRIREDITVE V NOVI CERKVI s
peko vola na žaru in igranjem
ans"ambla Modrijani.
ob 16. uri: HITROSTNO
GASILSKO TEKMOVANJE ZA
POKAL KS NOVA CERKEV
ob 19. uri: GASILSKA NOČ Z
ANSAMBLO VAGABUNDI
NEDEUA, 14. julij 2002
ob 16. uri: NEDEUSKO
GRAJSKO POPOLDNE NA
GRADU LEMBERG, s kulturnim
programom.
Organizator: Turistično druš-
tvo Nova Cerkev
PETEK, 19. julij 2002
ob 20. uri: PREDSTAVITEV
ANSAMBLA VAGABUNDI z go-
sti ob 10. obletnici, na prireditve-
nem prostoru pod šotorom, pri
gasilskem domu v Novi Cerkvi.
Nastopajo ansambli: Nagelj, Vi-
ta, Štirje kovači, Petra Finka, Alp-
ski kvintet.
SOBOTA, 20. julij 2002
ob 17. uri: HITROSTNO
GASILSKO TEKMOVANJE V
LEMBERGU ZA PREHODNI
POKAL
ob 19. uri: GASILSKA VRTNA
VESEUCA Z ANSAMBLOM MIRA
KUNCA
NEDEUA, 21. julij 2002
ob 9. uri: REKREACUSKO
KOLESARJENJE PO VASEH KS.
Start: Nova Cerkev-Vizore-Lan-
dek-Vrba-Socka-Trnovlje-Selce-
Socka-Nova Cerkev (startnina 500
tolarjev).
Organizator: KS Nova Cerkev
ČETRTEK, 15. avgust 2002
Ob 12. uri: KONJENIŠKI
TURNIR V SOCKI v spretnost-
nem jahanju, v spretnostni vož-
nji enovpreg in dvovpreg, za po-
kal KS Nova Cerkev. Organiza-
tor: Jahalni center Šeško
Ob prazniku krajevne skup-
nosti Nova Cerkev čestitam vsem
krajanom in vas vabim, da se ude-
ležite prireditev, ki so organizi-
rane ob vašem prazniku.
Predsednik sveta KS
Slavko JEZERNIK
Št. 27 - 4. julij 2002
Vedno med ljudmi
Kristinca Jošt je bila roje-
na v Šentjerneju pri Pleter-
jih na Dolenjskem. V dru-
žini je bilo deset otrok, štir-
je bratje in šest sester. Žive-
li so na veliki kmetiji, zato
je poznala težko delo. Po 2.
svetovni vojni in šoli je odšla
v beli svet iskat službo. Pr-
vo je dobila leta 1948 na po-
šti v Žalcu, nato v Celju, kjer
je ostala do leta 1950, ko so
jo najprej začasno, potem pa
za stalno prestavili na po-
što na Frankolovo.
Stanuje v Verpetah pri Fran-
kolovem, v hiši s častitljivo
letnico 1808. Hiša naj bi nje-
ga dni sodila k zdaj razpada-
jočem gradu Lindek, menda
pa je furmanom, ki so takrat
vozili mimo, služila tudi za
napajanje konj. »Ker sem bi-
la s podeželja, mi je bilo na
Frankolovem lepo. Prišla sem
med prijazne ljudi in med nji-
mi ostala vse do danes,« pri-
poveduje v veliki dnevni sobi
s prekrasnim starinskim po-
hištvom. V roke vzame oru-
menele papirje in izbere ne-
kaj zanimivosti: »Na Franko-
lovem so dobili prvo pošto že
leta 1875. Od leta 1937 do
1940 jo je vodil Alojz Petek,
kasneje upravnik pošte v No-
vi Cerkvi. Od leta 1940 do 1944
je za pošto odgovarjala Dana
Šnabl, hčerka Tatjana pa je bila
v uradu. Leta 1939 so dobili
na pošti prvi telefon s preve-
zavo iz Vojnika, leta 1946 pa
prvega naročnika, takratni ob-
činski ljudski odbor Franko-
lovo. 1948 se je povečalo šte-
vilo naročnikov, leta 1955 pa
je bila zamenjana telefonska
centrala. Zračna linija je bila
ukinjena leta 1959.«
Vsi podatki so seveda toč-
ni, saj je Kristinca Jošt ob vsem
delu vestno pisala tudi dnev-
nik. Na pošti je ostala vse do
upokojitve leta 1983. V času
njenega službovanja se je mar-
sikaj zanimivega zgodilo.
»Čeprav ne bi smela, sem
tudi ponoči odšla na pošto
in poklicala zdravnika ali ve-
terinarja, saj takrat v hišah
ni bilo telefonov. Življenje je
bilo pač več vredno kot poštni
red. Spominjam se dogodka,
ko je prišla ženica, ki bi bila
rada poslala paket, vse pa je
prinesla v košu. Seveda sem
ji ga pomagala narediti. Že
takrat sem rada pomagala lju-
dem in to počnem tudi da-
nes preko župnijske Karitas,
Rdečega križa, društva upo-
kojencev in drugih krajevnih
društev.« Vsako leto večkrat
obiščejo 20 socialno ogrože-
nih v krajevni skupnosti, ob
praznikih jih tudi obdarijo.
Obiskujejo jih tudi v domo-
vih. »Bolj kot darila so vese-
li obiska, da se malo pogo-
vorimo,« zadovoljna pripo-
veduje o svojem delu. Aktiv-
na je tudi pri vsakoletnem
Slomškovem pohodu. Za us-
pešno in požrtvovalno delo
je dobila več priznanj KS Fran-
kolovo in leta 1980 srebrni
venec Pošte Jugoslavije za do-
sežke na delovnem mestu.
Pevka in
igralka
Ko je prišla na Frankolo-
vo, je ob delu v službi in do-
ma na kmetiji veliko igrala
in pela. »To so bili krasni ča-
si! Bilo nas je več kot 50, ki
smo igrali Divjega lovca. Pri-
sego ob polnoči. Pot do zlo-
čina in druge igre. Vedno smo
imeU polno dvorano. Gosto-
vali smo v Novi Cerkvi, Soc-
ki, Dobrni, Vojniku, Zrečah
in drugje. Takrat ni bilo te-
levizije in so ljudje radi gle-
dali igre. Na Frankolovem
smo igrali v sedanjem gostiš-
ču Založnik, tam, kjer so zdaj
tujske sobe. Kulise je delal
danes 80-letni Jože Žnidar,
ki se je zdaj ves predal risa-
nju. Zbrani denar smo pora-
bili za nakup zaves in ostale-
ga, kar smo potrebovali.«
Potem se malo zamisli in
pogumno pove, da bi tudi da-
nes še šla na oder. Takega mne-
nja so tudi nekdanji soigralci
Silvo Komplet iz Slovenskih
Konjic, Rafko Gregorc iz Be-
zenškovega Bukovja, Ciril Pun-
gartnik z Lipe in še kdo, s ka-
terimi se še zdaj večkrat od-
pravijo na izlete, kjer obuja-
jo spomine na lepe dni.
Kristinca Jošt je kljub rah-
lemu zdravju še vedno živah-
na gospa, ki je pripravljena po-
magati vsakomur, ki je potre-
ben pomoči. Čeprav ji nagaja
srce, pa je prav njeno srce ena
sama dobrota. Ob slovesu stopi
z mano do vrta, ki je v polet-
nih dneh poln prekrasnih rož.
Kadar ni med ljudmi, je med
svojimi rožami.
TONE VRABL
Kristinca Jošt uživa med svojimi
rožami.
Balonarski festival v
Vojniku
Osrednja prireditev ob
prazniku KS Vojnik je bil 5.
balonarski festival. Letos je
sodelovalo 15 ekip iz Slove-
nije in Hrvaške.
Balonarje je ob 6. uri pri-
čakala godba na pihala iz Nove
Cerkve z budnico, le-ta pa je
veljala tudi krajanom Vojni-
ka. Župan Beno Podergajs,
predsednik KS Vojnik Marjan
Kovač ter predsednik Balonar-
skega kluba Vojnik so pozdra-
vili udeležence festivala in jim
zaželeli prijeten dan v Vojni-
ku. Zjutraj je v disciplini Lov
na lisico tekmovalo 15 balo-
nov, ki so se dvignili z nogo-
metnega igrišča in poleteli
proti vzhodu. Iz največjega ba-
lona sta skočila dva padalca.
Na prireditvenem prosto-
ru so se balonarjem predsta-
vile otroške folklorne skupi-
ne vrtca Mavrica, osnovne šole
in KUD Socka ter plesna sku-
pina historičnih plesov Galiar-
da. Zvečer je nastopila tudi
plesna skupina iz Socke, za
veselo razpoloženje pa so po-
skrbele Polka punce.
Na športnih igriščih se je
pomerilo osem nogometnih
ekip 10-letnikov, stari nogo-
metaši proti mladim, ekipe v
odbojki, namiznem tenisu in
šahu. Obiskovalci balonarske-
ga festivala so si lahko ogle-
dali helikopter Slovenske voj-
ske. V sodelovanju z Gasil-
skim društvom Vojnik so obi-
skovalci videli tudi gašenje s
pomočjo helikopterja.
Balonarji so se ponovno
dvignili v nebo ob 17. uri v
disciplini Lov na lisico.
Zvečer so igrali ansambel Mi-
kola, harmonikarski orkester
Stanka Mikole ter Polka pun-
ce. Najboljšim so podelili po-
kale za tekmovanja v okviru
krajevnega praznika, nagrado
za najuspešnejšega balonarja v
disciplini Lov na lisico pa je
dobil član Fly kluba Velenje
Igor Centrih. Nagrado, kolo
znamke Peugeot, je prispeva-
lo podjetje Avto Celje.
Utrinek meseca
Poletni čas. Čas sonca in smeha, čas počitka in le-
pih trenutkov. Temu je treba dodati: kakor za koga.
Sonce je lahko prevroče, smeh se obrne v solze, otroci
od dolgočasja počnejo neumnosti, lepih trenutkov pa
nikakor ni. »Saj ni dovolj denarja, še za sproti ne, kaj
šele za morje, za dopust brez skrbi...« marsikdo poreče.
Potem se prične pouk in pred njim nakup šolskih po-
trebščin. Slovenska Karitas je junija začela z dobrodelno
akcijo Ko bom velik, ki bo potekala do sredine septembra.
Zbrana sredstva bodo uporabljena za nakup šolskih po-
trebščin za socialno ogrožene otroke. Če lahko pomagate,
potem se pridružite akciji. (KARITAS, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana, TRR: 24200-9003852948, sklic. 00 250602,
namen: Ko bom velik). Vsi, ki potrebujete takšno pomoč,
pa lahko pokličete Mariborsko škofijsko Karitas na telefon
(02) 252 26 97.
Želim, da čas ne bi nikoli mineval tako hitro, da se ne
bi za trenutek ustavili in pomislili na prijatelje, ki potre-
bujejo pomoč..	M.S.
Slomškov pohod od Sloma do
Nove Cerkve
25. junija je bil 4. pohod »Po poti škofa Slomš-
ka« od Sloma do Nove Cerkve, ki je del vezne peš-
poti od Bizeljskega do Nove Cerkve. Pobudnik in
avtor poti je Gomiški klub Savinjske doline oz.
dr. Franc Zabukošek, za nemoten potek pohoda
pa skrbijo organizacijski odbori iz občin, po kate-
rih je pot speljana.
Tokrat so pohod pripravili organizacijski odbor
občin Šentjur, Slovenske Konjice in Vojnik. Pot je
potekala od Slomškove rojstne hiše na Slomu pre-
ko Ponikve, Sv. Uršule, Žičke kartuzije, Brdc, Čreš-
njic, Frankolovega do Nove Cerkve. Ob poti so
krajani prijazno pozdravljali popotnike, ki jih je
bilo zaradi jutranjega dežja nekoliko manj kot si-
cer. Pri Sv. Uršuli je udeležence sprejel domači
duhovnik Milan Strmšek, med 12. in 13. uro pa so
prišli pohodniki do Žičke kartuzije, kjer so se jim
priključili še novi pohodniki. Pot so nadaljevali
po novi poti do Brdc, kjer stojijo ostanki rojstne
hiše Slomškove matere. Krajani Brdc so ob novem
križu pripravili pohodnikom lep sprejem. Križ je
blagoslovil črešenski župnik Štefan Kušer.
Drugi del poti je bil zaradi sonca lažji in prijet-
nejši. Lep sprejem so pripravile krajevne organi-
zacije, župnijske Karitas in društva, tudi v Črešnji-
cah, na Frankolovem ter v Novi Cerkvi.
Prvi pohodniki so prišli na cilj že ob 16. uri. Sicer
utrujeni, vendar veseli in zadovoljni, da so zmogli
lepo, vendar naporno pot. Zadnji pohodniki so prišli
okoli 17. ure. Pred mašo so nastopili otroški cerkve-
ni zbor iz Nove Cerkve, mešani cerkveni pevski zbori
IZ Frankolovega in ljudski pevci iz Stranic, program
pa je povezovala Janja Srebot Vdovič.
Mašo je vodil mariborski škof dr. Franc
Kramberger, somaševali pa so Miha Her-
man s Ponikve, Anton Perger iz Vojni-
ka, Albert Bohorč s Ponikve, dr. Stan-
ko Lipovšek, stolni kanonik iz Mari-
bora, Damjan Ratajc, škofov tajnik in
Alojz Vicman iz Nove Cerkve. Pri ma-
ši je pel MPZ Nova Cerkev pod vods-
Skupna občinska uprava »Medobčinski inšpektorat
občin Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zreče« razpisuje pro-
sto delovno mesto
KOMUNALNO - CESTNEGA -
INŠPEKTORJA
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba tehnič-
ne oziroma upravno - pravne smeri,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-	znanje osnov operacijskega sistema Windows 98 ali
2000 in programa MS Office 97 ah 2000,
-	državljan Republike Slovenije,
-	ostali pogoji iz. 4.člena Zakona o delavcih v državnih
organih.
Izbrani kandidat bo moral opraviti strokovni izpit iz ZUP-
a v 2 mesecih po pričetku delovnega razmerja ter strokovni
izpit za inšpektorja v 6 mesecih po pričetku delovnega raz-
merja.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom.
Delodajalec si pridržuje pravico, da po razpisu ne iz-
bere nobenega izmed prijavljenih kandidatov.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: »Medobčinski inš-
pektorat občin Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zreče«, Keršo-
va 8, 3212 Vojnik.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. S prijavljeni-
mi kandidati bodo pred izbiro opravljeni osebni razgovori.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku
roka za prijavo.
Medobčinski inšpektorat občin Dobrna,
Vitanje, Vojnik in Zreče
Novi odpiralni
časi
Na oddelku Osrednje knjiž-
nice Celje, Knjižnici Vojnik,
so lani zabeležili za 29 od-
stotkov večji obisk od prejš-
njega leta, za 33 odstotkov
pa se je povečala izposoja
knjig. Tudi v letošnjih počit-
niških poletnih mesecih bo
podaljšan in spremenjen
knjižnični obratovalni čas.
Knjižnica Vojnik bo odpr-
ta: ob ponedeljkih od 13. do
18. ure in ob torkih, Četrtkih
in petkih od 10. do 14. ure.
V času počitnic bo v Lekar-
ni Vojnik spremenjen odpi-
ralni čas, ki bo prilagojen de-
lovnemu času Zdravstvene
postaje Vojnik.
Od 1. julija do 31. avgusta
bo lekarna odprta: od pone-
deljka do petka od 7.30 do
15.30 ure in tretjo soboto v
mesecu od 8. do 12. ure.
Uradne ure
POŠTA VOJNIK,
Celjska cesta 10, Vojnik
Telefon: ( 03) 780 41 21
Ponedeljek - petek: od 8.
do 18. ure,
malica od 9.30 do 10. in
od 15.30 do 16. ure
sobota: od 8. do 12. ure
POŠTA NOVA CERKEV,
Nova Cerkev 22
Ponedeljek, torek, četrtek
in petek: od 8. do 14. ure,
sreda od 8. do 11. in od 14.
do 16. ure,
sobota od 8. do 11. ure
POŠTA FRANKOLOVO,
Frankolovo 8
Ponedeljek, torek, četrtek
in petek od 8. do 14. ure,
sreda od 8. do 11. in od 14.
do 16. ure,
sobota od 8. do 11. ure
SPREJEMNO
INFORMACIJSKA
PISARNA VOJNIK
UE CEUE
Keršova 8, 3212 Vojnik
Uradne ure:
ponedeljek od 7.30 do
11.30 in od 12.- 14.30. ure,
sreda od 7.30 do 11.30 in
od 12. do 16.30. ure ter
petek od 7.30 do 12.30. ure.
Za invalide ob
sredah
Aktiv invalidov Vojnik s
predsednico Božo Leban ob-
vešča, da bo imel svoje urad-
ne prostore v pritličju zgrad-
be Občine Vojnik. Uradne
ure bodo vsako sredo od 9.
do 10. ure. Za dodatne in-
formacije lahko v času urad-
nih ur pokličete na tel. štev.:
03/ 78 00 639.
Srednjeveška
nedelja
Turistično društvo Nova
Cerkev pripravlja 14. julija
pri gradu Lemberg Srednje-
veško grajsko nedeljo s sred-
njeveškim sejmom. Obisko-
valci se bodo morali peš
povzpeti do gradu, vozila pa
pustiti v Lembergu.
Št. 27 - 4. julij 2002
Nova delovna
mesta
Na povabilo župana in
vodstva podjetja Contraco
je 17. junija Vojnik obiskal
minister za delo, družino in
socialne zadeve dr. Vlado
Dimovski.
Minister si je ogledal, ka-
ko napreduje gradnja Doma
starejših občanov. Veliki in
svetli skupni prostori ter z last-
nimi kopalnicami opremlje-
ne enoposteljne in dvopostelj-
ne sobe bodo nudile prijetno
in udobno bivanje 170 oskr-
bovancem, ki bodo izbirali
med standardnim in nadstan-
dardnim nivojem oskrbe.
Minister je lokacijo doma
in njegovo ujemanje z oko-
lico zelo pozitivno ocenil.
Posebno pozornost pa je na-
menil novim delovnim me-
stom, ki jih bo dom omogo-
čil.
Slavko je spoznal Abrahama
20. junija je srečal Abra-
hama Slavko Jezernik iz
Nove Cerkve, ki se trenut-
no lahko pohvali z največ-
jim številom odgovornih
funkcij v domačem kraju.
Je predsednik Krajevne
skupnosti Nova Cerkev, od
leta 1980 dalje predsednik
gasilskega društva in v
zadnjem času tudi predsed-
nik domače godbe. K temu
je treba dodati še skrb za
organizacijo vsakoletnega
pustnega karnevala, ki ga
v domačem kraju priprav-
ljajo v občinskem merilu,
z njim pa na pustni torek
tudi razveseljujejo ljudi v
Celju in drugih krajih, kjer
se pojavijo.
Zaradi vsestranske aktivno-
sti je razumljivo, da so mu v
domačem kraju ob srečanju z
Abrahamom pripravili veliko
slovesnost. Gasilci so mu če-
stitali s petdesetimi vodnimi cur-
ki v obliki obroča. Zaigrala je
domača godba, zapel je MPZ
Nova Cerkev, prišle so Navi-
hanke in Polka punce ter KUD
Socka s plesom kan-kan, ki je
novopečenega abrahamovca še
posebej navdušil. Obiskal ga je
župan občine Vojnik Beno Po-
dergajs in ga obdaril z lepim
nagovorom, brata in sestra -
trojčki Silva, Ivan in Branko
(Abrahama bodo srečali čez pet
let), pa so mu za darilo pripra-
vili velik ognjemet.
Slavko Jezernik je zaposlen
pri CMC Celje, ves prosti čas
pa namenja delu v različnih
organizacij za boljše življe-
nje in počutje v domačem
kraju. Kar je prostega časa,
ga porabi za igro z vnukoma
Tejo in Juretom. Ima ženo
Julčko ter hčerki Natašo in
Tanjo. Slavko je poštenjak,
izredno deloven človek in ve-
seljak. Najmlajši med trojč-
ki, brat Branko, ki je vodil
celoten ceremonial ob Slav-
kovem srečanju z Abraha-
mom, je pripravil tudi poseb-
no glasilo, v katerem je na
šaljiv način popisal prvih 50
Slavkovih let. V zaključku je
zapisal: »Kapljica zveVga vin-
čeca se iskri, naš dragi brat
50-letnico slavi, ostani tak-
šen in rad nas imej kot do-
slej, let pa nikdar in nikoli
ne štej, star si toliko kot srce
govori, na zdravje in hvala
za vse kličejo trojčki z vse-
mi svojimi!«
TONE VRABL
Slavko Jezernik je proslavil 50-letnico življenja.
Najstarejši krajan Jože Žnider z gosti pri otvoritvi ceste v Stražico.
Za praznik cesta v
Stražico
v KS Frankolovo so praznovanje krajevnega prazni-
ka združili s praznovanjem dnera državnosti in z otvo-
ritvijo asfaltirane ceste v Stražico.
Posodobitve ceste v dolžini 1.700 metrov, ki je zdaj asfalti-
rana, se je razveselilo petnajst gospodinjstev. Veliko dela in
denarja so prispevali krajani. Krajevna skupnost je pomagala
s sredstvi za vzdrževanje. Občina Vojnik pa bo po planu ko-
munalnih investicij prispevala za asfaltiranje ceste.
Ob otvoritvi je cesto blagoslovil župnik Vinko Rančigaj, v
kulturnem programu pa so sodelovali bratje Pinter. Zbranim
krajanom so spregovorili Jože Muzel, predsednik režijskega
odbora za cesto Stražica, predsednik Sveta KS Frankolovo
Milan Dečman in župan Občine Vojnik Beno Podergajs. Trak
je prerezal najstarejši krajan Stražice Jože Žnider.
Na predvečer dneva državnosti je bila osrednja prireditev
ob krajevnem prazniku. V cerkvi Frankolovo so darovali
mašo za domovino, na farni kapeli pa so blagoslovili vitraž,
na katerem je upodobljen blaženi Anton Martin Slomšek.
Vsako leto se pohodniki romanja »Po poti škofa Slomška«
ustavijo tudi na Frankolovem, zaradi tega so se domačini
odločili za upodobitev njegovega portreta, ki ga je izdelal
Peter Martič iz Vojnika.
Po nagovoru predsednika KS Frankolovo Milana Dečma-
na so v kulturnem programu sodelovali učenci OŠ Franko-
lovo in člani literarne sekcije Prosvetnega društva A. Be-
zenšek iz Frankolovega, program pa je povezovala Janja
Srebot Vdovič. Krajevna priznanja so prejeli: Hedvika Tro-
biš in Teodora Dečman za dolgoletno delo na področju
vzgoje in izobraževanja ter Franc Rihter za aktivno in požr-
tvovalno delo v kraju in pri PGD Frankolovo.
Mama je
umrla dvakrat
KUD France Prešeren Voj-
nik - dramska skupina - na-
daljuje z uprizarjanjem gle-
daliških iger. Tokrat so izbrali
sodobno besedilo popularne-
ga slovenskega dramatika Vin-
ka Moderndorferja, ki ima na-
slov Mama je umrla dvakrat.
Besedilo je avtor oprede-
lil kot zelo črno komedijo, v
resnici pa gre za komedijo,
ki meji na grotesko, saj se v
njej dogajajo tako nenavad-
ne reči, ki bi v nekomedij-
skem okolju mejile že na
slab okus.
Družinski člani se zberejo
ob smrti pokojne mame, ki je
zapustila precejšnje premože-
nje. Že tako med seboj sprti
družinski člani se ob posled-
njem pokojničinem volilu
sprejo do konca, razkrijejo svo-
jo »pravo« naravo, strasti in
predvsem pogoltnost. Pokoj-
nica, ki je svojo družino poz-
nala do obisti, pa svojim »pre-
dragim« pripravi zanko, v ka-
tero se ujamejo in ostanejo
praznih rok. Ker pa avtor pri-
staja na moralno pravičnost kot
generalno vrednoto, mora se-
veda na koncu izviseti tudi glav-
na režiserka celotnega doga-
janja. Če sta na koncu volk sit
in koza cela, bo pa občinstvo
presodilo samo.
V komediji nastopajo: Na-
taša Ajlec, Brane Leban, Tat-
jana Selčan Štante, Gregor
Korošec, Tina Kolar, Mateja
Žvižej, Uroš Krivec, Magda
Golobič in Tomo Gorenšek.
Tehnično vodstvo je v rokah
Matjaža Kovača, šepetalki sta
Mira Murn Rožanc in Irena
Nemeček, ki je poskrbela tu-
di za frizure in obrazno ma-
sko. Režiser predstave je Ma-
rijan Pušavec. Po premieri 31.
maja načrtujejo več ponovi-
tev doma in na gostovanjih.
Intervencije v kmetijstvu
Letos so na osnovi zakona o državnih pomočeh (Ur. L.
RS, št. 1/00,30/01) stopile v veljavo številne spremembe
glede pristojnosti občin pri sprejemanju ukrepov kmetij-
ske politike in dodeljevanju državnih pomoči.
Slednje je možno uveljavljati šele na osnovi potrditve ko-
misije za državni nadzor pri Vladi Republike Slovenije. Pred
tem občine ne smejo dodeljevati sredstev, ki predstavljajo
državno pomoč. Postopek priglasitve je v teku, tako da bodo
razpisi za kmetijstvo v občini Vojnik objavljeni v sreds-
tvih javnega obveščanja (Ogledalo) predvidoma avgusta
2002.
Tudi v letu 2002 zavzema kmetijstvo pomemben del ob-
činskega proračuna. Tej gospodarsld panogi so namenili 26,2
milijona tolarjev. 11,7 milijona tolarjev so namenili ohra-
njanju podeželja in odpravljanju zaraščanja, razvoju 7 mili-
jonov, subvencijam v živinoreji 3,2 milijona, agromeliora-
cijam 3,2 milijona ter za gozdne ceste 1,1 milijona tolarjev.
Regresi za semena in gnojila, stimulacija za pitano gove-
do in regresiranje nabave plemenskih živali se po novi za-
konodaji ne izplačujejo več iz občinskega proračuna. Na-
mesto njih je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja del
sredstev namenil podporam v okviru projekta »Ohranja-
nje kmetijskih površin in odpravljanje zaraščanja«. To
je nova postavka v proračunu za kmetijstvo, ki bo spodbu-
jala kmete k obdelovanju vseh kmetijskih površin in skrbi,
da te površne ne bodo zaraščene. Podpore bodo namenje-
ne tudi razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pri-
pravam na ekološko kmetovanje, izobraževanju kme-
tov, delovanju društev, sofinanciranju uslug, ki jih za
kmete vrši svetovalna služba, sofinanciranju preven-
tivnega zdravstvenega varstva živali ter vključevanju
v razvojne programe podeželja in programe CRPOV.
Razpisni pogoji bodo objavljeni avgusta oz. septembra.
Prav tako ppozarjajo na razpise Ministrstva za kmetijs-
tvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za kmetijske
trge in razvoj podeželja za dodelitev nepovratnih sred-
stev za urejanje pašnikov, sofinanciranje turizma na kmeti-
jah ter financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih de-
javnosti na kmetijah. Zainteresirani lahko dobijo informa-
cije pri kmetijski svetovalni službi Celje ter v občini Vojnik
na tel. št. 7800-620 (Kristina Bačovnik). Rok za oddajo do-
kumentacije je 8. julij 2002.
Žlausova galerija sredi parka
Galerija Piros iz Globoč pri Vojniku je v parku pred galeri-
jo pripravila ogled štirih plastik Forma viva rustika. Lastnika
Galerije Jože in Jelka Žlaus bosta vesela vsakega obiska posa-
meznika ali skupine. Prav tako vabita v Galerijo Piros, v kate-
ri so na ogled muzealije z lokalnega območja, pohištvo iz 19.
in 20. stoletja^ stare knjige ter razne publikacije, izdelki do-
mače in umetnostne obrti, grafike, plastike in ročno izdelani
spominki. Globoče z Žlausovo domačijo ležijo ob stari ma-
gistralni cesti med Vojnikom in Frankolovim.
NA KRATKO
Pohod k sv.
Tomažu
Krajevna skupnost Ljubeč-
na že več let organizira pohod
na priljubljeno izletniško-po-
hodno točko, k sv. Tomažu, ki
leži na istoimenskem griču
nad Vojnikom.
Skupaj s krajevno skupnostjo
in planinskim društvom Vojnik
so organizirali pohod iz dveh
smeri: vojniške in ljubečanske.
Pri podružnični cerkvi sv. To-
maža nad Vojnikom je bilo sre-
čanje pohodnikov. Pozdravila
sta jih predsednika obeh kra-
jevnih skupnosti. V družabnih
igrah so med moškimi zmagali
Ljubečani, med ženskami pa
Vojničanke. PD Vojnik je za po-
hodnike iz sosednje Ljubečne
pripravilo darila.
Množični nastop
v Socki
KUD Socka je 23. junija pred
gostiščem Koprivnik pripravi-
lo kulturno prireditev, na ka-
teri so nastopili ansambli Ma-
teja Moguja, Zvita felga. Izvir,
Grom, Veseljaki, citrarki iz
Šmartnega, otroška folklorna
skupina iz Socke, mažoretke
iz Dobrne in drugi. Nastopilo
je 97 glasbenikov v 12 ansamblih
in skupinah. V družabnem delu
prireditve je igral ansambel Ve-
seljaki iz Dobja.
Godba v Novi
Cerkvi
Godba na pihala iz Nove
Cerkve deluje v sedanji za-
sedbi približno leto dni. Ob
prvi obletnici, na dan držav-
nosti, so pred Gasilskim do-
mom v Novi Cerkvi pripravi-
li koncert z gosti. Kapelnik
godbe na pihala je Marjan Vre-
čer.
Godbeniki so ob klasičnih
skladbah zaigrali tudi jazzov-
ske priredbe in poslušalcem še
polepšali prijeten večer. Člani
godbe so se zahvalili predsed-
niku Slavku Jezerniku ter ka-
pelniku za njuno delo, prizna-
nje pa je dobil tudi najstarejši
član godbe Franci Šabac. Kot
gostje so nastopili ansambli Ma-
teja Moguja, Klateži, Zvita fel-
ga, Izvir, Primož Založnik in
Grom ter plesna skupina KUD
Socka in plesalke skupine Kan-
Kan. Prireditev je vodila Mile-
na Auberšek - Sodin.
Poletno hlajenje
v bazenu na
Frankolovem
Bazen na Frankolovem so od-
prli 21. junija, tokrat je njegov
upravljavec Športno rekreacij-
ski klub KOŠI Kristjana Koša-
ka. Bazen je odprt vsak dan
od 10. do 18. ure . Vstopnina
za otroke je 250 tolarjev, za odra-
sle 450, po 15. uri je vstopnina
nižja za 100 tolarjev. Sezonska
karta je za otroke 5.000, za
odrasle pa 8.000 tolarjev. Ob
petkih in sobotah je tudi noč-
no kopanje, do 23. ure. Kopal-
cem je na voljo hladna pijača,
pa sladoledi ter razni prigriz-
ki. Ob bazenu sta igrišči za od-
bojko na mivki in badmington,
na voljo pa je tudi ročni nogo-
met. Organizirali bodo tudi tur-
nirje v košarki in nogometu. In-
formacije: 041/227 257.
Št. 27 - 4. julij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Vse po zakonu
obtožbe na račun lastnikov prostorov v nekdanji TVO v
Škof j i vasi
šli smo po sledi govoric,
da dvanajst lastnikov, ki so
odkupili poslovne prostore
v nekdanji Tovarni volne-
nih odej v Škofji vasi, na
debelo krši zakon.
Trije podjetniki, ki se uk-
varjajo s prevozništvom, naj
bi grozljivo motili krajane,
saj naj bi njihovi vozniki s
težkimi tovornjaki divje vo-
zili po ozkih lokalnih cestah,
parkirišče, ki ga uporablja-
jo, pa naj bi bilo docela neu-
rejeno, zgrajeno mimo pred-
pisov, brez obveznih lovilcev
olja. Prav tako naj bi v nek-
danji tovarni na črno delo-
val bife.
Lastnike, ki so v nekdanji
tovarni kupili prostore za raz-
voj svojih dejavnosti, smo po-
vabili na pogovor. Ob treh
lastnikih - Ervinu Drgajner-
ju, Slavku Lakoviču in Jo-
žetu Ogrizku, so prišli še So-
nja Ravljen, ki ureja doku-
mentacijo za lastnike, pred-
sednik krajevne skupnosti
Škofja vas Aleš Knafelc in
najbližji sosed Jože Umek.
»Govorice, ki so prišle do
vas, ne držijo,« je pogovor
pričela Ravljenova. »Ko smo
kupili prostore, smo želeli za-
deve urediti s spremembo na-
membnosti zemljišča, vendar
na ZPI na to niso pristali. Zah-
tevali so izdelavo sprememb
zazidalnega načrta, ki ne bi
uredil le prostora ob nekda-
nji tovarni, ampak tudi bliž-
njo okolico.«
Lastniki so se sprijaznili s
tem težavnim in dragim za-
logajem, čeprav niso bili nav-
dušeni. Že tako so, po svo-
jem mnenju, preplačali pri-
dobljene prostore, saj naj bi
bili ob odkupu prostorov, ki
so bili del stečajne mase nek-
danje TVO, zavedeni. Misli-
SO' da kupujejo prostore v
urejeni industrijski coni. Po
enotnem mnenju so prosto-
re preplačali, niso bili sez-
nanjeni z dejstvom, da bo tre-
ba spreminjati zazidalni na-
črt, tudi druge stvari niso bi-
le ravno idealne. Tako v pro-
storih, naprimer, sploh nima-
jo pitne, ampak le industrij-
sko vodo. V prostorih je le
en električni števec in stroš-
ke si delijo »na oko«, po med
njimi dogovorjenem ključu.
