št. 26/15. oktober 2011 K- Prireditve ob občinskem prazniku ... str. 2 Gradnja vodovoda Vrh-Globoko-Radoblje je pred vrati ... str. 3 Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ... str. 7, 8, 9 " / Avtobusni prevozi v Občini Laško ... str. 10 ■ ^Tr .4:, i V r' I (O1 t Dnevi evropske kulturne dediščine 2011 v Laškem ... str. 19 B M 60-letnica Strelskega društva Dušana Poženela ... str. 38 U " i V • " s. - [ '-j fV Drage bralke, dragi bralci! Našemu mestu je letos pripadla čast, da so se prav v njem začeli slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine. Korenine te vseevropske prireditve segajo v čas, ko se je rojevala naša država, v Svetu Evrope pa so se takrat spraševali, kako prepričati Evropejce, da bi razumeli, da jih kulturna dediščina povezuje in hkrati ločuje. Svojo kulturno dediščino, kije nekaj najbolj dragocenega, kar narod ima, dvajset let pozneje vsako leto septembra predstavlja že 49 držav. Ali drugače: na ogled je 30 tisoč kulturnih spomenikov in arheoloških najdišč, obiskovalcev pa je kar 20 milijonov. Eno od poslanstev DEKD je tudi zvišanje zavesti o vrednosti in bogastvu kulturne raznolikosti Evrope. A najprej se je treba zavedati vrednosti in bogastva svoje kulturne dediščine, tiste na lokalni ravni. In začeti je treba zgodaj, že pri otrocih. Kot to počnejo v Muzeju Laško, kjer so se odločili, da bodo za otroke organizirali rojstnodnevne zabave: prijetno s koristnim, bi lahko rekli, mali vedoželjneži pa bodo tako dobili odlično popotnico za vse življenje. Še kako pomembno je osnovnošolsko izobraževanje. Aktualnih učnih načrtov resda ne poznam, ne spomnim pa se, da bi, takrat ko sem sama gulila šolske klopi, kaj povedali, na primer, o Avguštinu Stegenšku, rojenemu v Tevčah, ki velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine. Ali o kartuziji Jurklošter, eni od štirih kartuzij na Slovenskem, poleg Žič, Pleterij in Bistre. Za naštete je verjetno večina Slovencev že slišala, za Jurklošter, ki je bil dolga leta spregledan, pa še bodo, če bodo le vsi, ki jim je za to mar, še naprej delali s tako vnemo kot doslej. Ker je tega vreden in si to zasluži. Pogosto visoko cenimo tisto, kar smo videli kje drugje, še posebej pa se radi pohvalimo s tistim, kar smo videli zunaj naših meja. Pohvalimo se s tistim, kar imamo pred pragom! To je delo naših prednikov, naše dediščine, del naše identitete. In ko bomo to spoznali in znali ceniti, bomo do tega čutili pripadnost, spoštovanje, dolžnost ohranjati. Pa še nekaj je pomembno: prisluhnimo tistim, ki nas žal lahko vsak čas zapustijo. Če bomo čakali, lahko marsikaj za vedno utone v pozabo. Prisluhnimo jim, ker so tega vredni in si to zaslužijo. Jasmina Štorman, glavna urednica RADIJSKA ODDAJA ZUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Namestnik odgovorne urednice: Branko Hostnik Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - Jesenski utrinek s poti na Malič občina(^)obc Iplttftft < M i rti* Čili i A tO(i Naslednja številka izide 15. decembra 2011. Prispevke in oglase je treba oddati do 1. decembra 2011 na e-naslov bilten@lasko.si. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE LAŠKO Nedelja, 6. november 2011 - Cerkev sv. Lenarta, Vrh nad Laškim 11. žegnanje konj na tradicionalno šentlenartsko nedeljo Organizator: Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim Ponedeljek, 7. november 2011 ob 18.00 - Kulturni center Laško Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Organizator: Občina Laško, STIK, JSKD OI Laško Torek, 8. november 2011 ob 20.00 - Thermana Laško Koncert vokalne skupine Vodomke Laško v počastitev občinskega praznika - Laško svoj praznik slavi Organizator: Thermana Laško Sreda, 9. november 2011 ob 17.00 - Avla OŠ Primoža Trubarja Laško skozi oči učencev - šola v Laškem nekoč in danes ob sliki, petju, skečih, plesu, glasbi Organizator: OŠ Primoža Trubarja Sreda, 9. november 2011 ob 18.00 - Center starejših - Hiša generacij Laško Kulturna prireditev Naj te poboža moja beseda - večer ljubiteljskih pesnikov občine Laško Organizator: Center za socialno delo Laško, Center starejših - Hiša generacij Laško Sreda, 9. november 2011 ob 19.30 - Vila Monet Koncert citrarke Janje Brlec Organizator: Vila Monet Četrtek, 10. november 2011 ob 18.00 - Kulturni center Laško Koncert komornih skupin Laške pihalne godbe Organizator: Laška pihalna godba Četrtek, 10. november 2011 ob 20.00 - Zlata dvorana Zdravilišča Laško Koncert MPZ Laško Organizator: Moški pevski zbor Laško 15. MARTINOVO V LAŠKEM Petek, 11. november 2011 ob 8.00 - Valvasorjev trg in tržnica Martinov sejem Organizator: Občina Laško Petek, 11. november 2011 ob 10.30 - Farna cerkev sv. Martina Sveta maša na Martinov dan Organizator: Župnija Laško Petek, 11. november 2011 ob 18.00 - Knjižnica Laško Drago Medved in Tomo Jeseničnik: Vinske bravure, predavanje in družabni večer ob petju in žlahtni kapljici Organizator: Knjižnica Laško Sobota, 12. november 2011 ob 8.00 - Zbirno mesto pri TlC-u Laško 13. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega z uradno predajo tematske pohodne poti Organizator: Občina Laško, STIK, Planinsko društvo Laško Sobota, 12. november 2011 ob 18.00 - Kulturni center Laško 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz laške okolice in prikaz Ko je mošt vino postal Organizator: Občina Laško, STIK, Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, JSKD OILaško Nedelja, 13. november 2011, od 8.00 dalje - Aškerčev trg Martinov sejem Organizator: STIK, TD Laško Nedelja, 13. november 2011 ob 10.30 - Farna cerkev sv. Martina Praznična sveta maša Organizator: Župnija Laško Nedelja, 13. november 2011 ob 11.30 - Aškerčev trg Martinova nedelja ob farnem prazniku z godbeniki, pevci in godci Organizator: Občina Laško, Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, STIK, TD Laško Občinska uprava Obnova starega mestnega jedra Laškega V sklopu obnove starega mestnega jedra se bodo izvedli trije podprojekti: obnova večnamenskega objekta na Val-vazorjevem trgu, obnova tematske poti na grad Tabor in obnova graščinskega dvorišča. Občina Laško je za sofinanciranje projekta pridobila sredstva Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na podlagi javnih razpisov so bila že oddana dela za obnovo večnamenskega objekta in tematske poti. Ta dva podpro-jekta sta se septembra že začela izvajati. Izvajalec obnove večnamenskega objekta na Valvazorjevem trgu je podjetje Remont, d. d., iz Celja, strokovni nadzor pa izvaja podjetje Grin Gradbeni inženiring, d. o. o., iz Zagorja. Obnovili bomo fasado, okna in streho. Večnamenski objekt na Valvazorjevem trgu (PŠ Dušana Poženela v Laškem) bo postal Glasbena šola Laško - Radeče. V letošnjem letu bomo za potrebe glasbene šole uredili še zgornje nadstropje, prenovo drugih prostorov pa bomo nadaljevali naslednje leto. Tematsko pot na grad Tabor obnavlja podjetje AGM Nemec, d. o. o., iz Laškega, strokovni nadzor pa izvaja podjetje Pro-ming, d. o. o., iz Celja. Poleg obstoječih stopnic z Aškerčevega trga do Poti na grad bo obnovljena tudi javna razsvetljava ob poti. Te stopnice so v zelo slabem stanju in, kar se estetike - | Naložba v vašo prilminost OrcFWLIILi UtlNO hPWMJIW CVRUW ČVitVJ t- J Jti 1 i tiče, predstavljajo negativen objekt v starem mestnem jedru. Pravzaprav so celo tako dotrajane, da skoraj ne opravljajo več svoje osnovne funkcije. Tretji podprojekt, obnova graščinskega dvorišča, naj bi se pričel izvajati v začetku prihodnjega leta. Boštjan Polajžar Izgradnja vodovoda Vrh-Radoblje-Globoko in sopolaganje kanalizacije Radoblje V petek, 23. septembra, so naročnik Občina Laško in izbrani izvajalci v sejni sobi Občine Laško slavnostno podpisali pogodbe za izvedbo projekta Izgradnja vodovoda Vrh-Rado-blje-Globoko in sopolaganje kanalizacije Radoblje, v sklopu katerega se bo zgradilo približno 39 km vodovoda, 15 spremljajočih objektov (vodohrani, črpališča, raztežilniki ...), v naselju Radoblje pa se bo sočasno z izgradnjo vodovoda položila tudi fekalna kanalizacija, dolga 1,3 km, s črpališčem. Občina Laško je na podlagi izvedenega javnega naročila za izbor izvajalcev izgradnje vodovoda Vrh-Radoblje-Globoko in sopolaganje kanalizacije Radoblje izbrala najugodnejše ponudnike. Javno naročilo je bilo namreč razdeljeno na štiri sklope. Za tri sklope je bil kot najugodnejši izbran ponudnik Gorenje Projekt, d. o. o., iz Velenja, kije oddal skupno ponudbo s podjetjem Veko, z. o. o., iz Velenja. Za četrti sklop pa je bil izbran ponudnik Gradbena mehanizacija Darko Trbovc, s. p. Pogodba je bila podpisana en mesec pozneje, kot smo predvidevali, saj se je eden od ponudnikov pritožil in vložil revizijski zahtevek. Naročnik je na prvi stopnji revizijski zahtevek zavrgel, vendar se je ponudnik nato IS Naložba v vašo prihaincst OnfVUlU UtINU ii-V.-JJPA tVRUiVJ L^K zoper zavrženje zahtevka pritožil še na Državno revizijsko komisijo. Ta je odločila, da naročnik ni kršil veljavne zakonodaje pri oddaji predmetnega javnega naročila in da je pritožba neutemeljena. Vrednost gradnje znaša dobrih 1.850.000 EUR z DDV-jem. Projekt Vodovod Vrh-Radoblje-Globoko delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, sredstva v višini 700.000 EUR so zagotovljena v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobji 2007-2013 in 2010-2012, 4. razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, na proračunski postavki SVLR. Namen investicije je doseči boljšo vodooskrbo z neoporečno pitno vodo prebivalcev krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Vrh nad Laškim in Marija Gradec. Cilj investicije je s pitno vodo oskrbeti prebivalce naselij Zabrež, Povčeno, Globoko in zgornje Strensko, Radoblje vključno z zaselkom Pod Kolarnico, Lažiše, Vrh, Konc, Stopce, Kladje, Dol pri Laškem, Selo pri Laškem in Brodnice. Boštjan Polajžar Simbolična trgatev stare trte Lani smo v znak prijateljstva in dobrega sodelovanja z Mestno občino Maribor posadili trto, katere cepič smo dobili na Lentu na tradicionalnem 31. obrezovanju Stare trte. Za skrbnika trte je bil izbran Slavko Koz-mus, ki je čez vse leto dobro skrbel za njeno rast. 22. septembra je bila tako na občinskem dvorišču že simbolična trgatev prvih grozdov te trte. Gospod Kozmus in njegova žena sta poskrbela tudi za pijačo in jedačo, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Branko Hostnik 3 Novi vodj'a Urada za gospodarske javne službe, okolje in prostorH^^I Andrej Kaluža, univerzitetni diplomirani inženir strojništva iz Dola pri Hrastniku, je novi vodja Urada za GJS, okolje in prostor na Občini Laško. Na tem mestu je zamenjal Tomaža Novaka, ki je prevzel direktorsko mesto v Komunali Laško. Kaluža je delovno mesto vodje urada nastopil 14. julija. Kje ste delali pred zaposlitvijo na Občini Laško? Pred zaposlitvijo na Občini Laško sem delal v gospodarstvu, predvsem na področju investicij, energetike in vzdrževanja. Nazadnje pa sem opravljal dela in naloge v družbi Thermana, d. d., Laško. Kako se vam je uspelo vpeljati v novo delovno okolje? Mislim, da sem se že zelo dobro vpeljal v novo okolje, ekipa in sodelavci pa so mi tudi zelo v pomoč. Kot vodja urada ste verjetno prevzeli veliko obveznosti in odgovornosti? S tem se zelo strinjam, kajti Občina Laško je teritorialno zelo velika (približno 200 km2), moja naloga pa je predvsem kvalitetno vodenje in izvajanje del in nalog urada s področja urejanja prostora in posegov v prostor, gospodarskih javnih služb, vodenja občinskih investicij in investicijskega vzdrževanja občinskega premoženja, javnih naročil, varovanja okolja, zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi nesrečami, v zvezi z opremljanjem stavbnih zemljišč, odmer komunalnega prispevka, odmer nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, urejanja prometa itd. Občinska uprava Vaši cilji za naprej? Kvalitetno opravljanje nalog za zadovoljstvo občanov Občine Laško. Branko Hostnik Energetsko svetovalna pisarna v Laškem Občina Laško je z Ministrstvom za gospodarstvo sklenila pogodbo, ki določa, da bo tudi v Laškem delovala energetsko svetovalna pisarna. Od oktobra naprej bo odprta ob petkih med 13. in 15. uro. Svetovalec bo prisoten v primeru, da bo prijava poslana teden dni pred predvidenim obiskom. Interesenti za svetovanje se lahko naročite po telefonu 03 733 87 26 (Glavna pisarna Občine Laško), sporočiti pa morate naslov in temo želenega svetovanja. INVESTICIJE Izgradnja vodovoda v Curnovcu Julija in avgusta je potekala izgradnja vodovoda na območju Curnovca. Vodovod je dolg 1.780 m, nanj pa je na novo priključenih šest gospodinjstev, ki imajo tudi kmetije z živino. Izgradnja vodovoda v Marija Gradcu Težko si je predstavljati, da so imeli samo pet minut iz centra Laškega do nedavnega težave z vodooskrbo. Teh odslej ne bo več. Predel nad Marija Gradcem nad domom Antona Tanca je bil namreč septembra oskrbljen s kva- litetnim javnim vodovodnim omrežjem. Dolgo je 1.350 m, nanj pa se bo na novo priključilo osem gospodinjstev. Izgradnja II. faze fekalne kanalizacije v Rimskih Toplicah Izgradnja fekalne kanalizacije v Rimskih Toplicah se je pričela v letu 2010 in se počasi zaključuje. Povsod, kjer se je polagala kanalizacija, se je uredila tudi druga infrastruktura. Predvidevamo, da bomo objekte v Rimskih Toplicah na čistilno napravo začeli priključevati v letu 2012. Kanalizacijsko omrežje Na čistilno napravo v Modriču so preko kanalizacijskega omrežja priključena 703 gospodinjstva. Občina pripravlja nov odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih vod s tarifnim sistemom. Predvidevamo, da bi nov odlok pričel veljati z novim letom, tedaj pa naj bi vsem tistim, katerih odpadne vode že čistijo na čistilni napravi, pričeli zaračunavati storitev po ceni 0,78 EUR/m3. Trenutno se vodijo aktivnosti za pri- četek gradnje kanalizacije na Poženelovi ulici (stanovanjske hiše), delu Valentini-čeve ulice, delu Kidričeve ulice, Pod gradom ter v Debru (II. faza), Rečici (II. faza) in na Marija Gradcu (II. faza). Izvedba protipoplavnih ukrepov na Rimski cesti v Laškem Po lanskih poplavah občina še tesneje sodeluje z državnimi institucijami, da bi se prestavitev marijagraškega ovinka čim prej začela in da bi s posameznimi ukrepi povečali poplavno varnost. V zaključni fazi so aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za prestavitev struge, država pa zagotavlja, da bo kmalu začela s postopki za izbor izvajalca. Avgusta je podjetje Nivo, d. d., pričelo višati nasip na desni strani Savinje na območju Rimske ceste v Laškem. S povišanjem za pol metra se bo zagotovilo, da se bo voda pozneje prelivala čez nasip. Strokovnjaki so izračunali, da bo nova kota nasipa na 20-letnih vodah, kar bi bistveno izboljšalo poplavno varnost blokovskega naselja. Občinska uprava Gradnja infrastrukture na delu Podšmihela Septembra so se pričeli polaganje meteorne kanalizacije, izgradnja javne razsvetljave in instalacij za optiko ter izvedba ceste na delu Podšmihela v dolžini 200 m do Poštarskega doma. Dela bodo dokončana novembra. Obložitev Lave v Jagočah Podjetje CM Celje je po naročilu Ribiške družine Laško in Občine Laške septembra dodatno obložilo brežine Lave, s čimer so se izboljšale razmere za ribiško dejavnost. Luka Picej Odprava posledic poplav med 16. in 20. septembrom lani na občinski infrastrukturi Vlada RS je na lanski decembrski seji sprejela delni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, s katerim je zagotovila sredstva za obnovo občinske infrastrukture. Ta so se na podlagi sklenjene pogodbe septembra letos dodelila občini kot poseben transfer z državne ravni. Nepovratna sredstva bodo občini izplačana na podlagi zahtevkov, ki morajo vsebovati dokazila o porabi sredstev proračunske rezerve in dokazila, da so sredstva oddana skladno z zakonom o javnem naročanju, predloženimi izvajalskimi pogodbami s predračuni ter situacijami, ki jih je potrdil nadzornik občine. Nepovratna sredstva bodo porabljena namensko za sanacijo objektov komunalne infrastrukture, ki zajemajo sanacijo lokalnih cest in javnih poti ter gozdnih cest. Sredstva, dodeljena za sanacijo objektov komunalne infrastrukture, skupaj znašajo 444.700 EUR. V okviru navedenega zneska se izvaja tudi obsežnejša in tehnično zahtevna sanacija plazu na javni poti Sedraž-Brune. Sanacijska dela na posameznih cestnih odsekih se že izvajajo in bodo predvidoma zaključena oktobra. Sanacija plazu na javni poti Sedraž-Brune armaturni koš v zgornjem delu pilotov povezan z armaturo v AB-vencu. Skupni poseg se izvaja na dolžini približno 85 m. Izvedena sta tudi prestavitev