A tudi če so bili ob nakupu
vsaj malo zavedeni, je treba
zapisati, da so bile najbrž prav
zato lahko poplačane terja-
tve delavcev TVO v stečaju.
»S tem smo se sprijaznili
in se enotno odločih, da iz-
peljemo vse postopke po zah-
tevah in črki zakona. Za to
pa je potreben čas in že leto
in pol vodimo postopek za
spremembo zazidalnega na-
črta. Dokumentacijo priprav-
lja podjetje Urbis iz Maribo-
ra, vse pa kaže, da bo posto-
pek lahko zaključen do kon-
ca leta,« je povedala Ravlje-
nova.
»V spremembah zazidalne-
ga načrta je predvidena ure-
ditev prostora okoli tovarne,
pa tudi parkirišča po vseh
zahtevah zakona, uredili bo-
mo tudi kanalizacijo,« je po-
vedal Ervin Drgajner in do-
dal, da imajo po zakonu vsi
prevozniki še dve in pol leti
časa, da parkirišča uredijo
skladno z zakonskimi zahte-
vami.
Trditve lastnikov je v ce-
loti potrdil predsednik KS
Aleš Knafelc, ki je pohvalil
tudi kooperativnost lastnikov
poslovnih prostorov. »Ko smo
dobili prve pritožbe zaradi
hrupa, so namestili protihrup-
no ograjo, tudi promet s to-
vornjaki in gradbeno meha-
nizacijo je znosen,« je dejal
Knafelc. »Že tri leta nimam
nobenih težav zaradi dejav-
nosti podjetnikov v nekdanji
TVO,« je povedal najbližji so-
sed Jože Umek, ki je ob pri-
četku dejavnosti imel kar ne-
kaj pripomb. »Vse so upošte-
vali in le želim si lahko, da
bi imeli tako dobre odnose s
sosedi še v naprej.«
Slavko Lakovič je pove-
dal, da se močno zavedajo.
da živijo v manjšem kraju in
da morajo storiti čim več, da
bi zaživeli tudi s krajem in
da njihova dejavnost za kra-
jane ne bi bila preveč mote-
ča. »Dvakrat smo se sestali z
organi krajevne skupnosti, da
smo uskladili načrte, ki so
izhodišče za nov zazidalni na-
črt. Preden bo ta poslan v
sprejem svetnikom na Mest-
ni občini, bomo poskrbeli za
javno razgrnitev in potrudili
se bomo, da bi v končni raz-
ličici upoštevali vse morebit-
ne pripombe krajanov.«
»Pa še to je treba poveda-
ti,« je nadaljeval Drgajner,
»da bo zazidalni načrt zajel
vse okoliško območje,
vključno z igriščem, del svo-
jega zemljišča pa bom odsto-
pil za ureditev pločnika, za
šolsko pot in to bomo od na-
ših prostorov ločiU z zeleno
mejo.«
Okoli domnevnih divjih vo-
ženj njihovih voznikov pa so
vsi trije prevozniki s tega ob-
močja trditve zanikali. Ka-
mioni vozijo skoraj izključ-
no po magistralkah, večji
problem na lokalni cesti, ki
je preozka in nevarna, pa naj
bi bila kmetijska mehaniza-
cija.
Trditve smo preverili tudi
na ZPI, kjer so potrdili, da so
lastniki že vložili zahtevek za
spremembo zazidalnega na-
črta. Ko bo ta sprejet, pa bo
tudi ZPI moral poskrbeti za
ureditev infrastrukture in us-
trezen cestni priključek do ob-
stoječih prostorov.
BRANKO STAMEJČIČ
Sonja Ravljen
Jože Umek
En/in Drgajner
Aleš Knafelc
Slavko Lakovič
Jože Ogrizek
Ceneje do
parkirišča
V Celju so vnovič spremenili parkirni režim v modri coni
Celjska modra cona je doživela nove po-
membne in potrebne spremembe. Zlasti hva-
le vredno je, da so predlagatelji slednjič
uvideli težave stanovalcev starega mest-
nega jedra.
Občinski oddelek za okolje in prostor je
sicer ugotovil, da daje modra cona v sre-
dišču mesta dobre in pričakovane rezulta-
te. Hkrati pa tudi, da je zasedenost parki-
rišč v modri coni v povprečju le okoli 60
odstotkov, kar pomeni, da parkirnega pro-
stora, vsaj za kratko parkiranje, ni tako tež-
ko najti. Modro cono so razdelili na dve
območji, iz obstoječe so izvzeli Razlagovo
ulico, Savinjsko nabrežje ter Malgajevo, Tru-
barjevo in Jurčičevo ulico, ki sta postali
modra cona dve. V prvi coni boste lahko
parkirali eno uro za 200 tolarjev, štiri ure
pa vas bodo stale že 600. V modri coni dve
bo mogoče parkirati ves dan za 350 tolar-
jev, mesečna dovolilnica pa bo stala 6 tiso-
čakov. Z nižjo ceno parkiranja naj bi dose-
gli boljšo zasedenost parkirišč, nižja cena
pa se bo kompenzirala prav z boljšo zase-
denostjo, so prepričani.
Prav tako so stanovalcem mestnega jedra
dovolili parkiranje do pol osmih zjutraj in
ne več zgolj od 15. ure tekočega do 6. ure
naslednjega dne, kot je bilo v veljavi doslej.
S tem naj bi se izognili pogostemu lisičenju
vozil stanovalcev mestnega jedra, še posebej
v Razlagovi ulici, na Savinjskem nabrežju in
Slomškovem trgu. Stanovalci naj bi dobili
posebne dovolilnice - nalepke.
Za parkiranje bodo v celoti zaprli Kocenov
in Gledališki trg pri SLG, kjer bodo uvedli
cono za pešce. Na prometno najbolj obreme-
njenih ulicah in križiščih v modri coni bodo
tudi zagotovili dodatne intervencijske poti,
na Pleteršnikovi ulici pa vgradili tako imeno-
vano Dakoto, fizično oviro prometa, stano-
valce in lastnike lokalov na tem območju pa
bodo opremili z daljinci, s katerimi bo mo-
goče Dakoto spustiti in se pripeljati do parki-
rišča. Na vseh ulicah znotraj mestnega jedra
bodo uvedli tudi omejitev hitrosti na 30 kilo-
metrov na uro, s čimer naj bi promet še bolj
umirili.
Vsi opisani ukrepi bodo proračun mestne
občine stali nekaj manj kot dva milijona to-
larjev, z njimi pa naj bi dokončno uredili
tudi pereč problem jutranjih dostav s tovor-
njaki do lokalov v mestnem jedru, pri čemer
dostavljači vse prepogosto kršijo postavlje-
ne časovne omejitve.
BRST
Z^MESTNEG A SVETA
Zastopnik bo Posinek
Celje - Župan Bojan Šrot toži mestni svet,
ker je izpeljal imenovanje Jožeta Spevana,
direktorja javne gospodarske družbe Za-
vod za požarno reševalno in tehnično služ-
bo, ne da bi direktorja predlagal on sam,
kot predvideva statut. Kot je pojasnil, je
bil v to prisiljen kot pravnik in formalist,
ker gre, po njegovem mnenju, za očitno
kršenje zakonitosti. Po vroči razpravi so
svetniki sprejeU predlog, da bo mestni svet,
ki ga sicer zastopa župan, pred upravnim
sodiščem zastopal predsednik občinskega
KVIAZ Primož Posinek, kot občinski svet-
nik. (BS)
Višja taksa, dražja
voda
Celje - Svetniki so po dolgi in mučni raz-
pravi sprejeli dvig občinske takse za vode
za 6,9 odstotka, kar bo omogočilo nadalje-
vanje gradnje vodovodnega in kanalizacij-
skega omrežja. Prav tako so sklenili, da se
podraži cena pitne vode in kanalščine in to
na dobrih 42,5 tolarja za kubični meter, vendar
šele po preteku enega meseca od popolne
prijave novih cen ministrstvu za gospodars-
tvo. Podražitev naj bi vsako gospodinjstvo v
povprečju mesečno obremenila z 211 tolar-
ji. (BS)
Poroštvo za plin
Celje - Mestni svetniki so soglašali, da pod-
jetje Energetika najame 62 milijonov tolar-
jev kredita pri republiškem ekološkem skla-
du, odobrili pa so tudi 40 milijonov tolar-
jev poroštva za ta kredit. S kreditom bo Ener-
getika zgradila plinovodno omrežje v Ron-
kovi ulici, na Ljubečni, v Zadobrovi, Med-
logu, Začretu, Ložnici, Zagradu in ob Ki-
dričevi cegti. (BS)
Naredili popravni izpit
Sobotni »popravni izpit« - ponovitev koncerta Celje za rokenrol na parkirišču za Knežjim
dvorcem - je povsem uspel. Ansambli, kot so Šank ročk, Mi2 in Nude, so lahko brez prekini-
tev odigrali svoje skladbe v zadovoljstvo poslušalcev, ki jih je bilo tokrat še več kot teden dni
prej.	Foto: GK
Št. 27 - 4. julij 2002
16
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Člani rečiškega PGD in botri novega vozila, ki je za najstarejše društvo v Zgornji Savinjski dolini izjemnega pomena.
Gasilci
posodabljajo opremo
Nova avtomobila na Rečici in Polzeli - Dan gasilca na Vranskem
Prazniku Krajevne skup-
nosti Rečica so poseben pe-
čat dali gasilci iz rečiškega
društva, ki so praznovali
120 let dela. Za jubilej so
predali namenu novo vozi-
lo, ki je veljalo 30 milijo-
nov tolarjev.
Sobotno prireditev so za-
čeli s slavnostno sejo sveta
KS Rečica, na kateri je pred-
sednik Peter Kolenc orisal de-
lo KS v minulem obdobju,
predsednik PGD Rečica Jo-
že Lenko pa spregovoril o ga-
silskih aktivnostih. Po pode-
litvi priznanj in gasilski pa-
radi, v kateri so se predstavi-
la vsa zgornjesavinjska gasil-
ska društva, je slavnostni go-
vornik, minister za promet
Jakob Presečnik, poudaril po-
men in vlogo gasilskih dru-
štev v slovenskem prostoru.
omenil usmeritve države na
gasilskem področju ter izpo-
stavil delo zgornjesavinjskih,
z njimi pa predvsem rečiš-
kih gasilcev. Novo vozilo je
namenu predal mozirski žu-
pan Kože Kramer, blagoslo-
vil rečiški župnik Ferdinand
Luknar, kulturni program pa
so pripravili učenci OŠ Re-
čica.
Z novim vozilom z vgraje-
no opremo za lažje in hitrej-
še posredovanje v požarnih
intervencijah, vredno 35 mi-
lijonov tolarjev, se ponašajo
tudi polzelski gasilci. Na slo-
vesnosti se je predsednik
društva Ivi Kotnik zahvalil
za pomoč pri nakupu vozi-
la, delo gasilcev pa sta poh-
valila tudi polzelski župan
Ljubo Žnidar in Franci Na-
raks v imenu GZ Slovenije.
Novo vozilo je blagoslovil
dekan Jože Kovačec, kultur-
ni program pa je oblikoval
moški pevski zbor KUD Pol-
zela. Na tekmovanju za po-
kal Polzele so bili tako med
moškimi kot ženskimi dese-
tinami najuspešnejši gasilci
iz PGD Andraž.
Gasilci petih občin Spod-
nje Savinjske doline (razen
Prebolda) so dan gasilca pro-
slavili na Vranskem, kjer je
v povorki sodelovalo približ-
no 500 gasilcev, prikazana pa
je bila tudi najmodernejša ga-
silska oprema. Spodnjesa-
vinjske gasilce so pozdravili
predsednik GZ Žalec Franci
Skok, župan Franci Sušnik,
Franci Naraks kot predstav-
nik poveljstva GZ Slovenije
ter Nani Granda v imenu go-
stitelja, PGD Vransko. Spo-
minske plakete GZ Sloveni-
je so prejeli David in Edvard
Krk, Zvone Kotnik in Janez
Šalej, ki je prejel tudi plake-
to GZ Žalec. Slednjo so po-
delili še ZŠAM Savinjska do-
lina, priznanje 1. stopnje GZ
Žalec pa Marjanu Knezu.
U. S., T. T.
Foto: J. M.
Med stiskami
in upanjem
»Preboldsko gospodars-
tvo se lomi pod pritiskom
novih lastnikov, ki so last-
niške deleže pridobili brez
kapitala in znanja,« je med
sobotno proslavo, s katero
so počastili praznik občine
Prebold, dan državnosti ter
predali namenu obnovlje-
no kinodvorano, omenil žu-
pan Vinko Debelak.
Kljub socialnim stiskam,
s kateri se soočajo v občini,
so v minulem obdobju v Pre-
boldu in okolici veliko po-
storili. Med pomembnejše
načrte je župan Debelak uvr-
stil začetek gradnje telovad-
nice in s tem zaključene in-
vesticije v šolski prostor, v
preboldski graščini bo julija
pričel delovati TIC, poleg raz-
stave Prebold skozi čas pri-
pravljajo še dve stalni razstavi,
v občini pa zaključujejo tu-
di sprejemanje novih prostor-
skih načrtov. Seveda ne bo-
do pozabili na obnovo cest
in križišč, gradijo plinifika-
cijo in kanalizacijo, veliko
pozornosti in denarja pa na-
menjajo društvenim dejavno-
stim. Svoje uspešno delo so
preboldska društva prikaza-
la na sobotni proslavi v iz-
jemno bogatem kulturnem
programu, ki so ga glede na
čas in za razliko od osred-
njih praznovanj v nekaterih
drugih občinah, izvedli pred
polno dvorano.
U. S.
Foto: T. T.
Zlati grb občine Prebold je prejel Ivan Žagar (na posnetku), srebrnega Ivan
Stepišnik, bronastega pa Marija Jager, Darko Naraglav in Pavla Mlakar. Dobit-
niki priznanj so PGD Latkova vas, Bernard Tratnik, Anica Skok, Fanika Raček in
Milan Posavec, posebno priznanje pa je prejel Alojz Cilenšek.
NA KRATKO
Srečanje siovensicih TD
v petek so se v Žalcu šestič srečali predstavniki turističnih
društev s podeželja, saj so v Turistični zvezi Slovenije prepriča-
ni, da lahko ravno TD opozarjajo na neizčrpno bogastvo narav-
ne in kulturne dediščine na podeželju, ki bo po vstopu Sloveni-
je v Evropsko skupnost doživelo največje spremembe. Na sre-
čanju so se turistični delavci pogovarjali o trženju turistične
ponudbe na vasi in vlogi turističnih društev, predstavniki neka-
terih TD, med njimi tudi Gomilskega in Rečice ob Savinji, pa so
spregovorili o konkretnih akcijah in problemih, s katerimi se
srečujejo. Predstavniki slovenskih TD so srečanje zaključili z
ogledom turističnih zanimivosti v občini Polzela in se podali na
Goro Oljko.
Praznično v Šempetru
Na slovesnosti ob prazniku Krajevne skupnosti Šempeter so
med bogatim kulturnim programom podelili tudi priznanje kra-
jevne skupnosti. Posebno priznanje za izjemne učne uspehe je
prejela Ana Bojinovič, priznanja krajevne skupnosti pa Frančiš-
ka Kugler, Miran Orožim, Božo Jordan in Peter Sedminek. Grb
krajevne skupnosti Šempeter sta prejela Marjan Volpe in Fol-
klorna skupina Kulturno umetniškega društva Grifon, za čast-
nega krajana Šempetra pa so imenovali župana žalske občine
Lojzeta Posedela.
Žaičani v veienjsico LTO
žalski svetniki so pooblastili župana Lojzeta Posedela, da s
pismom o nameri prične postopek za vključitev občine Žalec v
Lokalno turistično organizacijo Velenje. Tej odločitvi je botrovala
želja Hotela Žalec po pridobitvi koncesije za igralništvo, pogoj pa
je zaokrožena turistična ponudba. V Žalcu so se o ustanovitvi
LTO dogovarjali tako z občinami v Spodnji in Zgornji Savinjski
dolini, pa tudi s celjsko organizacijo, vendar pri pogajanjih niso
bili uspešni. Žalski župan Lojze Posedel je sicer zagotovil, da je
regijsko središče Celje in ne Velenje, vendar pa je v tem trenutku
povezovanje z Velenjem lažje in hitrejše. (U.S.)
Sodniici na svojem
Okrajno sodišče v Žalcu se je dolga leta srečevalo s prostorsko
stisko, zato so del geodetske uprave preselili v nekdanje prosto-
re Juteksa. Obnovljene prostore, v katerih bosta zemljiška knji-
ga in izvršilni oddelek, je odprl minister za pravosodje mag.
Ivan Bizjak. Za pomoč pri obnovi se je zahvalila predsednica
Okrajnega sodišča Žalec Jana Meglič-Jug, minister Bizjak pa je
izrazil upanje, da bodo novi prostori prispevali k hitrejši obrav-
navi zadev. (T. T.)
Tehnični pregledi
tudi v Žalcu
V bližini žalske občinske stavbe te dni raste zgradba, v kateri bo podjetje Auto-
control jeseni odprlo servis za tehnične preglede osebnih vozil in motorjev, avto-
matsko avtopralnico in bistro. Servis bo čakanja v sedanjih dolgih vrstah odrešil ne
samo Žalčane, ampak vso Savinjsko, vanj pa bodo prihajali tudi Celjani, meni
investitor.
Servis, ki bo svoja vrata odprl predvidoma v začetku jeseni, bo opremljen z najnovej-
šo preizkuševalno stezo, tehnični pregledniki in referenti pa so že opravili šolanje za
svoje delo. Skupaj z njimi bo v novem objektu zaposlenih šestnajst ljudi. Čeprav zako-
nodaja omogoča, da lahko večji del papirnih opravil ob registraciji avtomobila oziroma
motorja opravimo že kar na servisu za tehnični pregled, je kljub temu dobrodošla bliži-
na žalske občinske stavbe (slabih sto metrov od servisa), tako da bodo lahko prebivalci
z območja Upravne enote Žalec hitro uredili vse potrebno. V podjetju Autocontrol
obljubljajo, da bodo prihodnje leto v bližini novonastajajočega uredili še servis za teh-
nične preglede tovornih vozil in priklopnikov.	PČ
Št. 27 - 4. julij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Primorci zaicupiii
Lašico
Lani je 3 tisoč 600 Laščanov v petih dneh gostilo 130 tisoč obiskovalcev,
spilo se je 280 tisoč pollitrskih vrčkov piva - Za letos podobna pričakovanja
Pred 38. tradicionalno tu-
ristično prireditvijo Pivo in
cvetje, ki bo med 10. in 14.
julijem, v Laškem hitijo še z
zadnjimi pripravami. Turi-
stično društvo organizacije
tako razsežne prireditve ne
bi zmoglo brez pokroviteljs-
tva Pivovarne Laško in šti-
rih sponzorjev. Banke Celje,
Zavarovalnice Triglav ter
družb Radenska in Kovin-
trade. Zagotovo pa se Pivo
in cvetje v preteklih desetlet-
jih ne bi tako razraslo brez
podpore in sodelovanja sko-
raj vseh Laščanov.
»V Laškem se nam ni treba
bati, da bi zmanjkalo elek-
trike,« se je na vprašanje, ka-
ko Laščani sprejemajo vrvež
v trgu, hudomušno nasmeh-
nil predsednik TD Laško Ju-
re Križnik.
Novosti letošnjega petdnev-
nega Piva in cvetja bosta kar
dva ognjemeta, v petek in so-
boto zvečer, etno prireditev Le-
po je res na deželi, »maligan-
party« na stojnici pred Kom-
pasom, kjer bodo obiskoval-
ci lahko opravili preizkus z al-
kotestom, ter poulični živi ki-
pi cvetlic, pivovarja in pivo-
pivca na ulicah Laškega. Sicer
pa bo tudi letos med sredo in
nedeljo, kot zaključnim dne-
vom prireditev Piva in cvetja,
v Laškem veljal poseben pro-
metni režim. Skupaj s Sloven-
skimi železnicami so organi-
zatorji že potrdili tudi pose-
ben vozni red dodatnih vlakov,
ki bodo v Laško na osrednji
prireditveni dan, v soboto, vo-
zili iz smeri Maribora, Kopra,
Jesenic, Ljubljane, Dobove ter
iz hrvaškega Zagreba, Reke in
Pule. Iz Celja v Laško in nazaj
bodo v soboto vlaki vozili na
vsakih 20 minut, že v petek
zvečer pa bodo v Slovenskih
železnicah obe mesti ob Savi-
nji z vlaki povezali v polurnih
presledkih.
Za čas Piva in cvetja so v Laš-
kem razprodane vse nočitve-
ne zmogljivosti, najbolj mno-
žično pa po ocenah organiza-
torjev prihajajo Primorci. »Na-
javljeno imamo tudi skupino
tisoč Italijanov, ki se bodo v
Laško pripeljali s posebnim
vlakom,« napoveduje Andre-
ja Križnik iz vrst organizator-
jev, »veseli pa smo, da bomo
na zaključni dan Piva in cvet-
ja letos gostili folklorne sku-
pine iz vs^Slovenije, ki so se
doslej srečevale v Beltincih.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: VLADO MAROT
Na ohceti po stari šegi, ki jo bodo spremljali Šentjurski muzikanti, bo
na graščinskem dvorišču v nedeljo laški župan Jože Rajh poročil
Alenko Kenda in Blaža Polšaka, oba Libojčana.
Laščani Laščanom
Laščani vabijo v sredo po 17. uri v Laško vse domačine in
rojene Laščane, ki zdaj živijo drugod. Lani se je v knjigo
obiskovalcev vpisalo 700 ljudi, za več ni bilo prostora,
zato bo letos pripravljena debelejša - druženje laščanov,
ki bo v znamenju glasbe in se bo začelo s koncertom ob
140-letnici Laške pihalne godbe, pa bodo zaokrožili s hu-
manitarno akcijo, v kateri bodo zbirali denar za boljše
življenje petih otrok iz socialno ogroženih družin.
KOMENTIRAMO
Kaj komu škodi?
čeprav so občinski svetniki v Šentjurju že
kar nekajkrat spomnili, da nas jeseni čaka-
jo lokalne volitve - nazadnje zelo intenziv-
no ob sprejemu letošnjega proračuna - se tu-
di na zadnjem predpočitniškem zasedanju
temu niso mogli izogniti.
Zasedanje, ki seje začelo z zamudo po 15.
uri in na robu sklepčnosti, končalo pa okoli
poldesete ure zvečer, je ves čas kot rdeča nit
spremljalo ugotavljanje, kaj bi kateri od po-
litičnih opcij v naslednjih mesecih utegnilo
škoditi. »Je prav, da svetniki še v tem man-
datu sprejemajo odloke, ki za seboj povlečejo
finančne obveznosti za naslednja leta? Ali
je morda bolj prav, da odločitve o tem prepu-
stijo svojim naslednikom?« je dilema, ki jo
še gre razumeti in ji pritrditi.
Manj razumljive pa so bile uvodne spre-
membe dnevnega reda, ki je, mimogrede,
napovedoval kar 17 točk. Umik dveh obrav-
nav odlokov v prvem branju na predlog nor-
mativne komisije samo zato, ker nista bila
pripravljena v predpisani obliki, je zagoto-
vo zaušnica občinskim strokovnim službam,
po drugi strani pa slaba popotnica knjižni-
čarjem ter nastajajočemu geoinformacijske-
mu centru. A med pobudniki za umik točke
z dnevnega reda se je pojavil tudi župan Ju-
rij Malovrh, ki je prej sam svetnikom pred-
lagal gradivo v sprejem...
Kljub temu so tudi tokrat - tik pred izte-
kom mandata - v prazno izzvenela opozori-
la, ki jih je bilo pretekle mesece v Šentjurju
že večkrat slišati; da se politična koordina-
cija župana sestaja zato, da določi dnevni
red zasedanja! In če bi potem ta dnevni red
tudi vzdržal, bi bila zasedanja zagotovo kraj-
ša, bolj tekoča in konstruktivna. In - če kaj -
potem to, zagotovo, ne bi škodilo nikomur,
še najmanj pa Šentjurčanom.
IVANA STAMEJČIČ
Več znanja o osteoporozi
Ljudje, zlasti starejši, vse
bolj iščejo znanja o osteo-
porozi. To kaže tudi udelež-
ba na občnem zboru KO RK
Laško, po katerem so sku-
paj z društvom upokojen-
cev pripravili še predavanje
o osteoporozi.
O zahrbtni bolezni, še zla-
sti žensk, je govorila gineko-
loginja Dušanka Bandelj Klan-
čar iz Slovenske Bistrice, ki je
•ani prejela laskavi naslov gi-
nekologinje leta. Po predava-
nju so si nekatere ženske iz-
merile kostno maso, ker pa je
povpraševanje za ultrazvočno
merjenje veliko in bodo pri-
jave zbirali še do 10. julija, bo
v kratkem še eno merjenje.
V Laškem so minuli teden
pripravili tudi letno skupšči-
no Območnega združenja Rde-
čega križa. Na njej so ocenili
bogato minulo delo, še zlasti
med mladimi, ki se radi vklju-
čujejo v krožke RK. Pozornost
namenjajo pridobivanju no-
vih krvodajalcev, pri delu
združenja veliko pomagata
občini Laško in Radeče, do-
bro sodelujejo s Centrom za
socialno delo Laško, Štabom
za CZ Laško, zdravstvenim do-
mom, šolami, krajevnimi
skupnostmi, župnijskim ura-
dom in dekanijo, podjetji in
zasebniki. Veseli pa so, da tu-
di rezultati majske ankete Slo-
venci o Rdečem križu kaže-
jo, da ljudje niso izgubili zau-
panja v RK, ki je še vedno naj-
bolj prepoznavna humanitar-
na organizacija pri nas.
V. MAROT
Peto
spiavar-
jenje v
Radečaii
Konec tedna so v Rade-
čah pripravili tradicional-
ne dneve splavarjenja.
Pripravili so tridnevne
športno-rekreativne dejavno-
sti, med njimi turnir v od-
bojki na mivki in tekmova-
nje z jadrnicami za pokal
Splavarja. Skozi staro mest-
no jedro Radeč so se zape-
ljali oldtimerji, za tri dni so
odprli nekdanjo splavarsko
gostilno Pri Rafku, predsta-
vil se je aktiv kmečkih žena
iz Svibnega, pripravili pa so
tudi tekmovanja v žaganju le-
sa, starih kmečkih in gozdar-
skih opravilih ter prikazali
krst splavarjev.
Plovba po Savi, kjer je bil
nekoč živahen splavarski pro-
met, je bila za marsikoga novo
doživetje. Splavarjenje so za-
ključili z nedeljskim dopol-
danskim kuhanjem splavar-
skega golaža, popoldne pa je
minilo v znamenju parade pi-
halnih orkestrov in mažoret-
nih skupin po ulicah Radeč.
V. MAROT
Zelišča in Jedi na
koledarju
V soboto so učenci Kme-
tijske in gospodinjske šole
Šentjur skupaj z drugimi
sodelujočimi šolami iz Polj-
ske, Madžarske, Nemčije,
Grčije in Avstrije v Haideg-
gu blizu Gradca predstavi-
li koledar z zelišči in jedmi
za leto 2003, prvi izdelek
iz skupnega projekta.
Kmetijska in gospodinjska
šola Šentjur se je pred časom
uspela na mednarodnih raz-
pisih Evropske unije vklju-
čiti v dva projekta, v Leonar-
do da Vinci ter v Comenius.
V okviru prvega so se vklju-
čili v projekt mobilnosti, ta-
ko da se bodo šentjurski di-
jaki izobraževali v Sadjarsko-
vinogradniški šoli ter inšti-
tutu v Laimburgu.
V okviru projekta Come-
nius, ki ga vodi Staška Bu-
ser, se je doslej zvrstilo že
nekaj dejavnosti; učitelji iz
Šentjurja so sodelovali v iz-
menjavi učiteljev v avstrij-
skem Haideggu, dijaki pa so
ob Avstriji obiskali še Nem-
čijo. Zatem so tudi v Šent-
jurju gostili učitelje iz obeh
šol, ki so si med drugim og-
ledali šolsko vrtnarijo, zbir-
ko zelišč, šolski vinograd v
Ponkvici pri Šentvidu, sa-
dovnjak ter nov učni del po-
sesti, ki je namenjen ekološ-
kemu kmetovanju.
M. NOVAK
S predstavitvijo koledarja z zelišči in jedmi, napisanem v petih jezikih
sodelujočih držav, so Šentjurčani navdušili v avstrijskem Haideggu.
Hkrati so pripravili tudi pojedino s ponudbo jedi iz šestih držav, vključe-
nih v projekt Comenius.
Obnovljena
cerkev v Sedražu
Cerkev, ki so jo potem, ko
so jo Turki skoraj ppvsem
porušili, znova pozidali leta
1652, je v Sedražu posve-
čena sveti Jedrti. Slabi dve
leti skrbi zanjo župnik
Stanko Domajnko, sicer la-
zarist v Domu sv. Jožefa v
Celju.
Letos, ko je minilo 350 let
od ponovne pozidave, so kon-
čali z obnovitvenimi deli, ki
so jih na cerkvi začeli pred
sedmimi leti. Takrat so ob-
novili zvonik, zamenjali stre-
šno opeko in preuredili prez-
biterij, zdaj zaključujejo ob-
novo fasade, krajani sami pa
so že sredi marca odstranili
z nje ves dotrajani omet. Ve-
liko dela so opravili sami,
med drugim so poskrbeli tu-
di za odvodnjavanje meteor-
ne vode, položili električno
napeljavo in obnovili glavna
vrata. Na kapeli pred glav-
nim vhodom v cerkev so od-
krih freske, vendar bi bila ob-
nova teh trenutno predraga.
Za slovesnost, ki so jo mi-
nulo nedeljo združiU z bir-
mo za 32 otrok, so pripravi-
li bogat kulturni program, v
Sedraž pa so prišli številni
gostje, med njimi tudi nek-
danji sedraški duhovniki, de-
kanijski duhovniki in mari-
borski škof Anton Stres.
V. MAROT
Za praznik po
rečiških vrhovih
V Rečici pri Laškem so 2.
julija praznovali krajevni
praznik.
Pohod po rečiških vrhovih
od Sindikalnega doma v Hu-
di jami, do Govc, čez Govš-
ko brdo. Babe, Ostri Vrh, Kal,
Mrzlico in Gozdnik do Šmo-
horja naj bi postal tradicio-
nalen. V nedeljo popoldne so
podelili tudi posebna prizna-
nja; Zlati znak KS Rečica so
prejeli Vinko Lavrinc in Kse-
nija Maček, oba za razvoj in
dosežke v strelstvu, Silva
Stare za dolgoletno delo v
društvu upokojencev, KS in
RK ter Oto Stare in Jože Ka-
luder, oba za prizadevno de-
lo med gasilci. Srebrni znak
sta prejela Rafael Lah, za de-
lo v športu in strelstvu ter
Aleš Brod za delo v kulturi
in KS nasploh. V soboto bo-
do v Rečici pripravili še tra-
dicionalno, letos peto, noč-
no gasilsko tekmovanje.
V. MAROT
Št. 27 - 4. julij 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE	18
Prednost je v majhnosti
še en kamenček v turističnem mozaiku Podčetrtka - družinski hotel Jasmin
v neposredni bližini ter-
malnega parka Aqualuna
v Podčetrtku je nedavno tu-
di uradno odprl svoja vra-
ta manjši družinski hotel
Jasmin, nekakšna poseb-
nost v velikanskem termal-
nem kompleksu, po kate-
rem slovi ta turistični kraj.
Direktorica hotela Milena
Hladnik in njena hči Mir-
jam Jelen Pavčnik, ki je si-
cer vodja marketinga, sta
prepričani, da majhnost po-
meni precejšnjo prednost
pred večjimi konkurenti,
saj omogoča večjo fleksibil-
nost, obenem pa gostom nu-
di intimo in domačnost.
Vse se je začelo z navad-
nim lesenim bazenom in kad-
mi, ki so jih postavili ob Sot-
lo, da bi se lahko tam oko-
"pala peščica gostov, ki so jih
iz takratnih Atomskih toplic
napotili k Hladnikovim. Ti
so se v Podčetrtek preselili
zaradi bolehne babice in Mi-
lenine želje, da se ponovno
vrne v rodne kraje. Tako je
pričel rasti vikend ob Sotli,
ki je z leti prerasel v njihov
dom.
»Bilo je leta 1967. Takrat-
ni vodja in ustanovitelj Atom-
skih toplic Franc Renier je
prišel k nam in nas poprosil,
da sprejmemo nekaj njiho-
vih gostov, ker jih sami ni-
majo kam dati. In tako je tu-
di bilo. Med prvimi gosti je
bilo tudi nekaj nepomičnih,
ki smo jih kopah v že takrat
cenjeni termalni vodi,« se je
spominjala Milena Hladnik,
ki je pred tem več kot tri de-
setletja službovala v Ljublja-
ni. »Dobro se spominjam gos-
pe, ki je bila teta nekega zna-
nega beograjskega režiserja.
Ženska je bila tako bolna, da
z rokami ni mogla niti prije-
ti pribora. Po dveh tednih pit-
ja te vode in kopanja v naši
kopalnici je lahko sama dr-
žala pribor in jedla. Dožive-
li smo neverjetne prigode.«
Od vikenda do
iioteia
»v turizem smo se tako po-
dali povsem nesluteno,« je
mamo dopolnila Mirjam Je-
len Pavčnik, ki ji tovrstna
dejavnost ni neznanka. Pred
23 leti se je zaposlila na Iz-
letniku in od takrat svoje zna-
nje na tem področju le še nad-
grajevala. »Z vse večjim pov-
praševanjem se je širila de-
javnost in s tem tudi zmog-
ljivosti. Tako smo nenehno
zidali, pa rušili, pa znova do-
zidavah...,« je smeje dodala.
Odločilnega pomena je bila
gradnja novega termalnega
parka Aqualune kot sestav-
nega dela Term Olimia, ki sto-
ji le streljaj od Hladnikovih.
Vendar pa je bilo na poti do
uresničitve zastavljenih ci-
ljev še kar nekaj ovir. Pred-
vsem administrativnih.
»Na lastni koži smo obču-
tili, kako težko je kaj ustva-
riti daleč stran od Ljubljane,
saj država kljub hvaljenju
praktično ne pomaga regijam
pri njihovem razvoju,« je me-
nila Milena. »Tukaj je nara-
va še dokaj neokrnjena in
idealna za razvoj turizma. S
tem bi lahko odprli kar ne-
kaj novih delovnih mest in s
tem zadržali ljudi v kraju.«
Vsa potrebna dovoljenja za
hotel so tako pridobili konec
lanskega septembra, z delom
za zagon pa pričeli že v jese-
ni. »Takšen objekt je namreč
težko obuditi v življenje v mr-
tvi sezoni. V hotelu lahko
sprejmemo približno 40 oseb,
ki lahko prenočijo v eno-,
dvo- ali troposteljnih sobah
z možnostjo dodatnega ležiš-
ča. Tako lahko tukaj gosti-
mo tudi družine z otroki, pa
tudi otroke, ki imajo šolo v
naravi,« je pojasnila Mirjam.
Hišne dobrote
»Naša prednost je, da smo
majhni, zelo intimni in hi-
tro prilagodljivi. To je v ve-
hkem hotelu zelo težko ure-
sničljivo. Pri tem je potreb-
no poznati tudi narodne zna-
čilnosti gostov, ki prihajajo,
in se jim prilagoditi. Nika-
kor jim ne moreš vsiljevati
značilnosti domače kulina-
rike, če tega niso vajeni. Za
ljudi, ki se zdravijo zaradi
alergij, pripravljamo prav ta-
ko posebno hrano,« je poja-
snila Mirjam.
Osnovna ponudba hotela Ja-
smin so polpenzioni. Vsak
dan so na voljo trije različni
jedilniki, poleg tega pa red-
no tudi vegetarijanski oziro-
ma dietni menu. Posebnost
ponudbe so hišne dobrote, ve-
zane na to področje. Pri ku-
hi, kot pravi Milena, uporab-
ljajo doma pridelano zelenja-
vo.
»Naš namen ni prodaja no-
čitev, ampak promocija na-
še regije,« je na koncu pou-
darila Mirjam. »Turisti ima-
jo v okolici ogromno mož-
nosti za preživljanje proste-
ga časa, v hotelu pa lahko
imajo tudi strokovne semi-
narje, posvete, izobraževanja,
jezikovne tečaje, različne pri-
prave itd. Uradno imamo si-
cer dve, a ustrezamo pogo-
jem treh zvezdic. Razlika je
v tem, da pri nas nimamo
nočnega portirja in telefonov
v sobah. Hotel je od polnoči
do sedme ure zjutraj zakle-
njen, vsak gost ^a ima svoj
ključ, tako da lahko prihaja
in odhaja po svoji volji,« je
zaključila Mirjam.
BOJANA JANČIČ
Mirjam Jelen Pavčnik, njen devetletni sin Žiga in mama Milena Hladnik pred hotelom Jasmin, ki
predstavlja novost v turistični ponudbi Podčetrtka.
Skupinska fotografija udeležencev košarkarskega turnirja v Šmarju.
V znamenju športa in ročka
Ob občinskem prazniku so šmarski študentje v soboto v športnem parku v Šmarju
pri Jelšah pripravili košarkarski turnir trojk, dogajanje pa zaključili z večernim ročk
koncertom, ki so ga mladi pogrešali že nekaj let.
Celodnevno prireditev v Šmarju so organizatorji. Študentski športni klub Šmarje in Klub
študentov šmarske regije in Obsotelja, poimenovali Š.O.K. - šport, odklop, kultura. V
košarkarskih dvobojih se je najbolje odrezala domača ekipa z imenom Zvočniki, ki je za
zmago prejela tudi pokal. Zabava se je nadaljevala s koncertom skupin O.S.T., Mi2 in Pera
Lovšina s Križarji na ploščadi pred šmarskim kulturnim domom, kjer se je sicer zbralo
nekaj manj glasbenih navdušencev, kot so pričakovali organizatorji, a vzdušje zato ni bilo
prav nič slabše.	Bo.J.
MODRI TELEFON
Spor zaradi
meje
Bralka iz Petrove nam je
po Modrem telefonu potar-
nala, da ima kar nekaj te-
žav s sosedom, ki ji menda
ne dovoli niti, da bi poko-
sila travo tik ob meji. So-
sed pravi, da se lahko prib-
liža le pol metra do mejni-
ka. Kot še pravi bralka, naj
bi ponoči med drugim tudi
že poskušal izkopati mej-
nike, zato jo zanima, ali lah-
ko za svoja dejanja sosed
tudi kazensko odgovarja.
Za mnenje o tem smo po-
prosili vodjo Izpostave Žalec
Tomaža Cinka, ki je poja-
snil, da so po Zakonu o evi-
dentiranju nepremičnin, dr-
žavne meje in prostorskih
enot - ZENDMPE (Ur. 1. 52/
2000) mejniki skupna last-
nina lastnikov sosednjih
zemljišč, ki se jih dotika meja.
Naloga lastnikov je torej tu-
di skrb za mejna znamenja.
Po 1. odstavku 86. člena
ZENDMPE je prepovedano
odstraniti, prestaviti, zasuti
ali kakorkoli poškodovati
mejnike. To je tudi kaznivo
po 89. členu istega zakona,
zagrožena denarna kazen pa
znaša od 400 do 750 tisoč to-
larjev.
»Če pride do same presta-
vitve, uničenja ali zasutja mej-
nikov, lahko lastnik poda pri-
javo pristojnemu sodniku za
prekrške, pri tem pa je po-
trebno podati tudi dokazilo,
da je nekdo mejnike res pre-
stavil (potrebujete priče).
Bralki svetujemo, da mejo,
če še ni urejena, uredi v uprav-
nem postopku skladno z do-
ločili ZENDMPE. S tem po-
stopkom dobijo parcele in
meje status dokončnosti. Za
vašo bralko predstavlja sose-
dova grožnja motenje pose-
sti, te zadeve pa se rešujejo
na pristojnem Okrajnem so-
dišču. Če ne obstajajo dru-
gačni dokumenti ali dogovori,
je bralka lastnica zemljišča
od centra enega mejnika do
centra naslednjega mejnika,«
je še pojasnil Cink. BoJ
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Jeranko. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Župnik za
častnega
občana
Konec tedna so v Bistricp
ob Sotli ob občinskem prazl
niku podelili priznanja naj|
zaslužnejšim v občini. Naj
ziv častni občan so letos po^
delili častnemu kanoniki?]
in župniku Martinu Panil
ču, ki naj bi pomembno prisj
peval k oblikovanju življe-
nja v bistriški občini. I
Občinsko priznanje je za
humanitarno delo prejela"
predsednica krajevne organi?
zacije Rdečega križa ElizaJ
beta Černelč, plaketo pa za
prispevek k hitrejšemu raz^
voju kraja domače podjetje
za proizvodnjo termostatov
Biterm. Denarno nagrado si
je prislužil cerkveni mladin-J
ski pevski zbor, ki deluje že
petnajst let, letos pa je izdal
tudi svojo prvo zgoščenko.
Ob tej priložnosti je bistriš-
ki župan Jože Pregrad nave-
del tudi nekaj pomembnej-;
ših letošnjih pridobitev v tej
najmanjši obsoteljski obči-!
ni. Med naložbami velja iz-
postaviti zlasti obnovo tam-
kajšnjega kulturnega doma in
šolske telovadnice ter uredij
tev otroškega vrtca. Sicer pa
si v Bistrici prizadevajo v bliž-
nji prihodnosti urediti tudi
obrtno cono in zgraditi nor
VO čistilno napravo.	j
Bo.J.
Arabska
kultura v
Attemsu
Minuli konec tedna so se
lahko slatinski ljubitelji
Orienta vsaj za nekaj uric
preselili v svet arabske kul-
ture, kamor je s prepoznav-
nimi ritmi tamkajšnje glas-
be popeljal »vremenar«
Mahmud Khatib Lamber-
ger. Simpatični Palestinec
z jordanskim državljans-
tvom, ki sedaj živi v Ljub-
ljani, se je namreč mnogim
vtisnil v spomin z napove-
dovanjem vremena na eni
od domačih komercialnih
televizij.
Večer arabske kulture je
pripravil radijski sodelavec
Peter Čakš v sodelovanju s ka-
varno Attems v Rogaški Sla-
tini. Arabski etno, pop in di-
sko je s svojim vokalom po-
pestril DJ Mahmud, obisko-
valci pa so lahko medtem
okušali tudi tradicionalno
arabsko kulinariko izpod
Mahmudove kuhalnice. Pri-
zorišče pa je posebej zažive
lo ob nastopu gibčne trebu-
šne plesalke Alje Shaar, ki
smo jo lahko nedavno obču-
dovali tudi na grajskem ve
čeru na dvorcu Jelšingrad \
Šmarju pri Jelšah. Nabito pol-
na kavarna je ponovno potr
dila, da si tako mladi kot ne
koliko starejši želijo takšnif
in podobnih prireditev, ki b
razbile poletno monotonijc
in hkrati privabile tudi goste
iz slatinskih hotelov.
Bo.J
Št. 27 - 4. julij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
Mirnega spanca še ni
Iskanje vzrokov za tresenje tal na območju Šoštanja se nadaljuje
Tla okoli Šoštanja se še
vedno vsake toliko časa za-
tresejo. To pa seveda naj-
bolj vznemirja občane, ki
živijo na območju Šošta-
nja. Pri iskanju vzrokov
za tresenje se je sedaj Pre-
mogovniku pridružil še
Urad za seizmologijo Re-
publike Slovenije, ki je us-
posobljen za spremljanje
tovrstnih pojavov s poseb-
nimi napravami.
Obsežnim meritvam je
sledilo tudi strokovno poro-
čilo, ki pa o vzrokih trese-
nja tal še ne daje natančnih
odgovorov. Strokovnjaki
Premogovnika Velenje, ob-
čine Šoštanj in urada za seiz-
mologijo so zato odločeni,
da z delom, ki bi jasno ugo-
tovil vzroke tresenja tal, na-
daljujejo
V Premogovniku Velenje so
že letos začeli z obnovo seiz-
mične opreme in eno od ob-
stoječih postaj zamenjali z na-
tančnejšo napravo. S pomoč-
jo profesorja Vrabca s Fakul-
tete za naravoslovje in teh-
nologijo bodo povezali tudi
proučevanje seizmičnih po-
javov s proučevarijem struk-
turnega modela Velenjske ka-
dunje, s katerim bodo posku-
sili pojasniti morebitne po-
vezave med seizmičnimi po-
javi in geološkimi prelomni-
cami.
Po poročilu urada za seiz-
mologijo so v letu 2002 do
17. junija prebivalci Šošta-
nja in okolice čutili 40 po-
tresov. Iz zapisov državne
mreže potresnih opazoval-
nic pa so lahko za 22 po-
tresov določili tudi lokalno
magnitudo. Najmočnejši po-
tres je bil 17. aprila ob 2.14
uri po lokalnem času. Pre-
bivalci so ga čutili z inten-
ziteto IV-V po evropski po-
tresni lestvici. Enake učin-
ke so dosegli'še štirje po-
tresi.
"Premogovnik Velenje je
tresenju tal na območju Šo-
štanja namenil veliko pozor-
nost in se zato tudi povezal z
občino Šoštanj ter uradom za
seizmologijo. Kljub temu, da
tudi zadnje poročilo o seiz-
moloških dogodkih, ki ga je
pripravil urad za seizmolo-
gijo, izrecno ne navaja vzro-
kov, smo prepričani, da mo-
ramo z aktivnim sodelova-
njem vseh udeležencev nada-
ljevati," je povedal vodja teh-
ničnih služb v Premogovni-
ku Velenje Marko Mavec. "
Na sestanku s posebno ko-
misijo, ki v Šoštanju sprem-
lja problematiko tresenja, so
predstavniki podjetja prisot-
nim predstavili aktivnosti in
potek seizmičnih meritev ter
njihove rezultate. Skupaj z na-
črti premogovnika so posre-
dovali tudi dolgoročni načrt
podjetja glede dinamike od-
kopavanja do leta 2025, ki do-
kazuje, da se premogovnik s
svojimi aktivnostmi odmika
od Šoštanja. Pojasnili so tudi
sistem odvodnjevanja in ob
tem posebej poudarili, da pre-
mogovnik s svojo dejavnost-
jo neposredno ne posega v pod-
talnico. Predstavili pa so tudi
prognozo vplivov odkopava-
nja na površini, iz katere je
razvidno, da v bližini Šošta-
nja ni pričakovati neposred-
nih vplivov rudarjenja, ki bi
lahko na objektih povzročili
takšno škodo, da bi bila po-
trebna sanacija. Na koncu so
predstavili še obsežen rudar-
ski projekt v zvezi s sanacijo
ugreznine med Velenjskim in
Šoštanjskim jezerom, ki pred-
videva sanacijska dela, obsež-
ne preiskave trdnostnih, fizi-
kalnih in mehanskih lastno-
sti materiala, s katerim zapol-
njujejo ugreznino, ter pred-
videvanja možnosti porušitve
v primeru potresa.
PETER RAKAR
Foto: GK
Potresi v Šoštanju in okolici še vedno vznemirjajo prebivalce.
V Šmartnem
z roko v roki
v Osnovni Šoli bratov Letonje v
Šmartnem ob Paki so ustanovili
poseben sklad
V	Osnovni šoli bratov Le-
tonje v Šmartnem ob Paki
so ob koncu šolskega leta
začeli z novo humanitar-
no akcijo, ki so jo poime-
novali Z roko v roki. Usta-
novili so poseben šolski
sklad in v njem začeli zbi-
rati denar za pomoč druži-
nam, ki so v denarni sti-
ski
V	osnovni šoli imajo že kar
nekaj izkušenj s humanitar-
nimi akcijami, saj so pred
leti že izvedli projekt Upa-
nje za vse. Učenci so se ta-
krat odpovedali kepici sla-
doleda, zbrani denar pa so
namenili za plačilo šolskih
stroškov za njihovega vrst-
nika iz Zambije. Te izkuš-
nje in dejstvo, da je vse več
staršev, ki imajo težave pri
plačilu stroškov vključeva-
nja otrok v različne aktivno-
sti, ki jih organizirajo os-
novne šole, posebej pa še pri
plačevanju prehrane v šoli,
pri plačilu stroškov šole v na-
ravi, pri nakupu šolskih po-
trebščin, so jih spodbudile,
da so začeli z akcijo Z roko
v roki. Odločili so se tudi,
da bodo vsako leto organi-
zirali humanitarno priredi-
tev, izkupiček pa v celoti na-
menili za sklad. Prav izku-
pički humanitarnih priredi-
tev pa vsaj za zdaj predstav-
ljajo večino denarja, ki ga
zberejo v skladu.
Do začetka meseca junija
so v posebnem šolskem skla-
du Z roko v roki zbrali nekaj
več kot 188 tisoč tolarjev, star-
šem 25 šolark in šolarjem pa
so pomagali pri plačilu šole
v naravi, kritju stroškov na-
ravoslovnega tabora in naku-
pu šolskih potrebščin, za kar
so porabili skoraj 173 tisoč
tolarjev. Posebnemu šolske-
mu skladu Z roko v roki v
Osnovni šoli bratov Letonje
v Šmartnem ob Paki so do-
slej pomagali tudi občina
Šmartno ob Paki, občina Pol-
zela (Osnovno šolo bratov Le-
tonje namreč obiskujejo tu-
di šolarke in šolarji iz te ob-
čine), krajevni organizaciji
Rdečega križa Šmartno ob
Paki in Gorenje ter učitelji
in učiteljice šole.
Pred koncem šolskega le-
ta so v kulturnem domu v
Šmartnem ob Paki pripravil
tudi humanitarno prireditev
Z roko v roki, na kateri so
nastopili šolarke in šolarji iz
njihove osnovne šole, plesal-
ci, lutkarji in gledališčniki.
Z vstopnino za to humanitar-
no prireditev so zbrali
139.500 tolarjev, 20 tisoč to-
larjev pa je prispeval župan
občine Šmartno ob Paki Ivan
Rakun. Davor Plamberger, ki
je pevce spremljal na tolka-
lih, pa se je odpovedal ho-
norarju.
PR
Posodobljeno alarmiranje
Preteklo sredo so nekatere Velenjčane vznemirile sirene
Marsikateri prebivalec
Velenja in okolice se je pre-
teklo sredo spraševal, kaj
pomenijo sirene, ki so se og-
lasile nekaj po 15. uri. Ven-
dar razlogov za paniko ni
bilo. Sirene so se namreč og-
lasile zaradi preizkusa po-
sodobljenega sistema za
alarmiranje.
Kot smo izvedeli na Mest-
ni občini Velenje, so v letoš-
njem letu začeli s posodobi-
tvijo oziroma predelavo ob-
stoječega sistema javnega alar-
miranja v sistem brezžične-
ga krmiljenja siren (krmilje-
nje preko radijskih zvez). V
posodobitev sistema so bili
prisiljeni pristopiti zaradi
prevelikih stroškov, ki so jih
imeli z vzdrževanjem siste-
ma ter vehkih stroškov za-
kupljenih telefonskih vodov.
Posodobitev sistema je
opravilo podjetje Pepra, s
katerim so sklenili pogod-
bo v začetku aprila. Sistem
temelji na centralni alarm-
ni napravi nameščeni v Re-
publiškem centru za obveš-
čanje Celje in Gasilskem
domu Velenje ter perifernih
postajah: na Velenjskem gra-
du, GD Škale, GD Šentilj,
GD Šalek, GD Pesje, GD Vin-
ska Gora in na GD Bevče. V
centralah, kjer se prožijo si-
rene, s posebno programsko
opremo skrbijo za upravlja-
nje siren in statistično ob-
delavo vseh dogodkov. Pro-
gram omogoča tudi grafičen
prikaz geografskega položa-
ja siren, prikaz stanja ko-
munikacije povezave in pri-
kaz stanja siren. Proži se
lahko eno ali več siren, sku-
pine siren ali pa vse sirene
hkrati. Posodobitve javne-
ga alarmiranja so se lotili
tudi v občini Šoštanj, med-
tem ko so v občini Šmart-
no ob Paki pred podpisom
pogodbe.
PETER RAKAR
VABILO NA IZLET
Tršica pot
Lepo vreme je kot nalašč
za prijetne izlete. Tokrat
vam predstavljamo Trško
pot, ki obkroža mesto Šo-
štanj, za njo pa boste po-
trebovali dobre štiri ure.
Pot se začenja pri ribiški ko-
či ob Družmirskem jezeru in
se vije po razglednem in sli-
kovitem slemenu, ki ločuje
Lokovico od jedra Šaleške do-
line. Na slemenu je pri kme-
tiji Vrhovnik moč dobiti žig
poti. Od tam se spustite mi-
mo kmeta Križnika in ob Pleš-
kem vrhu do starega šoštanj-
skega gradu. Pot se nato vije
pod Veniškim vrhom, do kme-
tije Pušnik, kjer obiskovalca
čaka naslednji zig. Na kmeti-
ji pa vam bodo domačini ra-
di pokazali svojo narodopi-
sno zbirko. Od Pušnika se spu-
stite proti soteski Penk in se
sprehodite skozi novodobno
naselje Podhrastnik. Nato pa
čez potok Toplico in skozi na-
selje Metleče in gozd do vile
Široko Za vilo vas bo čakal le
še spust proti dolinici, ki jo
je oblikoval potok Klančni-
ca, kjer boste na severni stra-
ni poti, pri kmetu Falentu, do-
bili tudi zadnji žig. Sledi le
še vzpon preko Goric, potem
pa pot nazaj do ribiške koče.
Pot se začenja pri ribiški koči ob Družirskem jezeru
BESEDE
TEDNA
»Če sem zelo odkrit,
ambicije, da bi bil di-
rektor, nikoli nisem
imel,«
Direktor Premogovnika
Velenje dr. Franc Žerdin o
svojih ambicijah.
Št. 27 - 4. julij 2002
20
imŠI KRAJI IN LJUDJE
Radi imamo Konjice
»Nekoga moraš imeti
rad«, so po pesmi častnega
občana Ivana Minattija v
Slovenskih Konjicah zapi-
sali na čelo številnih prire-
ditev, ki so izzvenele v ne-
deljo, ob občinskem praz-
niku.
Ob športnih in kuhurnih
dogodkih, ob vsakodnevnih
zabavnih prireditvah v Sta-
rem trgu in drugih krajih ob-
čine, so v tem času odprli pre-
novljeno Tavčarjevo ulico,
vodovod Stare Slemene-So-
jek ter cesto na Tolstem vr-
hu.
Tavčarjeva ulica je ena naj-
bolj prometnih ulic v Sloven-
skih Konjicah, pri njeni ob-
novi pa je Javno komunalno
podjetje po cevi na novo na-
peljalo električno in telefon-
sko napeljavo, uredilo novo
kanalizacijo in vodovod, ki
omogoča dvosmerno napaja-
nje. Po Mizarski, Škalski in
Celjski ulici je to četrta po-
vsem obnovljena konjiška uli-
ca, na vrsto pa že čakata Lam-
brechtova in Šolska ulica.
Z vodovodom Sojek-Stare
Slemene je na vrhu Konjiške
gore dobilo redno oskrbo s
pitno vodo kar 100 hiš, cesta
na Tolstem vrhu v Krajevni
skupnosti Špitalič pa daje
upanje na nadaljnjo cestno
povezavo do Treh križev in
od tam proti Frankolovem v
občini Vojnik ter proti Sta-
rim Slemenam in naprej proti
šentjurski občini.
Vsem tistim, ki so za svoj
kraj in ljudi naredili največ,
so v nedeljo na slavnostni seji
občinskega sveta podelili priz-
nanja. Čestital jim je tudi pe-
snik Ivan Minatti, vesel, da je
po letu dni spet prišel »v ta vaš
in moj prečudoviti kraj«. Žu-
pan Janez Jazbec pa je v svo-
jem slavnostnem nagovoru
Slovenijo in še posebej Konji-
ce z okolico označil kar za »ob-
ljubljeno deželo«. MBP
Prazničnega 30. junija so se Konjičani zbrali na nogometnem stadionu Dobrava. Po dopoldanskem gasil-
skem tekmovanju so popoldne na prireditvi Konjičani Konjicam skupaj praznovali s športnimi, zabavnimi in
kulturnimi prireditvami. Otroci so si lahko ogledali lutke in mini živalski vrt, ljubitelji nogometa prijateljsko
tekmo med Hajdukom in domačo Dravinjo, veliko zanimanja je zbudil prikaz paint balla, marsikdo pa je prišel
zaradi Vilija Resnika ali zaradi večerne zabave s Sedmim rajem.
Na letališču Senožet so krajevna skupnost, gasilsko društvo in prosvet-
no društvo Žiče ter Turistično društvo Žička gorca v petek pripravili
^ celodnevno prireditev Petrovo v Žičah.
Pohvala z grajo
Konjiški komunali očitajo občinski svetniki preveliko
ambicioznost
Javno komunalno podjetje
Slovenske Konjice načrtuje
letos za skoraj 240 milijonov
tolarjev naložb. Več kot po-
lovico tega denarja pričaku-
jejo od ministrstva za oko-
lje in prostor. Sicer pa bodo
največ, skoraj četrtino denar-
ja, namenili za izgradnjo ob-
jektov Centra za ekološko
ravnanje z odpadki v Sloven-
skih Konjicah, tretjino pa za
izgradnjo javne kanalizaci-
je.
O programu dela javnega
komunalnega podjetj?! ter še
posebej o stanju in potrebah
gradnje objektov za odvaja-
nje in čiščenje odpadnih vo-
da na območju občine so spre-
govorili tudi občinski svetni-
ki. Ob vseh pohvalah, ki so
jih izrekli na račun dela ko-
munalnega podjetja in njego-
vega direktorja Dušana Slap-
nika, pa je bilo slišati prav
toliko opozoril, da so tako na-
črti kot njihovo izvajanje pre-
več ambiciozni. Predsednik
odbora za finance Drago Ra-
tajc je poudaril, da mora ko-
munalno podjetje predvsem
vzdrževati komunalne napra-
ve, ne pa vanje vlagati in se
zadolževati. Če finančni viri
niso zagotovljeni vnaprej, mo-
ra občinski svet odločiti, kaj
je prioriteta. »Če bodo tako
nadaljevah, bo slej kot prej
potrebna dokapitalizacija,« je
opozoril ob slabih podatkih
o poslovanju podjetja v pre-
teldem letu. Župan Janez Jaz-
bec je prav tako zahteval, »naj
se vozovi umirijo«. Po njego-
vem komunala izredno am-
biciozno planira in tudi izva-
ja svoje načrte, celo preveč.
Morala se bo sprijazniti, da
naložbe niso njena prednost-
na naloga. Če torej občina ne
bo dala denarja za nek vodo-
vod, tega vodovoda pač ne bo.
Sicer pa je komunalno pod-
jetje letošnji program dela, ki
ga je formalno sprejemal ob-
činski svet šele sedaj, do po-
lovice že uresničilo.
Svetniki pa so se vseeno stri-
njali, da brez naložb, ki terja-
jo tudi kredite, ne bi bilo raz-
voja. Navsezadnje so z njimi
v občini v celoti obdržali de-
nar, ki so ga zbrali z republiš-
ko takso za obremenjevanje vo-
da. Tako bo tudi v prihodnje,
saj že pripravljajo načrte za iz-
gradnjo centralne čistilne na-
prave v Slovenskih Konjicah
ter treh manjših v Ločah, Dra-
ži vasi in Tepanju.
MILENA B. POKLIČ
Krvodajalstvo v porastu
V	Slovenskih Konjicah
so podelili priznanja krvo-
dajalcem. Preko 130 krvo-
dajalcem jih je podelila pred-
sednica Krajevne organiza-
cije Rdečega križa Sloven-
ske Konjice Marta Šlibar.
V	uvodnem pozdravu je se-
kretarka Območnega združe-
nja RK Marta Šmalc opisala
zgodovino in pomen krvoda-
jalstva v Sloveniji in na Konjiš-
kem. Pri tem je poudarila, da
je odstotek prebivalcev, ki se
na Konjiškem odločajo za kr-
vodajalstvo, med najvišjimi v
Sloveniji - skoraj 8 odstotkov
(v Sloveniji povprečno 5). Ob-
močno združenje ima 4 od-
vzemna mesta: Slovenske Ko-
njice, Zreče, Vitanje in Loče
in na vseh odvzemnih mestih
je krvodajalstvo v porastu. Let-
no daruje kri preko 1650 kr-
vodajalcev, med katerimi je če-
dalje več mladih. Po besedah
območne sekretarke k takemu
uspehu pripomore tudi razu-
mevanje vodstev delovnih or-
ganizacij, ki krvodajalcem na
dan, ko dajo kri, zagotovijo
dela prost dan.
E. N.
Nič več najcenejši vrtec
Vitanjski vrtec je med redkimi v Sloveniji,
ki ima enako ceno za vse otroke, ne glede na
starost. Cena za dnevni program je povpreč-
no za 34 odstotkov nižja od cen v vrtcih so-
sednjih občin in le malo presega 40 tisoč to-
larjev. Tako pa bo samo do 1. septembra, saj
bodo takrat pričele veljati nove, višje cene, ki
jih je po burni razpravi sprejel občinski svet.
Po novem bodo tudi v Vitanju cene odvisne
od starosti otrok. V prvi skupini, kjer so otroci
do tretjega leta starosti, bo cena 60 tisoč tolar-
jev, v drugi, kjer so vsi ostali, pa 50 tisoč tolar-
jev. Podražitev je velika, a svetniki so upošteva-
li, da je sedanja prenizka cena onemogočala
boljšo opremljenost vrtca in zaposlitev dodat-
ne delavke, pomočnice vzgojiteljice. Pri dolo-
čitvi novih cen so se zgledovali po vrtcih v so-
sednjih občinah, čeprav je po drugi strani res,
da je vitanjski vrtec priključen k šoli, kjer ima
vso potrebno režijo.	MBP
Nagrajeni
mladi
razisko-
valci
Konjiški župan Janez
Jazbec je sprejel in nagra-
dil avtorje raziskovalnih
nalog, ki so prispele na
javni natečaj Občine Slo-
venske Konjice. Mladi ra-
ziskovalci prihajajo iz
vrst učencev, dijakov in
študentov.
Nagrajeni so bili osmo-
šolci Osnovne šole Loče z
nalogo Jerebičasta štajerka.
Osnovna šola Pod goro z na-
logama biološkega krožka
Orhideje - Kukavičke ter
Gozdni jereb in Osnovna šo-
la Ob Dravinji, kjer sta se v
raziskovalno delo vključi-
la turistični in zgodovinski
krožek z nalogami Fur-
manstvo na Konjiškem, Ča-
robna moč zdravilnih zelišč.
Konzervansi v naši prehra-
ni ter Ko oživijo ribniki v
Dravinjski dolini. Učenci te
šole pa so se predstavili tu-
di s skupinskim projektom
Smeh je svoboda srca. Os-
novna šola Pod goro pa je
kot skupinski projekt, ki sta
ga sicer usmerjala Eko in
Biološki krožek, predstavi-
la svojo Zmajčkovo gozd-
no učno pot. Iz vrst dijakov
in študentov so letos pris-
pele štiri raziskovalne na-
loge. Heleno Ajdnik je za-
nimal vpliv medijev na šport
in športnike v občini, Ro-
mina Breznik se je spreho-
dila skozi zgodovino cerk-
ve svetega Jurija v Sloven-
skih Konjicah, Špela Hla-
stec in Darja Kamenšek sta
v nalogi predstavili kapele
na Konjiškem, gimnazijka
Nina Prah pa je opozorila
na pomen in na potrebo po
skrbi za okolje v današnjem
času.
MBP
NA KRATKO
Zabavni četrtki za otroice
Zveza prijateljev mladine Slovenske Konjice tudi letos
organizira počitniške delavnice za otroke. Vrstile se bodo
vse počitniške četrtke, prva pa bo 4. julija. Otroci, ki se
bodo zbrali ob 9. uri pred konjiškim Kulturnim domom, se
bodo s kolesi odpeljaU do ribnika Jernej ček, kjer bodo ri-
barih. Poskrbeti bodo morah samo za malico. (MBP)
Kopanje ni drago
Na Konjiškem sta odprta dva letna bazena. Zbelovskega
letos upravlja Zavod za šport Slovenske Konjice, ki tudi
pobira vstopnino. Za krajane Zbelovega stane letna karta
samo 2 tisoč tolarjev, za ostale pa 3500. Temu ustrezno so
nizke tudi cene dnevnih vstopnic - 200 tolarjev za otroke in
400 tolarjev za odrasle. Dražje pa je kopanje v konjiškem
bazenu, ki ga upravlja Javno komunalno podjetje Sloven-
ske Konjice. Sezonska karta za odrasle je 9500 tolarjev, za
otroke pa 6500. Dnevne karte so za odrasle 750 tolarjev, za
otroke pa 450. Kopanje po 15. uri je za odrasle 200 tolarjev,
za otroke pa 100 tolarjev cenejše. (MBP)
Direictor ponovno Rihtaršič
Direktor konjiškega Javnega stanovanjskega sklada osta-
ja Tomaž Rihtaršič. Po izteku prvega štiriletnega mandata
je občinski svet njegovo ponovno imenovanje zaradi uspe-
šnega dela soglasno podprl. (MBP)
Št. 27 - 4. julij 2002
IkPORT
21
Nova nosilca
medalj
Na EP v judu za kadete bronasta »Sankakujevca« Rok Drakšič in Maja Uršič
15-letna celjska judoista
sta bila edina predstavni-
ka Sankakuja v devetčlan-
ski državni reprezentanci,
s svojima nastopoma v ma-
džarskem Gyorju pa sta po-
novno prinesla velik uspeh
slovenskemu judu. Nasto-
pilo je 410 tekmovalcev iz
40 držav.