komunalnih vodov in odvodnjavanje. Sanacijska dela izvaja podjetje AGM Nemec, d. o. o., na podlagi projektne dokumentacije, ki jo je izdelalo projektno podjetje Geoportal, d. o. o., Ljubljana. Finančna sredstva za izvedbo sanacije je zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor v okviru delnega programa odprave posledic po neurju v letu 2010. Obnova lokalne ceste Brstovnica-Laziše Plaz se je sprožil med vodno ujmo decembra lani. Odlomni rob se je formiral na dolžini približno 35 m in je potekal od obeh zunanjih koncev proti sredini do polovice cestnega telesa. Gmota plazu, ki se je sprožila, je zdrsnila po lijaku v dolino. Javna cesta je bila popolnoma neprevozna. Glede na geološko-geomehanske značilnosti plazu in zaradi potrebe po zavarovanju širšega plazovitega območja se je os ceste zamaknila v hribinski del z izkopom brežine po kampadah in zavarovanjem z AB-opornim zidom. Globalna stabilnost terena bo dosežena z AB-mikropiloti na spodnji strani ceste v celotni dolžini odlomnega roba. Za doseganje zveznosti konstrukcije je Avgusta smo zaključili z II. fazo obnove cestnega odseka lokalne ceste Brstovnica-Laziše, dolgega 1.038,60 m. Obnovitvena dela so obsegala stabilizacijo vozišča, ureditev odvodnjavanja ceste in izvedbo dvoslojne asfaltne prevleke. Dela je izvajalo podjetje AGM Nemec, d. o. o. Septembra so bila dokončana tudi dela iz I. faze, ki so se izvajala lani in so ostala neizvedena zaradi stečaja pogodbenega izvajalca del Cestnega podjetja Maribor. Dela so v glavnem obsegala izvedbo finega asfalta na cestnem odseku, dolgem približno 300 m, ureditev bankin in humuniziranje brežin. Sanacija plazov na lokalni cesti Laško-Ojstro-Čemršnjice-Reka Septembra smo pričeli sanirati preostale plazove na lokalni cesti Laško-Ojstro-Čemršnjice-Reka. Glede na geološke raziskave je najoptimalnejša stabilizacija brežin z metodo Patent Vegetation Strips, ki je cenovno ugodnejša, hkrati pa v naravno okolje posega v najmanjši možni meri in mu povrne prvotni videz. Stabilizacija se izvaja po V drugi polovici septembra se je pričela sanacija plazu Obrežje - Maj-land nad Zidanim Mostom, ki se je zaradi obilnega deževja sprožil med 18. in 19. septembrom lani v strmem pobočju nad tovorno železniško postajo Zidani Most. Popolnoma je prekinil Popolna zapora javne poti od trgovine Izbira čez Brance do Podšmihela Pri tunelu na javni poti trgovina Izbi-ra-Brance-Podšmihel se je 16. avgusta sprožilo več kamenja. Tunel je bil takoj popolnoma zaprt za ves promet in tako bo ostalo do nadaljnjega. Trenutno se iščejo možne rešitve za ureditev tega odseka javne poti. edino cestno povezavo z zaselkom in tako od sveta odrezal 32 hiš, v katerih živi več kot 60 ljudi. Investitor je Direktorat za železnice in žičnice na Ministrstvu za promet. Dela bodo potekala približno osem mesecev. Andrej Kaluža Območja kratkotrajnega parkiranja v Laškem Septembra smo v centru Laškega uredili območja, namenjena kratkotrajnemu, 10-minutnemu brezplačnemu parkiranju, ki lajšajo hitre opravke v mestu (vožnja otrok v šolo in iz nje, opravki na pošti, zavarovalnici, v lekarni ...). Gre za območja: pri OŠ Primoža Trubarja in Zavarovalnici Triglav (tri parkirna mesta), pošti (eno parkirno mesto) in Lekarni Cizej (dve parkirni mesti). Parkiranje je možno čez dan, ponoči pa ga lahko uporabljajo tudi bližnji stanovalci. Režim na teh parkirnih mestih bo nadzoroval Medobčinski inšpektorat. Aljaž Krpič Občinska uprava naslednjih fazah: izkop zgornjega ustroja, položitev mehkih specialnih mrež po vozišču in čez nasipno brežino, sidranje mrež, zasip mrež s tamponskim materialom in utrjevanjem, montaža vodopre-pustnih zaplat v območju nasipne breži-ne in dodatni zasip brežine za zaplatami ter utrjevanje in ozelenitev brežin s travno rušo. Takšna sanacija je končana v zelo kratkem času. Ljubica Vižintin Vodovod Bratec-Trobni Dol Zaselek v Trobnem Dolu s hišnimi številkami 29, 29 a, 30 in 31 se oskrbuje iz lastnega vodnega vira. Ta ni dovolj izdaten, pa tudi voda je iz mikrobiološkega vidika neustrezna. Občina Laško bo zato oktobra pričela z izgradnjo javnega vodovoda, s čimer bo občanom zagotovila ustrezno pitno vodo. Sanacija plazu Obrežje - Majland nad Zidanim Mostom 6 Občinska uprava Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. list RS št. 69/03, 18/2004-ZVKSES, 47/2006-ZEN, 9/2007 Odl. US: P-31/06-4, 18/2007 Skl. US: U-I-70/04-18, 45/2008-ZVEtL, 57/2008, 90/2009 Odl. US: U-I-128/08-23, Up-933/08-18 in 62/2010-ZUPJS), Pravilnika o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006, 11/2009), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.) in 8/2010), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre in 62/2010-ZU-PJS), Odloka o splošnih pogojih Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju najemnin (Ur. list RS, št. 65/2010 in 45/2011) in sklepa Odbora za gospodarski razvoj občine z dne 16. 9. 2011, Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, o b j a v l j a JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. PREDMET RAZPISA 1. 1. Predmet razpisa Občina Laško (v nadaljevanju: razpisnik) v svojem imenu razpisuje oddajo v najem okvirno 11 neprofitnih najemnih stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2012 in 2013. Število oddanih stanovanj bo odvisno od števila praznih in na novo pridobljenih stanovanj, ki bodo na razpolago v letih 2012-2013, oziroma do objave novega razpisa. V primeru dodatnega nakupa stanovanj bo število dodeljenih stanovanj večje. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006 in 11/2009, v nadaljevanju: pravilnik) oproščeni plačila varščine; - lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na določila 9. člena Pravilnika iz predhodne alineje zavezanci za plačilo varščine. Od razpisanega okvirnega števila 11 stanovanj bo predvidoma: - 5 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika oproščeni plačila varščine in se bodo uvrščali na listo A, in - 5 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, in so zavezanci za plačilo varščine ter se bodo uvrščali na listo B. - 1 stanovanje namenjeno za oddajo v najem invalidnim osebam, ki so trajno vezane na uporabo invalidskega vozička. Ti prosilci se bodo uvrščali na ločene liste v okviru liste A (oproščeni plačila varščine) oziroma liste B (zavezanci za plačilo varščine), odvisno od dohodka gospodinjstva. Stanovanja za invalide bodo na voljo zgolj na lokacijah Cesta v Rečico in Aškerčeva cesta, če bo izpraznjeno katero od prilagojenih stanovanj, druga stanovanja pa na območju celotne Občine Laško. Lastnik stanovanj je Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Najemniki bodo najemne pogodbe sklepali z lastnikom neprofitnega stanovanja, oddanega v najem. 1. 2. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopkih za uveljavljanje subvencioniranih najemnin oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času sklepanja najemne pogodbe. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku, oziroma predpisom, veljavnim v času trajanja najemnega razmerja. Najemnina za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov v septembru 2011 znaša 180,52 EUR. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenem s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Stanovanjskim zakonom. 1. 3. Površinski normativi Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine -lista B 1-č ans co od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-č ans co nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-č ans co nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-č ans co nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-č ans co nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-č ans co nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. Razpisnik lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali to želi. Razpisnik lahko odda v najem tudi večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali to želi, pri čemer se razlika v m2 obračuna kot prosto oblikovana najemnina. Površinski normativi, ki zadevajo stanovanja brez plačila varščine, se uporabljajo tudi kot zgornje meje pri izračunu subvencije k najemnini. II. RAZPISNI POGOJI 2. 1. Splošni pogoji Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo na dan objave razpisa stalno prebivališče na območju Občine Laško. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, če imajo v občini večje možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve; - najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2. 2. Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa, tj. v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010, ne presegajo zgornje meje, določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 966,63 EUR. Maksimalne vrednosti so opredeljene v spodnji preglednici v stolpcu LISTA B. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno iz spodnje preglednice, prosilci kandidirajo ali za stanovanja po listi A (oproščeni plačila varščine) ali za stanovanja po listi B (zavezani za plačilo varščine). Velikost gospodinjstva LISTA A LISTA B % Meja dohodka v EUR % Meja dohodka v EUR 1-člansko 90 % do 869,97 od 90 do 200 % nad 869,97 d 1.933,26 o 2-člansko 135 % do 1.304,95 od 135 do 250 % nad 1.304,95 2.416,58 o 3-člansko 165 % do 1.594,94 od 165 do 315 % nad 1.594,94 3.044,88 o 4-člansko 195 % do 1.884,93 od 195 do 370 % nad 1.884,93 3.576,53 o 5-člansko 225 % do 2.174,92 od 225 do 425 % nad 2.174,92 4.108,18 o 6-člansko 255 % do 2.464,91 od 255 do 470 % nad 2.464,91 4.543,16 o Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih točk za zgornjo mejo liste A in spodnjo mejo liste B in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo liste B. Ker obstoječi predpisi in tehnične možnosti ne omogočajo neposrednega pridobivanja podatkov o neto dohodkih po uradni dolžnosti pri Davčni upravi RS, morajo prosilci podatke o neto dohodkih gospodinjstva predložiti sami za navedeno obdobje. Enako obdobje pred razpisom za ugotovitev dohodka gospodinjstva se upošteva tako za ugotovitev upravičenosti kot tudi za obveznost plačila varščine. 2.3. Premoženje prosilca Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo od ožjih članov njegovega gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofi-tno najemnino, - da prosilec ali kdo od ožjih članov njegovega gospodinjstva ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, katerega vrednost presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Izjema so lastniki ali solastniki stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Upošteva se tudi vrednost premoženja, kupljenega na leasing. Vrednost 40 % primernega stanovanja glede na velikost prosilčevega gospodinjstva je razvidna iz preglednice. Velikost stanovanja in vrednost drugega premoženja (vse drugo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini) ob upoštevanju števila članov gospodinjstva ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov gospodinjstva Največja površina lastniškega stanovanja Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja 1-č ans co do 10 m2 15.148,80 € 2-č ans co do 15 m2 18.515,20 € 3-č ans co do 22 m2 23.564,80 € 4-č ans co do 27 m2 27.604,48 € 5-č ans co do 32 m2 31.980,80 € 6-člansko do 35 m2 35.347,20 € Opomba: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upoštevajo stanovanje, točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR, in površinski normativi, predvideni za stanovanja s plačilom varščine. Za vsakega nadaljnjega člana se površina lastniškega stanovanja poveča za 3 m2, najvišja vrednost drugega premoženja poveča za 2.019,84 €. - da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja in morebitne stroške sodnega postopka. 2.4. Osebe, ki ne morejo sodelovati na razpisu Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bila najemna pogodba po sklepu sodišča odpovedana, razen če so poravnali vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja, vključno s stroški sodnega postopka. - pogoj iz prejšnje alineje se nanaša tudi na uporabnike stanovanja, - tisti, ki nezakonito uporabljajo stanovanje v lasti Občine Laško ali Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško in ne plačujejo obveznosti za stanovanje. 2.5. Dodaten pogoj Skladno z določili 4. člena pravilnika razpisnik določa še dodatni pogoj, in sicer: stalno bivališče v Občini Laško. Število točk, do katerih je upravičen prosilec glede na dodatni pogoj, je naslednje: DODATNI POGOJI LISTA A LISTA B 1. Stalno bivanie na o bmočiu Občine aško: nad 5 do 10 let 20 točk 20 točk nad 10 let do 2' let 40 točk 40 točk nad 20 let 60 točk 60 točk Doba stalnega bivanja se točkuje na podlagi potrdila Upravne enote Laško. Upošteva se število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo. III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialne razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom. V primeru, da bo v času razpisa in pred začetkom ocenjevanja objavljen pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika, se za točkovno vre- ■■■■■■■I dnotenje uporablja nov obrazec za ocenjevanje prednostnih kategorij in prosilcev. 3.1. Splošne in dodatne prednostne kategorije prosilcev Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost: mlade družine in mladi ter prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki. Poleg kriterijev iz prejšnjega odstavka se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: - prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo. Prosilec predloži potrdilo o strokovni izobrazbi (fotokopija diplome, spričevala, spričevalom iz tujine se priloži mnenje o priznavanju in vrednotenju izobraževanja); - prosilci z daljšo delovno dobo, tako da se, upoštevajoč določen stanovanjski status, kriterij prizna vsem prosilcem, ne samo tistim brez stanovanja ali podnajemnikom, s čimer se glede upoštevanja delovne dobe prosilci izenačijo. Prosilec predloži kopijo delovne knjižice ali pa prosilčevo delovno dobo zapiše in overi pro-silčev zadnji delodajalec na potrdilu o prejetih dohodkih. - prosilci, ki so vsaj enkrat sodelovali na prejšnjih razpisih in so tudi izpolnjevali razpisne pogoje, tako da so se vsaj enkrat dejansko uvrstili na prednostno listo upravičencev, vendar pa niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Določilo ne velja za prosilce, ki so sodelovali na razpisih, pa niso izpolnjevali razpisnih pogojev in niso bili uvrščeni na prednostno listo upravičencev. Pri prosilcih, ki jim je bilo že dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili, se upošteva udeležba na javnih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje. Upošteva se zgolj udeležba prosilca, ne pa tudi drugih članov gospodinjstva. 3.2. Točkovno vrednotenje prednostnih kategorij Prednostne kategorije prosilcev se za posamezno listo A oziroma listo B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. Mlade družine, mladi: • starost družine do 35 let 90 to čk 90 točk • starost prosilca do 30 let 60 to čk 60 točk PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA 2. Izobrazba prosilca: • VI - višja 50 to čk 50 točk • VII/1 - visoka strokovna/1. bolonjska stopn • VII/2 - univerzitetna ali visoka strokovna s spec. ali maqisteriiem/2. boloniska stopnia a 60 to čk 60 točk • VIII - magisterij ali IX - doktorat 80 to čk 80 točk 3. Prosilci z daljšo delovno dobo: • prosilec je moški - več kot 13 let delovne dobe 50 to čk 50 točk • prosilec je ženska - več kot 12 let delovne dobe 50 to čk 50 točk 4. Uvrstitev prosilca na prednostno listo na prej šnjih razpisih: 50 točk za vsak predhodni razpis, na katerem se je prosilec uvrstil na prednostno listo, ob pogoju, da se je prosilec na predhodnem razpisu uvrstil med upravičence, vendar največ 150 točk 50 -toč 50 50 -to 150 k Če več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: prosilci z daljšo dobo stalnega bivanja na območju Občine Laško, mlade družine, uvrstitev na prejšnjih razpisih, prosilci z daljšo delovno dobo, in izobrazba prosilca. V primeru, da so prosilci prvo opredeljene kategorije še vedno izenačeni, se postopek nadaljuje z naslednjo prednostno kategorijo. IV. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom 8 in vračilom varščine se opredelijo v najemni pogodbi. V. RAZPISNI POSTOPEK 5.1. Obrazci Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, morajo oddati vlogo na posebnem obrazcu Občine Laško. Obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis, bo na voljo od 3. 10. 2011 do vključno 2. 11. 2011 v glavni pisarni Občine Laško, v pritličju Mestne ulice 2 v Laškem, v času uradnih ur. Obrazec vloge je na voljo tudi na spletni strani Občine Laško http://www.lasko.si/. 5.2. Upravna taksa Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v znesku 21,02 EUR za vlogo in izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (ZUT-UPB5, Ur. list RS, št. 106/2010). Upravno takso lahko prosilci plačajo s plačilno kartico ali gotovino v glavni pisarni ali s plačilnim nalogom na račun št.: 01257-4570309136, sklic na št. 11 75566-7111002 - Občinske upravne takse, katerega fotokopijo se nalepi na vlogo. Prosilci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, da so: prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih socialnega varstva, prejemniki varstvenega dodatka po predpisih socialnega varstva ter prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Status upravičenca dokažejo s pravnomočno odločbo. 5.3. Rok za oddajo vloge Vlogo s prilogami morajo prosilci poslati od 3. 10. 2011 do vključno 2. 11. 2011 s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Vlogo s prilogami lahko prosilci oddajo tudi osebno v glavni pisarni Občine Laško v času uradnih ur. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. 5.4. Priloge k vlogi K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine, navedene pod tč. 1., 2., 3. in 5., druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. V primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk. 1. Izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1. 1.2010 do 31. 12. 2010 (za dohodek se štejejo prejemki, kot so: osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek študentskega servisa, invalidnina itd.), odločbo o odmeri dohodnine za leto 2010 ter potrdilo delodajalca o delovni dobi. Kot dohodek se ne šteje: dodatek za pomoč in postrežbo ter drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenca, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč itd; 4. v primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje) Občinska uprava ali odločbo Centra za socialno delo (denarna socialna pomoč) prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oz. drugega družinskega člana; 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis stanovanjskih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih: potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti za starše oziroma sorodnike; prosilec, ki je (so)lastnik stanovanja: dokazilo o (so)lastništvu in vrednosti nepremičnine - cenitev; 6. v primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje, ovrednoteno z največ 150 točkami po starem sistemu točkovanja (Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja) oziroma z največ 170 točkami po novem sistemu točkovanja (Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb): točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane inštalacije ipd. 7. v primeru utesnjenosti v stanovanju - navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki imajo v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališče in posamezne prostore uporabljajo; 8. kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju zunajzakonske skupnosti; 9. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 10.potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 11.zdravniško potrdilo o nosečnosti; 12.odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 13.dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - dokazilo, da je preživnina neizterljiva, oziroma odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada. Neizterljivost se izkazuje z izvršilnim predlogom oziroma sklepom o izvršbi zoper zavezanca; 14.potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 15.zdravniško potrdilo (osebni zdravnik), iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od drugih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, ki ne sme biti starejše od 30 dni; 16.odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice; 17.strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 18.potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala; listinam, izdanim v tujini, mora biti priloženo mnenje o priznavanju in vrednotenju izobraževanja); 19.izjava o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje; 20.izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih (kopije sklepov o uvrstitvi na prednostno listo); 21.dokazilo o dobi bivanja v Občini Laško (UE Laško); 22.fotokopija prometnega dovoljenja. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih Občinska uprava po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. VI. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske in druge razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Poznejših sprememb se NE upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve ne- Oddaja tržnih stanovanj Občina Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da je podaljšala roke za Javno zbiranje ponudb za oddajo sedmih stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Besedilo javnega zbiranja, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo in tlorisi stanovanj, je zainteresiranim ponudnikom dosegljivo na Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh (http://www. lasko.si) in oglasni deski spremljajo zbiranja ponudb za oddajo nepremičnin v najem, javne dražbe ter ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN: • poslovno-stanovanjskega objekta Šmar-jeta 8, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 190.539 EUR; Na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči za študij v tujini (Ur. l. RS, št. 99/2007), Statuta Občine Laško (Ur. l. RS, 99/2007) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2011 (Ur. l. RS, št. 107/2010, 54/2011) objavlja Občina Laško JAVNI RAZPIS ZA ENKRATNO DENARNO POMOČ ZA ŠTUDIJ V TUJINI ZA LETO 2011 I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa so sredstva, ki se dodeljujejo za enkratno pomoč za študij v tujini za opravljene obveznosti določene zaporedne stopnje izobraževanja v preteklem študijskem letu 2010/2011. II. Višina razpisanih sredstev Sredstva v letu 2011 so predvidena v višini 5.000,00 EUR. Javni razpis je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Laško za leto 2011. III. Upravičenci Vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči za študij v tujini lahko prijavi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • ima državljanstvo Republike Slovenije, • ima stalno prebivališče v Občini Laško, • ima status študenta in ni v rednem delovnem razmerju, profitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo udeleženci razpisa glede na število zbranih točk uvrščeni na prednostni listi A in B. Seznam upravičencev bo javno objavljen na enak način kot razpis. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na posamezno prednostno listo upravičencev. Udeleženec razpisa, ki se z odločitvijo ne strinja, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na Občino Laško. O pritožbi odloči župan Občine Laško v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bosta javno objavljeni dokončni prednostni listi, po katerih se bodo dodeljevala razpoložljiva stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne spletni strani http://www.lasko.si/, v Glavni pisarni Občine Laško in Uradu župana - Referatu za gospodarske zadeve. Rok za oddajo ponudb za tretje odpiranje ponudb je od 3. 10. 2011 do vključno 28. 10. 2011 (upošteva se datum poštnega žiga do vključno 28. 10. 2011). Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte 3. 11. 2011. Rok za oddajo ponudb za četrto odpiranje ponudb je od 8. 11. 2011 do vključno 2. • stanovanjskega objekta Lokavec 5, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 27.600 EUR; • delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 - Rimske Toplice, ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa; • nezazidanega delno opremljenega stavbnega zemljišča parc. št. 1230/5, k. o. 1022 - Rečica, za izhodiščno cena 90.811 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega ra- • ima opravljene obveznosti za preteklo študijsko leto, tako da izpolnjuje pogoje za redni ali temu enakovredni vpis v naslednjo stopnjo izobraževanja v naslednjem študijskem letu 2011/2012. Upravičenci so tudi tisti, ki so v preteklem šolskem letu (2010/2011) uspešno zaključili zadnji letnik študija v tujini, imajo o tem vse potrebne dokaze, so se takoj po končanem študiju zaposlili in ne izpolnjujejo pogojev iz 3. in 4. alineje zgoraj naštetih pogojev. Izbor kandidatov, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za dodelitev enkratne denarne pomoči za študij v tujini, opravi pristojna strokovna služba občinske uprave. IV. Oddaja in dostava vlog Prosilci morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško s pripisom »Vloga za dodelitev enkratne denarne pomoči za študij v tujini za leto 2011« ali osebno oddati v glavni pisarni Občine Laško. V primeru nepopolnih vlog bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolnijo vlogo. Vloge, ki jih ni vložila upravičena oseba, in nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo. pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev, pridobljena upravičenja pa prenehajo. Razpisnik bo stanovanja dodeljeval upoštevajoč prednostni vrstni red po posameznih seznamih odvisno od oblike družin in velikosti razpoložljivih stanovanj. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije lahko dobite: - med uradnimi urami osebno na Občini Laško, Mestna ulica 2, Laško in na telefonskih številkah 03 7338 700 ali 03 7338 712 ter - na spletnih straneh Občine Laško http://www. lasko.si. Številka: 430-35/2011-23-22 Datum: 30. 9. 2011 Župan Občine Laško Franc Zdolšek 12. 2011 (upošteva se datum poštnega žiga do vključno 2. 12. 2011). Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte 8. 12. 2011. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb za najem stanovanj in ogledom stanovanj lahko zainteresirani ponudniki dobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@lasko.si. čuna. Komunalni prispevek, strošek izdelave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izhodiščni ceni nepremičnine; • sedmih stanovanj v poslovno-stano-vanjskem objektu na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega DDV 1.614 EUR/m2 stanovanja. Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. novembra 2011. V. Rok za obveščanje o izidu razpisa Prosilci bodo o izboru in višini sredstev obveščeni z odločbo župana v roku 30 dni po sprejeti odločitvi strokovne službe, ki vodi postopek. Rok za pritožbo je 15 dni od sprejema odločbe. Župan v 15 dneh odloči o ugovoru. Z izbranimi kandidati župan Občine Laško sklene pogodbo. Kandidata se lahko zaveže tudi k sodelovanju pri različnih projektih v občini, ki se navezujejo na področje njegovega študija. Če se ugotovi, da je prejemnik denarne pomoči posredoval neresnične podatke ali kako drugače zavajal pristojne službe, da je pridobil enkratno denarno pomoč za študij v tujini, jo je dolžan skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v skladu z določbami, opredeljenimi v pogodbi. VI. Informacije Vse informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, na Oddelku za družbene dejavnosti pri Jasni Kermelj ali po telefonu: 03 733 87 20. Številka: 430-34/2011 Datum: 30. 9. 2011 Franc Zdolšek Župan Občine Laško 9 Občinska uprava Obvestilo o zaključku javnega poziva za sofinanciranje prireditev in projektov v Občini Laško za leto 2011 Na podlagi 12. člena Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v Občini Laško (Ur. l. RS, št. 20/2008, 110/2009) občinska uprava Občine Laško obvešča, da se je 30. 9. 2011 zaključil javni poziv za sofinanciranje prireditev in projektov v Občini Laško za leto 2011 zaradi porabe razpoložljivih proračunskih sredstev. Vrtec Laško Število otrok, vpisanih v vrtec, se iz leta v leto povečuje. V letu 2006 je bilo vpisanih 343 otrok, letos pa se je v Vrtec Laško vpisalo 500 otrok. Zaradi povečanega vpisa vsako leto odpremo nov oddelek. V letošnjem letu smo konec aprila, ko je bil vpis otrok zaključen, imeli 42 otrok, ki niso imeli prostora v vrtcu. Zaradi tega smo se odločili, da v PŠ Šentrupert in PŠ Rečica odpremo Vrtec v PŠ Rečica nova oddelka. Poleg tega smo oddelke optimizirali, prišlo pa je tudi do nekaterih izpisov iz vrtca in trenutno so samo še trije otroci, ki so stari manj kot tri leta in še nimajo prostora v vrtcu. Za otroke, ki so stari več kot tri leta, imamo prostih še 14 mest (Rečica: 3, Debro: 2, Rimske Toplice: 8, v Jurkloštru pa imamo eno prosto mesto ne glede na starost). V PŠ Šentrupert smo kupili novo opremo za vrtec, v PŠ Rečica pa smo morali poleg nakupa nove opreme potrebam vrtca prilagoditi tudi sanitarije in učilnico. Zunaj smo ogradili otroško igrišče, kupili pa smo tudi nekaj nove opreme za kuhinjo. Med počitnicami smo prebrusili in na novo lakirali parket v nekaterih igralnicah v matičnem vrtcu in vrtcu v Zidanem Mostu, kjer smo nabavili tudi nekaj novega pohištva. V matičnem vrtcu smo v igralnici v kletnih prostorih zamenjali estrih in talne obloge. Večja vzdrževalna dela v matičnem Vrtcu Laško so v načrtu za prihodnje leto. Dimitrij Gril Investicije v šolstvu Tako kot vsako leto so počitnice čas, ko učence v šolah zamenjajo gradbeni delavci. Na OŠ Primoža Trubarja Laško smo prekrili še zadnji del strehe, ki je imela salonitno kritino. Poleg nove strešne kritine smo zamenjali še strešna okna, vse prostore pa smo tudi dodatno izolirali. V šolski telovadnici v matični šoli smo popravili in obnovili strop, dotrajano razsvetljavo smo nadomestili z novo, v spodnjem delu smo zamenjali dotrajana okna, na galeriji pa smo namesto pokvarjenih pregibnih vrat namestili mavčno predelno steno. V jedilnici smo naredili preboj, ki sedaj omogoča, da imajo vsi učenci malico v enem šolskem odmoru. Obnovili smo tudi sanitarije za razredno stopnjo. Na PŠ Vrh nad Laškim smo izvedli manjša obnovitvena dela, prepleskali smo nekatere učilnice in hodnik, nabavili pa smo tudi nekaj novega pohištva. Na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice smo zamenjali elektro omarici, v nekaterih učilnicah pa smo namestili okenska senčila. Največja pridobitev pa je namestitev toplotne črpalke, ki bo lahko ogrevala in hladila telovadnico, ogrevala pa bo tudi sanitarno vodo za kuhinjo. Na PŠ Zidani Most smo poleg novih okenskih senčil zamenjali vhodna vrata, nakupili nekaj novega pohištva, zunaj pa smo postavili novo ograjo. Poleg vseh vzdrževalnih del smo na obeh šolah nabavili tudi nove računalnike, projektorje in projekcijska platna. Vrednost vseh investicij na šolah v letošnjem letu je 210.000 EUR. Dimitrij Gril AVTOBUSNI PREVOZI Maja je bil objavljen razpis za šolske prevoze za naslednja tri leta. Pri odpiranju vlog v juliju je bilo ugotovljeno, da je za sklop št. 7 (avtobusni prevozi za OŠ Primoža Trubarja Laško) najugodnejši ponudnik M&M Tours. Kljub temu, da je Izletnik dobil prevoze za OŠ Primoža Trubarja z enim avtobusom in avtobusne prevoze iz Jurkloštra, je s 1. septembrom ukinil vse lokalne linijske proge v Laškem. V Jurkloštru so zaenkrat ostale vse linije in vozni red nespremenjeni. Zaradi nastale situacije smo dosegli dogovor z M&M Toursom, da bo poleg šolskih prevozov opravljal tudi nekatere linijske prevoze. Občani lahko poleg rednih linij uporabljajo tudi šolske prevoze. VOZNI RED velja do 30. 6. 