Drakšič je v kategoriji do
55 kilogramov najprej pre-
magal Latvijca, Nemca in An-
gleža, v polfinalu je bil zanj
premočan tekmovalec iz
Azerbajdžana, v borbi za tret-
je mesto pa je srečno prema-
gal še gruzijskega predstav-
nika. Uršičeva je bila v kate-
goriji do 57 kilogramov pr-
vo borbo prosta, v drugi je
bila boljša od Rusinje, nato
je izgubila z Madžarko, v re-
pasažnih borbah pa je pre-
magala Ukrajinko, Avstrijko
in Francozinjo.
Uspeha je bil vesel njun
trener Marjan Fabjan, ki bo
nanju lahko še resneje raču-
nal v prihodnjih sezonah. »-
Gre za novi imeni v sloven-
skem judu, že na prvem več-
jem tekmovanju sta dosegla
izjemen uspeh. Drakšič je
obranil čast moškega juda in
dokazal, da lahko tudi fant-
je osvajajo odličja na veli-
kih tekmovanjih. Skupaj z
Uršičevo sta potrdila svojo
nadarjenost, vendar bo se-
daj potrebno z njima še več
delati. To je za nas velik fi-
nančni strošek, saj imamo v
Celju že sedem tekmovalcev,
ki računajo na visoke rezul-
tate. Vse to pa zahteva večji
napor, saj jih je vedno težje
trenirati, omogočati kvalitet-
ne priprave, povečajo se
stroški tekmovanj, poto-
vanj...«
Fabjan bo od nedelje go-
stil 60 nizozemskih judoi-
stov, ki so se odločili za pri-
prave v Celju. Uredil jim je
prostor za kampiranje in še
eno dvorano, da bodo imeli
zadovoljive pogoje dela. Nji-
hovo gostovanje pa kljub
stroškom in veliko skrbi ko-
risti domačim tekmovalcem,
saj bodo z njimi imeli kvali-
tetnejše priprave. Počitnic je
torej konec in judoisti se bo-
do že začeli resno priprav-
ljati na novo sezono. Letos
poleg Japonske načrtujejo tu-
di priprave na Kubi, pozor-
nost pa bo namenjena pred-
vsem svetovnemu prvenstvu
prihodnje leto, kjer se bo že
lovila norma za nastop na
olimpijskih igrah. Oktobra
bo vojaško SP v Pekingu (Urš-
ka Žolnir), septembra mla-
dinsko SP v Seulu in novem-
bra mladinsko EP na Nizo-
zemskem (obakrat Lucija Po-
lavder in Nives Pere) ter de-
cembra študentsko SP v No-
vem Sadu (Urška Žolnir in
Petra Nareks).
PŠ, DŠ
Foto: GK
Tretjeuvrščena z EP Maja in Rok
Poletna karate šola Kokaije 2002
Mladi borci radi pomivajo posodo - Mrgolelo mladoporočencev
V vročih počitniških
dneh so se člani Karate klu-
ba SHITO-RVU Celje pod
vodstvom organizatorja in
trenerja Matjaža Čedeta
udeležili letos že 5. poletne
šole v Kokarju. Mladim Ce-
ljanom so se pridružili tu-
di člani sekcij iz Trnave in
Šempetra ter gostje iz Ka-
rate kluba Laško.
Karate šola ni namenjena
zgolj učenju veščin borilne-
ga športa, temveč tudi dru-
ženju, igranju in seveda pri-
dobivanju novih življenjskih
izkušenj. Marsikdo je na-
mreč prvič zapustil mamo in
očeta za nekaj dni ter se sa-
mostojno podal od doma. Za
domotožje pa ni bilo časa,
saj so se raznovrstne aktiv-
nosti ves čas navezovale druga
na drugo. Dan se je ponava-
di pričel z jutranjo telovad-
bo. Pravzaprav s prešteva-
njem članov, da se slučajno
ne bi kdo izmuznil ali izgu-
bil. Po zajtrku in kratkem po-
čitku pa se je dopoldan na-
daljeval s treningi in prido-
bivanjem novega znanja. Ker
so bili člani starostno razno-
vrstni, so trenirali v več sku-
pinah pod vodstvom glavne-
ga trenerja Matjaža Čedeta
(nosilec črnega pasu 4. DAN)
ter pomočnikov Alenke Ko-
štomaj (2. DAN), BorisaMa-
kuca (2. DAN) in Andreja
Berganta (1. DAN).
Sredi dneva bi v kampu lah-
ko zavladala mir in tišina, saj
sta sledila kosilo in popol-
danski počitek. Vendar so
najmlajši imeli še dovolj ener-
gije za tekanje in igre z žo-
go. Malce starejši so preiz-
kušali svoje sposobnosti pri
osvajanju dekliških src. Ne-
kateri pa so v pridobivanju
sveže energije tekmovali med
seboj kar v ležečem položa-
ju in se manj aktivno priprav-
ljali za nadaljevanje dneva.
Z zaprtimi očmi so mediti-
rali ob žvrgolenju ptičkov in
vrisku bolj razigranih udele-
žencev poletne šole. Čeprav
je popoldne sledil še en tre-
ning, se niso vdali. Sodelo-
vati pa so morali tudi dežur-
ni, ki so skrbeli za pomiva-
nje posode in čistočo v kam-
pu. Pri tem ni bilo večjih te-
žav, saj se je vedno našlo do-
volj prostovoljcev, da je bilo
hitro vse pomito in posprav-
ljeno. Na svoj račun pa so
prišli tudi tisti, ki doma ne
smejo polivati po kuhinji. Tu
se je namreč pomivalo na pro-
stem. Bilo je zelo vroče, za-
to je vodo na sebi okusil tudi
marsikateri dežurni. Ker je
bilo to zelo zabavno, so ho-
teli vsi pomivati posodo. Ko
bi to videle mame...
Preizifus
vztrajnosti
Tudi letos je udeležence
poletne karate šole čakal po-
seben preizkus. Prav vsi so
ga uspešno prestah. Tudi
najmlajši Miha, ki hodi v
malo šolo, se je udeležil po-
hoda na Čreto. Na ozkih in
strmih gozdnih poteh so
mladi karateisti preizkuša-
li svoje moči in pri tem po-
kazali veliko mero razume-
vanja drug za drugega, si med-
sebojno pomagaH, se spod-
bujah in sodelovah. Vtis so
naredili celo na Matjaža Če-
deta, ki jih je ob zaključku
pohoda upravičeno pohva-
lil. Miha, ki je po vrnitvi s
Črete zadremal kar za mi-
zo, pa se je zvečer že podil
za žogo. Ob večerih se je dru-
ženje nadaljevalo z družab-
nimi igrami ob tabornem
ognju. Mlade zaljubljence,
ki jim je uspelo pridobiti na-
klonjenost drug drugega, je
izbrana komisija trenerjev
neuradno poročila za eno le-
to. Da so parčki zreli za po-
roko, so morali pokazati s
svojim znanjem indijanske-
ga plesa, pevskimi in igral-
skimi sposobnostmi ter z ob-
ljubo zvestobe do partnerja.
Tako bodo lahko preizkusi-
li tudi dobre in slabe strani
zakonskega jarema. Če pa
jim zadeva ne bo všeč, se bo-
do prihodnje leto lahko brez
večjih težav razvezah.
Karate klub Shito-ryu Ce-
lje deluje v telovadnici ŠD
Gaberje. Člani upravnega
odbora so predsednik Mat-
jaž Čede ter Janez Mernik
in Robi Podpečan, pri vo-
denju kluba pa pomagata
še Alenka in Lucija Košto-
maj. Najuspešnejši pred-
stavnik kluba je trenutno
Jožef Stiplošek.
Vse, kar je dobro, pona-
vadi hitro mine. Tako je ob
zaključku večera prišel na vr-
sto tudi nočni počitek, ki bi
se mu lahko reklo tudi mini
zabava. Vsi tisti, ki jih de-
lavni dan še ni utrudil, so na-
mreč podlegli večurnim noč-
nim debatam ter načrtova-
nju prihodnjega dne. To po-
nočevanje seveda ni bilo pre-
povedano, dokler je bil v
kampu mir. Trener pa je na-
slednji dan v vrsti pričakal
vse člane, tudi »nočne ptič-
ke«. Ker pa so bili vsi pri-
pravljeni za delo, težav sploh
ni bilo.
Dan odhoda je prišel vse
prehitro. Za piko na i je vse
udeležence, ki so sodelova-
li v poletni karate šoli, ča-
kal še dostojen krst v Savi-
nji. Ob zaključku so se ka-
rateisti poslovili dobre vo-
lje in kar malce razočarani,
da je vsega že konec. V pri-
čakovanju naslednjega leta
pa so že razmišljali o dru-
ženju prihodnje leto na še-
sti poletni karate šoli.
AK
Štirje črni pasovi ob množici, ki si jih tudi želi.
Končno lepo vreme za triatlonce
Po štirih letih, ko je Dan triatlona mineval v dežev-
nem vremenu, je letos na celjskem bazenu vendarle si-
jalo sonce in osrečilo Nina Cokana s sodelavci pri šport-
nem društvu Celjan. To je s Študentsko organizacijo
Maribor pripravilo sprint triatlon in dva aquatlona.
Osnovnošolci so preplavali 200 metrov in pretekli ki-
lometer. Med učenci 1. in 2. razredov je zmagal Celjan
Rok Gradišnik, med 3. in 4. razredi pa je bil njegov brat
Peter drugi, enaka uvrstitev pa je pri deklicah uspela Ja-
ni Kirn.
Med 70 tekmovalci je bil v triatlonu najstarejši 69-letni
Ljubljančan Lado Černivec. Član Celeie Bojan Debenec je
zmagal v kategoriji nad 45 let, Goran Jurič pa je bil četrti v
kateggriji nad 40 let. Najboljša absolutna časa na 750 metrov
plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka sta
dosegla Ljubljančan Uroš Seme (58:12) in Kranjčanka Ma-
teja Simic(l,04:07)
DŠ
Foto: GK
Med letošnjim kolesarskim delom triatlona so Ljubljansko cesto prvič zaprli za ves promet.
Št. 27 - 4. julij 2002
22
Odlična forma
Celjanov
Hajduka odpravili s 3:0 - Vrnil se je Simon Sešlar - Era se še išče
Minuli vikend se je po 400
gledalcev zbralo na Skalni
kleti in v Šmartnem ob Pa-
ki, kjer sta gostovala split-
ski Hajduk in zagrebški Di-
namo. Celjsko srečanje ni
bilo nič kaj «prijateljsko«,
saj je moral sodnik Vozlič
že v prvem polčasu izklju-
čiti dva preveč srborita Dal-
matinca.
V Šmartnem pa so zagrebš-
ki Bad blue boys pozdravili
zmago svojih ljubljencev
(3:0), nato pa žaliH karizma-
tičnega trenerja Miroslava Či-
ra Blaževiča.
Še devet dni
v soboto, 13. julija, bo na
Skalni kleti v 1. krogu lige
Simobil gostoval Maribor Pi-
vovarna Laško, generalko pa
bodo Celjani opraviU v so-
boto s Šmarčani. Na zadnjih
tekmah so le zmagovali: Haj-
duk 3:0 (strelci Kvas, Koren
jn Vidovič), Shinnik 4:2, Pri-
morje 4:1, Rudar 2:1, Sparta
2:0. Izgubih so le z Dravo-
gradom 0:2, neodločeno pa
so se razšli z novim drugoli-
gašem Krškim (2:2), ki ga je
prevzel trener Drago Ko-
stanjšek, zanj pa bosta z dvoj-
no licenco nastopala tudi Uroš
Gorenak in Sašo Fornezzi.
Proti Splitčanom še ni zai-
gral 28-letni Celjan Simon
Sešlar, ki se je po štirih letih
(Ulm, Maribor Pivovarna Laš-
ko, Lierse) vrnil na Skalno
klet- pogodba z belgijskim
klubom mu je potekla šele
ob koncu meseca junija.
Skromno napoveduje, da
morda na štajerskem derbi-
ju še ne boV postavi, ker se
je pozneje priključil moštvu.
Konkurenca med vezisti je sil-
na, v napadu pa je trio Kvas-
Vidovič-Čadikovski že ui-
gran. Jugoslovan je proti Haj-
duku pripravil vse tri gole.
Obeti so trenutno izjemni.
Žoga potuje hitro in natanč-
no, izkoriščenost priložno-
sti je že soUdna, borbenost
je na visoki ravni - neusmi-
ljeni preizkusni kamen pa bo
na žalost že na prvi uradni
tekmi državni prvak. Ob mo-
rebitni zmagi Publikuma bo-
mo priče revolucionarni celj-
ski sezoni. Če le ne bo odpo-
vedovala obramba...
^Kritikov
Šmartnem
Nezadovoljstvo v Erinih vr-
stah po porazu z Dinamom
je bilo preveliko. Gostje bo-
do prvi favoriti hrvaškega pr-
venstva, Šmarčani pa zamu-
jajo z nakupi tujcev. Lani so
v enakem obdobju še višje iz-
gubih z Zagrebom, ki je na-
to postal državni prvak. Pred-
stavili so se novinci Gregor
Blatnik, Gregor Bunc, Be-
njamin Prednik in Ante Ši-
mundža. Priložnosti za gol
domači pravzaprav niso imeli
in predsednik kluba Gvido
Omladič je po srečanju vzel
v precep trenerja Marijana
Bloudka.
Še v hujši zagati je bil stra-
teg »plavih« Miroslav Bla-
ževič. »Čiro, odidi!«, »V Di-
namu nisi zaželjen«, »Izvle-
ci sabljo« in v originalu tudi
»Idi Čiro, ko te jebe, može-
mo mi i bez tebe, Čiro pe-
deru, Čiro pederu«, je vzkli-
kalo kakšnih 15 zloglasnih
Bad blue boys kar pred klub-
skimi prostori. Redarjev ni
bilo in prodrli so do slačil-
nic, kjer so jim igralci Di-
nama izročali tolarje in ku-
ne, tudi dele opreme. »Kdaj
pelje vlak?«, so spraševali v
nedeljo, ko železniška po-
staja v Šmartnem sameva.
»Srečko Katanec sploh ne ve,
kakšno srečo ima, da deluje
v Sloveniji«, je dodal celj-
ski novinarski kolega, ki je
dokončno zablestel med te-
levizijskimi prenosi SP na ka-
nalu A.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Simon Sešlar je po štirih letih spet Celjan, podpisal je dveletno
pogodbo.
Razgor na klopi
žalskih rokometašic
Celjan Igor Razgor je novi trener rokometašic Žalca -
Cilji višji kot lani - Okrepitvi tudi sestri Vinčič?
Potem ko se v minuli se-
zoni niso uvrstili v boj za
naslov prvaka, so se v ro-
kometnem klubu Žalec od-
ločili za temeljite spremem-
be. Zaradi višjih ambicij v
državnem prvenstvu in
evropskem pokalu, so v klub
privabili Celjana Igorja Raz-
gorja, ki bo na žalski klopi
zamenjal Bojana Voglarja.
»Do zamenjave ni prišlo za-
radi kakšnih nesoglasij z biv-
šim trenerjem ali slabih re-
zultatov, temveč predvsem za-
radi naših ambicij v prihod-
nji sezoni. Z novim trener-
jem bo naša ekipa bolj ho-
mogena, kar je bil večji prob-
lem v preteklosti,« je zame-
njavo pojasnil športni direk-
tor Iztok Ščurek. Po slabi iz-
kušnji iz prejšnje sezone, ko
so ekipo formirali prepozno,
so v Žalcu tokrat pohiteli z
okrepitvami. Novinke v Žalcu
so Velenjčanki Dejana Ste-
vanovič (prejšnjo sezono je
igrala v Piranu) in Lidija
Krajnc ter mladinska repre-
zentantka iz Celja Danijela
Savič. Vodstvo kluba je opra-
vilo tudi številne pogovore o
prihodu Mire in Vesne Vin-
čič, pri čemer jim v veliki me-
ri pomaga -tudi Tone Tiselj.
Z njima in Vanjo Doler v eki-
pi bi Žalčanke nedvomno lah-
ko posegle v sam vrh sloven-
skega rokometa, za Krimom
seveda, ki na domačih tleh
ostaja razred zase.
Klub sta zapustili Katja Če-
renjak in Miša Marinček
(Celeia), namesto slednje naj
bi v Žalec prišla vratarka iz
Zagorja Tanja Kočevar.
»Igralkam smo predstavili svo-
je pogoje in ponudili kar se
je dalo. Nekatere so ponud-
bo sprejele, druge pa so se
odločile za odhod. Mi jim pri
tem nismo delali težav«, je
še dodal Ščurek. Da se bodo
načrti uresničili, bo v veliki
meri odvisno od predsedni-
ka Boštjana Ribiča, ki bo ob
pomoči občine in ostalih
sponzorjev omogočil kvali-
tetno delo v RK Žalec. V klu-
bu imajo po besedah šport-
nega direktorja ambicije tu-
di v pokalu evropske roko-
metne zveze: »V prvem kro-
gu smo prosti, v nadaljeva-
nju pa bo veliko odvisno od
žreba. Poizkušali bomo pri-
ti čim višje, kar je glede na
okrepljeni igralski kader tu-
di objektivno dosegljivo«.
PETRA ŠAFRAN
Nečas okrepil pivovarje
Novinec v košarkarskem
klubu Pivovarna Laško je 22-
letni in 204 centimetrov vi-
sok češki reprezentant Ra-
dek Nečas, Id je klubu ob-
ljubil dveletno zvestobo z
možnostjo podaljšanja še za
eno leto.
V minuli sezoni je igral za
Mlekarno Kunin iz Novega Ji-
čina. V domačem prvenstvu je
odigral v povprečju 29 minut
na srečanje, dosegel 12,5 toč-
ke in ujel 4,8 odbitih žog. V
evropskem pokalu Korač pa
je na osmih srečanjih dosegel
16,3 točke ter ob petih skokih
zabeležil še 3,5 asistenc. »Gre
za obetavnega igralca, ki smo
ga opazili na tekmah v pokalu
Radivoja Korača, v prihodno-
sti bi lahko bil steber našega
kluba«, je Čeha opisal sekre-
tar košarkarskega kluba Pivo-
varna Laško Aleš Antauer.
V Laškem pa ni še nič no-
vega o igralcih, ki so jim po-
tekle pogodbe, saj so na nji-
hovo željo rok za končno od-
ločitev podaljšali še do kon-
ca tedna, ko naj bi bilo ja-
sno, kdo bo klub zapustil in
kje bo potrebno poiskati no-
ve okrepitve. Tako Antauer
še ni izdal možnih kandida-
tov za zelenobeli dres: »Na-
ša želja je, da igralci, s kate-
rimi smo bili v prejšnji se-
zoni zadovoljni, ostanejo v
klubu, zato o novih imenih
še ne moremo govoriti. V
prejšnjem tednu je bilo v Laš-
kem na preizkušnji 12 igral-
cev, resne kandidate pa bo-
mo oznanili po tem, ko bo
jasno, koga bo potrebno na-
domestiti.«
Za skupno nadaljevanje so
se že dogovorili s Primožem
Brolihom in Vladimirjem
Popovičem. Brolih je v po-
nedeljek opravil operacijo
meniska in bo do 29. julija,
ko se bodo začele resne pri-
prave na novo sezono, že na-
red. Tradicionalni turnir
»Laško pivo« naj bi bil v Treh
lilijah na sporedu 24. in 25.
avgusta.
PETRA ŠAFRAN
NA KRATKO
Dobrodošel poraz?
Sheffield: Svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 me-
trov Jolanda Čeplak je doživela prvi letošnji poraz. Na mitingu
za Veliko nagrado druge kategorije je^ ciljnem šprintu morala
priznati premoč Mozambičanki-Mariji Mutoli. Velenjčanka je
progo pretekla v času 2:00,93, kar je 9 stotink počasneje od
zmagovalke.
Neusmiljeni žreb
VVimbledon: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je
na turnirju za Veliko nagrado v igri posameznic izpadla že v 1..
krogu. Premagala jo je šestnajsta nosilka Američanka Lisa Ray-
mond s 6:4 in 6:2. Srebotnikova bolje nastopa v igri parov, kjer
se je s Tino Križan med ženskimi in Bobom Bryanom med me-
šanimi pari že uvrstila med 16 najboljših.
Andijevi meljejo
Granollers: Mladinci rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško
so osvojili prvo mesto na mednarodnem turnirju v predmestju
Barcelone. V finalnem obračunu so varovanci trenerja Stanka
Anderluha z 22:13 premagah domačine. Dragan Gajič je bil
izbran za najboljšega igralca turnirja, Zlatan Bratanovič pa je
bil najboljši vratar. Celjski starejši dečki so zasedli tretje mesto,
potem ko so bili v tekmi za bronasto odličje prav tako boljši od
domačega Granollersa s 24:16.
V Rečici Zidanomoščani
Rečica pri Laškem: V soboto je bil 4. krog državne lige v
streljanju s pištolami in revolverji velikega kalibra. Slavko Frece
iz strelskega društva Celje je bil najboljši z revolverjem in svoje-
mu društvu pa je priboril tudi ekipno prvo mesto. Domačin
Vinko Lavrinc je bil sedmi. Dan kasneje pa so na istem strehšču
pripravili tudi tekmovanje v streljanju z malokalibersko puško
za pokal 2. julij, ki ga pripravlja Krajevna skupnost Rečica pri
Laškem. Zmagali so strelci iz Zidanega mosta, domačinom pa
sta pripadli naslednji dve mesti. Najboljši Poženelovec je bil
Bojan Bukovec, ki je osvojil drugo mesto.
Turnir tridesetletnikom
Polzela: V soboto je športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela
v športni dvorani pripravilo že četrti tradicionalni turnir gene-
racij košarkarjev Polzele. Turnir so v konkurenci štirih moštev
osvojili igralci letnika 1974 in mlajši, ki so v finalu premagali
letnike 1962-1965 z izidom 92:50.
Urisek pred Brinovcema
Šempeter: Na hitropoteznem šahovskem turnirju v spomin
na soustanovitelja društva Savinjčan Rudija Florjanca je zma-
gal Mitja Urisek pred Dušanom in Francem Brinovcem. *
Nočni skakalni tekmi
Velenje: Smučarska zveza Slovenije in Smučarsko skakalni
klub Velenje pripravljajo že tradicionalno tekmovanje za celin-
ski pokal v smučarskih skokih. Jutri se bodo skakalci iz 14 držav,
med njimi tudi vsi najboljši slovenski tekmovalci, pomerili na
tekmi Za rudarsko svetilko, v soboto pa za pokal Gorenja. Prire-
ditvi se bosta začeli ob 20. uri, prvi seriji pa ob 21.30.
Vzpon na Dobrovlje
Letuš: Kolesarski klub Žalec je pripravil 10. vzpon Letuš -
Dobrovlje, ki se ga je udeležilo okoli 100 slovenskih kolesarjev.
Progo, dolgo 10 kilometrov s 480 metri višinske razlike, so v
različnih kategorijah najhitreje zmogli Jure Bizjak (Mozirje),
Boris Vrhovšek (Celje), Rafael Končina (Prebold), Edvard Učajnik
(Velenje) in Barbara Dobrave (Šmartno ob Paki). (T.T.)
Tenis za
kolo
Polzela: Teniški klub
Polzela je pripravil pet-
dnevni teniški turnir, ki
se ga je udeležilo 64 re-
kreativcev. Nagradni
sklad je znašal 300 ti-
soč tolarjev. Zmagoval-
cu Miranu Štefančiču
je polzelski župan Lju-
bo Žnidar podelil po-
kal in kolo (na sliki).
Drugi je bil Bogdan Er-
žen iz Šempetra, tretji
pa Sebastjan Leber iz
Petrovč.
TT
Sebe Golčer ni zmogel
Podjetje Engrotuš je tretje leto zapored pripravilo kole-
sarski in pohodniški Tušev vzpon na Celjsko kočo. Ude-
ležilo se ga je 900 ljubiteljev narave in športa.
Kolesarjev je bilo 231, znova pa je slavil Jure Golčer (20:15)
pred Boštjanom Rezmanom in Robertom Vrečerjem. Če
bi Golčer podrl lastni rekord proge, bi prejel 200 tisoč to-
larjev, a mu ni uspelo, nagrada pa bo počakala do nasled-
njega leta. Med ženskami so bile najhitrejše Anja Ceruta
(27:39), Sabina Rezar in Simona Žabjek.
Št. 27 - 4. julij 2002
KULTURA
23
Srivnosti soban ali
enkrat in nikoli več?
Asocijacije na zgodovin-
sko ozadje Knežjega dvor-
ca so bile Gogi Stefanovič
Erjavec navdih za gibalno
inštalacijo in muhimedij-
ski performans Skrivnosti
soban, ki ga je pripravila
kot neke vrste slovo od sta-
re zapuščene graščine. Pred-
stavo je poimenovala tudi
Enkrat in nikoli več, saj bo
v prenovah Knežji dvorec
sčasoma pridobil novo ob-
ličje.
V sedmih stoletjih stavbe
se je v njej prav gotovo plet-
lo nešteto človeških usod.
Zgodovinsko pomembne do-
godke so ustvarjalci, preden
so se lotili projekta, nekaj dni
podoživljali v sami stavbi. In-
štalacija se je začela pred graš-
čino, nadaljevala pa v vseh
nadstropjih stavbe.
Večina gledalcev je bila za-
dovoljna z doživetjem tre-
nutkov, tudi z odkrivanjem
notranjosti stavbe; njih teh-
nični izpad niti najmanj ni
motil, saj je celo pripomo-
gel k podoživljanju skrivnost-
nosti okolja. Nekaj prisotnih
pa je le omenilo, da je ško-
da, ker je prišlo do izpada
elektrike, saj bi bil sicer scen-
ski ambient bolj verodosto-
jen.
Zanimivo je, da je ravno v
poltemi zaživela aktivnost
obiskovalcev, ki so nadvse
sproščeno in aktivno komen-
tirali videno in tako se je ne-
hote v trenutku polteme za-
snoval dualni svet (resnično-
sti in imaginacije aktivnih
obiskovalcev in namišljenih
duhov), ki je še dodatno po-
tenciral enkratnost celotne-
ga projekta.
DP
Foto: IZTOK SKOK
Trdo delo v
jubilejnem letu
Letni koncert Mešanega komornega zbora je bil še
ena glasbena prireditev, na kateri se je znova potrje-
'vala visoka pevska kultura v Celju. Kljub nekoliko šib-
kim basom ima zbor uravnotežen in čist zvok, ter se
giblje znotraj tisti dinamičnih stopenj, ko je barvno
izenačen. Svojo poustvarjalno energijo usmerja v čim-
bolj prepričljivo izvajanje koncertnega programa. Pevci
in dirigentka mag. Dragica Zvar dojemajo celovitost
glasbe in besedila kot nekaj osnovnega in postavijo
svoj nastop v jasne in logične okvire. S temeljitim pev-
sko-tehničnim znanjem preprečujejo možne ritmične
in intonančne spodrsljaje. Tudi ta koncert je dokazal,
da sodi v višjo kategorijo dobrih in rutiniranih ljubi-
teljskih zborov; združili so se dobri pevci, sposoben zbo-
rovodja in ustvarjalno vzdušje, pogojeno z disciplini-
ranim delom.
Spored je bil postavljen nekoliko drugače kot je obi-
čajno na zborovskih koncertih, saj so tretjino progra-
ma zapolnili solistični nastopi ob klavirski spremlja-
vi. Sopranistki Nina Jevševar in Mojca Volmajer sta se
izkazali z zvočno nevsiljivostjo ter vzorno interpreta-
cijo. Mitja Stropnik pa bo svojo pevsko prepričljivost še
povečal z bolj osvetljenim in odprtim baritonom. Prof.
Simon Dvoršak postaja že skoraj nepogrešljiv sprem-
ljevalec solističnih nastopov. Njegova igra je tehtno od-
merjena in z občutkom za pravo mero oplemeniti tudi
zborovski zvok.
Ker Mešani komorni zbor v naslednjem letu praznuje
svoj okrogli, dvajseti jubilej in ker svoje umetniško po-
slanstvo, sodeč po tem nastopu, jemljejo resno, jim pač
velja izreči mnogo dobrih želja pri izbiri programa. Ča-
ka jih trdo delo in prepričan sem, da bo uspeh takšen,
kot si ga želijo pevci, dirigent in ne nazadnje tudi mi,
obiskovalci njihovih koncertov.
MARJAN LEBIČ
Besede v Besednico
Zanimiva je bila zamisel Osrednje
knjižnice Celje in Celjskega literarnega
društva, kjer so spomladi začeli priprav-
ljati in vabiti ustvarjalce in poslušalce
na literarne Besednice. Tako so namreč
poimenovali pogovore s pesniki in pisa-
telji. Zdaj so jim napovedali še zanimiv
zaključek.
Za zaključek spomladanskega ciklusa Be-
sednic (z njimi nameravajo jeseni nadalje-
vati) napovedujejo turnir govorjene pesniš-
ke besede, ki bo jutri, v petek ob 20.30 uri v
lapidariju na prostem ob Savinjskem nabrež-
ju. Po viteško bodo pobudniki Besednic da-
li priložnost posameznikom iz zbrane vrste
povabljenih pesnic in pesnikov, a tudi tek-
movalcem, ki se bodo upali prijaviti na pe-
sniški turnir kar na licu mesta, da se pome-
rijo s svojimi pesmimi. Ne bo'zastonj, ob-
ljubljajo organizatorji in napovedujejo lov
na tri glavne dobitke (kot je na primer letna
vpisnina v knjižnico) pa še kaj.
Kot se za turnirje ali tekme, tako tudi v
govorjeni besedi, spodobi, se bodo morali
udeleženci držati določenih pravil. Splo-
šno je to, da lahko sodeluje vsakdo. Na-
stopiti mora s svojim delom, glasom in sta-
som, a ne sme biti daljši od treh minut,
poslušalstvo pa bo z ocenami od 1 do 10
ocenjevalo posamezne nastope.
To bi utegnil biti zanimiv, poletno navdah-
njen pesniški večer oziroma turnir, ki ga bosta
koordinirala Zoran Pevec (Celjsko literarno
društvo) in Marijan Pušavec (Osrednja knjiž-
nica Celje). Za prijetnejše razpoloženje bosta
poskrbela Mohorjev glasbeni izbor (ex Zamorc)
in osvežilne pijače za telo in duha, da bodo
besede laže zlezle v Besednico.	MP
Koncert Komornega
moškega zbora Celje
Komorni zvok in preprič-
ljiva predstavitev koncertne-
ga programa so bile odlike
tokratnega nastopa moške-
ga komornega zbora iz Ce-
lja.
Pred dobrim letom je zbor
s 50-letnim jubilejnim kon-
certom zaokrožil svoje kon-
tinuirano delo in takrat je
skoraj polovica tudi zaklju-
čila svoje zvesto in zagnano
prepevanje v tem visoko uve-
ljavljenem zboru, ki mu je te-
melje postavil prof Egon Ku-
nej. Vsi njegovi nasledniki
so v njegovo tradicijo vtkaU
novosti in spremembe, pogo-
jene z glasbenimi manira-
m-i časa in svojega čutenja
glasbenega izročila.
Žlahtni komorni zvok (z
nekoliko zastrtimi drugi-
mi basi) zrelega moškega
zbora se v bolj lirični ob-
liki vrača in pričakovati je
zelo hitro renesanso in vr-
nitev v vrhunsko srenjo slo-
venskih moških zborov, ki
jih v tem trenutku ni rav-
no veliko, žal tudi po za-
slugi moškim zborom ne-
naklonjenih in festivalnih
kriterijev. Mladi, pevsko
in splošno glasbeno izobra-
ženi zborovodja Samo Iva-
čič vešče vodi zbor, se skrb-
no izogiba intonančnim ter
drugim pastem in z jasno
postavljenimi interpreta-
tivnimi kriteriji zaokroži
svoje umetniško delo. Pev-
ski nastop je zato preprič-
ljiv.
Posebej prisrčna je bila
zborova odločitev, povabiti
v goste Mladinski zbor IIL
OŠ. Bilo je zanimivo sreča-
nje mladih dekliških ter
zrelih moških glasov. Oba
zbora sta na tem nastopu
ostala zvesta glasbenemu
izročilu, ki izvira iz njune
žlahtne tradicije. Sonja Ka-
sesnik ob vsakem javnem
nastopu vedno znova potr-
juje svojo promocijsko vred-
nost. Vsak javni nastop je
zato velika obveznost na-
stopajočih do poslušalcev in
glasbenega izročila, ki ga
posredujejo. Uspešnost, po-
vršnost, nadpovprečnost ali
neprepričljivost ni le posle-
dica slabih pevcev; velja pač
obče uveljavljen aksiom o
dirigentu in njegovem og-
ledu.
MARJAN LEBIČ
Skrhani meč
Nova predstava Mihe Alujeviča je sicer izpolnila svoj cilj,
a je žal izvedena slabo
Ustvarjalna gledališka delavnica celjske izpostave Jav-
nega sklada za kulturne dejavnosti je ob svojem zaključ-
ku rodila koreodramo Celjski meč za sveto krono. Pre-
mierno so jo izvedli že konec junija v lapidariju celjske-
ga pokrajinskega muzeja, pri izvedbi pa sta sodelovala
še Zveza kulturnih društev Celje in KUD Zarja Trnovlje.