2012 M&M Tours bo opravljal naslednje prevoze: - 1. linija: Laško-Zg. Rečica-Laško Odhodi iz Laškega: 10:55 (ponede- 10 ljek, sreda, petek, ne vozi ob praznikih v Sloveniji) 13:25 in 15:25 (vozi v dneh šolskega pouka) Odhodi iz Zg. Rečice: 11:20 (ponedeljek, sreda, petek, ne vozi ob praznikih v Sloveniji) 13:50 (vozi v dneh šolskega pouka) - 2. linija: Laško-Šentrupert-Vrh nad Laškim-Laško Odhod iz Laškega: 9:30 (ponedeljek, sreda, petek, ne vozi ob praznikih v Sloveniji) - 3. linija: Laško-Vrh nad Laškim-Ve-like Grahovše Odhod iz Laškega: 14:15 (vozi v dneh šolskega pouka) - 4. linija: Laško-Marija Gradec-La-homno Bobek Odhod iz Laškega: 15:55 (vozi v dneh šolskega pouka) - 5. linija: Trobni Dol-Šentrupert-Reka-Laško-Debro Odhod iz Trobnega Dola: 6:25 (vozi v dneh šolskega pouka) - 6. linija: Vrh nad Laškim-Grahov- še-Trobni Dol-Olešče-Tevče-Laško Odhod z Vrha nad Laškim: 5:20 (vozi v dneh šolskega pouka) Izletnik bo opravljal naslednje prevoze: - 1. linija: Velike Grahovše-Vrh nad Laškim-Debro Odhod iz Velikih Grahovš: 6:30 (vozi v dneh šolskega pouka) - 2. linija: Laško-Zg. Rečica-Laško Odhod iz Laškega: 7:00 (vozi v dneh šolskega pouka) Odhod iz Zg. Rečice: 7:15 (vozi v dneh šolskega pouka) - 3. linija: Laško-Reka-Požnica-Šen-trupert-Trobni dol Odhod iz Laškega: 13:30 (vozi v dneh šolskega pouka) - 4. linija: Laško-Reka-Požnica-Šent-rupert-Trobni Dol-Velike Graho-vše-Vrh nad Laškim Odhod iz Laškega: 15:10 (vozi v dneh šolskega pouka) Občinska uprava/Občinski svet/Upravna enota Naša kolesarjenja Letos smo se prvič odločili, da se podamo na skupno kolesarjenje, in tako uživali v enkratnem okolju laške občine. Pot nas je vodila iz Laškega čez Vrh in Mišji Dol do Marofa. Drugo naše kolesarjenje je bilo na vrsti konec julija, kolesarili smo po Savinjski dolini, naša »tura« pa je bila spet dolga 50 km. Za konec kolesarske sezone pa smo se podali od slivniškega jezera do Podčetrtka, Olimja in nazaj. Ni kaj, preprosto je treba povedati, da smo tudi zunaj službenega časa močna homogena ekipa, ki tako ali drugače premaguje še tako težke naloge. Obljubili smo si, da s kolesarskimi druženji nadaljujemo prihodnje leto. Luka Picej 8. seja Občinskega sveta Laško Občinski svet Občine Laško se je sestal 28. septembra v Rimskih termah. Svetniki so potrdili Poročilo o realizaciji proračuna Občine Laško za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2011 in oceno realizacije za leto 2011. Sprejeli so tudi Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Laško, Odlok o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Laško, Odlok o celostni ureditvi tematskih pohodnih poti na območju Občine Laško, Odlok o spremembi meje med naseljema Ži-gon in Vrh nad Laškim, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Laško, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj- UPRAVNA ENOTA LAŠKO Kam z odsluženimi vozili? Ponovno vas obveščamo, da podjetje Karbon, d. o. o., nadaljuje z akcijo prevzemanja odsluženih vozil do konca leta 2011. Svoje izrabljeno vozilo lahko brezplačno predate na svojem domu. Ob predaji odsluženega vozila prejmete potrdilo o razgradnji, ki ga dostavite na upravno enoto. Vsi, ki razpolagate z odsluženimi vozili in jih želite oddati v brezplačno ekološko razgradnjo, se dogovorite za odvoz na tel. 041 690 957 ali po elektronski pošti peter.sever@karbon. si. Mojca Jančič Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v primeru gradnje objekta na kmetijskem zemljišču Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu RS št. 43 z dne 3. 6. 2011 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zlati grb se podeli Vinku Lavrincu za dolgoletno požrtvovalno delo in prispevek k razvoju strelstva v Občini Laško, srebrni grb se podeli Dragu Zupanu za dolgoletno prizadevanje za obnovo in ponovno odprtje zdravilišča v Rimskih Toplicah, Petru Ojsteršku za dolgoletno požrtvovalno delo na kulturnem in družbenem področju, Henriku (Hinku) Wimmerju za njegovo uspešno delo na družbeno-političnem področju, bronasti grb pa se podeli Vladu Marotu za požrtvovalno delo na humanitarnem področju in pri ohranjanju ljudskega izročila, Iztoku Hrastniku za izjemne dosežke na glasbenem področju in Zavodu Odon Jurklošter za uspešno delovanje na kulturnem področju. Občinska priznanja bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Branko Hostnik Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), ki med drugim ponovno uvaja odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnina se obračuna, če se bo gradilo na kmetijskem zemljišču, tj. zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, OBČINSKI SVET LAŠKO no-varstvenega zavoda Vrtec Laško, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Laško, Avtentično razlago 42. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško ter se seznanili s Poročilom o potrjevanju investicijske dokumentacije za naložbo Ureditev vaškega jedra Mala Breza in Obnova kartuzijske Pristave. Občinski svet je na seji sprejel sklep, da se za nadomestnega člana nadzornega sveta JP Komunala Laško imenuje Marjan Kozmus, v svet javnega zavoda Sedmica Laško pa je kot predstavnike ustanovitelja imenoval Valerijo Hrastelj, Milana Klenovška in Anico Brečko. Na podlagi izvedenega javnega razpisa je svet sprejel Sklep o podelitvi občinskih priznanj v letu 2011, in sicer: uvrščeno med njive, vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine (rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp). Investitor, ki bo podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, bo moral plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča pred izdajo gradbenega dovoljenja. Odškodnina se bo določila v znesku na kvadratni meter glede na boniteto kmetijskega zemljišča in jo bo obračunal organ, ki bo izdal gradbeno dovoljenje. Višina odškodnine je torej odvisna od velikosti (površine) zemljiške parcele, na ka- Upravna enota/Krajevne skupnosti teri se bo gradil objekt, bonitete in dejanske rabe kmetijskega zemljišča. Odškodnina se ne plača v primeru: rekonstrukcije ali odstranitve objektov ali gradnje nezahtevnih objektov po predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost. Zakon se je začel uporabljati 18. 6. 2011. Navedena odškodnina se obračuna za vse vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov na kmetijskem zemljišču, vložene po tem datumu. Antonija Pinter Iz krajevnih skupnosti KS JURKLOŠTER Poletje v Jurkloštru Začelo se je zadnji šolski dan, ko je domače športno društvo v sodelovanju s šolo organiziralo 9. športni dan Jur-kloštra, kjer smo sodelovale praktično vse generacije. Igranje nogometa je v Jurkloštru poleg gasilstva najbolj množična dejavnost, kar se kaže vsako leto znova. Naše vrle gospodinje pa so s pripravo peciva obogatile stojnice, s katerimi smo se že naslednji dan predstavili na srednjeveškem taboru, ki je bil v Jurkloštru že drugo leto zapored. Klub temu, da je bila prodaja precej skromna, pa nam to ni vzelo poguma za izvedbo vseh ostalih dejavnosti. Starejši se še spomnite, mlajši pa verjetno le po pripovedovanju, prizorov iz kmečkega življenja, ko so se na travnikih zbirale grabljice, moški pa so poprijeli za vile. Seveda, to je ročno spravilo sena. Idilični prizor, ki pa je zdaj sila redek. Da ne utone v pozabo, že več let zapored skrbi Lesičarjev rod v Vislani, ki vsako leto organizira ročno spravilo sena, nekaj iz potrebe, ker pač ne gre drugače kot »na roke«, še bolj pa zaradi prijetnega druženja. Tako se nas je letos konec junija zbralo več kot deset in delo je ob prijetnem pomenku pa tudi zasipavanju s senom hitro steklo in kljub vročemu popoldnevu je bilo vso seno kmalu v dolini. Ko je bilo prepeljano do domačije in potem varno spravljeno na kozolec, so domači poskrbeli za pravi »likof«, ki je trajal celo dlje kot samo delo. Tradicionalna pa je postala tudi ročna košnja pri Gašperju. Kjer je ravnina močno pri-slonjena v breg in ne gre drugače kot s koso in čevlji z dobrim oprijemom, je letos s kosami pridno zamahovalo kar osem koscev, za njimi pa so tri grabljice razmetavale vrste in velik del travnika tudi zgrabile. Težko pa je bilo zlasti tistemu, ki je skrbel za pijačo, saj se je komaj vkopaval v breg. Tudi Palčnikovi so poskrbeli za prijeten »likof«, vsak kosec pa je prejel tudi spominsko, posebej 12 za to priložnost izdelano in napolnjeno steklenico. Ko je bilo seno povečini pospravljeno, smo pričeli z intenzivnimi pripravami na Pivo in cvetje, saj sta se tam poročila naša krajana in prijatelja. Udeležili smo se njune poroke in z njima preživeli prijeten dan. To pa ni bil naš edini aktivni prispevek na tej prireditvi. Že v petek so naši fantje pletli košare na ulicah Laškega in tako predstavili mnogim neznano opravilo. V nedeljo pa smo se s kar dvema skupinama sprehodili po Laškem v tradicionalni povorki. Otroci folklorne skupine so predstavili otroška oblačila preteklega obdobja, člani kulturnega društva pa so se predstavili v oblačilih gozdarjev. Tako smo vso nedeljo preživeli v Laškem, kjer smo slišali hudomušno pripombo, da nas je težko dobiti, še težje pa se nas je znebiti. Potem smo si tudi mi privoščili malo dopusta. Sredi avgusta pa smo odšli na Prisojnik in preživeli dva naporna, a vendar čudovita dneva v gorah. Polni energije smo se začeli pripravljati na prikaz šeg in delovnih opravil občine v organizaciji Etno odbora Mo-žnar, ki je bil letos na Šmohorju. Sodelovali smo v prikazu lepe nedelje, kjer smo se v prazničnih oblačilih, ki so za tak dan primerna, udeležili slavja. Sledile so prireditve ob našem krajevnem prazniku. Izostali nismo niti na krajevnem pohodu po poteh Jurkloštra, kjer vsako leto spoznamo del naše prelepe krajevne skupnosti in ki smo ga tradicionalno zaključili z ogledom nogometnega turnirja v izvedbi našega športnega društva. Največ pozornosti pa smo usmerili v pripravo in izvedbo srečanja jurkloštrskih pevcev in godcev, ki je tudi letos lepo uspelo. Naslednji dan so člani otroške folklorne skupine in pevci moškega pevskega zbora sodelovali na krajevni prireditvi. Komaj smo malo zadihali, že smo začeli s pripravami na »kožuhanje«, ki smo ga letos v taki obliki pripravili prvič. Za koruzo so poskrbeli Bevčevi, 21 »kožuhačev« pa je sredi septembra poskrbelo, da je bila koruza hitro »oko-žuhana« in povezana. Običaj, ki smo ga pripravili v sodelovanju s kulturnim društvom, je lepo uspel, saj smo k sodelovanju pritegnili kar nekaj mladine, med katerimi jih je nekaj »kožuhalo« prvič. V veliko veselje pa so bili skriti darovi v kupu koruze in verjetno se je prav zaradi teh skritih zakladov kup koruze tako hitro zmanjšal. Ves večer je bil zelo sproščen in obogaten z veliko smeha. Čeprav je muzikant zbolel in v zadnjem hipu odpovedal, je bil tudi »likof«, kot se šika, le ples smo prihranili za drugo leto. Mize so se šibile pod dobrotami, veselja ni zmanjkalo in upamo lahko, da nas bodo Bevčevi še kdaj gostili. Za konec poletnih aktivnosti pa so zopet poskrbeli Lesičarjevi, ki so organizirali trgatev. Tako smo se zadnjo poletno nedeljo, ko nam je vreme tako kot na vseh prireditvah odlično služilo, zbrali v Okroglicah, kjer je bilo za to prijetno opravilo zbranih tudi precej mladih in tako nosačev brent res ni moglo zmanjkati. Tudi tu smo potrdili staro pravilo, da »likof« traja dlje kot pa delo samo. Čeprav je bilo letošnje poletje vroče, mi te vročine sploh nismo uspeli čutiti, saj so nas aktivnosti ves čas »hladile«. Hvala vsem, ki ste omogočili, da je bilo poletje v našem kraju tako pestro, in hvala vsem, ki ste na teh dogodkih sodelovali. Upam samo, da bomo tudi v prihodnje tako povezani in da si bomo znali popestriti življenje z družabnimi dogodki. In, kot pravijo, vsako delo je lažje, če ga opraviš v prijetni družbi z ljudmi, ki ti veliko pomenijo. Magdalena Stopinšek Krajevne skupnosti 4. srečanje jurkloštrskih pevcev in godcev V petek, 2. septembra, je potekalo že 4. srečanje jurkloštrskih pevcev in godcev, kjer se je predstavilo kar enajst skupin oziroma posameznikov. Tudi letos smo med starimi mački odkrili nekaj skritih talentov, ki so kot vsako leto poskrbeli za prav prijetno presenečenje. Prvič se nam je predstavil Stanko Go-renc in z iskrivim igranjem na klaviature poskrbel za dvig razpoloženja in presenečenje med občinstvom, saj večina obiskovalcev sploh ni vedela, da igra na kakšen inštrument. Tudi Darja Bezgov-šek in njena hči Anja sta v duetu sproščeno in z veliko mero srčnosti zaigrali in zapeli, pa tudi zavriskali. Darja pa je dokazala, da obvlada igranje tako klavirske kot diatonične harmonike. Kot gostje so se nam pridružili člani družine Palčnik - včasih Jurkloštrčani - iz Gorice pri Slivnici. Janez in Patricija sta ob spremljavi kitar ubrano in srčno zapela, sin Vid pa je nasmejal občinstvo z imitiranjem. Druga gostja je bila Anja Pertinač, ki je z Jurkloštrom povezana prek mame, ki je tu odraščala. Zaigrala je na klaviature in sproščeno zapela KS REČICA Čarobni svet jeseni Jesenski čas, v katerega smo s soncem obarvani prišli in s plodovi narave napolnili naša skladišča, je raznolik, kot so pisane barve na krošnjah dreves. V Krajevni skupnosti Rečica smo imeli kar nekaj odmevnih prireditev, ki so med nas privabile veliko ljudi, ki so spoznavali stare običaje na etno prireditvi Lepa nedelja na Šmohorju ali se ob na-rodno-zabavni glasbi zabavali na Reči-cafestu, kjer je bil izbran tudi najboljši harmonikar. 17. septembra pa je v Kulturnem centru Laško potekala izjemna prireditev ob 60-letnici SD Dušana Po-ženela. Na področju nalog, ki jih je opravljala krajevna skupnost, pa smo iskali rešitve za določitev trase vodovoda Zgornja Rečica, ki bo sedaj spremenjena. Hkrati KS ZIDANI MOST Novice iz Zidanega Mosta Tudi v Zidanem Mostu smo se odločili, da bomo imeli svoj krajevni praznik. Na predlog za to priložnost imenovane komisije je svet KS odločil, da bo posvečen prvi uradni vožnji na ob igranju na kitaro. Veseli pa smo bili naših starih znancev, ki vsako leto poskrbijo, da je naš program pester in zanimiv. Z igranjem na harmoniko je, tako kot vsa leta do sedaj, večer obogatil Nick Čuber, na žalost brez stare mame, ki je zbolela. Kristijan Nemec je dokazal, da kar znaš, ne pozabiš tako zlahka. Čeprav zdaj ne igra več dosti, je harmoniko vihtel, kot da je zraščen z njo. Videli smo tudi napredek Andreja Pavčnika, ki je v letu igranja na harmoniko očitno napredoval. Z lahkoto je meh raztego-val tudi Damjan Pečnik, ki je bil z nami letos drugič, harmoniko pa igra že več let in je, tako kot Kristjan, nekaj časa sodeloval in igral v naši folklorni skupini. S petjem in igranjem je večer popestril Jernej Volavšek, ki je občinstvo zabaval pozno v noč. Skupaj z Damjanom sta igrala kot eden, Jerneju pa je pri petju vešče pomagala Nada Pečnik, tako da se zbrana druščina res ni mogla raziti. Najbolj pogumni so tudi zaplesali. V večeru so sodelovali tudi pevci Moškega pevskega zbora Jurklošter, program pa je povezovala in spretno vodila Darja Horjak. Za ozvočenje je poskrbela krajevna skupnost, ki je najela gospoda Marjana Kočevarja, ki je dokazal, da smo s pridobljenim pravnim mnenjem dosegli, da smo vsem občanom na našem območju in v drugih krajevnih skupnostih zagotovili plačilo priključni-ne na javni vodovod po starem odloku, ki je nehal veljati 15. 3. 2011, ko je občinski svet sprejel Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Laško. Seveda velja to določilo le za tiste, ki so pred tem datumom podali pisno vlogo osebno novozgrajeni železniški progi Dunaj-Trst od Celja do Ljubljane, to je bilo 16. septembra 1849. Zidani Most je zaznamovala železnica in prav je, da je ta pomemben datum izhodišče za krajevni praznik. Letos smo ga praznovali prvič, zato je bilo od 15. do 30. septembra organiziranih veliko prireditev. Pričeli smo 15. harmonik ne samo dela, ampak nanje tudi igra. Polni prijetnih vtisov smo zaključili še en družabni večer. Hvala vsem nastopajočim in vsem posameznikom, ki ste pomagali pripraviti srečanje, krajevni skupnosti za šotor in ozvočenje, PGD Jurklošter za skrb, da naši želodčki niso ostali lačni in grla suha, hvala pa tudi občinstvu, ki je spodbujalo nastopajoče in pripomoglo k prijetnemu vzdušju, ki ga ni mogla pregnati niti močna nevihta, ki je divjala med prireditvijo. Vse Jurkloštrčane, ki znajo igrati na kakršenkoli inštrument ali pa se želijo predstaviti s petjem, vabim, da se opogumijo - lahko tudi celo leto vadijo - in upam, da se srečamo na naslednjem, že 5. družabnem večeru v še večjem številu. Magdalena Stopinšek ali prek krajevnih skupnosti na ustrezni organ občinske uprave Občine Laško. Kategorizacija cest je v zaključni fazi in kmalu bo za nas to poglavje zaprto. Občina sedaj izvaja odmere cest, na katerih so se v preteklosti izvajala gradbena dela. Iz naslova odprave posledic neurja iz leta 2010 se je deloma obnovila javna pot Maček-Govce. S podpisom pogodbe za prodajo zemljišča za potrebe izgradnje parkirišča pri mrliški vežici smo v zaključni fazi, saj potekata odmera in določitev končnega stanja, kar bo omogočalo podpis pogodbe in sam odkup. Vrtec Rečica je zaživel v polnem teku in prinesel otroški smeh v našo dolino, v šolo pa vedrino. Upajmo, da bo še dolgo živel in tako mladim v naši dolini omogočal prihodnost, saj so ravno oni osnova za napredek in razvoj. Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl septembra v Domu svobode z otvoritvijo razstave likovnikov, članov Relik iz Trbovelj. Razstava je bila odprta vse dni praznovanja in bila zelo pohvaljena. Osrednja prireditev je bila 16. septembra s slavnostno sejo sveta KS in kulturnim programom. Slavnostni govornik je bil dr. Janko Prunk, tudi sam sin v železniški družini iz Loke pri Zidanem Mo- 13 stu. Obiskovalci so njegove slavnostne besede nagradili z dolgim aplavzom, saj je Zidanmoščane orisal kot delovne, izobražene, družabne in vdane pripadnike svojemu kraju. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja. Predsednik sveta KS Jani Krivec je v pozdravu poudaril vlogo KS in številnih društev v kraju, priznanja pa je podelil: Godbi Slovenskih železnic Zidani Most, PGD Zidani Most in gospe Zlati Strel. Naša godba obstaja že od leta 1902 in je v najvišji koncertni skupini slovenskih godb. Koncerte prireja po vsej domovini in tujini, od Kanade do evropskih mest. Naši gasilci so v kraju nepogrešljivi, vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč krajanom, kar se je pokazalo tudi ob plazu v Majlandu. Gradijo na vključevanju mladih in rednem izobraževanju. Kot posameznica je ga. Zlata Strel prejela priznanje za dolgoletno delo v kraju in širše na različnih področjih, predvsem kulturnem, in za delo z mladimi. Menim, da je treba pohvaliti sedanji sestav sveta Ks, saj je z odločitvijo za krajevni praznik povezal kraj in krajane ter nekatera društva. Vse navzoče je pozdravil župan Franci Zdolšek in nanizal prizadevanja občine za skladen razvoj občine kot kraja. V spomin in zahvalo je predsednik sveta izročil poseben odtis školjke v kamnu iz kamnoloma Apnenec Zidani Most Janku Prunku, županu Franciju Zdolšku in ob abrahamu dirigentu godbe g. Franciju Lipovšku. Prisrčno prireditev so popestrili učenci podružnične šole in MPZ Spev Zidani Most. Smeh je izvabil član KUD Svoboda Jaka Škapin v vlogi železničarja. S svojim odličnim glasom in KS LAŠKO Otvoritev in blagoslov prenovljene Zdovčeve kapelice pri Kuretnem V nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri, se je pred Zdovčevo kapelico pri Kuretnem zbralo precej krajanov od blizu in daleč. Rezultat razumevanja med ljudmi je namreč obnovljena kapelica, ki so jo blagoslovili duhovniki iz Laškega in Se-draža. Ta čudovita kapelica, ki meji že na mojstrovino, je plod dela Nandija Jakopiča, ki ima za sabo že vrsto podobnih dosežkov. Ob pomoči Borisa Trupeja in številnih donatorjev lahko le na tak način zapuščamo zanamcem tisto, kar smo prejeli od naših prednikov. Ob tej priložnosti so krajani pripravili čudovito druženje, za kar se jim v imenu Krajevne skupnosti Laško iskreno zahvaljujem. Martin Kokotec 14 kitaro je dvorano dvignil Janez Krivec, solze v očeh ge. Zlate pa so se zaiskri-le ob pesmi Solinar. Prireditev, ki se je pričela z igranjem godbe pred gasilskim domom, zaključila pa z druženjem po končanem programu, je povezovala Zvonka Krivec. Posebej velja pohvaliti krajanke, saj jih je kar petnajst prineslo sladke dobrote, ki so za videz in okus dobile veliko pohval. Izkazali so se tudi darovalci narezkov. Resnično si celotna prireditev zasluži pohvalo, čeprav bi bila dvorana lahko bolj polna. Zanimiva in enkratna je bila tudi otvoritev igrišča za odbojko na mivki pri strelskem domu, na kateri se je zbralo veliko mladih. Sami so se organizirali, pomagali pri ureditvi igrišča, sestavili ekipe, poskrbeli za pogostitev, glasbo, skratka, bili so samoiniciativni. Čestitam jim. Malo manj pa društvom, ki bi jim morala dajati spodbudo. Ko že govorimo o mladini, moram povedati, da niso imeli finančne podpore Občine Laško, ko so samostojno organizirali kulturno prireditev Večer dobre glasbe. Od predstavnikov občine sem slišala, da je treba mlade spodbujati, ko je potrebno, pa te spodbude ni. Tudi finančna je nujna. Veliko je bilo športnega dogajanja: v smučarski koči rekreacijsko-družabne igre, ki so spominjale na smučanje (23. septembra), tekmovanje v balinanju, Lukičev memorial v Širju pri Prestor-jevih (26. septembra) ter balinanje za Rudijev memorial (21. septembra). Ta športni dogodek privabi kar osem ekip, ki so iz Radeč, Trbovelj, Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Rimskih Toplic, Laškega, Zidanega Mosta in Širja. Za druženje širšega območja - zelo pohvalno! 24. Na sliki poleg kapelice stoji Nandi Jakopič. Krajevne skupnosti septembra je bil prvič organiziran tudi memorial v streljanju v spomin Marjanu Ojsteršku. Prireditve ob krajevnem prazniku je zaključila literarno-bralna delavnica (30. septembra). Na njej so sodelovale članice literarnega krožka iz Hiše generacij, učenec in učenka iz podružnične šole in prostovoljni bralci del naših pesnikov in pisateljev, krajanke in krajani Zidanega Mosta. Organizacijo je prevzelo kulturno društvo, čeprav bi človek pričakoval, da taka oblika organizacije pritiče Knjižnici Laško. Prvi krajevni praznik je tako uspel, zahvala vsem, ki so pridali kanček k predstavitvi našega kraja v organizacijskem in vsebinskem smislu. Za varnost so skrbeli člani PGD. Novinarjev ni bilo, da bi kaj več napisali o kulturni in športni dejavnosti v našem kraju. So pa veliko pisali, slikali in snemali o Majlandu - pohvalno! Še najbolj pohvalno: v Majlandu so se dela pričela. Resda šele eno leto po katastrofi, a so stroji tu, in upamo lahko, da bodo prebivalci kmalu imeli človeku vreden dostop do svojih domačij. Zlata Strel Otvoritev posodobljene ceste na Ladni Ravni Bila je zadnja avgustovska sreda, 31. v mesecu, ura je bila malce čez štiri popoldne. Pred domačijo Jožeta Senice na Ladni Ravni je igrala Vaška godba Vrh nad Laškim, pripeljal se je gospod župan in pričelo se je slavje ob otvoritvi ceste. Čast, da je cesto otvorila, je doletela 11-letno Brigito Golouh. Po mnogih letih nam je končno uspelo, da smo z občinskim središčem povezali zaselek, ki je eden od najbolj oddaljenih v naši krajevni skupnosti. Sodobno asfaltirano cesto, dolgo približno štiri kilometre, smo urejali v treh fazah, pomeni pa ogromno pridobitev za te kraje tako za sedanjost, kakor tudi za razvoj v prihodnje. Krajani so v zahvalo pripravili čudovito druženje za precejšnje število gostov od blizu in daleč, za kar jim velja posebna zahvala. Martin Kokotec ■■■■■■■■■ Kmetijstvo, podeželje in ekologija Skrita pot do samooskrbe s hrano v centru Laškega Zadnje čase ni medija, v katerem ne bi dnevno našli prispevka o lokalni samooskrbi s hrano in to po vsej Sloveniji. In kako je s tem v Laškem? Pogosto slišim, kako v trgovini v centru mesta ali supermarketu ljudje negodujejo nad zelenjavo in sadjem. Pa se sprašujem, ali Laščani sploh veste, da imamo v centru, in to ravno pri marke-tu, tržnico, na kateri je vse leto možno kupiti pridelke in izdelke kmetov iz bližnje okolice? Da je preveč skrita in odmaknjena, je le izgovor. Vsako soboto zavijate mimo nje v market in nosite ven produkte, ki bi jih, mnogo bolj zdrave in kakovostne, lahko kupili le par metrov stran in tako podprli domače, slovenske kmete, jedli bolj zdravo in s tem zmanjšali zdravstvena tveganja. Hrana, ki je pripeljana iz Padove ali celo s Kitajske, Argentine ali bog ve od kod, je obrana še nedozorela, nato škropljena ali pa celo obsevana, da ne bi prehitro dozorela. In veste, koliko dni traja, da pride od pridelovalca do vas? Tista na naši tržnici pa je bila nabrana včeraj, morda celo isto jutro, kot je vam na razpolago. In da ne omenim, koliko s tem prispevate tudi k varovanju okolja. In če bi prišli ponjo peš ali s kolesom, bi prispevali še kanček več k svojemu zdravju. Doma imam kar precej velik vrt, vendar ne morem pridelati vsega, kar potrebujem čez leto, predvsem ne vsega sadja, pa tudi pozimi ali še bolj proti koncu zime mi zaloge poidejo. Ker imam v zavesti, da družini nudim najboljšo hrano, kolikor le morem, sem se že zdavnaj navadila, da v soboto zjutraj zavijem na tržnico, malo poklepetam s prijaznimi prodajalci in kupim, kar mi manjka. Sredi septembra so mi za bogato obloženimi stojnicami potarnali, da ne vedo, če bodo še dolgo prihajali, saj je kupcev malo. Kljub trudu, ki ga vlagajo v pridelavo, jim prodaja na tržnici pogosto ne povrne niti bencina za prevoz do nje. Kaj šele časa, ko stojijo in pogosto tudi zmrzujejo. In namesto da bi mi prosili ponudnike, da bi prišli s ponudbo dvakrat na teden, torej tudi v sredo, da bi si tako zagotovili zdravo sadje in zelenjavo čez ves teden, ti razmišljajo, da bi zapustili našo tržnico. Obljubila sem jim, da bom napisala prispevek o tržnici. In stekla domov po fotoaparat. Pa se sprašujem: ali Laščani res ne veste, da imamo tudi v Laškem tržnico? Ta prispevek sem napisala zato, da boste od sedaj tudi tisti, ki niste vedeli, da tržnica sploh obstaja, vedeli in postali njeni redni obiskovalci. In kupci. S tem boste naredili nekaj koristnega zase, nekaj za naše kmete in prispevali tudi k ohranjanju okolja. To pa že nekaj šteje. Pa še nekaj: kupujte z očmi in vsemi drugimi čuti, povprašajte, kako je pridelano, pojdite pogledat, kje je pridelano. Tako se boste prepričali, da želim vsem samo dobro. Mojca Krivec Društvo Raznolikost podeželja Potrjen prvi Načrt izvedbenih projektov za leto 2011 Društvo je konec septembra prejelo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim so potrjeni naslednji projekti: 1. Celostna ureditev tematskih poti v Občini Štore in ureditev tematske poti po Štorah, katerega nosilec je Občina Štore, partner pri izvajanju pa ŠKD Rudar Pečovje. Pričakovani rezultati projekta so: enotno urejene tematske poti po občini Štore, oblikovan nov turistični produkt, povečano število obiskovalcev in ohranjeno polovično delovno mesto vzdrževalca poti. 2. Izgradnja pustolovskega parka in plezalne stene Celjska koča, katerega nosilec je Mestna občina Celje, partnerji pa TRC, Turizem in rekreacija Celje, d. o. o., in Občina Štore. Pričakovani rezultati projekta so: dva nova rekreativna objekta na podeželju (plezalna stena in pustolovski park), ki bosta izboljšala ponudbo na Celjski koči, in razvito novo polovično delovno mesto vzdrževalec športnih objektov. 3. Po poteh umetnosti in umetne obrti, katerega nosilec je Občina Laško, partnerji pa Stik Laško, Občina Vojnik, Občina Štore in KD Galerija Maleš. Pričakovani rezultati so: organizirana in kakovostna ponudba umetniških dejavnosti na območju LAS, razširitev destinacijske ponudbe z inovativnim produktom in posledično povečano število obiskovalcev ter večja prepoznavnost ponudnikov skozi označitev poti. 4. Pravljični svet območja LAS - Perkmandeljc, katerega nosilec je Občina Laško, partnerja pa Stik Laško in Občina Štore. Pričakovani rezultati so: oblikovan nov izobraževal-no-turističen produkt, povečana usposobljenost ponudnikov za razvoj in trženje ponudbe, povečana prepoznavnost turistične ponudbe v širšem prostoru, povečano število ponudbe dodatnih izobraževalnih vsebin v širšem prostoru in povečano število obiskovalcev na območju LAS. 5. Rekonstrukcija prireditvenega paviljona na Frankolovem, katerega nosilec je Občina Vojnik, partner pa TD Frankolo-vo. Pričakovani rezultati so: obnovljen večnamenski objekt in s tem zagotovljeni ustrezni tehnični pogoji za izvajanje prireditev, večje število in višja kakovost izvedbe dogodkov, povečano število gostovanj društev iz sosednjih krajev. 6. Prepoznavnost blagovne znamke Friderik & Veronika na trgu, katerega nosilec je Društvo Raznolikost podeželja, partner pa KGZS - Zavod CE. Pričakovani rezultati so: animirani, motivirani in usposobljeni ponudniki za skupno trženje in promocijo, izvedeni promocijski dogodki in s tem informirana širša javnost o ponudbi podeželja območja LAS, vzpostavljeno podporno okolje za trženje podeželskih produktov. 7. Z Brihto na počitnice, katerega nosilec je KGZS - Zavod CE, partner pa Stik Laško. Pričakovani rezultati projekta so: animirani, informirani in usposobljeni ponudniki za sodelovanje v projektu, širša javnost seznanjena s projektom in novim turističnim produktom, ustvarjeno novo polovično delovno mesto in ustvarjen nov turistični produkt - oblikovani paketi ponudbe za aktivno preživljanje počitnic. Z nosilci projektov in partnerji bodo kmalu podpisane pogodbe o sofinanciranju, projekti pa so se že pričeli izvajati ali se bodo pričeli v kratkem. Več informacij bo na spletni strani društva. 15 Komunala Laško Pogovor z novim direktorjem Komunale Laško Tomažem Novakom Naš cilj je biti okolju in ljudem prijazno podjetje Tomaž Novak je univerzitetni diplomirani inženir geodezije. Po rodu Ljubljančan, zdaj pa, kot pravi, tudi Rečičan iz Rečice ob Savinji, Mozirčan, Laščan. Verjetno zato, ker se, kamor pride, hitro počuti kot doma. In tako je bilo tudi po tem, ko je pred tremi meseci za štiri leta prevzel direktorski stolček javnega podjetja Komunala Laško. V pogovoru je spregovoril o sebi, pa tudi o tem, kako si zamišlja prihodnost laške komunale. Razpet sem med geodezijo, gradbeništvom, informatiko in vodenjem. V preteklosti sem bil zaposlen v pionirskih družbah na področju geografskih (prostorskih) informacijskih sistemov, pri Igei in Monolitu, kjer smo orali ledino na področju digitalizacije katastrskih in topografskih načrtov in kart, digitalnih orto foto načrtov, fotogrametrije in podobno. Precej časa sem bil samozaposlen kot registrirani zasebni raziskovalec na področju geodezije, računalništva in informatike pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. V tem obdobju sem sodeloval z Mladinsko knjigo in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter za potrebe Enciklopedije Slovenije izdelal nekaj sto različnih tematskih prikazov, načrtov, zemljevidov in kart na podlagi redakcijskih načrtov znanih slovenskih zgodovinarjev. Bil sem eden od tvorcev sodobne uredniško-leksikografske obdelave gesel in avtomatizirane izdelave leksikonov in enciklopedij, za kar sva s soavtorjem Jurijem Bremcem prva v Sloveniji izdelala specialni računalniški program ProLEKS, s katerim je bil izdelan Veliki slovenski leksikon. Zanj sem prispeval tudi večino zgodovinskih ze- mljevidov in kart. Pozneje sem bil zaposlen kot vodja informatike v družbi Radeče papir, kjer sem skrbel za službo za informatiko ter za poslovni in proizvodni informacijski sistem. Nekaj časa sem delal tudi v nekoč velikanu slovenskega gradbeništva, celjskem Gradisu, kot direktor priprave dela in kalkulacij ter kot predstavnik vodstva za kakovost. Nazadnje sem služboval na Občini Laško, kjer sem vodil Urad za GJS, okolje in prostor. To obdobje me je še posebej zaznamovalo. Skupaj s sodelavci in županom g. Zdolškom smo se trudili. Za nami so nekateri veliki projekti na področju infrastrukture. S sodelavci smo se dobro ujeli in ustvarili pravo klimo. In potem tudi rezultati pridejo. Kakšni so bili prvi vtisi ob nastopu funkcije direktorja JP Komunala Laško? Prvi vtis je vedno pomemben. Še posebej, ko prihajaš v drugo okolje. V vsakem okolju se počutim kot doma in me zaradi tega ljudje tudi hitro sprejmejo in obratno. Moj prvi vtis je dober in prepričan sem, da lahko skupaj veliko naredimo, še posebej, ker med zaposlenimi vladata kolektivni duh in timsko delo. Bil sem lepo sprejet, za kar se zahvaljujem vsem. Pomembno se mi zdi, da se v vsakem okolju počutiš dobro in da to pokažeš svojim sodelavcem, ki ti potem sledijo. Kako se vam je uspelo vpeljati v novo delovno okolje? Ste že vnesli kakšne spremembe v poslovanje oz. delovanje JP Komunala Laško? Prišel sem v znano okolje, saj sem se v obdobju, ko sem bil na občini, spoznal tako z delom kot tudi zaposlenimi v komunali. Nenazadnje sem bil tudi predsednik nadzornega sveta podjetja. Nisem zagovornik hitrih sprememb. Sem za izboljšave, ki pa jih je treba skrbno načrtovati. Treba je analizirati delovne procese in spremembo uvesti le tam, kjer je to res potrebno. Ključnega pomena je, da potrebo po spremembi začutijo tudi sodelavci. Ne glede na okolje, kjer delaš, je vedno težko združiti visoka pričakovanja in zahteve glede kakovosti in učinkovitosti dela z medsebojnimi odnosi med ljudmi. Umetnost je poiskati pravo kombinacijo, ki jo je treba iskati ves čas. Kje vidite možnosti izboljšanja delovanja in poslovanja podjetja? Podjetje je dobro organizirano. Delovni procesi potekajo brez posebnih težav, kar je seveda odraz dobrega predhodnega dela in vodenja g. Salo-birja ter vseh zaposlenih. V preteklem obdobju je bilo veliko narejenega na tehnično-operativnem področju. Načrtujem, da bomo v prihodnosti to še nadgradili in postopoma informatizirali delovne procese. V kratkem bomo prešli iz klasične telefonije na cenejšo IP-centreks telefonijo, stroškovno optimiziramo področje mobilne telefonije, vzdrževanje lokalne strežniške in komunikacijske opreme. Smo sredi projekta uvedbe kontrole pristopa, registracije delovnega časa in računalniško podprtega vodenja ur po stroškovnih mestih. Pred kratkim smo imeli recertifikacijsko presojo po standardu ISO 9001:2008, ki smo jo uspešno opravili. V prihodnosti nameravamo še več pozornosti nameniti procesnemu pristopu in sistemu spremljanja uspešnosti prek kazalnikov učinkovitosti. S projekti obnove fasad izboljšujemo energetsko učinkovitost objektov v upravljanju, v pripravi je projekt oskrbe s toplotno energijo, ki se proizvaja iz soproizvodnje toplotne in električne energije in plinskih kotlov (kogenera-cija). Projekt ločenega zbiranja odpadkov nadgrajujemo z uvedbo ločenega zbiranja bioloških razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev (rjav zabojnik) in ločenega zbiranja embalaže (rumen zabojnik). Pri tem se spopadamo tudi z logističnimi problemi, saj se obseg dela povečuje. Že v preteklosti smo vsa službena vozila opremili z napravami za stalno elektronsko beleženje in shranjevanje podatkov opravljenih poti službenih vozil preko satelitskega navigacijskega sistema GPS. Pred kratkim pa smo pričeli tudi projekt optimizira-nja časa in poti smetarskih vozil. Smo tudi v fazi priprav na zapiranje deponije, kar bo pomenilo, da bo preostanke zbranih in ustrezno ločenih odpadkov slej ko prej treba odlagati na regijskem odlagališču v Celju. Kar zadeva vzdrževanje javnih cest in javnih površin smo letos precej pozornosti namenili obnovi poškodovanih cestnih odsekov. Na področju pokopališke dejavnosti trenutno poteka obnova pokopališkega obzidja v Rimskih Toplicah. Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za obnovo oz. rekonstrukcijo žalnice v Laškem, v sklopu katere bodo urejena tudi polja za posip oz. raztros pepela. Pripravljamo dvodnevno izobraževanje za vse sode- 16 Komunala Laško lavce, ki opravljajo pogrebno službo. Pred časom smo za potrebe gospodarske javne službe odvajanja odpadnih in meteornih voda nabavili specialno vozilo kanaljet, s katerim bomo čistili prepuste, greznice, jaške in kanalizacijske cevi ter izvajali transport fekalij na čistilno napravo. So v poslovanju oz. delovanju podjetja vidne posledice trenutne gospodarske krize? Posledice trenutne gospodarske krize so vidne povsod. Smo javno podjetje v lasti občine. Razen manjšega deleža iz naslova izvajanja tržnih dejavnosti je večji delež oz. promet poslovanja vezan na izvajanje dejavnosti iz naslova javnih sredstev občine. To sicer pomeni večjo varnost, a ker je deloma zamajano tudi državno financiranje občine, to vpliva tudi na nas. Kar pa za zdaj še ne vpliva na izvajanje storitev in trudili se bomo, da do tega tudi ne bo prišlo. Kako pa potekajo priprave na zimo, ki se počasi bliža? Smo sredi priprav in naročil za do- bavo hladne mase za krpanje udarnih jam, peska in soli za posipavanje. Nabavili smo tudi nov vlečni posipalec. Z vsemi našimi kooperanti smo podpisali pogodbe za izvajanje zimske službe za letošnjo sezono. Prav tako smo se dogovorili glede najema deponij za pesek in sol. V izdelavi je plan zimske službe, ki bo predstavljen na sestanku sveta predsednikov KS in kjer se bodo dogovorile in uskladile aktivnosti na občinski ravni. Kot vsako leto bo tudi letos pluženje potekalo v skladu s sprejetimi prioritetami. Se obetajo kakšni varčevalni ukrepi v zvezi s temi pripravami? Analiza izvajanja zimske službe za leto 2010 in primerjava s sosednjimi občinami je pokazala, da smo na tem področju gospodarni in racionalni. Načrtujemo, da bomo tudi letošnjo zimsko službo izvajali podobno. Glede na predviden obseg dobave peska in soli varčevalni ukrepi pri nas niso predvideni. Huda zima je bolj problem finančne narave, saj so zaradi poškodb cestišča stroški letnega vzdrževanja višji. Kakšni so vaši cilji za prihodnje delovanje oz. poslovanje JP Komunala Laško? Naše aktivnosti bodo v prihodnosti usmerjene v ekologijo, ločeno zbiranje odpadkov, zapiranje deponije, sortiranje in obdelavo odpadkov. Na področju cest, javnih površin in kanalizacije načrtujemo pripravo tehničnih pravilnikov, ki bodo osnova za bolj racionalno upravljanje in vzdrževanje infrastrukture. Prizadevali si bomo povečati kakovost izvajanja vseh storitev. Velike cilje imamo tudi glede obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, tudi v povezavi z energetsko svetovalno pisarno, ki bo v kratkem začela delovati na Občini Laško. Prizadevali si bomo postati čim bolj energetsko učinkovito in informacijsko orientirano ter še bolj okolju in ljudem prijazno podjetje. Branko Hostnik, Jasmina Štorman Foto: Osebni arhiv Tomaža Novaka Ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov in embalaže Povprečna štiričlanska družina na teden pridela približno 40 kilogramov odpadkov, od tega je 30 odstotkov biorazgradljivih. Ti odpadki razpadajo, za-udarjajo, privabljajo mrčes in obenem obremenjujejo okolje s toplogrednimi plini ter onesnažujejo podtalnico. Prvi koraki k zmanjševanju količin odpadkov in razbremenjevanju okolja sta ločeno zbiranje na izvoru in recikliranje. Od 1. julija 2011 moramo vsa gospodinjstva, podjetja in posamezniki v Sloveniji ločevati biorazgradljive odpadke. V skrbi za lepše okolje in želji po prijetnejšem bivanju teh odpadkov ne smemo več odlagati v zabojnike za mešane komunalne odpadke. Zanje poskrbimo z zbiranjem v posebnih rjavih zabojnikih za odvoz biorazgradljivih odpadkov ali s kompostiranjem doma na vrtu. V Občini Laško smo prve zabojnike za zbiranje biorazgradljivih odpadkov postavili že v letu 2010, ko smo opremili pokopališča. V drugi fazi smo julija letos opremili blokovska naselja v Laškem in Rimskih Toplicah. V tretji fazi pa bomo opremili še individualne stanovanjske objekte v Laškem in okolici ter v Rimskih Toplicah, predvsem na območju, predvidenem za priključitev na kanalizacijski sistem in čistilno napravo, kar je natančneje opredeljeno v Odloku o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Laško. Vsa gospodinjstva, ki bodo vključena v sistem rjave posode, bodo o tem pisno obveščena in bodo imela možnost, da se odločijo med lastnim kompostiranjem ali uporabo rjave posode za odlaganje biorazgradljivih odpadkov, ki jo bodo prejeli jeseni. Na drugih območjih občine, razen morda v najožjih vaških jedrih, predvidevamo, da občani izpolnjujejo pogoje za lastno kompostiranje. V primerih, ko se bodo gospodinjstva želela vključiti v sistem odvoza biorazgradljivih odpadkov na območjih zunaj kanalizacijskega sistema, pa bo potrebno vsaj 75-odstotno soglasje gospodinjstev v naselju. Trenutno so cene komunalnih storitev še zamrznjene, tako da povišanja zaradi novega načina ravnanja z odpadki še ni pričakovati. Sprememba cen pa bo nastopila takoj, ko bo zamrznitev preklicana. Vsekakor to pomeni, da bodo gospodinjstva, ki bodo izvajala kompostiranje v lastni režiji, plačevala nižjo ceno za delež ravnanja z biorazgradlji-vimi odpadki. Zbiranje biorazgradljivih odpadkov bo poleti potekalo enkrat tedensko, v ostalem delu leta pa se bo odvoz izvajal enkrat na štirinajst dni. V rjave posode za ločeno zbiranje bi-orazgradljivih odpadkov je dovoljeno odlagati: kuhinjske odpadke, zelenjavne odpadke (čebulne in krompirjeve olupke, odpadke vseh vrst zelenjave, denimo solate, zelja ...), olupke in ostanke sadja, kavno usedlino, kavne filtre in čajne vrečke, netekoče ostanke hrane, jajčne lupine, pokvarjene pre-hrambne izdelke, papirnate vrečke in robčke, vrtne odpadke, rože, plevel, pokošeno travo, staro zemljo lončnic. Prepovedano pa je odlaganje maščob, tekočih ostankov hrane, cigaretnih ogorkov, mesa, kosti, iztrebkov malih živali, higienskega papirja, vložkov, plenic. Skladno z uveljavitvijo evropske direktive o ravnanju z odpadno embalažo bomo v bližnji prihodnosti uvedli sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže na izvoru, v posodah z rumenim pokrovom. To pomeni, da se bo ločeno zbirala vsa embalaža, razen papirne, kartonske ter večje kosovne in steklene embalaže, v skupni posodi, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva, ki že imajo zeleno posodo. Papirna in steklena embalaža pa se bo še naprej odlagala na ekološke otoke. Pri logistiki odvozov bo prišlo do bistvene spremembe, in sicer se bodo preostanki mešanih komunalnih odpadkov in embalaža odvažali izmenično vsak teden oz. na 14 dni tam, kjer je že uveljavljen 14-dnevni odvoz. Pričakujemo, da bomo s predvidenimi novostmi stopnjo ločevanja povečali na približno 60 %. To pomeni, da se bo po celoviti uvedbi ukrepov odlagalo le še 30 do 40 % preostankov mešanih komunalnih odpadkov, ki bodo predhodno obdelani na sortirnici, ki že poskusno obratuje. Andrej Ilijevec 17 Gospodarstvo in turizem Poletje v Laškem Poletje se je sicer že poslovilo, a se jeseni še vedno radi spominjamo poletnih mesecev. V Laškem in okolici je bilo v teh mesecih mogoče opaziti mnogo turistov, tako domačih kot tujih. O tem, koliko nočitev je bilo v laški občini, o zadovoljstvu gostov in drugem smo povprašali največja ponudnika nočitev v občini, Thermano in Rimske terme, pa tudi nekaj manjših. Thermana V Thermani so imeli v poletnih mesecih skoraj 50.000 nočitev. Maja Jahn pojasnjuje, da se število tujih turistov iz leta v leto povečuje. Največ tujcev pride preko tujih posrednikov - turističnih agencij, tour operatorjev, organizatorjev skupinskih potovanj - del tujcev pa jih najde prek spleta. »Z našo ponudbo jih seznanjamo tudi na različnih predstavitvah v tujinah, na sejmih in borzah, velik delež pa imajo tudi naši stalni gostje, ki se radi vračajo in odkrivajo lepote Laškega in Slovenije,« še dodaja. S poletnim obiskom so bili v Thermani zelo zadovoljni, zadovoljni pa so bili tudi gostje, ki so poskrbeli tudi za dobro voljo in zanimive anekdote, kot na primer gostje, ki so jih vozili na ogled in degustacijo v Pivovarno Laško. »Nemalokrat se je pripetilo, da je sodelavka peljala naše goste, ki so uporabljali bergle za hojo, na ogled in degustacijo v pivovarno, po degustaciji pa so na bergle kar pozabili in jih pustili tam, tako da smo se morali naknadno vračati ponje,« pripoveduje Jahnova. Rimske terme Ker so Rimske terme Business Wellness Spa Resort v novi podobi odprte šele od konca marca letos, preteklih izkušenj z obiskom nimajo, vendar so, kot pojasnjuje Evelin Krajnc, z obiskom zelo zadovoljni, glede na to, da so start up podjetje. »Končna zastavljena realizacija oziroma povprečna zasedenost glede na plan do konca leta je približno 45 odstotkov,« še dodaja. V poletnih mesecih je Rimske Toplice obiskalo največ gostov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Poljske in Anglije, ki so za ponudbo izvedeli na sejmih in borzah, ki potekajo po Evropi in kjer so se predstavile tudi Rimske terme. Turistične kmetije Gostje in turisti so se v laški občini odpravili tudi na turistične kmetije. Na TK Kozmus v Panečah so z obiskom še kar zadovoljni, čeprav so imeli prejšnja leta več gostov, predvsem tujcev. Letos so imeli med drugim tudi goste iz Belgije, za Kozmusove pa so izvedeli od drugih turistov, ki so prejšnja leta bivali pri njih. Nekoliko več nočitev so imeli na TK Pirc na Lahomšku, kjer so z obiskom zelo zadovoljni. Na kmetiji pravijo, da so, glede na to, da so s turizmom začeli predlani, vsekakor imeli več turistov, ki za njihovo ponudbo večinoma izvedo prek spleta. Za prisrčno anekdoto na njihovi kmetiji je poskrbel sosedov 5-letni fantič, ki je opazoval gosta iz Nemčije in ob tem razlagal svoji babici, kako stric govori angleško in slovensko. Babica mu je nato pojasnila, da gospod govori samo nemško, vendar ji je vnukec razložil, da stric govori slovensko, saj je rekel »Ja.« To pa je vendar slovensko! Hotel Savinja Delež nočitev v Laškem so zabeležili tudi v hotelu Savinja. Ugotavljajo, da je bilo letos v primerjavi s prejšnjimi leti manj tujih gostov, vendar več domačih. Kljub vsemu pa z obiskom niso zadovoljni. »Tujci so prejšnja leta naš hotel koristili za počitek na poti do končne počitniške destinacije oz. na poti domov. Največji upad teh gostov je bil lani, letos pa ostaja na približno enaki ravni. V Laškem so se nekateri ustavljali tradicionalno, nekateri pa so ga našli slučajno, ker so se zaradi vinjet vozili po stranskih cestah proti morju,« pojasnjujejo v hotelu. Apartmaji V apartmajih Carpe Diem so letošnje poletje imeli več nočitev kot lani. Kot so povedali, se obisk vsako leto povečuje, tudi letos je bilo več gostov kot lani, je pa obisk najbolj vezan na poletno sezono. Imeli so kar nekaj tujih gostov, med njimi Avstralce, Islandce, Nemce, Avstrijce, Italijane in druge. Za apartmaje so izvedeli prek spleta ali pa so obiskali Slovenijo in so kot del potovanja izbrali tudi Laško. Tudi pri Carpe Diem so imeli zanimivo anekdoto s turisti - sedem turistov z Islandije, katerih povprečna starost je bila 70 let, med njimi pa so bile tudi ženske, je v sedmih dneh napolnilo šest velikih vreč za smeti s steklenicami in pločevinkami pijače, predvsem laškega piva. STIK O turistični ponudbi in kaj obiskovalce Laškega in okolice najbolj zanima, smo se pozanimali še pri Stiku. »Domači in tuji turisti najprej iščejo splošne informacije o mestu in okolici ter informacije o njegovih zanimivostih in posebnostih. Povprašujejo tudi po možnostih aktivnega preživljanja prostega časa, predvsem o možnostih kolesarjenja in pohodništva, pogosto pa iščejo tudi informacije o prenočiščih, wellness storitvah in ponudbi domače hrane. V treh poletnih mesecih smo v TIC-u Laško zabeležili preko 2.200 obiskovalcev, od katerih je bila polovica tujcev,« pravijo na Stiku in dodajajo, da je še vedno največ zanimanja za ogled Pivovarne Laško, zaključene skupine pa velikokrat ogled nadgradijo še z obiskom katerega od kulturnih in sakralnih spomenikov, kot je kartuzija Jurklošter, ali se odločijo za obisk Aškerčevine in drugih ponudnikov, ki poleg ogleda nudijo tudi pokušino domačih dobrot. Pravijo, da so splošni vtisi turistov dobri, saj se v Laškem počutijo varno in sproščeno. »Navdušujejo se nad bogato kulturno dediščino, wellness storitvami in kulinarično ponudbo na podeželju. Turisti, željni zabave, pogrešajo živahno nočno življenje, vendar je to na voljo v bližnjem Celju,« še dodajajo. Čeprav je poletja šele konec, v Stiku vseskozi spremljajo novosti v turistični ponudbi občine in zainteresirane ponudnike turističnih storitev vključujejo v zaokroženo ponudbo. »Trudimo se, da je ta čim bolj bogata in raznolika ter da ljudje od nas odhajajo zadovoljni in se radi vračajo,« zaključujejo. Nika Košak Foto: Thermana, Rimske terme, Carpe Diem in TK Kozmus STIK Dokončanje ureditve in označitve tematsko-turistične pohodne poti B2 - Pot po nekdanjih trških mejah Laškega Laško je bogatejše za še eno urejeno in označeno tematsko-turistično pohodno pot - Pot po nekdanjih trških mejah Laškega. Urejena in označena je po sistemu celostne ureditve tematskih pohodnih poti na območju občine Laško, s prometno in neprometno signalizacijo, urbano opremo in izdelanim načrtom letnega vzdrževanja. Del sredstev za ureditev poti je bil pridobljen na javnem razpisu Ministr- stva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, sklop 5: Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja, ostalo razliko je sofinancirala Občina Laško. Uspešna predstavitev Laškega na DEKD 2011 Že peto leto zapored sta se Laško in okolica intenzivno vključila v evropski projekt Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD). Marljivi domačini, javni zavodi in društva z različnih področij so priredili številne raznolike prireditve, ki so zaznamovale kulturni utrip v zadnjem tednu septembra. Naše mesto pa je bilo zaradi kakovostne ponudbe kulturnega dogajanja ob Dnevih evropske dediščine v preteklih letih izbrano tudi za organizacijo in izvedbo osrednje otvoritvene prireditve. Tako smo 24. septembra na gradu Tabor svečano odprli slovenske DEKD 2011. Slavnostni govorniki so poudarili pomen varovanja kulturnih vrednot in kritično ocenili stanje na državni ravni. V kulturnem programu sta nastopili Vaška godba Vrh nad Laškim in citrarka Janja Brlec. Po uradnem delu so se ljubitelji kulture, ki se jim je zdelo vredno povzpeti do mestnega gradu, v sproščenem pogovoru iskali odgovore na večna vprašanja o varovanju in obvarovanju kulturne dediščine. Program laških DEKD se je nadaljeval s prireditvijo na Vrhu nad Laškim, kjer je bilo 2. srečanje godb, na katerem so nastopili godbeniki iz Slovenije in tujine. Istočasno je bila predstavljena knjiga Kako so se družili avtorice Tine Belej, ki opisuje delovanje kulturnih društev v Laškem od druge polovice 19. stoletja dalje in njihov pomen pri ohranjanju naše dediščine. Poleg šolstva so predstavljena narodnopre-budna društva, glasbena in gledališka dejavnost, dejavnost olepševalnega oziroma turističnega društva, muzeja, Sokolov in Orlov... Izdajo knjige so finančno podprli Občina Laško, Stik, Turistično društvo Laško in Območna izpostava JSKD Laško. Knjigo je mogoče kupiti v TlC-u ali Muzeju Laško po ceni 19 evrov. odbora Jureta Krašovca Možnar opozorila na bogato etnografsko dediščino v naši občini in nakazala nekaj smernic za njeno varovanje. Likovniki so svoje zrno k DEKD 2011 pridali z razstavo Od zrna do kruha - nekoč in danes, ki so jo ob bogatem spremljevalnem programu odprli v Thermani. Na Vrhu nad Laškim so strokovnjaki različnih znanstvenih področij na okrogli mizi predstavili življenje in delo začetnika umetnostne zgodovine na Slovenskem, našega rojaka dr. Avguština Stegenška. Umetnostni zgodovinar Matija Plevnik je orisal pomen in uporabnost Stegenškovega dela za razvoj stroke. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je zanimivo opisal Stegenškove osebnostne značilnosti in njegovo duhovniško delo. Umetnostni zgodovinar Franci Pečnik s Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva je predstavil dosedanja prizadevanja za ohranitev domačije dr. Avguština Stegenška v Tevčah. Mag. Mateja Golež je z bogatim fotografskim gradivom nazorno predstavila izsledke svojih raziskav o načinu gradnje domačije, kjer je Stegenšek preživel svojo mladost. Predavanje je zaključil arhitekt Janko Rožič, ki je nakazal nekaj rešitev za ohranitev domačije in poudaril, da se moramo vsi, tako stroka kot lastniki, potruditi, da bomo ohranili ta kulturno-zgodovinski biser. V zanimivem pogovoru so sodelovali tudi Stegenškovi sorodniki, v kulturnem programu pa kvartet Stegenškovi fantje in Vaška godba Vrh nad Laškim. V galeriji Maleš v Zgornji Rečici je bil predstavljen projekt Maleš in jaz. Razstava odprtega depoja prikazuje bogato zbirko Maleševih del in korespondence s sodobniki in družino. Prireditev je bila obogatena z ogledom dokumentarnega filma in okroglo mizo o digitalizaciji umetniških zbirk. Dnevi evropske kulturne dediščine so se zaključili z dnevom odprtih vrat v kartuziji Jurklošter ob ljubezenski zgodbi Hermana Celjskega in Veronike Deseniške. Z bogatim in kvalitetnim programom sta Laško in okolica obogatila letošnjo evropsko prireditev, posvečeno dediščinskim skupnostim in prostovoljstvu. Tomaž Majcen, STIK Sledilo je kritično predavanje umetnostne zgodovinarke Božene Hostnik, ki je v Muzeju Laško v organizaciji Etno 19 sttk STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Nova sezona prireditev v Kulturnem centru Laško V Kulturnem centru Laško smo že pričeli s prireditvami v sezoni 2011/12. Tudi letos smo za vas izbrali vrhunske koncerte in gledališke predstave, ki so namenjeni abonentom in za izven. Več o prireditvah najdete v programski brošuri Program prireditev v Laškem v sezoni 2011/12, ki jo dobite v TIC--u Laško. Po želji vam jo pošljemo tudi na dom. Še več o samih prireditvah pa najdete na naši spletni strani www.stik--lasko.si. Želite redno prejemati obvestila o prireditvah v Občini Laško? Pokličite TIC Laško: 03 733 89 50 ali pišite na elektronski naslov: tic@stik-lasko.si in se naročite na redno brezplačno poštno ali elektronsko obveščanje. Vabimo vas tudi na spletno stran www.stik-lasko.si, kjer najdete več informacij o prireditvah, kulturnem, turističnem, športnem dogajanju in še mnogo več. MOS in borza Natour Tudi letos smo se udeležili največjega poslovno-sejemskega dogodka MOS 2011 v Celju. V hali K smo skupaj z drugimi občinami Savinjske regije, združenimi v destinacijo Dežela Celjska, obiskovalcem predstavljali ponudbo na področju turizma in preživljanja prostega časa. Pridružili so se nam tudi Čebelarstvo in lectarstvo Šolar s prikazom krašenja medenega peciva in Eko kmetija Tauses, ki je pripravila pokušino domačih eko dobrot. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi nadvse zanimivo izdelavo rož iz krep papirja izpod spretnih rok Marice Lesjak in Marije Zemljič. Drugo leto zapored pa smo bili prisotni tudi na borzi Natour. Največji po- 20 slovno- turistični dogodek za aktiven oddih pri nas turističnim ponudnikom omogoča, da na enem prostoru predstavijo svojo turistično ponudbo številnim potencialnim poslovnim partnerjem iz tujine. Borza je za širšo javnost zaprta, velik poudarek pa je predvsem na optimalnem izkoristku časa. Tako so jedro dogodka že vnaprej dogovorjeni sestanki med ponudniki in kupci. Udeleženci borze so bili številni organizatorji potovanj in turistične agencije iz različnih držav Evrope in tudi sveta, s katerimi smo opravili sestanke in si izmenjali kontakte. Samostojno predstavitev ponudbe na borzi sta pripravila še dva ponudnika iz naše občine, Penzion Vitapark in Vila Aina. Metka Mavri, STIK Foto: STIK, arhiv Kampanja za promocijo čebelarskega turizma Tematski turistični produkt čebelarski turizem sodi v produktno področje turizma na podeželju in eko turizma z velikim potencialom, da postane eden od nosilnih eko turističnih produktov Slovenije. Medena ponudba je na voljo tudi obiskovalcem Laškega, kjer ima čebelarstvo bogato in dolgoletno tradicijo. V zdraviliškem parku je na ogled vrt medovitih rastlin s predstavitvijo kranjske čebele, pri laških čebelarjih je mogoče okusiti in kupiti čebelje pridelke, v Thermani Laško je na voljo apiterapija, medeni izdelki pa so vključeni tudi v programe dobrega počutja. Odzvali smo se vabilu Čebelarske zveze Slovenije in se skupaj s Therma-no Laško pridružili kampanji za promocijo čebelarskega turizma. Promocijska kampanja je temeljila na uporabi različnih trženjskih orodij za doseganje potrošnikov čebelarskega turizma in ponavljanju aktivnosti na ciljnih trgih. Velik poudarek je bil predvsem na oglaševanju na domačem trgu. Poleg tega je bila vzpostavljena nova spletna stran za čebelarski turizem (www.cebe-larska-dozivetja.si), izvedene pa so bile tudi promocijske turistične delavnice po Sloveniji. Metka Mavri, STIK Foto: STIK, arhiv STIK 27. september, svetovni dan turizma Turizem - povezovalec kultur je bila osrednja tema letošnjega dneva turizma. TIC Laško je ob tej priložnosti pripravil dan odprtih vrat in brezplačno vodenje po starem mestnem jedru z ogledom muzejskih zbirk Muzeja Laško in sprehodom do gradu Tabor. Obiskovalcem smo z veseljem predstavili vse naše dejavnosti in publikacije, ki jih nudimo, ter jih pogostili. Za prihodnje leto načrtujemo intenzivnejše povezovanje s turističnimi krožki osnovnih šol, termalnimi centri in dodaten program za še uspešnejšo izvedbo dneva turizma. Vljudno vabljeni! Polona Zorko, STIK Otroške rojstnodnevne zabave v Muzeju Laško Otroci, če si želite spoznati zanimivosti iz preteklosti, kot so stari kovanci, listine, orožje in mnogo drugega, kar je zelo staro in zanimivo, za rokav pocukajte starše, naj vas pripeljejo v Muzej Laško, kjer boste skupaj s svojimi prijatelji praznovali prav poseben rojstni dan. Ne boste odkrili samo zanimivih muzejskih eksponatov iz časov Keltov, Rimljanov in srednjega veka, starih glasbil ter fosilov školjk in okamnelih ostankov mamutov, morskih psov, kitov ..., ampak boste na rojstnodnevnih delavnicah ustvarjali tudi sami in izdelovali magnetke, skrinjice za zaklade, starodavni nakit in še mnogo drugega. Foto: STIK, arhiv Z željo, da bi v Muzej Laško pritegnili tudi najmlajše in jih seznanili z zanimivo zgodovino našega kraja, smo zanje pripravili možnost praznovanja rojstnega dne z različnimi delavnicami, ki se navezujejo na različne teme, povezane z zgodovino laškega območja. Muzejska rojstnodnevna zabava je tako v Muzeju Laško, po želji pa se lahko zaključi na slastnem prigrizku v Vili Monet. Spoznavanje muzejskih predmetov poteka pod vodstvom muzejskega kustosa, praznovanje pa se nadaljuje v tu Japj i VABILO NA 13. TRADICIONALNI POHOD PO NEKDANJIH TRŠKIH MEJAH LAŠKEGA STIK obliki različnih ustvarjalnih delavnic pod vodstvom usposobljenega animatorja. Praznovanje traja v muzeju približno eno uro in pol, z rojstnodnevno pogostitvijo v Vili Monet pa dve uri. Muzejske rojstnodnevne zabave so namenjene vsem vedoželjnim otrokom od 4. leta starosti dalje. Za več informacij nas lahko obiščete v TIC-u Laško ali pokličete po telefonu 03 733 89 50, lahko pa nam tudi pišete na: tic@stik-lasko.si. TIC, STIK Športniki iz kar 12 držav in štirih različnih panog v Treh lilijah Dvorana Tri lilije je v poletnem in zgodnjem jesenskem obdobju gostila športnike iz kar dvanajstih držav, ki so bili na treningih rokometa, namiznega tenisa, futsala in košarke. Konec julija je bila pri nas v gosteh mladinska rokometna reprezentanca iz Kuvajta, avgusta pa so bili pod vodstvom Gorazda Vecka ponovno na pripravah športniki invalidi, ki trenirajo namizni tenis. NZS je konec avgusta organizirala dan slovenskega futsala. Za bivanje v Laškem so se odločile tudi futsal ekipe iz Grčije, Nizozemske in Rusije, ki so igrale na kvalifikacijskem turnirju za evroligo v Litiji. Seveda pa so tu še košarkarji. Na pripravah pri nas so bili ponovno tudi člani gruzijske ekipe Army, ki so aktualni državni prvaki. S povratkom košarkarjev Zlatoroga v ABA ligo pa je pri nas gostoval tudi sloviti Maccabi s svojimi varnostniki, ki jih poznamo pod imenom Mosad. Tudi vsem dobro poznana Cibona je v oktobru gostja Treh lilij. Sicer pa si zelo prizadevamo za vgradnjo dvigala, ki ga dvorana nujno potrebuje za organizacijo večjih športnih prireditev športnikov invalidov. Aleš Antauer, STIK Vljudno vas vabimo na 13. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega, ki bo v soboto, 12. novembra 2011, s startom ob 8. uri izpred TlC-a Laško. Planinsko društvo Laško že trinajstič zapored organizira in se podaja na pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Namen prireditve je obuditi in negovati tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino, ter ga za današnjo moderno dobo čim bolj verodostojno priklicati iz spomina. Z letošnjim pohodom tudi uradno predajamo namenu tematsko-turi-stično pohodno pot Pot po nekdanjih trških mejah Laškega, ki jo je STIK skupaj z Občino Laško uredil ter označil po načrtu enotne ureditve in označitve tematskih pohodnih poti v Občini Laško in je delno sofinancirana s sredstvi EU - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Zberemo se na parkirnem prostoru pred Turistično informacijskim centrom v Laškem ob 8. uri. Pohod bo ob vsakem vremenu! Start pohoda bodo s kratkim programom popestrili člani Kulturnega društva Svibno, godba na pihala Laško, pokanje z možnarji ... Pot vodi po levem bregu reke Savinje od cerkve sv. Martina po cesti mimo Blaževe skale v Zahum, dalje v smeri Tovstega, pod zahodnim pobočjem Žikovškega brda do ceste, ki pelje na Ojstro, nato do ceste za Reko in Ga-berno ter do vasi Trojno, kjer bo krajši postanek z druženjem. Pohod nadaljujemo po cesti do turistične kmetije Pirc, kjer zavijemo levo na makadamsko pot, se spustimo v dolino potoka Lahomnica in pri mostu nad Marija Gradcem zavijemo na glavno cesto do gostišča Čater, kjer bo glavna pogostitev z druženjem. Po cesti mimo cerkve Matere Božje in Pivovarne Laško se vrnemo do izhodišča poti v Laškem. Pot je dolga 11,2 km, nezahtevna, skupaj s postanki bomo hodili 4-5 ur. Predhodne prijave sprejema TIC Laško vsak dan med 8. in 17. uro, prijavite pa se lahko tudi na dan pohoda med 7. in 8. uro. Pohodniki bodo ob prijavi dobili priložnostno zloženko, dnevnik poti s kontrolnimi žigi, kupon za malico in pijačo. Prijava znaša 5 EUR. Organizator: Planinsko društvo Laško Soorganizatorja: STIK in Občina Laško Sponzorji: Pivovarna Laško, d. d., Thermana, d. d., JP Komunala Laško, d. o. o., in gostišče Čater VABILO NA PROSLAVO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Vljudno vas vabim, da se udeležite osrednje proslave ob občinskem prazniku, ki bo v ponedeljek, 7. novembra 2011, ob 18.00, v Kulturnem centru Laško. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini in najvišja občinska priznanja. V kulturnem programu bodo nastopila domača ljubiteljska kulturna društva. Župan Občine Laško Franc Zdolšek Organizatorji: Občina Laško, JSKD OI Laško, STIK 21 Ogled razstave Miha Maleš - Zoran Mušič, prijateja in sodelavca Prečudovita pokrajina Goriških Brd nam v jeseni ponuja slikovito igro barv. To je čas, ko pride v Goriška Brda trgatev - čas, ko so delovne in trudne roke Bricev poplačane z bogastvom in ljubeznijo vinskih trt. A letos je to tudi čas, ko si lahko v gradu Dobrovo ogledamo razstavo z zgornjim naslovom, zato vas vabimo, da se nam v soboto, 22. oktobra, pridružite na zanimivem in poučnem celodnevnem izletu. Razstavo Miha Maleš - Zoran Mu-šič, prijatelja in sodelavca, sestavljata dve zgodbi. Prva s pomočjo dragocenih ohranjenih dokumentov in korespondence iz Maleševe zapuščine spregovori o dolgem in plodnem prijateljstvu dveh umetnikov. Druga zgodba je zgolj likovna in samo Maleše-va, vendar se z izborom dveh mest - Benetk in Pariza - na simbolični ravni znova povezuje z Mušičem. Povezuje pa se tudi z gradivom, ki je na ogled na stalni Mušičevi razstavi grafike v grajskih sobanah, saj umetnika - prijatelja to pot povezuje še grafični medij (Breda Ilich - Klančnik, kustosinja razstave). Grad Dobrovo, renesančni dvonadstropni utrjeni dvorec začetka 17. stoletja STIK/Kultura Pred obiskom razstave se bomo skupaj z lokalnim vodnikom sprehodili po ozkih ulicah »gasah«, si ogledali cerkev sv. Martina, ki se ponaša s poslikavami Toneta Kralja, in etnološki muzej Briška hiša. V Gradnem pa bomo obiskali cerkev sv. Jurija, kjer bomo občudovali dela Lojzeta Spacala in si ogledali Kri-žev pot, ki gaje med drugo svetovno vojno naslikal Zoran Mušič. Privoščili si bomo tudi tradicionalno briško kosilo s kozarcem rujnega. Cena celodnevnega izleta je 50 EUR/osebo. Cena je izračunana na 15 oseb in vključuje vodene oglede po programu in vstopnine, prevoz, organizacijo, DDV, kosilo in vmesne prigrizke. Dodatne informacije: TIC Laško, tel.: 03 733 89 50, kjer do 19. 10. 2011 zbiramo prijave. Organizatorja: STIK, KD Galerija Maleš Marina Bezgovšek, STIK Maleš in jaz Miha Maleš, naš slikar, največji grafik slovenske moderne, je ob sebi združeval sodobnike in ves čas prenašal spomine in sedanjost v svoja slikovita pričevanja. Njegovo popotovanje se je pričelo z odhodom iz rojstnega kraja Jeranovo pri Kamniku na šolanje v Ljubljano, Zagreb, Dunaj in Prago. Pravzaprav se popotovanje ni nikoli končalo, saj še danes potuje v spominih in pričevanjih Muzeja Kamnik, KD Galerija Maleš in njegove hčere Travice Maleš Grešak ter na številnih razstavah in publikacijah doma in po svetu. Z dogodkom Maleš in jaz, ki smo ga organizatorji pripravili ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD 2011), se odpravljamo v novo smer popotovanja, ki smo ga poimenovali Pričevanja. Prek dialogov in diskurzov bomo razpravljali o Mihi, njegovih sodobnikih, njegovih naslednikih, o umetnosti danes ter o zapuščini umetnikov, ki jo varujemo za prihodnje rodove - da se pričevanja ne bi nikoli končala. Igra, barvitost in veselje do življenja, do učenja, do spoznavanja, do druženja in povezovanja, vse to je združeval Miha Maleš. Njegova umetni- Miha Maleš ška zbirka, ki je ena večjih v Sloveniji, pomeni osnovo za pričevanja, s projektom pa smo postavili osnove za digitalizacijo in zagotavljanje javne dostopnosti do virov umetnosti. V veselje nam je, da smo z ima-nentnimi gosti na okrogli mizi 30. septembra spregovorili o skrivnostih zapisov, dokumentov, fotografij, osebne korespondence, publikacij in umetniških del neprecenljive umetniške zapuščine velikega Mihe Maleša. Več o okrogli mizi in projektu Maleš in jaz si lahko ogledate na spletnih straneh www.portab.si pod rubriko KIT (kulturno informacijska točka) in v na- Dekletom slednjem mesecu na facebook profilu Galerija Maleš. Na teh naslovih vas bomo sproti obveščali o aktivnostih galerije Maleš. Vabimo vas, da se sprehodite po odprtem depoju v živo ali virtualno in da spoznate izhodišča projekta Popis in ureditev arhiva Mihe Maleša, pri katerem nam pomagajo prostovoljci ob strokovnem nadzoru Tanje Čaja-vec - MR 10, Arhiva RS, zgodovinskega Arhiva Celje ter pomoči arhiva RTV SLO in strokovnjakov na področju arhiviranja AV in MM - TSE, d. o. o., iz Ljubljane. Projekt, ki smo ga začeli v letu 2011, smo z izsledki okrogle mize v sklopu DEKD 2011 sklenili z željo, da do leta 2013 oblikujemo javno dostopni vir informacij o našem velikem modernistu in njegovem krogu sodobnikov. Vabimo vas, da obiščete galerijo Maleš v Zgornji Rečici 89 in se ob organiziranem vodstvu sprehodite po razstavi in depoju po predhodni najavi na tel.: 041 867 246, Travica Maleš Grešak. Razstava bo odprta 1. februarja 2012. Organizatorji: Galerija Maleš, Porta B, STIK Tanja Čajavec, MR - 10 