Igra je bila nato ponovljena še v soboto, zadnjič pa bo na
sporedu 6. julija, prav tako v lapidariju.
Zgodba temelji na inter-
pretaciji zgodovinskih dej-
stev, namreč poroke Bar-
bare celjske z madžarskim
kraljem Sigismundom, to-
rej nekako najvišjo točko,
ki jo je dosegla celjska
zvezda, Celjane pa sprem-
lja vse do začetka konca
njihove dinastije, do smr-
ti Veronike Deseniške in
Friderikovega zaprtja.
Obravnava dvorne spletke,
čarovništvo, ljubezen, smrt
in predvsem hlepenje po
moči.
Tekst je delo režiserja
predstave Mihe Alujeviča in
je v njegovem slogu, provo-
kativen, ikonoklastičen do
sicer glorificirane rodbine
celjskih grofov, vendar žal
učinek zapravi z nedodela-
nimi dialogi, nepotrebnimi
in nelogičnimi vložki (če-
mu si dvorjani odprejo za-
drge ob prihodu spletičen
v sicer resni predstavi?), ter
preslabo koreografijo, da bi
opravičila žanr. Predstava je
bila sicer solidno odigrana,
a iskreno bi lahko pohvalil
le prizore smrti Veronike in
Jelisave. Žal lahko ustvar-
jalcem čestitamo le ob po-
skusu, ki pa se je tokrat po-
nesrečil. A najbrž je bil sam
ustvarjalni proces pomem-
bnejši od same izvedbe in
nad takšnimi poskusi nika-
kor ne gre obupovati.
GREGOR STAMEJČIČ
Zbornik
celjskih
iiteratov
Ustvarjalci, združeni v Celjskem literar-
nem društvu, so po približno enoletnem
delovanju izdali svoj zbornik. Avtorji so
v njem predstavili pretežno poezijo, saj je
prozna dela težko predstaviti na tako ome-
jenem prostoru.
Društvo šteje 39 članov, delujejo pa ljubi-
teljsko in so zaradi tega kot pisci zelo aktiv-
ni. Dobivajo se na mesečnih srečanjih in pred-
stavljajo drug drugemu svoje delo, v krat-
kem času svojega delovanja pa so izpolnili
večino zadanih ciljev, predvsem predstavi-
tev po drugih slovenskih mestih in organi-
zacijo gostovanj slovenskih Iiteratov. Njihov
zbornik pa lahko dobite na Zvezi kulturnih
društev Celje.	ZORAN PEVEC
Št. 27 - 4. julij 2002
24
REPORTAŽA
Zaljubljeni v
Rakovec
Dan, ko se je v Rakovec vrnilo življenje - V nekdanji glažutarski vasici
sredi Pohorja vztraja ena sama družina
v nedrjih pohorskih gozdov,
kar 1050 metrov visoko, je skriv-
nostno lepa dolina. Stoletja je v
njej vrelo življenje, tako kot sed-
merica izvirov Hudinje nad njo.
Potem pa je prišla bela cesta in
odpeljala v dolino družino za dru-
žino. Le ena je ostala - družina
Hčrmine in Cvetka Lamota (za-
nju pravijo, da imata najbolj tr-
do glavo...). Rakovec.
A kdor je v življenju pil lepoto
tega kraja, tega bo vedno žejalo po
njej. Da dajo žejnim piti, da se spet
zberejo družine, da poklepetajo so-
sedje, nekdanji učitelji in učenci,
sošolke in sošolci, je rokave zavi-
halo devet ljudi, organizacijski od-
bor prvega srečanja Rakovčanov na
Rakovcu. Gusti Lamot: »Občina Vi-
tanje in Unior Turizem se pogovar-
jata.o ponovni oživitvi Rakovca. Vsi
si želimo, da bi skupen projekt kma-
lu rodil sadove. Upamo, da bodo
tudi takšna srečanje pomagala vr-
niti življenje v kraj.« Breda Jakop
je povezovala program ob srečanju:
»Kljub dežju so prišli Rakovčani od
blizu in daleč. Kot da so samo ča-
kali na vabilo v kraj svojih spomi-
nov.« Herman Klemene je povzel
preteklost in sedanjost Rakovca in
njegovih ljudi v verzih z akrosti-
hom V spomin vsem, ki so v Ra-
kovcu kdajkoli živeli in za spomin
nam, ki smo še živi. »Rakovčane
vežejo spomini na težka, a lepa le-
ta. Vse hudo so preživeli z medse-
bojno pomočjo. Notranja moč iz-
vira iz želje po druženju in ljubez-
ni. Tu smo iz hvaležnega spomina
na naše prednike, ki so Rakovec us-
tvarjali in z njim živeli.«
Podprla jih je Občina Vitanje in
njen odbor za družbene dejavnosti
ter Kulturno društvo Sveti Vid. Vred-
no je bilo truda, saj je kljub dopol-
danskemu dežju na praznični dan
naše domovine prišlo blizu tisoč
ljudi od blizu in daleč, tudi iz tuji-
ne. Nekateri prvič po petdeset in
več letih, drugi pridejo večkrat »kar
tako malo«, tretji so tu spet napol
doma, saj so si nekdanje domove
preuredih v počitniške hišice. Raz-
lični ljudje, različni po starosti, po
načinu življenja, po izkušnjah...
Skupni so jim le spomini. Tisti na
lepoto raja, ki so ga prostovoljno
zapustili v želji po lažjem delu in
boljšem zaslužku, po drugačnem
življenju.
Starodavna slava
Bleščečo lepoto gorskih izvirov,
v katerih se iskri sonce, skrivnost-
ni odsev lune in globoke sence tem-
nih gozdov preteklosti so Rakov-
čani že pred stoletji za vedno ujeli
v prekrasne glažutarske izdelke. Po
tej lepoti so se stegovale roke ne le
v Evropi, ampak tudi na drugih ce-
linah. Breda Jakop, ki je za prvo
srečanje Rakovčanov pripravila
sprehod po zgodovini Rakovca, na-
vaja, da je steklarno postavila vi-
tanjska graščina leta 1781. Opustil
jo je zadnjo lastnik Jožef Wokaun
leta 1874. »Na dan so izdelali oko-
li 3600 raznih izdelkov... Vseh ste-
klarskih delavcev je bilo leta 1854
dvainosemdeset in tako je živelo v
Rakovcu približno 200 oseb. Raj-
mund Novak (ta je kupil steklarno
od vitanjske graščine) je na svoje
stroške ustanovil posebno ljudsko
šolo, ki jo je obiskovalo 25 do 30
otrok.«
Osnovna šola, ena najvišjih v
Sloveniji, je delovala vse do leta
1979. Takrat so jo zaprli in preo-
stale otroke prešolali v Vitanje.
Grofovsko
življenje
Ko so zaprli steklarno in je po-
sest kupil grof Thurn, je Rakovec
ponovno živahno utripal. Bogastvo
lesa je bilo na videz neskončno. Za-
služek je bil dober - za grofa in za
delavce. Rakovec je dobil elektri-
ko iz turbin, ki jih je poganjala Hu-
dinja. Telefon so imeli že davnega
leta 1923. Poleg osnovne šole so se
postavljaU z gosposko hišo, ki so
jo imenovali hernhaus, delavcem
pa je grof zgradil veliko stanovanj-
sko hišo (še danes ji rečejo haus),
»ki je spadala med najvišje, če ne
celo med prve bloke v Sloveniji.«
Grof je načrtoval celo gradnjo že-
leznice... Te sicer ni imel časa zgra-
diti, bilo pa je v Rakovcu kar nekaj
žag, mlinov, kovačnica... »Grof je
imel svojo hladilnico, napolnjeno
z naravnim ledom, kamor so pok-
varljiva živila spravljali tudi nje-
govi delavci.« V tem času pred 2.
svetovno vojno se je dolina postop-
no spreminjala v pravi park. Grof
je dal zasaditi različna drevesa, ure-
dil poti... Z vojno pa je bilo idilič-
nega življenja nepreklicno konec.
Po njej je moral grof oditi, v Ra-
kovec pa se je zgrnila množica goz-
darjev. »Razlog je bil v obveznem
odkupu lesa, delavce so kar mobi-
lizirali - prek 100 delavcev, pa naj
so znali sekati ali ne. Po direktivi
so podrU vse, kar je raslo pokonci,
v gozdovih pa naredili nepoprav-
ljivo škodo.«
Najbolj trdoglava
Rakovčana
življenje v Rakovcu je postalo spet
takšno, kot večino njegove zgodo-
vine - trdo in skromno. Ljudje so
sprva še vztrajali. Potem, ko so konč-
no dobih cesto, ki jih je povezala z
dolino, pa plazu ni bilo več mogo-
če ustaviti. Po beU cesti so je za
belim kruhom odpravila ena dru-
žina za drugo. Ostala je družina
Lamotovih.
Na vprašanje, kaj jih je obdržalo
tu gori, kar ne vesta odgovora. Da
trma, ljubezen do narave in domač-
nost, pravi Cvetko. Da naključje,
pravi Hermina: »Tako dolgo sva se
selila, da sva ostala. Najtežje je bi-
lo, ko so šU otroci v srednjo šolo.
V bistvu so šli že takrat od doma,
saj so morali v dijaške domove.«
Štirje otroci so jima zrasli v hiši,
ki ji še danes pravijo logarnica, ker
so včasih v njej bivali logarji: »V
hiši imamo še pohištvo grofa Thur-
na,« ponosno pove Hermina. Na nje-
nih ramenih je stal dom. Cvetko je
kot gozdni delavec pri celjskem
gozdnem gospodarstvu skrbel, da
je bil pri hiši denar.
Zadnja leta ju najbolj jezi, da za
noben denar ne moreta odkupiti hi-
še, v kateri živita. »Če je tako, gre-
mo pa še mi v dolino,« sta kar ne-
kajkrat razmišljala. A kaj, ko tako
lepega doma, kot ga imajo v Ra-
kovcu, drugje ni. »Rad bi se zahva-
lil vitanjskemu županu Slavku Krajn-
cu, ki nam je olajšal življenje. Po-
zimi plužijo cesto vse do nas, po
njegovi zaslugi pa smo dobili tudi
fiksno mobilni telefon. Ko so ga pri-
ključiU 23. maja 1997, nas je obi-
skal tudi predsednik države Milan
Kučan. Dal nam je upanje, da bo
pozabljeni Rakovec spet oživel. A
leta minevajo in kljub prizadeva-
njem Turističnega društva Sveti Vid
pridejo ljudje k nam le nekajkrat
letno,« opisuje zadnja leta gospo-
dar Cvetko.
Po sledi
spominov
Nada in Tone Ošlak sta prišla v
Rakovec kot mladoporočenca leta
1971. Nada je 6 let učila otroke od
2 do 4 razreda. Tone 3 leta učence
od 6 do 8 razreda (en učitelj za vse
predmete). Šolo je prvo leto obi-
skovalo 32 učencev. »V Rakovcu ta-
krat ni bilo izmeničnega toka, za-
to ni bilo ne radia ne televizije. Ži-
veli smo osamljeno, brez vpliva
medijev. Otroci so bili zelo pridni,
spoštljivi. Z njihovimi starši sva se
dobro razumela. Skupaj smo bili v
dobrem in slabem. Pozimi smo bi-
li zaradi snežnih žametov povsem
odrezani od sveta, tudi od Vitanja.«
Tudi sicer je imel edini avtomo-
bil v vasi učitelj Tone, ki je bil ved-
no pri roki za nujne in malo manj
nujne prevoze v dolino. Stanovala
sta v šoli: »Skozi škriljasto streho
je zamakal dež, po hiši so se podi-
le miši.« Za mladoporočenca je bi-
la to huda preizkušnja, a kot danes
pravita, so vse težave popravili do-
bri odnosi z domačini. Spomini so
zato lepi.
Erika 01eary (ko je bila še Ra-
kovčanka, se je pisala Vončina)
živi v Londonu že 44 let: »Zadnja
leta vse bolj pogosto obiskujem
svoj domači kraj. Največ zaslug
imata hčerka in vnuk, ki jima je
tu tako všeč, da bi kar ostala. Mo-
raš živeti kje drugje, da vidiš, ka-
ko je v Sloveniji, v Rakovcu pa
sploh, lepo. Rada se spominjam
otroštva. Ena sama neskončna svo-
boda...«
MILENA B. POKLIČ
Hermina in Cvetko Lamot čuvata sanje vseh Rakovčanov.
Erika Oleary
Nada in Tone Ošlak.
Gusti Lamot, Breda Jakop in Herman Klemene.
Št. 27-4. julij 2002
JIlKCIJ A - REPORTAŽA
25
Dve od voditeljic oddaje Razdelimo si srečo (z leve): Simona Šolinič in Nataša Leskovšek,
manjka Simona Brglez.
Podelili
smo srečo
Po dnevne nagrade s cekarji, po glavne pa raje
z avtomobilsko prikolico
Nagradna igra Razdelimo si sre-
čo naše medijske hiše NT&RC je
v času od 10. do 28. junija nale-
tela na izjemen odziv. V bobnu
se je znašlo kar 2700 imen bral-
cev Novega tednika in poslušal-
cev Radia Celje.
Da smo mednje resnično razdeh-
h srečo, pričajo številne nagrade.
150 nagrajencev se bo v vročih po-
letnih dneh v sencah hladilo kar s
paketi piva Netopir, brcali pa bodo
45 nogometnih žog. To so bile dnevne
nagrade. Tudi naša glavna sponzor-
ja, Pivovarna Laško in Radenska, sta
bila dobrosrčna in sta za piko na i
prispevala pet glavnih nagrad. Pete-
rica srečnežev, ki je te nagrade do-
bila, pa se je oziroma se bo še mo-
rala zanje dodatno potruditi, saj ji
brez prikolice ali prostornega avto-
mobilskega prtljažnika nagrad ne bo
uspelo odpeljati.
V oddajo je poklicalo največ
poslušalcev iz Celja, sledijo Laš-
čani, ki očitno vedo, kje je doma
kakovost (kot se je izrazil Lojze
Oberžan), za nagrade pa so se
energično potegovali tudi prebi-
valci Vojnika, Rimskih Toplic in
Štor.
Gre namreč za 500 plastenk Ra-
denske, 500 plastenk Ode, 500
steklenic piva Netopir, 1000 plo-
čevink piva Pivovarne Laško in 1000
plastenk Radenske. Srečna roka
Lojzeta Oberžana, predstavnika Pi-
vovarne Laško, je glavne nagrajen-
ce izžrebala v zadnji finalni oddaji
v petek, 28. junija, v studiu Radia
Celje. In kdo vse se bo hladil z glav-
nimi nagradami? Slavica Kobilšek
iz Celja, Jožica Jelene iz Vojnika,
Cvetka Pintar iz Laškega, Franc
Štarkel iz Štor in Tea Mavrek iz
Braslovč. Netopir, ki smo ga delili
vsak dan, bo družba 79-im bralcem
našega časopisa in 71-im poslušal-
cem celjskega radia, 45 oseb pa se
bo kahlo v nogometnih veščinah.
Toliko smo jih namreč nagradili z
nogometnimi žogami.
Zanimiv je predvsem ključ, po ka-
terem so vsi sodelujoči izbirali svo-
je številke, za katere verjamejo, da
so zanje srečne. Največkrat so ome-
nili, da gre za rojstne datume, a je
marsikdo ostal praznih rok. Neka-
teri so poslušali tudi (nes) pametne
nasvete voditeljic oddaje Nataše Le-
skovšek, Simone Brglez in Simone
Šolinič in obkrožili ali izbrali šte-
vilke po njihovih nasvetih. Zgodilo
se je, da so eni nagrade dobili, dru-
gi ne. Včasih je dobro poslušati hu-
domušni šesti čut voditeljic, včasih
pa ne. Da boste vedeli za drugič. Se
je pa izkazalo, da so imele tudi tu
ženske vodilno vlogo. Nagrajenk je
bilo kar 105, nagrajencev pa le 45.
Najbolj pogosto smo iz malhe po-
tegnili številki 22 in 12 (vsako po
desetkrat), najmanjkrat pa števila
6, 16 in 24. Žoga se je skrivala naj-
večkrat pod devetico in nikoli za šte-
vilkami 19, 17 in 7. V katere števil-
ke ste najbolj verjeli, da vam bodo
prinesle srečo? Agresivno ste stavili
na 5, 9, 10 in 21, najmanj pa ste se
odločali za 6, 19 in 23. Nekateri so
bili nad nagradami tako navdušeni,
da so radijcem obljubljali tudi pra-
ve pravcate narezke. Hmmm...fino.
Skratka, tri tedne je dišalo po
nagradah in lahko vam prišepne-
mo, da bo kmalu spet tako. Kdo
ve, mogoče boste takrat prišli na
vrsto za nagrade tisti, ki se vam
trud za sodelovanje v nagradni igri
tokrat ni poplačal. Ne jezite se,
saj jeza odganja srečo. Več sreče
prihodnjič!
S.Šol.
Foto: GK
S konji na morje
Trije konjeniki so jezdili na morje čez drn in strn - Vsi so člani 123.
Konjeniškega polka iz Vojnika
v času, ko hitijo na morje ko-
lone železnih konjičkov, so se od-
pravili tja trije konjeniki s pravi-
mi konji. Na osemdnevno pot čez
drn in strn, z vsem potrebnim na
konju, brez spremljevalnega vo-
zila. Prenočevali so v naravi, po-
kriti s težkimi vojaškimi plašči
nekdanje jugovojske.
Na dolgo, naporno in negotovo pot
so se odpravili Robi Jerman iz Vi-
zor pri Novi Cerkvi, Andrej Prelo-
vec iz Celja ter Jože Pungartnik iz
Zabukovja pri Frankolovem. Njihova
zamisel se je porodila pred pol leta.
Najprej so morah temeljito poskr-
beti tako za kondicijo konj kot tudi
za osebno kondicijo. Konje so pri-
pravljali z vajami za moč in vzdržlji-
vost, sebe s tekom in hribolazenjem.
V veUko pomoč jim je bil kovač Du-
šan Selčan iz Lipe pri Frankolovem,
ki je živali za dolgotrajno pot odlič-
no podkoval. Po denarni plati pa jim
je pomagala občina Vojnik.
Vsi skupaj so člani takoimenova-
nega 123. Konjeniškega polka ob-
čine Vojnik, ki deluje v okviru turi-
stičnega društva v Novi Cerkvi. Polk,
ki združuje dvanajst konjenikov, je
nastal v začetku preteklega leta. Ob-
lečeni so v uniforme ameriške se-
vernjaške vojske, saj primernih slo-
venskih uniform niso našh. Njiho-
vi konji so različnih pasem, saj ta v
polku ni pornembna. Sicer pa je širša
javnost fante in njihove konje do-
slej spoznala na prireditvah v Novi
Cerkvi ter na Dobrni, na jurjevanjih
v Šentjurju in Dobrni...
Naporen Kras
Njihov največji ter najodmevnej-
ši podvig je bilo seveda jezdenje na
morje. Na pot so odšli iz Vizor pri
Novi Cerkvi, od koder je eden od
konjenikov. Vse do Tuhinjske doli-
ne so jim kazali pot čez drn in strn
njihovi prijatelji, nakar so bili pre-
puščeni samim sebi. Iz Vizor so odšli
ob osmih zjutraj ter preživeli prvi
večer na kmetiji v hribovski vasi Vo-
loga nad Vranskim. Tam so dobili
hrano in pijačo za konje ter zase.
Za Motnikom so se lahko zanašali
le še nase. Za pot so povpraševali do-
mačine, se orientirali po zemljevi-
dih in kompasu. Pogosto je bil edini
stik s civilizacijo mobilni telefon, pa
še tega je eden od članov ekspedicije
začasno izgubil. Pot jih je nato vodi-
la čez srednjeveški Kamnik, do kme-
tije v vasi Jama na Sorškem polju.
Konje ter njihove jezdece je ves čas
najhuje mučila peklenska vročina,
nekaj kilometrov pred Jamo pa jih
je naprala nevihta. Hrano za konje
so povsod dobiU pri kmetih, saj po-
trebuje žival za pašo kar osem ur.
Nato je sledila pot čez Škofjo Loko
in Polhov Gradec, mimo Cerknice
čez Pivko ter naprej do Divače, čez
goro Vremščica. Pred konji in ko-
njeniki pa je bil najtežji del poti
čez Kras in Istro. Tako zaradi tere-
na kot tudi utrujenosti. Najbolj mo-
teča sta bila trda podlaga in pomanj-
kanje vode, saj so morali enkrat v
iskanju napajahšča kar pet kilome-
trov daleč. Konji so na Krasu in v
Istri preveč trpeli, zato so morali
fantje ob njih peš približno štiri-
deset kilometrov.
Presenetili so jih tudi Kraševci in
Istrani, ki se z gostoljubnostjo po-
gosto niso posebno izkazali. Za raz-
liko od Gorenjcev, od koder imajo
zelo prijetne vtise. Spoznavanje Slo-
venije in Slovencev je bilo na dolgi
poti njen posebni čar.
Predzadnja postaja je bil krajin-
ski park Dragonja, ob obmejni re-
ki, kjer so bili že bradati, neureje-
ni. Od tam so odjezdili v Pomjan
pri Kopru, k počitniški hišici enega
od prijateljev, kjer so se srečali z
drugimi člani konjeniškega polka
ter njihovimi družinskimi člani. Zve-
čer so konje naložih na tovornjak.
Sledila je vrnitev v domače kraje,
po glavni slovenski prometnici ter
razmišljanje o velikem podvigu. Šli
smo preko svojih zmogljivosti, ugo-
tavljajo po vsem skupaj konjeniki.
BRANE JERANKO
Začetek osemdnevnega jezdenja na morje v VIzorah pri Novi Cerkvi, kjer so bili še polni poleta.
Fantje iz 123. Konjeniškega polka so oblečeni v uniforme ameriške severnjaške vojske.
Na koncu poti in telesnih moči, ob mejni reki Dragonji. Med zadnjo večerjo po dolgotrajni
ježi, ko so zakurili ogenj ter pekli pečenice.
Tam, kjer ljudje nahranijo jeklene konjičke. Nevsakdanji obisk na bencinski črpalki v Tuhinjski dolini, kjer so se tokrat odžejali konji,
njihovi jezdeci pa so izobesili zastavo občine Vojnik.
Št. 27 - 4. julij 2002
26
KRONIKA
Nosanova pod
nadzorom?
Poletna kost za glodanje: so policisti profesionalci ali prisluškovalci?
2^tem, ko je Marjetica No-
san odločila, da je »kocka
padla« in ko je za eno iz-
med komercialnih televizij
podala izjavo, da je prepri-
čana, da jo je policija ne-
zakonito nadzorovala, za-
dev ne komentira več. Os-
tali pa ugibajo ali je polici-
ja resda pljunila sama sebi
v skledo ali pa gre le za pasjo
bombico, ki naj bi odvrni-
la pozornost od sodne jare
kače proti Kamenikom.
Nosanova, ki je zadnje ča-
se najbolj znana po svoji sodni
obrambi Kristijana Kameni-
ka, obtoženega štirikratnega
umora v Tekačevem, naj bi
zaslutila, da se dogaja nekaj
sumljivega že pred leti, ko ji
pri pogovoru s svojim klien-
tom v zaporu niso dovolili
zapreti vrat. Pred časom naj
bi bilo v neposredni bližini
njene odvetniške pisarne v Za-
gati v Celju najeto tudi sta-
novanje, ki naj bi ga uporab-
ljala policija. Iz stanovanja
naj bi se prav dobro videlo
kaj se godi v njeni pisarni,
ali pa vsaj to, kdo je pri njej
in kdaj.
Da je policija resda upo-
rabljala to stanovanje, naj bi
se slišalo tudi v sodni dvora-
ni pri obravnavi članov he-
roinske naveze, v kateri naj
bi bili ključni členi člani dru-
žine Kamenik. Takrat naj bi
policija s tajnim policijskim
agentom Žanom poskušala
priti v stik s kriminalno združ-
bo. Le-tej so pred kratkim tu-
di izrekli zaporno kazen, mati
Kamenik pa je še vedno na
prostosti.
Parlamentarna komisija
za nadzor nad delom var-
nostnih in obveščevalnih
služb se je sestala včeraj po-
poldne. Zaradi zaključka
naše redakcije izjave o do-
gajanju na sestanku nismo
mogli zapisati.
Presenetljivo, toda direk-
tor Policijske uprave Celje,
Edvard Mlačnik o kakršnem
koli najetem stanovanju ne
ve ničesar. »Policijska upra-
va Celje nima s tem nič, niti
ne vem o tem stanovanju ni-
česar.« Kot še dodaja. Poli-
cijska uprava Celje že več let
ni najela ali kupila nobenega
stanovanja. Mlačnik pravi, da
o posameznem primeru ne
more in ne sme govoriti, niti
razpravljati o tem. Po njego-
vem mnenju bi potem že ju-
tri imeli kakšnega posamez-
nika več, ki mu po lastnem
mnenju prisluškujejo. »Smo
profesionalci in ničesar ne
počnemo mimo zakona. Za
nadzor posameznika pa je
potrebno imeti dovoljenje
ustreznega organa. Obstaja
vsa dokumentacija o tem, kaj
se in kaj se je izvajalo. Poob-
lastilo za vpogled ima parla-
metarna komisija za nadzor
nad varnostnimi službami,
dokumentacijo pa ji je moč
pokazati vsak trenutek,« je
odločen Mlačnik, ki zanika,
da bi že kdaj prej z Nosano-
vo doživel kratek stik.
Pogovarjali smo se tudi
s predsednikom Odvetniš-
ke zbornice Slovenije, Bo-
risom Grosmanom, ki pra-
vi, da še ni dobil nobene kon-
kretne informacije o prime-
ru Nosan, podatke, ki jih
pozna, pa je izvedel zgolj
iz medijev. Sam je mnenja,
da je takšen nadzor nad od-
vetniki nedopusten, saj gre
za poseganje v zaupen od-
nos odvetnika s klientom.
Slednja je zbrane podatke,
ki naj bi služili kot dokaz o
nezakonitem nadzoru, že po-
slala parlamentarni komisi-
ji in njenemu predsedniku Jo-
žefu Jerovšku. Ta bo sedaj
ubil dve muhi na mah. Afera
prisluškovanja odvetniku Pe-
tru Čeferinu še ni doživela
svojega epiloga, sta pa pogum
in odločnost stanovskega ko-
lega spodbudila Nosanovo,
da je o svojih (lomnevah ob-
vestila javnost. (Pravzaprav
le en medij.) »Naša komisi-
ja bo na sredinem sestanku
ta primera podrobno prou-
čila. Seveda pa bomo na se-
stanek povabili tudi predstav-
nike ministrstva za notranje
zadeve in Sove. Gre za resne
zadeve, vendar zaenkrat ni-
mamo nobenih materialnih
dokazov, da bi se kaj takšne-
ga zgodilo,« nam je povedal
Jerovšek v torkovem telefon-
skem pogovoru.
Obljublja, da bodo pri
obravnavi primerov vzeli v
precep več vidikov. »Lahko da
gre pri tem za zlorabo držav-
nih organov, zlorabo zaseb-
nih agencij ali pa je posredi
dejstvo, da sta odvetnika za-
stopala določene kliente ozi-
roma osebe, za katere se za-
nimajo tuje obveščevalne
službe. Je pa še ena možnost,
in sicer, da gre le za medijsko
prisotnost dotičnih oseb,« raz-
laga Jerovšek, čigar mnenje
je, da je takšne primere tež-
ko obravnavati, ker gre le za
domneve in slutnje ne pa za
konkretne dokaze.
»Možno je tudi, da bo od-
vetnica predložila še kakšne
dokumente, tudi Čeferin za-
gotavlja, da ima svoj vir, do-
kler pa ni konkretnih doka-
zov, moramo biti korektni do
državnih organov, ki smo jih
vzeli pod nadzor. Za zdaj ni-
smo ugotovili nič nezakoni-
tega,« zaključuje Jerovšek.
Vodja poslanske skupine
SNS Zmago Jelinčič je mi-
nistru za notranje zadeve Ra-
du Bohincu že pred dnevi na-
slovil pisno poslansko vpra-
šanje, ali se prisluškuje tudi
telefonskim pogovorom dru-
gih odvetnikov, namignil pa
je tudi na možnost, da bi po-
licija v primeru Čeferin po
posebnih metodah posegla
zgolj zato, ker je kot odvet-
nik uspešno zastopal in bra-
nil nekatere stranke, ki so za
policijo in sodni sistem »neu-
godne«, kot so npr. Lončarič,
Jovovič, Šuštar, novinar Rane
in drugi, pri tem pa se je »po-
kazala nesposobnost mnogih
odgovornih«.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Odvetnica Marjetica Nosan (desno) trdi, da je zaradi obrambe
Kristjana Kamenika pod policijskim nadzorom.
Varen pljusk
poletja
Nekaj uporabnih nasvetov, da skok v
vodo ne bo skok v nesrečo
Lani na območju Policijske uprave Celje ni bilo hujših
nesreč na kopališčih. Kljub temu pa je nujno opozoriti
na nekatere samozaščitne ukrepe, ki bi jih naj upošte-
vali vsi tisti, ki bodo prosti čas izkoristili za plavanje in
kopanje bodisi na kopališčih bodisi v jezerih.
Policisti so že ali pa še bodo v naslednjih dneh skupaj s
pristojnimi-inšpektorji pregledali vsa kopališča in ocenili
urejenost in izvajanje ukrepov za varstvo pred utopitvami.
Že večkrat slišano, a premalokrat upoštevano je opozorilo
o previdnosti pri skakanju v vodo, če nismo prepričani o
njeni globini, prav tako pa se mora telo postopno privaditi
na temperaturo vode. Ker otroci ne poznajo nevarnosti, mo-
rajo biti na kopališčih vedno pod nadzorom, dobro je tudi
vedeti, da vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje v
globoki vodi ne nudijo nobene varnosti. Plavanje s polnim
pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem ni priporočlji-
vo, v vodo bi morali denimo najmanj dve uri po obroku,
seveda pa nikakor pod vplivom alkoholnih pijač. Ker tudi
izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost, se ni dobro
izpostavljati plavanju na daljših razdaljah. Nujno pa je upo-
števati kopališki red in navodila reševalcev. V primeru ko-
panja in spusta po rekah gre za izzivanje narave, ta pa v sebi
skriva številne pasti. Na kopališčih ne počivajo niti dolgo-
prstneži in spolni nasilneži, zato velja opozoriti še na večjo
previdnost.
Dobro je tudi vedeti:
•	Reševanje je velik telesni napor. Utapljajočemu se je po-
trebno pribUžati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer
za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni
drugega izhoda, kot da se za trenutek potopi in se tako
reši smrtonosnega prijema
•	Utapljajočemu je bolje vreči vrv aH vejo, kot skočiti v
vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega
kot za reševalca.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
CVETKE
•	Zaposlene v neki celjski
turistični agenciji so na po-
moč poklicale policiste, da
jih pridejo odrešit muk. Men-
da jih je neki »legendarni ju-
nak celjskih ulic« pošiljal v
ženske reproduktivne orga-
ne. To so si policisti odšli og-
ledat in ugotovili, da ni po-
trebe, da bi jih pošiljal tja,
od koder so prišle...
•	Celjskemu županu bo zno-
va zavrela kri, saj mu izgled
pred mestno palačo vedno
znova kvarijo težke noge ne-
pridipravov, ki tu in tam raz-
bijejo kakšen biser. Občin-
ski možje naj bi se posveto-
vali s policisti in tako naj bi
izpeljali skrivno nalogo. V
vsakem grmu oziroma za
cvetličnim lončkom bo od-
slej tičal policaj »opreznik«.
ki bo oprezal za predrzneži,
ki imajo z biseri Celja grde
namene.
•	Pretekli teden se je po-
večalo število »brezplačne-
ga« dotakanja bencina in ta-
tvin zavojčkov cigaret. Ta-
tovi so bili zviti kot lisice.
Nabrali so si namreč zalo-
ge, saj se je cena bencina in
nikotinskih palčk občutno
zvišala.
•	Z zvišanim krvnim tlakom
bo hodil naokrog tisti, ki je
na Velenjskem ukradel kar
212 kilogramov kave. Zago-
tovil si je pravo pravcato
ozimnico. Zanima nas, ka-
ko mu jo je uspelo odpelja-
ti. Z avtomobilsko ali trak-
torsko prikolico? To nam lah-
ko pove ob kakšni skodelici
kave...
Vlamljali in odnašali
Neznanci so v petek, 28. junija, izpred trgovine Era
Šport na Šaleški cesti v Velenju odpeljali pet razstavlje-
nih koles, vrednih več kot pol milijona tolarjev. Kot ka-
že, so bili hitrejši od policistov, saj slednji tatove še da-
nes niso našli. Od petka popoldne do jutranjih ur nasled-
njega dne pa je nekdo na Lavi v Celju vlomil v priročno
skladišče in delavnico, last M. D. in odnesel več električ-
nih naprav in orodja ter dvajset kolutov vodnika PGP,
skupaj za več kot 100 metrov. Lastniku je povzročil okrog
200 tisočakov škode, policistom pa dal nov primer za
preiskavo. V isti noči je vlomilec iz prodajalne Tri Dva
na Cankarjevi cesti v Velenju odnesel več različnih za-
vojčkov cigaret in enajst sončnih očal, vse skupaj vredno
več kot sto tisoč tolarjev.
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 5. julija, dopoldne na območju Rogaške Slatine,
popoldne pa na območju Laškega;
•	v soboto, 6. julija, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Velenja;
•	v nedeljo, 7. julija, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Slovenskih Ko-
njic;
•	v ponedeljek, 8. julija, dopoldne na območju Laške-
ga, popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v torek, 9. julija, dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Velenja;
•	v sredo, 10. julija, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v četrtek, 11. julija, dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic.
Št. 27 - 4. julij 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Jeseni sojenje
Prevcu
v ponedeljek se je na
okrožnem sodišču v Ljub-
ljani nadaljevalo sojenje zo-
per celjskega podjetnika Ro-
berta Prevca ter nekdanjima
uslužbenkama Volksbank
Ljudske banke Nikolajo
Udrih in Mojco Grabrijan.
Kot je povedal zagovornik
Udrihove Igor Klun, je ta v
bolnišnici, kjer čaka na pre-
saditev kostnega mozga, tre-
nutno pa ji opravljajo kemo-
terapije, zato se nadaljnjih
obravnav v septembru verjet-
no ne bo mogla udeležiti. Se-
nat je Nikolajo Udrih zača-
sno izločil iz obravnave, so-
jenje zoper Roberta Prevca
in Mojco Grabrijan pa se bo
nadaljevalo jeseni. Kot je po-
vedala predsednica senata
sodnica Aljana Ravnik, banč-
na izvedenka intenzivno ra-
ziskuje celotno dokumenta-
cijo, sodišče pa je odločilo,
da ji mora dokumente na vpo-
gled izročiti tudi revizijska
hiša KPMG.
Ob koncu obravnave je se-
nat odločil, da se mora ob-
toženi Robert Preveč še ved-
no trikrat na teden javljati na
policijski postaji v Vojniku,
ne Prevčev zagovornik Dušan
Korošec in ne državna tožil-
ka pa se na sklep senata nista
pritožila. Sojenje se bo na-
daljevalo 9. septembra.
AMS
Razbijali pred mestno hišo
Za tristo tisoč tolarjev je znova nastalo škode na enem
izmed celjskih biserov na Trgu Celjskih knezov, saj je bre-
zvestnež konec tedna razbil steklo na kupoli. Takšno ne-
sramno dejanje pred mestno hišo ni prvo, iluzorno je priča-
kovati, da bo tudi zadnje. Koga motijo biserčki, policisti še
poizvedujejo.
ptOMETNE NESREČE
Znovfif smrt na cesti
V	hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo, 26.
junija, na regionalni cesti v naselju Breg pri Polzeli, je
umrla 79-letna kolesarka.
Voznik osebnega avtomobila, 19-letni A. Č. iz Pariželj, je
v križišču z lokalnima cestama za Orovo vas in Breg pri
Polzeli, trčil v 79-letno K. P. iz Ločice pri Savinji, ki je
prečkala vozišče z njegove leve strani. Voznik osebnega av-
tomobila je kljub zaviranju trčil v kolesarko, ki je padla po
vozišču in se tako hudo ranila, da je v celjski bolnišnici
poškodbam podlegla. To je že dvaindvajseta smrtna žrtev
letos na celjskih cestah.
Nesrečni začetek tedna
s hujšimi posledicami se je končala prometna nesreča
v ponedeljek, 1. julija, v križišču Čopove in Dečkove,
kjer sta trčila mladoletni kolesar J. A. z Lopate in 58-
letna kolesarka M. Z. iz Mozirja, ki je pri trčenju padla
in se pri tem hudo ranila.
Naslednja nesreča se je istega dne pripetila v križiščn re-
gionalne ceste in Celjske Ceste izven Žalca. 60-letna vozni-
ca G. B. iz Celja je z osebnim avtomobilom v križišču zavi-
jala levo proti Žalcu, ko je vanjo trčil 29-letni voznik B. L.
iz Galicije, ki ji je pripeljal nasproti. V trčenju se je voznica
huje poškodovala, voznik in sopotnik v drugem vozilu pa
sta bila lažje ranjena.
V	ponedeljek se je na celjskih cestah še enkrat zvijala
pločevina. Tokrat na glavni cesti v vinskogorskem klancu.
44-letni voznik osebnega avtomobila M. G. iz Velenja je
med vožnjo po klancu navzdol nameraval prehiteti pred
seboj vozeče tovorno vozilo. Pri tem pa je spregledal, da ga
je z osebnim avtomobilom že pričel prehitevati 27-letni voznik
A. M. iz Velenja, ki je vozil za njim. Vozili sta bočno trčili,
pri tem pa je voznik, ki je že prehiteval, izgubil oblast nad
vozilom in zapeljal v potok ob cesti ter se huje ranil.
Vinskogorski klanec: iz ceste v potok. {Foto: GK)
I^I^REJELI
SMO
Majerjeve
družine ne
smemo
pozabiti
Majerjeva domačija na Po-
lulah, sedaj na njej gospo-
dari družina Terbovc, ki je
z Majerjevimi v sorodstve-
nem odnosu, leži nad rav-
ninskim delom ceste proti
Laškem pred odcepom v Ko-
šnico.
Majerjeva družina je bila
med obema vojnama zelo
družbeno in napredno po-
litično aktivna. Še posebej
so delovali v prosvetnem
društvu Tremarje; kot tam-
buraši, igralci, pevci ter po-
vezani z rudnikom Pečov-
nik in tamkajšnjimi kultur-
niki in delavci. Takoj po
nemški okupaciji leta 1941
so se pri Majerjevih zadr-
ževali mnogi ilegalci in pr-
vi partizani Tončke Čeč in
drugi. Sami so sodelovah v
številnih sabotažnih akcijah.
Okupator in celjski gesta-
povci so bili kmalu opozor-
jeni na skrivne prehode in
sestanke na Majerjevi do-
mačiji in v neposredni bli-
žini.
Celo družino je gestapo naj-
prej zaslišal v celjskih zapo-
rih, nato pa so 3.6.1942 v Ma-
riboru ustrelili očeta Marti-
na Majerja in sinova Franca
in Jurija. Sin Jože je med za-
slišanjem skočil skozi okno
drugega nadstropja sedanje
Banke Celje v Vodnikovi, uli-
ci, kjer je bil sedež celjskega
gestapa. Na poslopju banke
je spominska plošča Jožetu
Majerju. Mati Jožefa Majer
je umrla v nemškem taboriš-
ču.
Vodstvo KO ZZB Tone Gr-
čar Pod gradom je pričelo z
zbiralno akcijo vsega mate-
riala, fotografij, zapisov, ki
govorijo o uporni družini Ma-
jer s Polul. Vodstvo Muzeja
novejše zgodovine iz Celja bo
zbrano gradivo razstavilo v
svojih prostorih in bo na og-
led širšemu krogu obiskoval-
cev. Mladi iz KO ZZB Tone
Grčar Pod gradom bodo vsa-
ko leto v mesecu maju poča-
stili spomin na to uporno dru-
žino. Letos so medse pova-
bili sotovariše iz štorske bor-
čevske organizacije in se skup-
no poklonili spominu na do-
mačiji padle družine. K spo-
minskemu obeležju so polo-
žili cvetlični dekor, ob svo-
jem praporju pa izvedli kra-
tek kulturni program. Pred-
stavili so pesmi njihovega
mlajšega člana Janeza Repar-
ja. V recitalu je sodeloval kul-
turni delavec, nekdanji rav-
natelj polulske šole tovariš
Milan Gombač. Ob tej pri-
ložnosti so podelili prizna-
nje znanemu celjskemu no-
vinarju in souredniku revije
Celjan, Iztoku Gartnerju, za
korektno in objektivno po-
ročanje v medijih o dogod-
kih in prireditvah na temo
NOB.
LENART HORVATIČ,
predsednik KO ZZB Tone
Grčar, Pod gradom
Reaiccije na
moje
pisanje
v Večeru je bilo 18.5.2002
objavljeno moje pismo pod
naslovom »Nepotrebno udri-
hanje - kdo v Sloveniji od-
vrača vernike od cerkve«, kjer
sem kot katolik in vernik kri-
tiziral cerkev in nadškofa
Franca Rodeta. Dobil sem
precej telefonskih kUcev s če-
stitkami, da sem napisal to
pismo. Klici so bili z vseh kon-
cev Slovenije in skoraj vsi,
ki so klicali, so se predstavi-
li kot verniki RKC.
Pismo enake vsebine je bilo
tudi objavljeno v časopisu
»Novi tednik« pod naslovom
»Kdo odvrača vernike od
cerkve« dne 6.6.2002. Tudi
na to pismo je bilo nekaj kli-
cev pohvale, vsi so se pred-
stavili kot verniki RKC. Po-
klical me je tudi gostilničar
Zidanšek iz Bukovžlaka pri
Celju. Ta mi je začel peti le-
vite, kaj si dovolim, da pi-
šem takšne stvari o škofu. Bolj
ko sem mu razlagal, da me
naj drugič pokliče, da mi je
prejšnji dan umrla žena in se
o zadevi ne morem pogovar-
jati, bolj mi je solil pamet.
Pogovor je na srečo prekini-
la soseda.
Gospod Zidanšek, oba sva
katolika in vernika, s to raz-
liko, da jaz verjamem v Bo-
ga, Jezusa in Marijo, vi pa v
nadškofa Rodeta, duhovnike
in Cerkev.
S tem pismom prekinjam
kakršnokoli nadaljnje pisno
ali telefonsko polemiziranje.
JOŽE JURC,
Škofja vas
Savinja v
prednosti
pred
siovensifimi
vodami?
Pod tem naslovom je bilo
zapisano optimistično sporo-
čilo ministra za okolje in pro-
stor mag. Janeza Kopača. V
članku je navedeno, da bo za-
kon o vodah v državnem zbo-
ru sprejet julija letos. Mag.
Janez Kopač je bil na pogo-
voru »celjske debate« lansko
leto aprila. Tudi lani je ob-
ljubil, da bo zakon o vodah
že kmalu sprejet in bo vse laž-
je rešljivo. Obljubljeno je bilo
tudi kakih 150 mil. dodat-
nih sredstev za porečje Savi-
nje, ki je po poplavah naj-
bolj ogroženo območje v Slo-
veniji. Od te obljube ni bilo
nič. Lanskoletni vložek drža-
ve v porečju Savinje na ob-
močju občine Celje je zna-
šal le 31,5 milijona SIT. Še
več, čiščenje Savinje v letu
2001, ki je osnovna naloga
države in za katerega ni po-
trebno projektov, ni bila
opravljena s plačilom drža-
ve. Delo je plačala občina Ce-
lje v letošnjem letu.
Res je, da je bil od lani za-
konski predlog večkrat spre-
menjen in je bil letos v kak-
šni 15. varianti sprejet v dru-
gem branju. Upajmo, da bo
res sprejet julija v tretjem
branju. Ne smemo pa poza-
biti, da je na zakon vezano
celo vrsto podzakonskih ak-
tov. Med drugimi tudi način
koriščenja sredstev vodnega
sklada. To bo trajalo najmanj
do konca leta, če bo dinami-
ka taka, kot jo poznamo do
sedaj. To pa pomeni, da bo-
do sredstva sklada neizkoriš-
čena.
Zakon o vodah pa ne ureja
gradnje in urejanja vodoto-
kov na področju več občin,
kot je to primer pri gradnji
avtocest. Za te primere bo po-
treben, po izjavi ministra na
zboru slovenskih vodarjev,
nov zakon. Tega naj bi pri-
pravili v jeseni.
Na vprašanje, kako je s pri-
pravo lokacijskega načrta za
urejanje Savinje od Letuša do
Celja, smo dobili odgovor, da
bodo prve zasnove predstav-
ljene jeseni letos. Lahko si
predstavljamo, da bomo po-
trebovali za dokončanje po-
stopkov vsaj dve leti (take so
izkušnje s prostorskimi do-
kumenti). Koliko se bo vle-
kel postopek projektiranja v
dobi pomanjkanja strokov-
njakov, je drugo vprašanje.
V zadnjih enajstih letih so v
državi vodnogospodarski
strokovnjaki zapuščali dejav-
nost, ki ni kazala nobene
perspektive. V članku je pou-
darjeno, da bodo imeli pred-
nost projekti, ki imajo grad-
beno dovoljenje. Takih pro-
jektov pa skoraj ni.
Kako je v Celju? V progra-
mu potrebni ukrepi za pove-
čanje poplavne varnosti Ce-
lja iz marca 1999, je predvi-
den prečni uvajalni nasip po-
plavnih vod v Medlogu. Pla-
niranje se ponovi leta 2000,
2001. V letu 2002 pa zasle-
dimo v poročilu o aktivno-
stih vodnogospodarske jav-
ne službe, da nasipa ne bo
možno izvesti, ker projekt ni
usklajen z veljavnimi prostor-
skimi dokumenti. Vplivno
območje nasipa sega namreč
tudi na področje občine Ža-
lec. Samo mislimo si lahko,
kako dolgo bo še trajalo, da
bo omenjeni nasip zgrajen.
Če bi se v celjski občini ne
trudili sami, bi ne bila očiš-
čena niti Savinja. Projekti za
izvedbo drugih del bodo še-
le v prihodnjih planih!
Optimizem je po mojem
trdnem prepričanju preura-
njen, saj nam praksa kaže,
da so politiki nepoboljšljivi
optimisti (vladajoči »mora-
jo« celo biti), zamude pa se
lahko opravičijo z »nepred-
videnimi« okoliščinami.
Ugotavljam, da bo potreb-
no še veliko truda lobiranja
v prihodnosti, če l^omo ho-
teli vsaj malo bolj izboljšati
poplavno varnost čeljanov.
Saj vemo, da brez zadrževa-
nja vode gorvodno, Celje ne
bo dovolj varno pred popla-
vami. Ministrom pa je po-
trebno omejeno verjeti, saj
praksa kaže, da se uresniči
malo tega, kar obljubijo.
JOŽE BUČER, univ.
dipl.ing.
VodeiT vode
že desetletja isti naslov in
ista pesem. Človek ne ve, ali
so ljudje nepismeni, brez-
brižni, pozabljivi ali kruti.
Mimo pisnih in telefonskih
pritožb, ki jih dobivam, da
lastniki ne napajajo svojih
živali ob tem toplem udaru.
ko v Sloveniji vlada tropska
vročina 33°, tudi sama ugo-
ta^lj^am, da je temu tako. Ko
hodim mimo hiš, zlasti kme-
tij in gospodarskih poslopij,
kamor so noč in dan prikle-
njeni psi čuvaji na prekrat-
kih verigah in brez sence, ko
najbolj žge sonce, vidim
prazne posode za pitno vo-
do: izsušene, prevrnjene,
preluknjane, ah pa še teh ni.
Prekratke verige onemogo-
čajo marsikateremu psu, da
bi se zavlekel v senco (dol-
žina pravilno 6 m), da o
ovratnicah niti ne govorim:
zadrgnjene verige ah pa ce-
lo žica okoli vratu, psa odrg-
ne celo do krvi. Nihče jim
ne odstranjuje klopov, da o
drugih zajedalcih niti ne go-
vorim, kaj šele, da bi jih do-
segla roka s krtačo in jim od-
stranila staro zimsko dlako.
Vsem tem krutim lastnikom
trpečih živali, ki držijo psa
čuvaja zgolj za »hišni zvo-
nec«, da jim odganja tatove,
sporočam, da so zanj priprav-
ljeni zakonski predpisi, če
ne upoštevajo osnovnih živ-
ljenjskih pogojev za živali.
Zagrožena je denarna kazen
50.000,00 SIT pa tudi od-
vzem živali (Ur. 1. RS št. 98
z dne 3.12.1999). Ne nazad-
nje tak brezsrčnež zasluži,
da se ga s polnim imenom v
medijih predstavi javnosti.
Taka opozorila sem skuša-
la objaviti tudi na radiu, zato
sem telefonirala radijskim
uredništvom za polminutno
objavo. Žal sem skoraj pri vseh
naletela na gluha ušesa. Ra-
zočarana, da so tako tiskani
kot elektronski mediji reci-
mo za šport (nogomet!) našli
polne in cele ure časa in pro-
stora, za pomoč trpečim ži-
valim pa niti dveh treh stav-
kov, ostajam brez besed. Edi-
ni radio, ki je prisluhnil moji
prošnji, je bil radio »Ognjiš-
če« v soboto 15. junija popol-
dan; celo dovolili so mi, da
sem sama spregovorila v ži-
vo. Na vprašanje, koliko dol-
gujem za objavo, so izjavili,
da nič, ker gre za objavo hu-
manega pomena in v pomoč
živalim.
Kaj hočemo? Je že tako, da
je odnos do živali zrcalo člo-
vekovega značaja.
LEA EVA MUELLER,
Ljubljana
ZAHVALE.
POHVALE
Prijazno
osebje
boinšnice
\ Tudi v naš dom je prišla bo-
lezen in z njo težki dnevi, to-
da v cejski bolnišnici so nam
pomagali. Zato se iskreno zah-
valjujemo nefrološkemu od-
delku, zdravnicam, medicin-
skim sestram. Roku za lajša-
nje bolečin, skrb in nego ter
prijazne besede za našega dra-
gega Alojza Sokelška.
Iskrena in prisrčna hvala
tudi patronažnim sestram
ZD Žalec, Jasni in Cvetki za
obiske na domu, za vso po-
moč ter prijazne in tople be-
sede.
DRUŽINA SOKELŠEK,
Griže
Št. 27 - 4. julij 2002
Grad kralja Matjaža, ki spi po starodavni legendi pod Peco. Pod okriljem mogočne gore, v vasi Globasnica, nastaja mogočna stavba že več kot
četrt stoletja.
Žilav rod
pod Peco
Kako lahko postane kmečki fant graščak - Sedem cerkva na enem hribu
Globasnica, slovenska
vas na avstrijskem Ko-
,roškem, je že od rimskih
časov bolj ali manj pove-
zana s Celjem. Nekoč je
tam čez tekla cesta, ki je
povezovala Celeio in Vi-
runum na Gosposvet-
skem polju. Dandanašnji
vztraja tam žilav sloven-
ski rod.
V tej dvojezični občini se
počutiš skoraj kot da bi bil v
Sloveniji. Za razliko od dru-
gih krajev Koroške, kjer se
godijo manjšini velike in male
krivice, je v Globasnici/Glo-
basnitz skoraj vse dvojezič-
no. Od napisa na občinski
stavbi, krajevnih oznak, šo-
le in vrtca, napisov v cerk-
vah in na nagrobnikih, neka-
terih napisov na lokalih, ne-
katerih turističnih usmerje-
valnih tabel... Globasnica je
nedvomno med največjimi
trdnjavami slovenstva na Ko-
roškem.
Dandanašnji k sreči ne-
koliko bolj javno. Približ-
no desetletje nazaj ni bilo
v javnosti celo v tej vasi
skoraj nobenega slovenske-
ga napisa, z izjemo cerkve
in pokopališča. Pri tem je
treba poudariti, da so slo-
venski duhovniki poglavit-
ni branik pred nasilno ger-
manizacijo. Cerkveni obre-
di v slovenščini so se po za-
slugi teh Čedermacev ohra-
nili celo v najbolj oddalje-
nih krajih, kjer Slovencev
(vsaj uradno) tako rekoč ni
več.
Pa se vrnimo v Globasni-
co, ki si prizadeva postati
turistični raj. Lega, pod
okriljem mogočne Pece ter
blizu slikovitih koroških je-
zer,. ji to omogoča. Vas, ki
je le streljaj od obmejnega
Pliberka (od Celja je Glo-
basnica oddaljena 90 kilo-
metrov), lahko obiskoval-
cu veliko ponudi. Ljubite-
lji antike si lahko ogledajo
rimske stebre pred občino
ter muzej z bogatimi rim-
skimi mozaiki in ženskim
nakitom. Med posebnostmi
je zgodnjegotska okrogla
kostnica, kamor so nekoč
spravljali kosti iz prekopa-
nih grobov.
Kmečki fant, ki je postal graščak. Koroški Slovenec Janez Elbe, graditelj gradu kralja Matjaža. Njegov
izdelek sta med drugim bogato izrezljana grajska vrata ter vitezov oklep.
Št. 27 - 4. julij 2002
z gore Svete Heme, kjer je v skalni votlini podzemna cerkvica Sv. Rozalije. z zvončkom želja in čudodelno vodo. Na fotografiji pogled v skalno votlino, kjer se vrstijo verniki in turisti.
Matjažev grad
Najslikovitejša globaška
znamenitost je nedvomno
grad kralja Matjaža sredi va-
si, ki ga je zgradil ter opre-
mil domačin, mizar in re-
stavrator Janez Elbe. Di-
sneylandovski grad rumene
barve, s številnimi stolpiči,
je delo izjemno nadarjene-
ga in marljivega koroškega
Slovenca, nekdanjega kmeč-
kega fanta. V graščino vodi
monumentalni vhod, odprt
za številne obiskovalce iz
.vse Evrope. Med njimi so se-
veda tudi iz bližnje Slove-
nije.
Skromni in preprosti Ja-
nez, poročen z Milko iz »na-
še« Mežice, je začel graditi
graščino pred četrt stoletja.
Prav tako zanimiva kot zu-
nanjost je notranjost stavbe,
za katero je izrezljal bogato
okrašena masivna vrata, iz-
delal bogate zlate štukature,
grajske parkete in še marsi-
kaj. V sobanah so razstavlje-
ne njegove ter soprogine olj-
ne slike. Grad seveda ni po-
vsem dokončan, za takšno
delo je eno človeško življe-
nje premalo. Sicer pa bodite
na grajskem vrtu posebno po-
zorni na veliki kip spečega
kraljai Matjaža, ki po legen-
di spi v teh krajih, pod Peco.
Na sosednji parceli je še
ena zanimivost slovenske
vasi, kip globaškega ljudske-
ga pesnika Franca Ledra-Le-
sičjaka. Zanimivih ljudi ni
v teh krajih nikoli manjka-
lo; iz Štebna pri Globasni-
ci je bila doma Prešernova
mati, danes je od tam slo-
vita smučarka Sabine Eg-
ger, iz globaške občine je
eden od voditeljev koroških
Slovencev Bernard Sadov-
nik...
Največja kulturna in na-
ravna znamenitost Globasni-
ce je njena gora Sveta He-
ma/Hemmaberg, kjer je za-
nimivosti spet na pretek. Go-
ra se imenuje po cerkvi Sv.
Heme (naši rojakinji sveti
Emi iz kozjanskega Pilštanja,
ki je na Koroškem izjemno
čaščena, pravijo Korošci sve-
ta Hema Krška), ki je na vr-
hu. Ob gorski cerkvi s pre-
lepim razgledom na Podju-
no je bila v zadnjem času od-
krita ter za turiste odprta rim-
ska naselbina z nič manj kot
petimi temelji zgodnjekrš-
čanskih cerkva. Pri cerkvi Sv.
Heme, kamor vodi iz Glo-
basnice tri kilometre asfal-
tirane ceste, je ogromna ti-
sočletna lipa, v skalni votli-
ni v gozdu pod cerkvijo pa
mikavna podzemna cerkvi-
ca Sv. Rozalije, z zvončkom
želja ter izvirom zdravilne
vode, ki jo od vekomaj po-
sebej priporočajo za oči. Tudi
ne verujoči verjamejo, da
ima ta točka posebno pozi-
tivno energijo (kar je tam po-
sebej zabeleženo), zato se ne
čudite zakaj ljudje odnaša-
jo polne kanistre nevsakda-
nje vode.
Morda boste na Sveti He-
mi srečali celo tamkajšnje-
ga gorskega kmeta, zgovor-
nega Gradišnika ali njego-
vo čredo ovac. V zaselku.
ki ima lepo ime Slovenje,
bo z vami spregovoril v do-
mači slovenski govorici. Ne
čudite se, če ne boste razu-
meli niti ene same narečne
besede.
BRANE JERANKO
Št. 27 - 4. julij 2002
30
FILM
Zagrebški Animafest
Od 18. - 23. junija, povsem blizu, so vladali animirani filmi
Letošnji Animafest je bil
15. po vrsti. Tej visoki števil-
ki je primerna tudi organi-
zacija in obisk. Še študent-
ski filmi, ki so na drugih fe-
stivalih velikokrat predvsem
tarča kritičnih oziroma no-
vinarskih oči, privabijo pre-
cejšnjo množico. Vsaka pred-
stava animiranih filmov iz
tekmovalnega programa pa
skorajda napolni veliko kon-
certno dvorano Vatroslava Li-
sinskega...
Festival seveda ne ponuja
risanke iz večernega ali jutra-
njega programa naših televi-
zij ali pa ne samo njih. V nje-
govo ponudbo spadajo tudi po-
vsem eksperimentalna dela,
animirani filmi s tematikami,
ki so namenjene le starejšim
(pri čemer ni mišljena eroti-
ka), animiranke, napravljene
v reklamne namene, pa seve-
da mnogovrstnost tehnik, od
risbe na papirju preko lutk,
barv na steklu, pobarvanega
peska, mavca, pomoči raču-
nalnika... V teku Animafesta
se odvijajo razstave in preda-
vanja, vedno pa prikažejo tu-
di nekaj celovečernih filmov.
Tokrat Metropolis Osame Te-
zuka, Retum to Neverland,
nadaljevanje zgodbe Petra Pa-
na, ter Waking life, ki bi mu
lahko rekli pop filozofsko eks-
perimentalni animirani pod-
vig Richarda Linklaterja, re-
žiserja filma Pred zoro.
V tekmovalnem programu
so zavrteli 85 filmov iz 27 dr-
žav. Omenimo nekaj osebnih
»najboljših« izbrancev. Črna
duša je magično animirano,
čeprav že velikokrat videno
posvetilo generacijam neho-
te preseljenih Afričanov, ki ga
je naredila Martine Char-
trand. Tu je Anglobilly Fever-
son Nizozemca Rosta, moč-
na in povsem odštekana kom-
binacija risanih tehnik in aso-
ciacij na Davida Lyncha ter
Dalija. Čredo Švicarja Jona-
sa Raeba je zabaven ekspoze
o ovčicah in njihovih pastir-
jih (potrebno je brati odjav-
no špico!) V tekmovalnem
programu sta se pojavila tudi
Perkmandeljc Dušana Kaste-
liča, videospot za Orleke, in
Križišča 2 Francija Slaka ter
Miloša Radosavljeviča.
Od študentskih del omeni-
mo Kraljico krpanja Larsa
Henkla - predvsem zaradi bi-
zarnih prostorov in domiš-
ljij, ter Živali Erica Montc-
hauda, zaradi bizarnosti, po-
sute z nepričakovanim- zadr-
ževanjem... (Opažih boste
ponavljanje kombinacije be-
sed bizarnost in študenfi - po-
vezava ni naključna, bizar-
nost pa tokrat obenem pome-
ni svežino, in po mnenju
mnogih je bil študentski pro-
gram močnejši od tekmoval-
nega.) Sosedi Stepana Biryu-
kova so ruska burka z odme-
vi Gogolja, duhovitosfi in pre-
cizne in ne preveč skrite sim-
bolike. Zadnji film je tudi
prejel nagrado za najboljši
študentski film; najboljši de-
bitant je Neil Goodridge s fi-
lomom Pa, ki govori o od-
nosu med vnukom in ded-
kom. Veliko nagrado, Grand
Prix - kar pomeni trofejo »-
Z... pomeni Zagreb« in de-
narno nagrado 20.000. kun
- pa je prejel Michael Dudok
de Wit za film Oče in hči, čus-
tveno zgodbo o hčerki, ki čaka
na očeta, ki jo je zapustil....
Film je leta 2000 že dobil Os-
karja za najboljši kratki ani-
mirani film. Nagrado občins-
tva sta si delila Bookashky
Mikhaila Aldashina (o ku-
hinjskih žuželkah) in Do ko-
sti v katerem Rene Castilla
R. oriše potovanje v posmrt-
no dogajanje na mehiški na-
čin - s polepšanimi okostnjaki
in seveda steklenico tekile.
Navdušenci so si lahko ne-
katere od najboljših filmov og-
ledaH tudi v Ljubljanski kino-
teki.
PETER ZUPANC
Več kot dekle
Niso nam po-
trebne posebne
preroške sposob-
nosti, da ugiba-
mo, kaj bo počela
Britney Spears v
filmu, ki je bil na-
pisan prav za njo.
Bo propadla alkoholičarka,
bo razbijala tabuje, bo vizio-
narka, stlačena v neupošte-
vano mladost? Seveda ne. Pe-
la bo. Plesala bo. Pokazala
bo nekaj kože --vendar ne pre-
več, film vendarle mora biti
namenjen nežni najstniški
publiki. Film bo enostavno
malce »več kot videospot«. Ali
pa vsaj daljši.
Naštete pogoje Več kot de-
kle pridno izpolnjuje. Premo-
re 6 - 7 karaok ali solo pev-
skih točk; malo manj plesnih;
in premore dvakrat spodnje
hlačke, ovijanje v brisačo,
kratke hlače ter mini krilo.
Razdeljeno na devetdeset mi-
nut filma je to, v povprečju,
pesmica ali popevanje vsa-
kih deset do trinajst minut
in razgaljenost vsakih dvaj-
set. Aha. Dobro. Film bi se
še lahko rešil, če bi med te
»nujnosti« vrinil... kaj več.
Karkoli. Toda tega si ni drz-
nil. Tako luknjičast je, da po-,-
stane pravo poosebljenje
predvidljivosti. Z veliko za-
četnico. Na nje pladnju do-
bite: prijateljstvo, ki ne mo-
re postati ljubezen, in poz-
nanstvo, ki mora postati lju-
bezen; tri punce, ki morajo
zakrpati zakrnele prijatelj-
ske vezi; ena je pogojna pev-
ka s katastrofalno tremo, dru-
ga je rojena za
oder, a mora sa-
mostojno spozna-
ti, da jo mama ne
mara, tretja išče
zaročenca, za ka-
terega je verjetno
še stolom v kinod-
vorani jasno, da jo vara... in
kar je še drugega narobe z
njim.
Prijateljstvo bo zakrpano,
nedolžnost odvzeta, punce se
bodo nazadnje naučile pre-
dajati posameznim trenut-
kom prihodnosti. Karkoli to
pomeni. Žeitakzgledajo, kot
da živijo kakšna štiri leta pred
svojimi filmskimi leti. Dia-
logi so posladkani in izrab-
ljeni tako zelo, da sproti raz-
padajo, karakterji pa poldi-
menzionalni z napako.
»Presenečenja« pa so tole: da
seje Dan Aykroyd spustil že
tako nizko, da ne počne dru-
gega kot reciklira enovrstič-
ne očetovske govore iz starih
televizijskih filmov, in da je
Britney kot igralka ujeta v po-
dobo polovične oponašalke
popularnih MTV-jevskih kva-
zi najstniških grimas. Pesmi-
ca, ki smo jo prisiljeni obču-
dovati v filmu kot poezijo -
Not yet a woman - pove do-
volj o tem, kam vmešča Brit-
ney sebe in kam jo vmeščajo
managerji; na sredino. In tak
je tudi film. Road movie brez
dogodkov, ekonomsko propa-
gandni program na ravni re-
klam za pralni prašek. Z eno
besedo: zehanje.
PETER ZUPANC
Ocena: 3/10
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (24. 6. do 30. 6.)
Gremo v kino!
Billya Boba Thorntona (Bal smrti) vsak večer za lahko
noč poljubijo menda najbolj seksi ustnice na svetu, ki so
last njegove žene Angeline Jolie. Nagradno vstopnico dobi-
jo Primož Jelene iz Štor, Jernej Kolšek iz Laškega in Saša
Mirkovič iz Celja.
27. nagradno vprašanje: Guy Pearce te dni potuje skozi
čas, nedavno pa smo občudovali njegove tetovaže in malo
manj njegov spomin. V katerem filmu?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, do ponedeljka, 8. ju-
lija (do takrat morajo pris-
peti!). Ne pozabite nalepiti
kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri do-
bitnike vstopnic za ogled fil-
ma.
PRIHAJATA
Časovni stroj
The Time Machine
IGRAJO Guy Pearce, Jeremy Irons, Orlando Jones, Sa-
mantha Mumba
REŽIJA Simon Wells
SCENARIJ John Logan (po romanu H.'G. Wellsa)
ZVRST ZF pustolovščina
DOLŽINA 96 minut
Znanstvenik in izumitelj Alexander Hartdegen {Guy Pearce)
se odloči dokazafi, da je potovanje skozi čas mogoče. Jasno,
izumi časovni stroj in se odpravi na pot v preteklost, toda huda
napaka ga popelje 800 tisoč let v prihodnost, kjer se znajde med
Elojci, ljudstvom, ki živi na pečinah. Spoprijatelji se z Elojko
Maro [SamanthaMumba), ki mu pomaga spoznati nenavaden
novi svet, v katerem se človeštvo deli na plenilce in plen...
John Q.
John Q.
IGRAJO Denzel Washington, Robert Duvall, James Woods,
Ray Liotta, Ane Heche...
REŽIJA Nick Cassavetes
SCENARIJ James Kearns
ZVRST drama
DOLŽINA 118 minut
John Q. Archibald
[Denzel VJashing-
ton) v chicaškem
predmestju živi mir-
no družinsko življe-
nje, ki mu ga grenijo
le finančne težave, saj
so mu v tovarni ome-
jili delovni čas, tako
da zaradi dolgov za-
plenijo ženin avto. Po-
tem se mu podre svet,
ko sin zboli in bi ga
lahko rešila le presa-
ditev srca. Vendar
njegovo zdravstveno
varovanje tako drage operacije ne krije, vse njegove prošnje pa
naletijo na gluha ušesa. John v obupu ugrabi glavnega kardio-
loga [James Woods) in zahteva, da njegov sin pride na seznam
prejemnikov darovanih organov. Prekaljeni policijski pogaja-
lec Frank Grimer [Robert Duvall) skuša zaplet rešiti po mirni
poti, preračunljivi šef policije Monroe [Ray Liotta) pa bre2
oklevanja nad Johna pošlje ostrostrelca...
Št. 27 - 4. julij 2002
TV VODIC
31
Št. 27. - 4. julij 2002 -
32
TVVODIC
Št. 27. - 4. julij 2002
T v VODIC
33
Št. 27.-4. julij 2002
34
»rvoDic
št. 27. - 4. julij 2002
NASVETI
35
LEPOTA IN ZDRAVJE
Materinstvo iii prosti čas
Poslanstvo staršev je
zahtevno, zapleteno in ča-
sovno neopredeljeno. Zla-
sti prihod novega družin-
skega člana pomeni dodat-
na opravila, delo in obvez-
nosti, predvsem za mami-
co, ki večino svojega časa
tako ali drugače posveti
malčku.
Kljub temu pa ostaja sodob-
na žena in mama bitje z last-
no identiteto (željami, potre-
bami in zahtevami), ki po po-
rodu (pa tudi kasneje) brez-
kompromisno potrebuje ne-
kaj časa tudi zase. Vam kljub
najboljši volji in trdnim skle-
pom vsak dan zmanjka časa
za drobne radosti, s kateri-
mi si želite obogatiti in po-
pestriti življenje?
V pomoč in spodbudo vam
ponujamo prgišče uporabnih
nasvetov za oblikovanje pro-
stih trenutkov po vaši meri.
Preglejte svoj urnik, pre-
rešetajte nujne obveznosti,
preglejte prioritete in skušajte
mednje uvrstiti tudi trenutek
ali dva samo zase.
Čas, ki si ga namenite, naj
bo res samo vaš - Angleži ga
upravičeno imenujejo »my ti-
me«, Nemci pa govorijo ce-
lo o »Ego - Stunde«.
Razkošje prostega časa je
lahko za vsak dan drugačno.
Pogojeno in prilagojeno naj
bo ritmu in obveznostim po-
sameznega dne v tednu. Raz-
nolikost navsezadnje celo pri-
ja - v ponedeljek si boste mor-
da oddahnili po zajtrku (ko
pride na obisk babica), v sre-
do boste med kosilom odi-
grali partijo tenisa, v petek p
zvečer vas bo soprog nado-
mestil pri malčku, medtem
ko greste v kino s prijatelji.
Držite se načrtovanega ča-
sa, zlasti na začetku. O tre-
nutkih, ki jih imate samo za-
se, obvestite partnerja in os-
tale družinske člane. Povej-
te jim, da potrebujete zase
malce razkošja prostega ča-
sa in da mislite resno. Potem
pa se dogovorjenega seveda
držite. V kolikor vam neu-
smiljena višja sila prepreči
uresničitev zastavljenih na-
črtov, poskrbite za čimprejš-
nji nadomestek zamujenega
časovnega razkošja in svojih
privilegijev nikar ne prestav-
ljajte za nedoločen čas.
Čas, ki si ga uspete poklo-
niti, namenite res samo sebi
in svojim pričakovanjem. Ta-
ko boste ostalih 23 ur dnev-
no bolj intenzivno in lažje ob-
vladovali svoje vsakdanje te-
žave in izvrševali nujne ob-
veznosti.
Svoji okolici jasno poka-
žite, da vam urica prostega
časa veliko pomeni. Poma-
gajte jim, da se bodo prepri-
čali, da je vaš čas dobro na-
ložen in izkoriščen, obenem
pa poskrbite, da se zaradi va-
šega prostega časa ne bodo
čutili prikrajšani in zapostav-
ljeni (zlasti partner in otro-
ci).
Poiščite si priljubljen ko-
tiček (na vrtu, v sobi, ko-
palnici, v parku, v kuhinji,
shrambi, telovadnici, ate-
ljeju) kjer boste lahko po-
čeli, kar vam v izbranem tre-
nutku pade na misel. Nika-
kor ne čepite v razmetani
kuhinji, ob polnem koritu
posode, v pralnici poleg ku-
pa nezlikanega perila, v raz-
metani garaži, na nepoko-
šeni trati pred hišo ipd. - to-
vrstne lokacije so v času, na-
menjenem sprostitvi, pravi
tabu.
Ukvarjajte se izključno z
rečmi, ki vas veselijo in dru-
žite se z ljudmi, ki vam pri-
našajo sprostitev, navdušenje
in zadovoljstvo.
Če je le mogoče, skušajte
biti v prostem času čimbolj
ustvarjalni. Lotite se pozab-
ljenega hobija, sklenite no-
va prijateljstva, omislite si
domačo žival, ukvarjajte se
s poslovnimi ambicijami,
poskrbite za svojo zunanjost,
navežite stike s sosedi, so-
delujte pri humanitarni ak-
ciji. Nikar pa ne postopajte
naokrog in se ne dolgočasi-
te v upanju, da bo urica, ki
ste si jo namenili, kmalu mi-
nila.
V kolikor ne nameravate
za zabavo klepetati s prijate-
ljico, v trenutkih razkošja
prostega časa izklopite tele-
fon oziroma vklopite telefon-
sko tajnico. Prav tako se ne
odzivajte na zvonjenje pred
vhodnimi vrati (verjetno že-
li kdo le preveriti, če sploh
še znate uživati svoj prosti
čas).
Čeprav sodi materinstvo
med najbolj zahtevne pokli-
ce in poslanstva, pa nikakor
ne pomeni, da vas mora po-
polnoma okupirati (vam one-
mogočiti, da bi kljub druži-
ni imeli vsak dan nekaj pro-
stega časa samo zase, ki ga
po potrebi in želji seveda lah-
ko spet posvetite svojim naj-
dražjim, ali pa kar sami se-
bi).
Tek že^ toda kako začeti
Vsakdanji tek krepi srce
in krvni obtok. Mišice po-
stanejo prožnejše (poveča
se njihova osnovna masa)
in porablja se maščoba. Tek
človeka sprosti in mu tudi
prežene slabo voljo. Sledi-
te našim nasvetom in svo-
jim občutkom in uspelo vam
bo.
•	Pogosto se človek izgo-
varja: Nimam časa! Toda to
ne drži čisto zares. Potrebno
se je le odločiti in potem gre
zares.
•	Bodite malce egoistič-
ni. Storite nekaj dobrega
zase. Po teku boste bolj za-
dovoljni s seboj. Večino
problemov boste lažje re-
šili, npr. v službi in druži-
ni.
•	Veliko začetnikov pre-
tirava. Tecite vedno toliko,
kot lahko. Človeško telo po-
trebuje čas, da pride v for-
mo. Kdor se dolgo ni ukvar-
jal s športom, mora najprej
svoje noge in sklepe nava-
diti na obremenitve. Posta-
vite si realen cilj. Npr.: v 3
mesecih bom lahko tekel 30
minut naenkrat.
•	Kupite si dobre športne
copate. Pustite, da vam sve-
tuje strokovnjak.
•	Bolje bo, če ne boste
tekli sami. Poiščite si druž-
bo enako mislečih. V sku-
pini je tek pravi hec. Med
seboj se boste vzpodbujali
in zagotovo vam bo uspe-
lo.
NINA STERGAR
DESKANJE
PO SPLETU
Spletna
kanalizacija
Poleg spletišč, ki ocenju-
jejo najboljše spletne strani,
so svoj krog privržencev do-
bila tudi tista spletišča, ki se
ukvarjajo z naštevanjem naj-
hujših napak in najslabših
spletnih strani. Veliko izmed
njih je zgolj objestno škodo-
željnih, nekatera so celo zlob-
na, eno izmed bolj umirje-
nih pa deluje v sklopu na tem
mestu že omenjenega imeni-
ka About.com. Mikro portal
znotraj njega se imenuje
Worst Of The Web (http://
webworst.about.com/) in
povzema tisto, čemur bi lah-
ko rekli kanalizacija svetov-
nega spleta.
Celotna ideja je precej pre-
prosta: urednik tega spletiš-
ča Dave Spohn namreč zbira
in ureja spletne strani, ki po
njegovem mnenju predstav-
ljajo najslabše na spletu.
Spletne strani je uredil v pre-
cej različnih področij, med
katerimi boste našli grde stra-
ni, neuporabne strani, stra-
ni, ki so jih naredili privrženci
te ali one znane osebnosti, a
so svoje delo opravili obup-
no zanič, strani, ki posnemajo
druge strani (tipa Mahir ali
Ali Your Base Bellongs To
Us), strani posvečene hišnim
ljubljenčkom, vsekakor pa
najprej priporočam obisk
osebnih domačih strani.
Kategorij je še več. Znans-
tvena fantastika, na primer.
Ljubiteljem Zvezdnih stez in
Vojn zvezd z vsaj kančkom
zdravega razuma in dobrega
okusa bo najbrž slabo, toda
po drugi strani utegne biti za-
bavno, če boste lahko postav-
ljali vprašanja Klingonu, on
pa vam bo odgovarjal v ma-
ternem jeziku. Ne pričakuj-
te smiselnih odgovorov. Tu-
di sicer lahko rečem, da je
celotna zbirka precej bizar-
na in čudaška. Na voljo so še
druge rubrike, na primer
spolnost, elektronske voščil-
nice, politika, religija in ta-
ko naprej.
Seveda je kategorizacija
najslabšega precej široka. Ta-
ko imate lahko slabo obliko-
vanje, obupno vsebino, ali po-
razno slovnico besedil na
spletni strani. Lahko pa je že
sama ideja spletne strani ta-
ko nemogoča, da si zasluži
omembo v tej galeriji neum-
nosti, površnosti in slabega
okusa.
Pri slednjem sem hotel do-
dati še pridevnik nepotreb-
no, vendar sem si premislil.
Ker nepotrebne te strani ni-
kakor niso. Osnova svetov-
nega spleta je namreč ravno
v tem, da se lahko zelo eno-
stavno učimo na tujih napa-
kah, in seznam strani, kot ga
najdemo na tem naslovu
sploh ni tako nekoristen. Se-
veda se lahko k ogledu teh
stvari odpravimo zgolj kot na
zabavno pustolovščino, lah-
ko pa si pogledamo, kako se
ne sme delati, če bi nas kdaj
prijelo, da bi ustvarili svojo
lastno spletno stran.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
OSREDNJA KNJIŽNICA Celje
Opozarja člane na
spremenjen delovni čas v juliju in avgustu
Oddelki v Celju:
ponedeljek, sreda in petek od 8. do 15. ure,
torek od 8. do 19. ure,
četrtek od 12. do 19. ure
Knjižnica Vojnik:
ponedeljek od 13. do 18. ure
torek, četrtek in petek od 10. do 14. ure
Knjižnica Šmartno:
nedelja od 8. do 10. ure
V Štorah in Dobrni je delovni čas enak kot med letom.
Št. 27 - 4. julij 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
Ibiza v novi podobi
Za ibizo pravijo, da je
to najbolje prodajani seat,
saj se je doslej za ta avto-
mobil odločilo 2,7 milijo-
na kupcev, kar je nedvom-
no zelo ugodna številka.
Španska avtomobilska hi-
ša, ki je v naročju velike-
ga Volksvvagna, pa je av-
to prenovila, pravzaprav
je treba reči, da ga je na-
redila povsem na novo.
To se pozna tudi pri me-
rah. Nova ibiza ima za 1,2
centimetra daljšo medosno
razdaljo, v dolžino je zra-
sla za 7,5 centimetra, v vi-
šino jo je več za 1,9 in v
širino za 5,8 centimetra. Tu-
di prtljažnik je po novem
večji, saj zmore vanj 267
litrov prtljage, kar je na rav-
ni konkurence. Nova ibiza
se sedaj dokazuje z večji-
mi kolesi oziroma kolesni-
mi platišči (serijsko 15, za
doplačilo pa tudi 16 palč-
na). Slovenski kupci lahko
ta hip že izbirajo med raz-
ličico s tremi ali petimi vra-
ti in tremi vrstami opreme.
Najosnovnejša je stella, sle-
di bogatejši signo in na kon-
cu šport.
Karoserija je povsem po-
cinkana, zato tudi za ta avto-
mobil velja 12-letna garan-
cija proti prerjavenju; mimo-
grede je treba reči, da so iz-
boljšali tudi količnik zračne-
ga upora, ki je po novem 0,31.
Motorna ponudba je zelo pe-
stra, pri čemer je zanimivo,
da je najmočnejši 1,9-litrski
dizelski motor s 130 KM. V
tej (dizelski) druščini sta še
dva 1,9-litrska motorja z raz-
lično močjo. Tako izveden-
ka SDI razvije 64 KM pri 4000
vrtljajih v minuti, medtem ko
je na voljo tudi izvedenka s
100 KM. Bencinska motorna
ponudba se začne pri 1,2-li-
trskem trivaljniku, ki zmo-
re 65 KM. Sledita dva 1,4-n-
trska motorja, pri čemer ima
prvi 75, drugi pa 100 KM. Me-
njalnika sta dva, in sicer ročni
pet- in šeststopenjski.
Načrti s prodajo povsem
nove ibize niso tako skrom-
ni, saj naj bi se letos zanjo
odločilo kar 600 kupcev.
Vprašanje je, če se bo na-
črt posrečil, vendar drži, da
najcenejšo različico ponu
jajo za malenkost manj ko
1,9 milijona tolarjev.
Nova ibiza
Se golfu maje prestol?
Volksvvagnov golf je eden
tistih avtomobilov, za ka-
terega se je še pred časom
zdelo, da bo večno ostal na
prestolu najbolje prodaja-
nih avtomobilov v Evropi.
Morda to ne bo več dolgo,
pri čemer se ve, da je golf
na tem prestolu toliko časa
predvsem zaradi izjemne
prodaje doma, se pravi pred-
vsem v Nemčiji. Sedaj pa tu-
di tam pada zanimanje za
ta avto t.i. kompaktnega
razreda.
V Času od 1994 pa do lani
je namreč zanimanje za ta av-
tomobil med Nemci zelo
padlo, kajti pred skoraj de-
setimi leti se je zanj odloči-
lo še 370 tisoč kupcev, lani
le še 292 tisoč. Za sedaj si-
cer še ni povsem jasno, ali je
bil lani peugeot 206 res naj-
bolje prodajani avtomobil,
vendar se zdi, da prav daleč
zadaj ne more biti. Nejasnost
okoli prodaje je predvsem po-
sledica različnega tolmače-
nja avtomobilske statistike.
Morda bo prav strm padec
prodaje golfa pospešil pripra
ve na predstavitev nove izve
denke, ki se bo po sedanjil
napovedih na trgih pojavik
prihodnje leto. Hkrati s ten
so lahko zaskrbljeni tudi pi
Oplu. Leta 1993 se je namrei
za ta avtomobil v Nemčiji nav
dušilo še 251 tisoč kupcev
medtem ko jih je bilo lan
samo še 144 tisoč.
VVVgolf
Št. 27 - 4. julij 2002
ZA AlfTOMOBILISTE
37
Peugeot 307 SW
Peugeot 307 je tudi SW
Francoskemu Peugeotu
gre v zadnjih letih posel iz-
jemno od rok. Skupaj s Ci-
troenom tvori skupino PSA,
ki pa je prav tako zelo us-
pešna. Nekakšen come back
se je začel predvsem z mo-
delom 206, sedaj položaj
utrjuje in še izboljšuje več-
ji 307, Slednji se sedaj tudi
na slovenski trg vozi v no-
vi karoserijski izvedenki
SW (station wagon ali šport
vvagon), kar sicer Franco-
zi ne povedo na glas.
V bistvu 307 SW uvaja ne-
kakšen nov avtomobilski raz-
red ali vsaj podrazred, kajti
ob SW so ponudih tudi kla-
sični karavan oziroma break.
SW je nekakšen mešanec med
enoprostorcem, Hmuzino in
kombijem, vsekakor pa je
res, da je avtomobila v dol-
žino za 442 centimetrov. To
pomeni, da je za dobrih 22
cm daljši od običajnega 307,
poleg tega je visok kar 153
centimetrov. Prednji del 307
SW je povsem enak, druga-
čen je seveda zadek.
Posebnost SW je tudi no-
tranja sedežna prilagodlji-
vost oziroma postavitev se-
dežev. V drugi vrsti so lah-
ko trije samostojni sedeži,
srednji pa je ožji od obeh
stranskih. Vse tri je mogoče
premikati naprej, stranska
kar za 130 milimetrov. Sre-
dinskega je mogoče tudi
preklopiti, tako da nastane
uporabna mizica. V tretji vr-
sti, se pravi povsem v zad-
ku, sta lahko še dva sedeža,
torej skupaj sedem. Vendar
je res, da naj bi po navodi-
lih tovarne v tej tretji vrsti
sedeh potniki, ne višji od
170 centimetrov. Seveda ob
sedmih sedežih prtljažnik ne
more biti velik (vsega 137
litrov), se pa poveča z
zmanjšanjem števila sede-
žev; v najboljšem primeru
je prostornina prtljažnika
1539 Utrov. Posebnost avto-
mobila je tudi veliko pano-
ramsko strešno steklo ozi-
roma okno (meri 1,3 kva-
dratnega metra), ki pa ga ni
mogoče odpirati.
307 SW bo slovenskim
kupcem na voljo s štirimi mo-
torji, dvema bencinskima in
dizelskima. Bencinski os-
novni je 1,6-litrski agregat s
110 KM, večji pa je 2,0-litr-
ski motor, ki ponuja 136 KM.
Oba turbodizelska motorja
imata enako gibno prostor-
nino 2,0-litra, vendar pa raz-
lično moč (90 oziroma 110
KM). Prodaja SW je že ste-
kla, menijo pa, da se jim bo
letos v Sloveniji posrečilo
prodati kakšnih 500 avtomo-
bilov, pri čemer je najcenej-
ša varianta naprodaj za 3,69
milijona tolarjev.
Cayeniie čez nekaj mesecev
Nemški Porsche bo čez
nekaj mesecev na trg konč-
no poslal svoj novi avto-
mobil cayenne. To bo SUV
oziroma večnamensko
športno vozilo, ki bo ime-
lo svojega dvojčka v Volks-
vvagnovem touaregu.
Pri cayennu bodo, tako to-
varna, združili izjemne cest-
ne in terenske zmogljivosti,
res pa je, da avto v nobenem
primeru ne bo motorno ozi-
roma zmogljivostno podhra-
njen. Ponudili bodo dve mo-
torni različici, in sicer S ter
turbo. Prvo in drugo bo po-
ganjal V8 bencinski motor
z gibno prostornino 4,5-li-
tra, le da bo v prvem prime-
ru zmogel 340 KM pri 6000
vrtljajih v minuti, v drugem
pa 450 KM pri prav tako
6000 vrtljajih v minuti. Po
tovarniških podatkih bo iz-
vedenka S na cesti zmogla
največ 242, druga pa 266
km/h. Cayenne bo seveda
imel stalni štirikolesni po-
gon, za sedaj pa še ni zna-
no, koliko naj bi recimo stal
pri nas in kdaj ga lahko pri-
čakujemo v slovenskih trgo-
vinah.
Porsche cayenne
Volvo S60
dobil AWD
Volvo, ki je v Fordovi la-
sti, se dolga leta ni mogel
pohvaliti ^štirikolesnim po-
gonom, čeprav bi bilo gle-
de na okoliščine skoraj nor-
malno, da bi ga imel. Pred
časom je razvil svoj AWD
ali Ali Wheel Drive, ki ga
sedaj ponuja tudi v volvu
S60 AWD.
Gre seveda za pogon, ki
prenese del moči na vsa šti-
ri kolesa v okoliščinah, ko
ni pravega oprijema, sicer pa
je vsa moč na prednjem ko-
lesnem paru. Kot pravijo, bo
AWD pogon za sedaj name-
njen le S60 z 2,4 litrskim
motorjem z 200 KM. Kot
pravijo, bo avto na trgih EU
stal 32 tisoč evrov, kar bo
nekako 2500 evrov več kot
izvedenka le s pogonom na
prednji kolesni par. Koliko
bo avto stal pri nas, še ni zna-
no.
Volvo S60 bo dobil štirikolesni pogon.
Ciierolcee
z novimi zavorami
Ameriški Jeep, ki je znotraj koncema DaimlerChrysler,
se je v zadnjem času soočil s številnimi kritikami na račun
slabih zavor pri novem cherokeeju. Tovarna se je zato odlo-
čila, da bo tudi na zadnja kolesa namestila kolutne namesto
bobnastih zavor.
iVIalčelc za Rusijo
Ruska tovarna ZIL in ameriški izdelovalec plastike
Venture Industries sta sklenila dogovor o skupni iz-
delavi majhnega avtomobila v Rusiji. Po sedanjih na-
povedih naj bi Rusiji tako izdelali do 150 tisoč avto-
mobilov.
Venture je pred nedavnim v Moskvi že pokazal študijo
tega majhnega vozila, ki ga bo poganjal 1,2-litrski dvo-
taktni trivaljnik z neposrednim vbrizgavanjem goriva.
Motor je delo avstralskega podjetja Orbital, ki je znano
tudi med motociklisti. Proizvodnja naj bi po sedanjih
napovedih stekla čez dve leti, avto naj bi stal približno
deset tisoč dolarjev. Ali naj bi ta mali avtomobilček na-
menili zgolj ruskemu trgu, za sedaj še ni znano. Če je
takšen načrt, potem se zdi cena za ruski avtomobilski trg
razmeroma visoka.
Fiat diraicrat prodal
svoje avtomobile
Ob težavah Fiata prihaja na dan vrsta informacij, ki med
drugim kažejo, da italijanska avtomobilska tovarna ni bi-
la posebej natančna ali poštena pri prodajni statistiki.
Tako sedaj postaja jasno, da je Fiat tako rekoč nove avto-
mobile najprej registriral v Italiji kot prodane, nato pa jih je
izvozil v druge države. Tam
so jih prodali kot nove, Fiat
pa je na takšen način pove-
čal svoje številke o prodaji.
Domnevajo, da je tako pro-
dal vsaj 100 tisoč avtomobi-
lov. Lani je imela italijanska
tovarna na zalogi kakšnih 380
tisoč avtomobilov in očitno
je, da si je tudi tako pomaga-
la k svoji boljši tržni podo-
bi.
Št. 27 - 4. julij 2002
38
GLASBA
Male nore ideje
v zvočni podobi
Skupina Tabu v Mostarju opravila preizkus - so prava družina
Začelo se je s priredbo
skladbe Torn, ki so jo ta-
krat še kot Nina team na-
slovili On. Prva mesta na
lestvicah so jih vzpodbudi-
la, da začnejo ustvarjati av-
torsko glasbo. In pri tem
vztrajajo Tabujevci še da-
nes. Z nove plošče Male no-
re ideje, ki je izšla v teh dneh,
so poslušalcem v pokušino
ponudili skladbo Ocean, ki
že posega po najvišjih me-
stih. V Beogradu tudi že na-
staja video spot, ki bo stri-
pbvska animacija.
O malih norih idejah smo
se pogovarjali s kitaristom
Marjanom s Polzele.
Male nore ideje ste posneli
v Mostarju. Nekaterim se
zdi to prav neverjetno, tudi
zato, ker ima Primož stu-
dio doma.
Letos smo se odločili, da
bomo to ploščo šli snemat
skupaj kot bend in najbolj
primerno je bilo, da smo šh
nekam daleč in se zaprli v stu-
dio. V Mostarju je nastala ko-
pica novih idej za ploščo, pa
tudi dva komada Ocean in
Sanje. Primož se s snema-
njem ukvarja ljubiteljsko, v
Mostarju pa je studio na ze-
lo visoki ravni. Naš produ-
cent Žare je naslov studia na-
šel na Internetu. Vse je bilo v
nulo, vse je klapalo, bih pa '
smo zelo zadovoljni tudi z
življenjem in vsem, kar se je
dogajalo.
Kako ste delovali kot
skupina, ki mora biti kar
nekaj časa skupaj brez sko-
kov domov?
To je bilo najboljše. Bih
smo primorani biti skupaj.
Rekli smo si, da bomo zdaj
tesdrali, če bomo kot bend
zdržali toliko časa samo drug
z drugim. Odkrito vam po-
vem, da se nismo niti enkrat
sprh. Včasih je bil kdo malo
slabe volje, v bistvu pa smo
se imeli zelo fino, zelo smo
se razumeli. Očitno smo prava
družina za skupaj.
Nastalo je 11 skladb, ki
so izšle na albumu Male
nore ideje. Odličen naslov.
Ideja so v bistvu itak ma-
le. Nore pa zato, ker smo hu-
domušen, nagajiv bend, ma-
lo odštekani. Vsak ima svoje
ideje. Hkrati tudi naši Nini
zelo pristoji ta naslov ploš-
če, ker je tudi Nina mala od-
štekana idejica.
Z Malimi norimi idejami
prihaja tudi nekoliko spre-
menjen imidž pevke Nine.
Nina je spremenila imidž,
postala je blondinka, sicer
pa ostajamo taki, kot smo.
Energije je dovolj. Komaj ča-
kamo, da znova začnemo na-
stopat, ker je bila kar dolga
premor, da to energijo da-
mo ven. To je najpomembne-
je.
Priložnosti, da vas vidi-
mo na Celjskem, bo menda
že ta konec tedna?
Seveda, to soboto (6. juli-
ja) nastopamo na Žalski no-
či, 14. julija pa na Pivu in
cvetju v Laškem.
Prejšnja plošča se od no-
ve razlikuje tudi po podpi-
sih avtorjev glasbe in bese-
dil. Pri prejšnji plošči si
Marjan ti naredil večino de-
la, tokrat si se sicer zelo ve-
likokrat podpisal, so se pa
predvsem pri pisanju bese-
dil pridružili še drugi.
Vzrok tega je bil tudi Mo-
sta. Nina je začela pisat, kar
se je pokazalo za zelo zelo
dobro. Za to ploščo je napi-
sala tri tekste. Velikokrat se
je podpisal tudi Iztok. Poslu-
šalci bodo opazili, da je no-
va plošča bolj skupinska.
Kako to, da ste Nino pre-
pričali, da poskusi kaj na-
pisati?
Nina je imela veliko tek-
stov v svojem zveščiču, ki ga
ima vedno s sabo. Bile so za-
pisane zanimive idejice.
Nina menda tudi rada ri-
še?
Riše kaj za okras, takšne
stvari. Drugače je pa velika
ljubiteljica konj. Pogovarja-
li smo se, da bi del njenega
okrasja tudi na ovitku albu-
ma.
Konec junija ste si Tabu-
jevci privoščili piknik užit-
ke. Zlati piknik bi lahko poi-
menovali srečanje, ki ga je
pripravila založba Menart.
Na založbinem pikniku,
kjer smo bili drugič, smo la-
ni dobili posebno nagrado za
debitante leta, letos pa smo
prejeli zlato ploščo. Najbolj-
ša druženja so takšna, ko se
glasbeniki dobimo na nekam
odprtem placu, kjer se po-
govarjamo drug z drugim,
pozabimo na probleme in ri-
tem življenja, ki ga imamo.
To bi morali večkrat ponav-
ljati, da se bendi bolj zdru-
žimo med seboj, bolj poz-
namo in da se tudi sprosti-
mo.
Tudi sami ste poskrbeli za
prijetno glasbeno druženje.
Gre za našo zamisel, da bi
se enkrat na leto nekje zaba-
vali. Pri Nini v Latkovi vasi
je to idealno. To je druženje
glasbenikov, hkrati pa zaba-
va s športnimi aktivnostmi.
Igrali smo nogomet, zmaga-
la pa je skupina Vogurt,
okrepljena s kitaristom sku-
pine Tabu. Upamo, da se bo
še kakšen drug bend spom-
nil in da bomo večkrat hodi-
li na takšna druženja. Za naš
piknik upamo, da bo postal
tradicionalen. Letos je bil
drugič, prihodnje leto ga bo-
mo zagotovo pripravili.
Med veliko priznanje lah-
ko štejete tudi nastop v Beo-
gradu, kamor vas je pova-
bil Bajaga. Kako je prjšlo
do njega?
Lani smo z njim nastopali
v Sloveniji in takrat smo se
mu zdeli zanimivi, zato nam
je obljubil, da nam bo po-
magal nastopiti na koncertu
v Beogradu. To je bilo 25. ma-
ja letos, na Ninin rojstni dan
Pod odrom je bilo 15 tiso(
ljudi. Poznah so nas iz spo,
tov, ki so jih vrteli na TV
Pink. Najprej so nas malo čud-
no pogledali, potem pa sme
z nastopom tako navdušili,
da je cel stadion norel in uži-
val. To nam je ogromno po.
menilo. Da smo pritegnili tak-
šno množico ljudi, ki nas ni-
so poznali.
SIMONA BRGLE2
Slovenska;
popevka
2002
v soboto bo na Ljub- ;
Ijanskem gradu Slovenska
popevka v organizaciji TV
Slovenija. Nastopili bodo:
FolkRola, Malala, skupi-
na Objem, Tomaž Domi-
celj, Vera Trafella, skupi-
na E-lektra, Tulio Furla-
nič, Nina Kompare, Ja-
dranka Juras, Regina, Ana
Dežman in Branko Robin-
šak, Kalamari ter Nuša De-
renda.
SB
Na pikniku glasbenikov jim je založba Menart podelila zlate plošča za njihov prvenec.
Nova podoba Tabujevcev za nov album Male nore ideje.
20 VROČIH RC
Št. 27-4. julij 2002
GLASBA
39
Priznanja za
godbenilce v Zavriiu
Ivanu Šmarčanu, predsed-
niku PGD Zavrh, je s sode-
lavci uspelo pripraviti imenit-
no glasbeno srečanje na dan
državnosti, ki so ga vključili
v letošnje Gališke kulturne
dneve. Prireditev so poimeno-
vali Srečanje narodnozabav-
nih ansamblov, ljudskih god-
cev in članov godbe Zavrh.
Njega dni so imeli v Zavihu,
kjer danes stanuje nekaj več kot
sto složnih krajanov, kar dve
godbi, ki sta nastopali po Sa-
vinjski dolini in razveseljevali
na različnih prireditvah. Šest
godbenikov še živi in so se jih
spomnili s primernimi prizna-
nji na letošnji prireditvi, ki naj
bi postala tradicionalna.
Na odru, za katerega je sce-
no po motivu Zavrha narisal
Jože Napotnik iz Šmartna ob
Paki, so se občinstvu, ki je na-
polnilo prireditveni prostor,
predstavili Ivan Potočnik, Ma-
tevž Lešnik, Franc Toni, Karel
Verdev, Vinko Verdev in Franc
Cvikl. Priznanja s čestitko jim
je izročil tudi župan Lojze Po-
sedel. Ob močnem aplavzu so
jim zaigrali godbeniki s Sveti-
ne.
Na prijetnem glasbenem sre-
čanju so nastopili Veseli pru-
hovčani. Ljudske pevke z Je-
zerc, Klobasekov Pepi, Klau-
žar, Slovenski zvoki. Kvintet
Dori ter štirje najboljši s festi-
vala Vurberk 2002 - Unikat,
Pogum, Navihanke in Modri-
jani. Domačini so se resnično
potrudili in so bili imenitni go-
stitelji. Vse obiskovalce in na-
stopajoče so ob prihodu po-
stregli z domačim pecivom in
dobrotami.
Domačini so postavili mla-
je, na vpadnicah velike panoje
s plakati vseh nastopajočih, po-
vsod in z vsemi pa so bili izred-
no prijazni. Dopoldne so ime-
li v domači cerkvi mašo v spo-
min na vse umrle krajevne god-
benike in pravijo, da je tudi to
pomagalo, da se je močno de-
ževj e v popoldanskem času spre-
menilo v krasno poletno vre-
me. Sponzorjev niso imeli, pač
pa so to bili obiskovalci s pla-
čano vstopnino. Završani so se
res izkazali in vsi nastopajoči
so obljubili, da prihodnje leto
na dan državnosti spet pride-
jo.
TONE VRABL
Na sliki domači godbeniki in del godbe Svetina.
Pokaži, kaj znaš
v Dobju
Kulturno društvo Dobje
bo 28. julija pripravilo 30.
prireditev Pokaži, kaj znaš.
To je najstarejša tovrstna
prireditev v Sloveniji, za ka-
tero je med mladimi pa tudi
starejšimi še vedno veliko
zanimanje.
Letos bo še posebej slove-
sno, saj praznujejo trideseto
ponovitev srečanja, na kate-
rem so nastopili in se kasne-
je uveljavili mnogi danes zna-
ni glasbeniki, kot Vera Soline
in Janez Šabec, Vesele Šta-
jerke. Veseljaki, Unikat in
mnogi drugi.
Letos se bo prireditev za-
čela ob 15. uri, po njej pa
bodo igrali Vitezi Celjski.
Kot posebne gostje jubilejne
prireditve bodo nastopile Ve-
sele Štajerke.
Jože Žlaus s prijatelji sli-
karji bo že pred prireditvijo
narisal na platno veliko sli-
ko centra Dobja, ki bo krasi-
la Pokaži, kaj znaš in vse druge
številne prireditve.
Glavna organizatorica
Jožica Salobir do 15. julija
sprejema prijave, ki jih je
treba poslati na naslov KUD
Dobje, za Pokaži, kaj znaš
ali jo poklicati telefonu (03)
579 61 83.
Prijavijo se lahko posamez-
niki in skupine, ki pojejo ali
igrajo na kakšen instrument.
Predvsem je nastop najne-
njen začetnikom, ki se ob-
činstvu še niso predstaviU in
ki nimajo svojih posnetkov.
TV
Od p^ka do
nedelje Števerjan
31. festival narodno-zabav-
ne glasbe v zamejskem Šte-
verjanu pri Novi Gorici bo od
petka do nedelje. Prvi in dru-
gi večer se bo prireditev za-
čela ob 20. uri, v nedeljo ob
17. uri, ko bodo igrali tudi Sla-
povi, ki letos praznujejo de-
setletnico delovanja.
Nastopilo bo 24 ansamblov,
veliko s Celjskega. V petek se
bosta za finalni nastop pote-
govala dva: Vaški veseljaki iz
Dobja in Modrijani z Dobrne.
Zanimivo, da se nobeni od ome-
njenih skupin lani ni uspelo
uvrstiti v nedeljski finale.
V soboto bodo zaigrali Mi-
kola iz Škofje vasi. Zvončki s
Podvolovljeka (vodi jih Bojan
Zeme), Izvir z Dobrne, Uni-
kat iz Gorice pri Slivnici, Vi-
tezi Celjski (lanski absolutni
zmagovalci), Pohorski kvartet
z Zgornje Ložnice, Lipovšek
iz Velenja, Marjan Drofenik s
Sladke gore in Cvet iz Radeč.
TONE VRABL
TVOKOZAODROiVi
Tokrat smo fotografijo za rubriko TV oko za odrom po-
sneli na prostem ob vodnjaku, kjer so se med koncertom
Vitezov Celjskih z gosti ob vodnjaku hladile tri simpatične
pevke (od leve) Polonca Podovac (Vitezi Celjski), Barbara
Mešl in Klaudija Felicijan (Izvir) ter po žensko klepetale.
Vem, da o vročini niso govorile, so pa rade pogledale za
mnogimi glasbeniki in se z njimi tudi zavrtele na velikem
plesišču. Ker so vse tri še samske, se temu ne gre čuditi...
Najboljši v Škofji loki
Na 2. Gorenjskem festivalu narodnozabavnih viž v narečju
je v Škofji Loki nastopilo deset ansamblov, med katere so raz-
delili šest nagrad. Nagrado za najboljše besedilo je dobil Franc
Ankerst, za najboljšo melodijo Jože Burnik (Kleklarca v iz-
vedbi ansambla Vita), najboljši trio je bil trio Jerneja Kolarja s
skladbo Mamca brez skrbi, nagrado za najboljšo izvedbo kvinteta
in nagrado radijskih postaj pa je dobila Anja Burnik s prijatelji
za skladbo Lubm, lubm te. Nagrado občinstva so dobile mlade
Polka punce, kar je vsekakor prijetno presenečenje in lepa
spodbuda za nadaljnje delo petih mladih deklet.	TV
VRTILJAK POLK iiU
VALČKOV
MED NOTAMI
•	1. julija je praznovala
rojstni dan Polonca Podo-
vac, članica ansambla Vitezi
Celjski. Čestitamo ji za od-
lično petje in tudi prve po-
skuse v vodenju prireditev.
•	V Zavrhu so nastopili tu-
di člani Kvinteta Dori z no-
vim članom Boštjanom Pe-
rom iz Mengša. Želeli so na-
stopiti proti koncu priredi-
tve. Vzrok? Boštjan je do-
ma pozabil vso garderobo
in se je malo pred začetkom
prireditve odpeljal v Men-
geš ter še pravočasno vrnil.
Ker so Doriji že naslednji
dan odpotovaU v Kanado,
upamo, da je Boštjan vzel
vse s seboj, kajti vrnitev bi
bila težja kot iz Zavrha...
•	Marjan Hercog, veliki
specialist za ženske glasbe-
ne skupine, ima težave z
imeni svojih članic. Ko smo
ga povprašali po imenu Na-
vršnikove, jo je preimeno-
val kar v Jasmino, ki je si-
cer res tudi v ansamblu, ven-
dar ne igra bas kitare in
bendja, ampak kitaro in po-
je. Navršnikova pa je - Maj-
da!
• Ansambel Pogum iz
Škocjana se je na priredi-
tev v Zavrh pripeljal z de-
kleti. Vendar jih niso ljubo-
sumno čuvali zase, pač pa
so jih prepustili glasbenim
prijateljem, predvsem v an-
samblih Unikat in Modrija-
ni, sami pa so se »spustili«
med domača dekleta. Če je
bilo zaradi tega kaj »špeti-
ra«, nismo uspeli ugotovi-
ti.
Na petem in šestem izbirnem tekmovanju za nastop na
Zlati harmoniki Ljubečna 2002 je nastopilo skupaj kar sto
harmonikarjev. Nastop v Studencu si je ogledal član stro-
kovne komisije Albert Završnik, ki je med 30. harmonikar-
ji za nastop v polfinalu izbral 12 harmonikarjev.
Na Babni gori je nastopilo 70 harmonikarjev. Zoran Ko-
lin pa jih je za nadaljevanje izbral 10.
Sedmo in osmo predtekmovanje bo v soboto in nedeljo,
6. in 7. julija, v Krki ter Branoslavcih, zadnje pa 21. julija v
Ratežu.
Dve polfinali bosta 11. avgusta v Postojni in 17. avgusta v
Savinjskem gaju v Mozirju. Veliki finale bo 7. septembra na
Liubečni.
Št. 27 • 4. julij 2002
40
EP^sveti
KAJ BI DANES KUHALI
Stročji fižol
Iz stročjega fižola priprav-
ljamo mnoge okusne in na-
sitljive jedi. Včasih ga sku-
hamo v izdatni juhi, vča-
sih pripravimo v solati. Tek-
ne nam popečen, s sirom,
ali pa ga zdušimo s para-
dižniki in ponudimo kot pri-
logo k mesnim jedem.
Stročji fižol s
sirinjino
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g stročjega fižola, sol, 500
g majhnih čvrstih paradižni-
kov, 500 g pustega svinjske-
ga mesa, 2 srednje veliki če-
buli, 2 stroka česna, 3 žhce
olivnega olja, timijan, poper,
1/4 litra belega vina, 250 g
kisle smetane, žlico nastrga-
nega parmezana.
V soljeni vreli vodi kuha-
mo fižol 10 minut. Nato ga
odcedimo. Paradižnike po-
topimo za nekaj minut v vrelo
vodo, nato jih olupimo. Me-
so narežemo na kocke. Če-
bulo olupimo in sesekljamo.
V velikem pekaču segrejemo
olje, na olju prepražimo me-
so in sesekljano čebulo, do-
damo strt česen in premeša-
mo. Meso potresemo z na-
drobljenimi lističi timijana,
solimo, popramo in zalije-
mo z belim vinom. Dodamo
fižol in paradižnike. Pekač
pokrijemo s kosom alumini-
jaste folije. Jed dušimo v pe-
čici pri 175 stopinjah 50 mi-
nut. Potem odstranimo foli-
jo, dodamo kislo smetano in
premešamo. Potresemo s par-
mezanom in pustimo v peči-
ci še 10 minut, da se jed po-
vrhu lepo zapeče. Ponudimo
s kruhom ah s krompirjem v
kosih.
Fižolova solata
zjetri
Za 6 oseb potrebujemo: 500
g stročjega fižola, sol, 250 g
mladih govejih jeter, 20 g ma-
sla ah margarine, poper, 150
g rdečega ali zelenega radi-
ča, šopek mlade čebule, 10
orehovih jedrc, žlico pikant-
ne gorčice, 2 žhci kisa, 6 do
8 žlic olja (lahko bučnega).
Fižol skuhamo v osoljeni
vodi do mehkega. Jetra na-
režemo na pramene, pope-
čemo jih na maslu ali na
margarini, da porjavijo. Po-
pramo. Solato očistimo, ope-
remo. Čebulo po dolgem raz-
polovimo, v osoljeni vodi jo
kuhamo 5 minut. Sestavine
za solato zložimo v plitvo
skledo. Potresemo s seseklja-
nimi orehovimi jedrci. Iz gor-
čice, kisa, soh, popra in olja
zmešamo solatni preliv, z
njim zabelimo solato. Sola-
to ponudimo toplo za nasit-
Ijiv prigrizek. Zraven postre-
žemo s kruhom.
. Fižol S
paradižniki
Za 4 osebe potrebujemo:
750 g stročjega fižola, 250 g
mladega fižola v zrnju, 250
g čebule, žlico olivnega ol-
ja, 30 g masla ali margarine,
600 g paradižnikov, strok če-
sna, poper, baziliko.
Stročji fižol kuhamo v oso-
ljeni vodi, da se skoraj zmeh-
ča. Čebulo olupimo in drob-
no sesekljamo. V veliki ko-
žici segrejemo olje in maslo
ali margarino. Na maščobi
prepražimo sesekljano čebu-
lo. Dodamo olupljene, gro-
bo sesekljane paradižnike,
stročji fižol, fižol iz ploče-
vinke in sesekljan česen. So-
limo in popramo, zalijemo
z malo vode ali mesne juhe
in dušimo v pokriti posodi
na majhnem plamenu 30 mi-
nut. Primešamo sesekljano
baziliko. Ponudimo s peče-
nimi hrenovkami in s kru-
hom.
Stročji fižol s
sirom
Za 4 osebe potrebujemo: 1
kg fižola, 50 g masla ali mar-
garine, sol, poper, šetraj, 100
g gaude.
Fižol zdušimo na maslu
ali margarini. Na vrh polo-
žimo šopek šetraja. Popra-
mo, solimo in zalijemo s pol
skodelice vode. V pokriti po-
sodi dušimo na majhnem
plamenu 20 minut. Fižola
ne mešamo, nekajkrat pa
pretresemo kožico, da se
jed ne prime dna. Šetraj od-
stranimo, fižol potresemo
z nastrganim sirom in po-
nudimo s krompirjem v ko-
sih.
Zelenjavna
juha s fižolom
Za 4 do 6 oseb potrebuje-
mo: 500 g stročjega fižola,
200 g korenja, 200 g krom-
pirja, 200 g mlade čebule,
300 g paradižnikov, 200 g mla-
dih bučk, 3 žlice olja, sol,
poper, 75 g tankih rezancev
za na juho, 100 g belega fi-
žola iz pločevinke. Za dišav-
no omako šopek bazilike, 2
stroka česna, 5 žlic olivnega
olja, 80 g nastrganega emen-
talca.
Fižol narežemo na pri-
merne koščke, korenje in
krompir na kocke. Čebulo
narežemo na obročke, pa-
radižnike prelijemo z vre-
lo vodo, olupimo jih in jih
grobo sesekljamo. Bučke
narežemo na rezine. V ve-
liki kožici segrejemo oliv-
no olje. Prepražimo zelenja-
vo, solimo, popramo in za-
lijemo z 1,5 litra vode. V
pokriti posodi kuhamo na
majhnem plamenu 45 mi-
nut. Malo preden je juha ku-
hana, stresemo vanjo rezan-
ce. Pripravimo dišavno
omako: sesekljamo bazili-
ko in česen, oboje stremo v
možnarju ah pa sesekljamo
z mešalnikom. Primešamo
nastrgani sir in olje. Juho
in omako ponudimo loče-
no. Po želji naj si vsak po-
streže z omako, na krožnik
damo žlico omake, prelije-
mo pa z zelo vročo juho. K
juhi tekne kruh.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Zdravilne
barve
Svetloba in barve imajo
magični vpliv na človeka. Te-
ga so se že davno zavedli an-
tični zdravniki in terapevti,
ki so svojim pacientom pri-
poročali uživanje in kombi-
niranje hrane različnih barv-
nih odtenkov, življenje in de-
lovanje v ambientu izbranih
barv, nošnjo oblačil, obutve,
nakita in modnih dodatkov
primernih odtenkov, zdrav-
ljenje z mavrico in podobno.
Zdravilne
lastnosti
posameznih
odtenkov
Sprehodimo se skozi spek-
ter mavričnih barv in si oglej-
mo, kakšne zdravilne lastno-
sti skrivajo v sebi posamezni
odtenki na baivi skali.
Modra: na organizem delu-
je osvežilno, sprostilno in anal-
getično. Lajša povišano telesno
temperaturo, bolečine v grlu in
žrelu, revmatične težave in gla-
vobole, zlasti tiste z bolečino,
omejeno na polovico glave. Ker
sprošča in pomirja, je pripo-
ročljiva pri nemiru, razdražlji-
vosti, nespečnosti, v stresu, pri
razburjenju, psihični preob&t-
Ijivosti in povišanemu krvne-
mu pritisku.
Oranžna je učinkovita pri
zdravljenju težav psihosomat-
ske narave, povezanih s prebav-
nimi organi ter pri psihični po-
bitosti, potrtosti - melanholiji
in depresiji. V kombinaciji z
modro pa jo uporabljamo za
lajšanje astmatičnih simpto-
mov.
Rdeča poživlja in spodbuja
delovanje organizma, zlasti živ-
čevja in čutil, pospešuje pre-
tok krvi in dviguje krvni pri-
tisk. Priporočamo jo pri slabo-
krvnosti, izčrpanosti, preutru-
jenosti, anoreksiji, apatiji ter
psihični neaktivnosti in dušev-
nemu propadanju.'
Rumena pospešuje prebavo
in presnovo v organizmu, spod-
buja delovanje jeter in izloča-
nja žolčnika ter uravnava funk-
cijo črevesja in dvanajstnika,
preprečuje pa tudi izmučenost
in psihično (psihofizično) iz-
črpanost.
Vijolična blagodejno delu-
je na kožo, zato je primerna za
lajšanje motenj in obolenj ko-
že, sluznice, las in nohtov. Pos-
pešuje in uravnava mikrocirku-
lacijo ter preprečuje pokanje
kapilar in posledično kupero-
zo. Obenem uravnava in upo-
časnjuje ritem delovanja srca,
znižuje krvni pritisk ter pripo-
more k učinkoviti sprostitvi t«
dobremu počitku in spancu
Zelena blagodejno vpliva i\
celoten organizem s tem, da p
človeku zbuja občutek vsespl'
šne harmonije in dobrega p'
čutja. Zlasti učinkovita je p'
motnjah regulacije v organi^i
mu, nekaterih psihosomatskii
težavah ter pri anksioznosti if
stresu.	'
Jedi v petih j
odtenkih ^
Ameriški prehranski stre
kovnjaki so naredili še koral
dlje in začeli proučevati vpli"
barve živil na človekovo zdravj?
in vitalnost. Kmalu so se jim j
raziskavah pridružili še Nem
ci, ki trdijo, da barva živil od
ločilno vpliva organizem. Ta-
ko naj bi po priporočilih vodj'
nemškega raziskovalnega tima
prof.dr. Clausa Leitzmanna j-
Univerzitetne klinike v Giessnif
na krožniku zdravega človek'
vsak dan kraljevala pisana ma'
vrica živil v najmanj petih barv
nih odtenkih. Za zajtrk si na
primer lahko privoščimo rjaii
miisli ali ovsene kosmiče z l3e
lim mlekom ali jogurtom, rde
čimi jagodami, zelenim kivi:
jem, oranžno mandarino ali ru
meno banano. Za malico be
jogurt z modrimi borovnica'
mi, rdečimi malinami ali zti
lenim kivijem. Kosilo nam p^
nudi pisano zelenjavno juh^
belo meso perutnine ali ribe
zelenim grahom in rdečo p
so, belim zeljem in s pisanii
fižolom ali zeleno solato z rd(
čim paradižnikom. Popoldne!
privoščimo zrelo pomarančo
oranžnih ali jabolko v rdeče^
menih odtenkih in košček ^
dva temnoijave čokolade. Zv^
čer pa sendvič s sirom ali piši
no francosko (rt^ko) solato, kd
zarec rdečega vina in kos čme
ga kruha. Pred spanjem pa i
skodelico pravega zelenega, a
dobro spimo, lahko tudi intei
zivno obarvanega črnega čaj<
Barve živil morajo biti sevec
naravne in čimbolj čiste. Sesta^
Ijena solata lahko vsebuje tui
do deset barvnih odtenkov, p
dobno velja za zelenjavne juh
in omake, narastke in podobn
mešane jedi. Tovrstna živila d
najbolj zdrava in priporočljiv
za organizem. Navsezadnje, mj
ti Narava ni zaman oblekla na)
boljših, najbolj koristnih in okj
snih sadežev v najlepše in naj
bolj obstojne barve.	i
Št. 27 - 4. julij 2002
NASVETI
41
Ta najlepši dan
ali adijo tradicija!
V modi poročnih oblek ni revolucionarnih sprememb, a letos so se le našle nove zamisli
Največ bodočih zakoncev
si želi stopiti pred matičarja
oziroma oltar poleti. Morda
[udi zato, ker so v modi poro-
ke na prostem; na travniku,
na gozdni jasi, .na rečni ali
morski plaži... Pa moda? Po-
točne obleke so vsekakor vr-
hunec modnega ustvarjanja,
Mj je to oblačilo, ki dovolju-
je manj poudarka na funk-
tionahiosti in več na kreativ-
hosti, razkošju ter domišlji-
ji-
Kot ostala moda, se tudi po-
ročna vrača v retro vzdušja, ra-
da se sprehodi po zgodovini...
morda celo do same kraljice
Viktorije, ki je bila v 19. sto-
letju prava modna ikona. Če-
prav, zanimivo, sploh ni obo-
ževala mode, je lansirala ne-
šteto oblačilnih vzdušij tiste-
ga časa in vplivala na trende
še mnogo let po smrti.
• Zakaj jo omenjamo? Ker je
bila prva, ki je imela izdela-
no poročno obleko iz drago-
cene hunitonske čipke. Če se
na te reči ne spoznate, naj po-
vemo, da je to čudovita čipka
v obliki cvetov in listov, na
mrežasti podlagi, ki je znova
: ugledala luč sveta v letošnji
, poročni modi.
Avantgardna
nevesta v
rdečem!
Sodobne neveste bodo še
vedno lahko oblečene, kakor
jim narekuje okus, postava
in nenazadnje debelina de-
narnice. Aktualne so namreč
tako deviško bele baročno kri-
noHnaste, z volanci oziroma
draperijami okrašene, kot
prefinjene, sofisticirano mi-
nimalistične kreacije, ki jih
sme nevesta mirno obleči tu-
di ob kakšni drugi priložno-
sti. Tudi po zaslugi barv sme-
tane, šampanjca, vanilije.
svetlo rožnate, nebesno mo-
dre...
Trendovske poročne oble-
ke so pogosto sestavljene iz
oprijetega korzeta in krila, ki
je smelo spuščeno pod pas in
- ja, nekoč bi se zgrozili nad
to nespodobnostjo - smelo raz-
kriva popek!
Obstaja še tretja možnost!
Za avantgardne, igrive, drz-
ne in samozavestne neveste,
ki se požvižgajo na tisto, »kaj
bodo pa ljudje rekli«...
Oranžna, močno roza, škrlat-
no oziroma močno rdeča po-
ročna obleka! V letošnje po-
ročne kolekcije so jih vnesli
mnogi kreatorji, posebno
navdušena sta nad njimi Eli-
sabeth B in Carlo Pignatelli.
Gre za običajne razkošne
materiale, krinolinaste kroje
z umetelnim trapiranjem in
pošitimi dodatki v obliki bleš-
čic, kristalčkov in umetnega
cvetja.
Neobičajne so resnično zgolj
barve in seveda celoten styling.
Pri katerem odpade deviški
pajčolan na glavi, tudi baroč-
ni svedrci, šinjoni in ostale ro-
mantične pričeske. Lasje so
prosto padajoči, nagajivo fr-
fotavi ali atraktivno razmrše-
ni. Torej rušenje še enega tra-
dicionalnega stereotipnega pra-
vila, ki je še do včeraj zapove-
dovalo, da morajo biti k de-
koltirani obleki daljši lasje ob-
vezno speti v dvignjeno priče-
sko.
Po navdih za slovesno pri-
česko so odšli k »rdeči« po-
ročni modi tudi dijaki sred-
njih poklicnih frizerskih šol,
ki so se pred kratkim na pri-
reditvi Izrazna moč las, poi-
grali z neobičajnimi linijami
in drznimi barvami. Za tiste,
ki jim je všeč in si upajo...
Bi katero izmed lasnih kreacij mladih slovenskih frizerjev izbrali za svojo poročno pričesko?
(Foto: STANE JERKO)
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Št. 27 - 4. julij 2002
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 27 - 4. julij 2002
43	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 27 - 4. julij 2002
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 27 - 4. julij 2002
^ INFORMACIJE
45
Št. 27 - 4. julij 2002
46
ZA RAZVEDRILO
Št. 27 - 4. julij 2002
INFORMACIJE
47
VODNIK
Gledališče
Jlovensko ljudsko gleda-
je: 4. 7. in 5. 7. ob 21. uri
Ijski grofje, predstava na
irem gradu. Odhodi avto-
sov izpred SLG ob 19.30,
.00 in 20.30. Cesta na grad
zaprta.
Hermanov brlog: 6. 7. ob
. uri lutkovna predstava Za-
id čarovnice Mračnice Ob-
^ilnice.
Velenjski grad: 4. 7. ob 21.
i komedija Ti moški.
Knežji dvorec Celje: 4. 7.
I 21. uri Plesna predstava;
7. ob 20. uri Eksperimen-
Ino - raziskovalno gleda-
iče.
Lapidarij Pokrajinskega
uzeja: 6. 7 ob 21. uri Ko-
odrama.
Mladinski center Celje: 6.
od 10. do 23. ure filmski
ičer, drama.
Koncerti
Marijina cerkev v Olim-
i: 6. 7. ob 20. uri Ars longa,
isambel za staro glasbo -
uba.
Narodni dom Celje: 9. 7.
b 20. uri Koncert Juan Va-
e, bariton in Leon Engel-
lan, klavir.
Atrij Majolke: 10. 7. ob
3.30 Večer besede in glas-
e.
Žička kartuzija: 4. 7 ob
D.30 koncert Jazz brass tro-
ilnega kvinteta iz Ljublja-
e.
Razstave
OŠ Rečica ob Savinji: do
, 7. razstava del Marjane Ver-
iuč in narodopisna razstava
>elo mojstra hvali - rečiški
ibrtniki.
Zdravilišče Olimje Podče-
rtek: razstava likovnih del
lada Parežnika iz Mozirja,
0	31. 7
Galerija Borovo Celje: raz-
tava likovnih del Jožeta Ba-
iicchinija, do 25.7.
Razstavni prostor NLB
d. Ljubljana poslovalni-
1	Šoštanj: razstava Draga
ledveda do konca septem-
ra.
Grad Slovenska Bistrica:
ure Cekuta pod naslovom
^ove poti, do 1. 9.
Galerija sodobne umet-
losti: pregledna razstava
lel Žarka Vrezca, do 6. 7.
jer Jožeta Tisnikarja, Zden-
pa Huzjana in Mirsada Be-
liča, do 3. 8.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad: razstava li-
kovnih del učencev OŠ iz Ce-
lja in Petrovč, do 15. 7.
Velenjski grad: razstava ob
35-letnici smrti slikarke El-
de Piščanec do 28. 9.; 5. 7.
ob 19. uri odprtje slikarske
razstave diplomantov Akade-
mije za likovno umetnost v
Ljubljani.
Galerija Borovo v proda-
jalni Borovo razstavlja Jože
Baracchini, do 24. 7.
Razstavni prostor uprav-
ne zgradbe Gorenje razsta-
va likovnih del akademske-
ga slikarja Hama Ibrulja, do
20. 7.
Projektna pisarna Celje
zdravo mesto: fotografska
razstava Ivana Strmoleta, do
12. 7
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Vedute celjskih kra-
jev v 19.stoletju, do 15. sep-
tembra.
Center Celja in galerija
Volk: 6. 7. ob 11. uri otvori-
tev razstave Celje - knežje me-
sto, do 31. 7.
Likovni salon Celje: raz-
stava tekstilij Janje Urbane,
do 10.8.
Galerija Mozaik: razsta-
va likovnih del iz stalne zbir-
ke.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje:
razstava likovnih del slikar-
ske šole Umbra, do 31. 7.
Mladinski center Celje:
razstava del akademske slikar-
ke Damjane Stopar, do 31. 7.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: razstava Zjutraj pred
ogledalom, do 20. 9.
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog do 31.
7. Stari pisker Zatirani, a nik-
dar poteptani; atelje Josipa
Pelikana Josip Pelikan v pla-
ninah.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indigo.
Delavnice^
seminarji...
Mladinski center Celje: 4.
in 5. 7. od 9. do 14. ure Obli-
kovanje glinenih izdelkov in
od 18.30 do 20. ure samoo-
bramba za ženske in od 8. 7.
do 12. 7. od 9. do 14. ure us-
tvarjalna delavnica in od 18.30
do 20 ure tae-bo.
Galerija sodobne umet-
nosti Celje: počitniške likov-
ne delavnice vsak dan od tor-
ka do petka med 9. in 12. uro.
Prireditve
Festival Žalec: 5. 7. ob 9.
uri v dvorcu Novo Celje Kdo
sem, aH vem?, 6. 7. ob 21.
uri v športnem centru Žalska
noč (Anyway, MI2, Zoran
Predin, Tabu), 7. 7. ob 19. uri
v telovadnici 1. OŠ Žalec T V
Dober dan show, 8. 7. ob 21.
uri Večer ciganske glasbe, 9.
7. ob 22. uri Plesno cyber ve-
čer, 10. 7. Latino jazz večer.
Malteški dnevi na Polze-
li: 6. 7. ob 17 uri Grad Ko-
menda - prihod malteške ko-
njenice, izobešanje malteš-
ke zastave..., ob 20. uri v parku
graščine Šenek promenadni
koncert.
Rečica ob Savinji: 6. 7. ob
20. uri Večer pod trško lipo.
Slomškov dom na Ponik-
vi: 7. 7 ob 15. uri Kmečko
popoldne pod lipo - Prisega
ob polnoči.
Središče Celja: 6. 7. ob 10.
uri festival poulične zabave.
Lapidarij Pokrajinskega
muzeja: 5. 7. ob 20.30 Be-
sednica na prostem.
Ostalo .
Mladinski center Celje:
29. 6. ob 18. uri Evropski
film, filmski večer.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: v Otroškem muze-
ju Hermanov brlog do 31 8.,
vsako soboto ob 10. uri, lut-
kovne, plesne in gledališče
predstave za otroke; Herma-
novo poletno počitniško do-
poldne: 4. 7. ob 11.uri Da ne
pozabim, 5. 7. ob 11.uri Ri-
šem s prsti; Počitniški bolšji
sejem 6. 7. od 9. do 12. ure
pod balkonom muzeja, sku-
paj z vami otroci in Antiko
Celje.
Osrednja knjižnica Celje:
5. 7. ob 20.30 v lapidariju na
prostem ob Savinjskem na-
brežju, zaključek spomla-
danskih Besednic.
Likovni salon Celje: 6. 7.
od 8. do 14. ure Vstop prost
3.
Središče Celja: 6. 7. od 9.
do 13. ure Srečanje turistič-
nih društev celjske regije.
Repertoar SLG za
sezono 2002/2003
Miro Glavan
KREONTOVA ANTIGONA
UUBEZNI GEORGA WASHINGTONA
Režiser: Marjan Bevk
Ivan Cankar
ZA NARODOV BLAGOR
Režiser: Želimir Mesaric
Miroslav Košuta
VITEZ NA OBISKU
Režiser: Miha Alujevič
William Shekespeare
TROLIUS IN KRESIDA
Režiser: Dušan Jovanovič
Jean Baptiste Poquelin Moliere
TARTUFFE
Režiser: Mile Korun
Ervin Fritz
MIRAKEL O SVETI NEŽI
Režiser: Vinko Moderndorfer
Fran Levstik
MARTIN KRPAN
PRIPOVEDNI VEČER ZA ENEGA IGRALCA
Strokovni sodelavec: Miha Alujevič
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 4. 7. do 10. 7.
ob. 18. in 20. uri ZF pusto-
lovščina Časovni stroj.
Mali Union: od 4. 7. do
10. 7. ob 19.30 triler-drama
Vse za sina.
Kino Metropol: od 4. 7. do
10. 7. ob 19. uri komedija Se-
stre, ob 21. uri drama John
Q.
Poletni kino v atriju Prot-
hasijevega dvorca: od 4. 7.
do 10. 7. ob 22. uri ZF pusto-
lovščina Časovni stroj. V pri-
meru slabega vremena bo
predstava v kinu Union ob
22.15.
Kino Žalec: 6. 7. ob 18.30
drama K-PAX in ob 20.30
najstniška komedija 40 dni
& 40 noči; 7. 7. ob 18.30
najstniška komedija 40 dni
& 40 noči in ob 20.30 dra-
ma K - PAK.
Kino Šmarje pri Jelšah:
5. 7. in 7. 7. ob 20. uri kome-
dija Dekleta zgoraj brez.
Kino Velenje v hotelu Pa-
ka - Velika dvorana : 4. 7.
in 7. 7. ob 18. 30 romantična
komedija Načrtovalka po-
rok in ob 21. uri triler Soba
za paniko; 5. 7. ob 18.30 kri-
minalka Mož, ki ga ni bilo,
ob 21. uri triler Soba za pa-
niko in ob 23.15 romantič-
na komedija Načrtovalka po-
rok; 6. 7. ob 18.30 in ob 21.
uri romantična komedija Na-
črtovalka porok in ob 23.15
triler Soba za paniko; 8. 7.
ob 21.30 triler Soba za pa-
niko; 9. 7. ob 21. uri triler
Soba za paniko; 10. 7. ob
21.	uri romantična komedi-
ja Načrtovalka porok.
Kino Velenje - Mala dvo-
rana: 5. 7. ob 19. uri roman-
tična komedija Načrtoval-
ka porok in ob 21.30 kri-
minalka Mož, ki ga ni bi-
lo; 6. 7. ob 20 uri kriminal-
ka Mož, ki ga ni bilo in ob
22.	uri triler Soba za pani-
ko; 7. 7. ob 17. uri otroška
matineja, komedija Kre-
menčkovi 2 - Viva ročk Ve-
gas in ob 20. uri kriminal-
ka Mož, ki ga ni bilo; 8. 7.
ob 20. uri kriminalka Mož,
ki ga ni bilo.
Kino RTC Unior Zreče: 5.
7. nočni kino ob 21. uri ko-
medija Konec šole; 7, 7. ob
18. in 20 uri ter 8. 7. ob 20.
uri komedija Konec šole.
PLANINSKI
KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi 13. in 14. juli-
ja v Italijo na Greta Forata
(Greta di Flaudana) in Co-
glians (Hohe Warte). Odhod
bo v soboto 13. julija ob 4.
uri z avtobusnega postajališ-
ča ob Glaziji. Prijave do 8.
julija na tel 03 545-29-27 ali
040 324-669.
Projektna pisarna Celje -
zdravo mesto in Športno
društvo Gaberje vabita odra-
sle med 20. in 65. letom sta-
rosti na testiranje telesne pri-
pravljenosti s hojo na 2 km.
Pridružite se jim lahko v so-
boto 6. julija med 8. in 11.
uro na Savinjskem nabrežju.
Vse dodatne informacije na
tel. 492 59 40.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika teda ki2>m rc "i
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA
HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
Št. 27 - 4. julij 2002
48
ZANIMIVOSTI
Po_ici_a na gavgah
Pred slabima dvema tednoma je skrivnostno zmanjkalo elektrike na koncertu za Knež-
jim dvorcem. Malo pred tem je prizorišče poplavilo skoraj vse, kar premore celjska poli-
cijska postaja, menda zato, ker se je stemnilo nekaj okoliškim stanovalcem. Policisti še
vedno samo skomignejo, če jih kdo pobara, kam da so izginili vsi električni presežki iz
Krškega. Na popravnem izpitu prejšnji konec tedna pa so Šankrokovci jasno pokazali, kaj
si mislijo o poJci_skih presežkih...	Foto: GK
Zaso-
ljena
magla
Josipa Lisac je nespor-
no ena največjih glasbenih
div, ki jo obožujemo od
Vardarja do Triglava. Tako
velika, da je bil prejšnji pe-
tek Narodni dom v hipu raz-
prodan. Pa čeprav so karte
prodajali po zasoljenih ce-
nah, kot da bi šlo za ne-
kajdnevni festival. Kar po-
meni, da Celje le ni tako
obubožano, kot si radi raz-
lagamo. Ali pa so obože-
valci postrgali zadnje used-
line iz šparovcev.
Foto: GK
Št. 27 - 4. julij 2002