univ. dipl. umet. zgod. -soc. kulture, kustosinja 22 Knjižnica k ■ • • • • • V • mm •• V • | VI Novi izzivi in nova vprašanja Knjižnice Laško V poznem poletju, ko so dopusti že za nami, se še želimo naužiti sonca, ki nam je bilo letos resnično naklonjeno. Kljub temu smo v knjižnici že pridno razmišljali in poleg sprotnih nalog opravljali tudi dela za čas, ko bo v knjižnici spet zelo živahno, ko se bo v šolah začelo zares, narava pa nam ne bo več tako radodarno lepšala dni. Urejevali smo prostore v Laškem, dokupili opremo za razstavno dejavnost v knjižnici v Rimskih Toplicah in uredili dodatne uporabne površine v Radečah. Izvajali smo tudi premike knjižničnih kolekcij, da bi v naši osrednji knjižnici le pridobili še kakšne metre prostora za knjižne novosti. Vzpostavili smo tudi manjšo novo zbirko »knjižnico za poizkus« v šoli v Šentlenartu, sodelovali pa smo tudi pri oblikovanju knjižnega kotička v Thermani Laško. Srečali smo se z izobraževalnimi institucijami in izdelali načrte za sodelovanja. Ponovno smo segli po prireditvenem koledarju za odrasle in začeli s prireditvami, ki bodo potekale čez vse leto, po dve do tri na mesec v Laškem, po ena v Radečah in Rimskih Toplicah. Za otroke pa skoraj ni dneva v tednu, da se ne bi v eni od knjižnic v mreži zgodila prireditev - bibliopedagoška ura, pravljična ura, delavnica ... Vse to počnemo, da pritegnemo ljudi v knjižnice, da več berejo, se izobražujejo, uporabljajo informacijske vire. Trudimo se, da izpostavljamo, promoviramo dobro knjigo in naredimo nekaj tudi za slovenski jezik. S prvo prireditvijo za odrasle v tej sezoni smo proslavili leto gozdov, drugo večjo prireditev, ki bo v času tiskanja biltena, pa bomo posvetili prostovoljstvu na splošno in tovrstnemu delovanju na lokalni ravni. O slednjem upamo, da bomo na tem večeru dobili veliko informacij za pomoč potencialnim prostovoljcem in tistim, ki to pomoč potrebujejo. Gre za prostovoljstvo s socialnega področja, medtem ko so naši kolegi iz Stika in društev ob Dnevih evropske kulturne dediščine razmišljali o problemih kulturne dediščine in možnostih njenega ohranjanja s pomočjo prostovoljstva. Malo nam je bilo žal, da nismo sodelovali, saj je knjižnica s svojim domoznanstvom, še posebej s publikacijami, doslej že veliko naredila za lokalno zgodovino oz. vedenje o naši kulturni dediščini, in to pretežno prostovoljsko. Vsi avtorji domoznanskih prispevkov in drugi, ki so karkoli prispevali k našim izdajam, vključno z gonilnima silama našega domoznanstva, akademikom dddr. Jožetom Mačkom in dr. Tomom Korošcem, niso dobili nobenih nadomestil. Ponovno bi lahko ovrednotili pomen naših publikacij in razmislili, kako s tovrstnim delom naprej. Tudi o knjižnični hiši v Laškem, primerku imenitne kulturne dediščine, in vseh problemih v zvezi z njo in njeno omejeno prostorsko zmogljivostjo, bi lahko govorili. Tokratno odsotnost bomo popravili v bližnji prihodnosti. Do konca leta napovedujemo še dve veliki prireditvi, osrednji dogodek naših bralnih aktivnosti, srečanje z Manco Košir ob proslavitvi dneva reformacije v soorganizaci-ji z Občino Laško in JSKD OI Laško, med občinskim praznovanjem pa že tradicionalno druženje ob martinovem z gostoma Dragom Medvedom in Tomom Jeseničnikom ter njuno knjigo Vinske bravure. Zvrstilo se bo še nekaj prireditev, navedenih na koncu biltena, in še nekaj drugih, za katere še nimamo vseh podatkov, potrebnih za napoved. Metka Kovačič Gozdovi za ljudi Prvo prireditev v novi sezoni smo v Knjižnici Laško posvetili mednarodnemu letu gozdov. Pripravo večera smo povsem zaupali domačinu, ing. gozdarstva Dušanu Debe-naku, ki gozdarstvo razume kot poslanstvo. Na prireditvi je govoril o gozdu kot unikatnem ekosistemu in človekovem smotrnem izkoriščanju gozda oz. sobivanju z njim, o duhovnem pomenu gozdov, novi paradigmi slovenskega gozdarstva in o številnih funkcijah, ki jih ima gozd. Dušan Debenak pa je na prireditev povabil tudi veliko gostov, svojih prijateljev, ki so vsak po svoje popestrili večer. Kantavtor, Korošec Marjan Grosek, je zapel, o svojih občutjih in iskanju navdiha v gozdu je spregovoril Benjamin Govže, plesalec Sašo Krasnov, član Angleškega združenja plesnih učiteljev, o plesnih predstavah v gozdu ter terapevtski in obredni vlogi gozda skozi zgodovino, domačin Franc Lesičar iz Jurkloštra pa je opisal gospodarjenje s svojim gozdom. Vmes smo prisluhnili še nekaj pesmim kantavtorja in znanemu ekologu Antonu Komatu, ki nam je tudi potrkal na vest ter poudaril pomen varstva gozdov in nujnost bolj harmoničnega življenja z naravo. Uradni del večera je zaključila članica SNG Opera in balet Ljubljana, balerina Sonja Kerin Krek. Vitka in visoka plesalka je v rahlem soju luči kot labod drsela po dvorišču knjižnice, poskočila skoraj do obokov ter z elegantnimi in dovršenimi gibi začarala vse prisotne, ki smo bili priče skorajda sanjskemu prizoru. Druženje smo nadaljevali ob domačem sadju in kozarčkih vina, ko smo kramljali in peli še dolgo v večer. Prireditev je popestrila razstava številnih upodobitev na temo gozdov članov Likovnega društva Laško, ki smo jo dopolnili s knjižnim gradivom in zanimivimi podatki o naših gozdovih. Vsem sodelujočim smo dolžni zahvalo, vas pa vabimo na ogled razstave. Za tiste, ki se zanimate za gozd po strokovni plati, premoremo kar nekaj literature, likovniki pa bodo veseli, če jim boste zaupali svoje mnenje o njihovih delih. Matej Jazbinšek Z Manco Košir in Nuško Drašček bomo proslavili slovensko besedo »Bralka iščem besede, vedoč, da je najpomembnejša ta, ki poljubi srce...« (Manca Košir) 23 Da knjige spreminjajo svet, je verjel že Primož Trubar pred štiristo šestdeset in več leti, ko je opismenjeval narod in ga budil za pisanje in branje domače, slovenske besede. In tako verjame tudi Manca Košir - gostja, s katero bomo letos proslavili dan reformacije. Koširjeva je sicer ženska mnogih interesov: nekdaj študentka matematike in fizike, strokovnjakinja na področju teorije novinarstva, mnogim poznana v vlogi mladega dekleta v filmu Breza, samoo-klicana ambasadorka radostnega staranja, sodelavka Ho-spica, prostovoljka, pobudnica krožkov Beremo z Manco Košir, avtorica številnih knjig in publicističnih prispevkov in še kaj. Že dosti pred njenim jesenskim političnim anga-žmajem smo jo v Laško povabili kot promotorko branja, ki se zaveda in poudarja, da človek, ki bere, lažje in bolje razume sebe in se odpira svetu. Besede so most od mene k tebi, od človeka k človeku, osnovno »orodje« človeka kot družbenega bitja. Da v času, ko je veliko zapisanega, ni vseeno, kaj beremo, vemo tudi knjižničarji. Naše bralne spodbude in priporočila se na marsikakšnem mestu staknejo s spodbudami Koširjeve - tako pri Bralni znački za odrasle kot v akciji Beremo slovenske avtorje pravimo DA za Rožanca, Zupana, Lainščka, Pavčka, Kocbeka, Kačičevo, Simonovicevo in vas spodbujamo k branju teh in drugih kvalitetnih avtorjev. Predvsem pa si želimo, da v poplavi zapisanega najdete takšne knjige, ki vam bodo »poljubile srce«. Knjižnica/Kultura Prireditev 28. oktobra bo osrednji dogodek naših bralnih akcij - Beremo slovenske avtorje in Bralne značke za odrasle. Pripravljamo jo v sodelovanju z Občino Laško in JSKD OI Laško v počastitev dneva reformacije. Veseli smo, da bo na oder stopila tudi ena najimenitnejših slovenskih pevk Nuška Drašček, skoraj naša rojakinja, doma iz Radeč, hči naše kolegice knjižničarke Veronike; Orion bo ta večer zagotovo sijal. Prijazno vas vabimo k branju knjig s seznamov naših bralnih akcij in knjig naše gostje. Vsi, ki vam slovenska beseda in branje pomenita praznik, vabljeni na prireditev, za katero vas prosimo, da si v knjižnici čim prej rezervirate brezplačne vstopnice. Barbara Rančigaj Simbioza - e-pismena Slovenija Vseslovenski medgeneracijski prostovoljski projekt, pri katerem bodo mladi prostovoljci starejše učili uporabljati računalnik, bo med 17. in 21. oktobrom potekal tudi v naši občini. Če ste zainteresirani, čim prej pokličite v Knjižnico Laško na tel. 73 44 304. Morda se najde še kakšno prosto mesto za vas, sicer pa vas bomo uvrstili na seznam za prihodnja izobraževanja. Praznična nedelja na Šmohorju Za nami je že 26. letni prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško, ki ga je pripravil Etno odbor Jureta Kra-šovca Možnar. Letni prikaz je tradicionalno srečanje društev in skupin, ki so se v Občini Laško pred 27 leti odločile oživljati, obujati in predstavljati stare ljudske šege in delovna opravila. Naj spomnimo, da smo kulturna društva in skupine laške občine prvič skupaj zbrali leta 1984, ko smo v idilični vasici Škofce nad Rimskimi Toplicami pripravili prvi prikaz. Letošnji prireditvi smo dali naslov Praznična nedelja na Šmohorju, poseben poudarek pa smo dali oblačilni kulturi naših prednikov za t. i. »lepo nedeljo«. Prireditev je bila v nedeljo, 28. avgusta, pri cerkvi sv. Mohorja na Šmohorju s prikazom romanja k maši, pritrkavanjem in mašo, ki jo je vodil laški na-džupnik in dekan Rok Metličar. Nadaljevalo se je z dogajanjem ob cerkvi s skupinskim fotografiranjem, igranjem godbe, prepevanjem, plesom, dogajanjem ob stojnicah in »pušnšanku« in nato še na lovskem domu, nekdanji Trebežnikovi domačiji, nedaleč stran od cerkve. Na tokratni prireditvi je sodelovalo preko dvesto članov iz devetih kulturnih društev in skupin laške občine ter nekaj posameznikov. Prireditev je zagotovo uspela iz več razlogov. Nastopajoči so se potrudili, saj so upoštevali navodila in se v okviru možnosti odeli v »mašna oblačila« ter odigrali vsak svojo vlogo. Gostitelji in soorganizatorji, Krajevna skupnost Rečica, Kulturno društvo Lipa Rečica, Lovska družina Rečica in Prostovoljno gasilsko društvo Rečica, so se potrudili in nam bili v veliko oporo in pomoč, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Veseli in hvaležni smo vsem obiskovalcev, ki so nas prišli pogledat in jih je bilo proti pričakovanju izjemno veliko. Med njimi so bili tudi ugledni etnolog, prof. dr. Janez Bogataj, pa Mito Trefalt s soprogo, znano TV-režiserko Metko Leskovšek, naš župan Franc Zdolšek z nekaterimi člani občinske uprave in svetniki. Bila je tudi večina predsednikov krajevnih skupnosti laške občine. K lepemu, prazničnemu vzdušju so svoje pridali Za pridne otroke lectov konjiček ali punčka tudi citrarka Janja Brlec, liki, kot sta bila berač in »pičkurin«, pa vaška godba z Vrha, cerkveni pevci iz Rečice, Ulagatovi pevci, Marica in Rezka, pevske skupine drugih društev, folklorniki in »stojničarji«. Nenazadnje pa je svoje zagotovo prispevalo tudi vreme, ki nam je samo za tisti dan prihranilo nekaj znoja, ko se je temperatura spustila za nekaj vročih stopinj. Vlado Marot Poromali so k maši Kultura Srečanje godb na Vrhu Sedem godb, 200 nastopajočih, 300 obiskovalcev, skorajda poletno vreme in odlično vzdušje. Tako je bilo na vrhu Vrha nad Laškim, malodane na župnijskem dvorišču, v nedeljo, 25. septembra, ko je Vaška godba Vrh drugo leto zapored na srečanje povabila godbe od blizu in daleč. Tudi s Hrvaške so prišli. In navdušili. Rdeča nit letošnjega srečanja je bila dediščina, saj je bila prireditev le ena od mnogih, organiziranih med Dnevi evropske kulturne dediščine. Da ima godbeništvo v naših krajih bogato dediščino in dolgo tradicijo, je z raziskovanjem društvenega življenja v Laškem od 19. stoletja naprej odkrila Tina Belej, avtorica knjige Kako so se družili. Zapisi iz njene knjige so kot sukanec prepletli sedem godb, ki jih sicer združujeta sodelovanje in poznanstvo z gostiteljico, Vaško godbo Vrh. Prva je nastopila Loukežova plehmuzi-ka iz Zreč, v kateri igra samo Loukežovo sorodstvo dveh generacij, z Vrhom pa so povezani prek dveh članic Loukežove »žlahte«, ki ju je s Pohorja življenjska pot zanesla v naše kraje. Sledila jim je mlada, komaj leto dni delujoča vaško-gasilska godba iz Sedraža, ki se resda še ne more pohvaliti s tradicijo, lahko pa se z zagnanostjo, veseljem do igranja in skrbjo za to, da kulturni utrip v manjšem kraju ostaja živ. Skoraj sto let nazaj pa segajo korenine Pihalnega orkestra radeških papirničarjev, ki je bil v časih skupne občine del trojice močnih in uveljavljenih godb, poleg Laške pihalne godbe in Godbe slovenskih železnic Zidani Most. Tudi oni so Vrh počastili z obiskom. Nekoliko mlajši, 70 let ima, je Pihalni orkester štorskih železarjev, v katerem je Vaška godba Vrh našla godbenega partnerja, s katerim se skupaj odpravljajo na gostovanja. Štorovčani so občinstvo navdušili z vokalno izvedbo polke Vem, da me rada imaš in pripravili teren za Laško pihalno godbo, še eno zasedbo z izjemno dolgo tradicijo, saj bo naslednje leto praznovala že 150 let. Ko pa so na prizorišče prikorakali člani godbe iz hrvaškega Vrbovca s prepoznavnimi rdečimi uniformami, je med občinstvom završalo. Z živahnimi melodijami in pravim show programom so še bolj ogreli že tako za ta čas toplo ozračje in pustili zares nepozaben vtis. Na domače pa je bilo treba čakati do zadnjega. Obiskovalci, med katerimi je bilo največ domačinov, so bučno pozdravili Vaško godbo Vrh, ki jo vodi Ivan Medved in ki si pridno nabira kilometrino na nastopih tako v Sloveniji kot v tujini. Za vrhunec krasnega popoldneva so zaigrale še vse godbe skupaj, in če prej ne, je takrat veter ponesel glas o njih daleč naokrog. Da se je dober glas o Vaški godbi Vrh že razširil, so sicer dokazali tudi nekateri člani godbe iz Zabukovice, ki so lani nastopili kot gostje, letos pa so z veseljem prišli kot obiskovalci. Že tako razgreto občinstvo so prevzeli člani ansambla Dori, ki so poskrbeli za to, da so zbrane kaj hitro zasrbele pete. Vsem, ki so z dobro voljo prispevali k temu, da je prireditev uspela, se Vaška godba Vrh iz srca zahvaljuje. Nasvidenje prihodnje leto! Jasmina Štorman Foto: Foto Fleš KD Anton Tanc O nas se malo sliši, kar pa ne pomeni, da nas ni Naša folklorna skupina KD Antona Tanca iz Marija Gradca združuje približno trideset plesalcev, ki jim »pete brusi« dolgoletni harmonikar Franci Mulej. Na vajah, kjer se učimo spletov plesov različnih pokrajin ter prikazov opravil in praznovanj, se dobivamo vsak petek. Starostna struktura plesalcev je pestra, od mladih do tistih, ki tudi v malce zrelejših letih čutijo potrebo po gibanju v ritmih, po druženju. Prav slednje je v našem trenutnem sestavu pomembno. Skupaj praznujemo rojstne dneve, se zabavamo in po vajah obujamo spomine na naša gostovanja, še posebej lepi so spomini na zadnja dva - Rusijo in Srbijo. Plesno znanje in ohranjanje ljudskih običajev smo v zadnjem obdobju pokazali na raznih nastopih v Laškem in okolici. Plesali smo tudi na območnem srečanju odraslih folklornih skupin v Radečah. Februarja letos smo imeli intenzivne vaje v Podčetrtku. Uspešno smo izpeljali »ohcet« na prireditvi Pivo in cvetje, nepozabno pa je bilo tudi srečanje na prikazu praznične nedelje na Šmohorju konec avgusta. Ne mislimo pa samo na ples. Dotaknila se nas je tudi finančna stiska našega nekdanjega soplesalca Lojzeta, ki mu izredno majhna pokojnina ne omogoča dostojnega življenja. Takoj je padla odločitev in zbrali smo velik paket prehrambenih artiklov in nekaj denarja. Naš predsednik Matjaž Guček mu je vse dostavil domov in njegove solze sreče in hvaležnost, da še vedno mislimo nanj, so odtehtale aplavz na še tako veliki prireditvi. Toplo nam je pri srcu, saj nismo samo plesalci, pač pa tudi humanitarci. Septembra smo začeli z novo sezono vaj in priprav na nastope. V mislih smo že na martinovanju in pa seveda na našem letnem koncertu, ki bo konec novembra. Nanj smo povabili tudi goste iz Trstenika v Srbiji. Naj zaključim s pregovorom, da se dobro blago samo hvali. Nismo bahavi, prav pa je, da seznanjamo javnost, da delujemo, smo aktivni in prisotni marsikje. Torej: folklorna skupina Antona Tanca vam še plesala bo, kot pojemo v naši himni. Mogoče je koga zamikalo, da se nam pridruži. Najdete nas ob petkih zvečer v kulturnem domu Marija Gradec. Irena Grešak 25 KD Tavžentrože Tavžentrože v Rimskih Toplicah Ljubiteljice ročnih del se v Rimskih Toplicah družimo že osem let. Imenujemo se Tavžentrože, ker ustvarjamo različne izdelke iz raznih materialov. V nekdanji gostilni Draksler imamo prijaznega gostitelja Jureta in tam se srečujemo vsako sredo. Naša skupina šteje trinajst spretnih gospa. Letos smo imele že deveto samostojno razstavo. V lepem številu so jo obiskali člani raznih društev iz vse Slovenije. V aprilu smo se razveselile obvestila, da lahko pripravimo razstavo v večnamenskem prostoru v novem gasilskem domu v Rimskih Toplicah. Naši izdelki so dobili več prostora in so bili bolj vidni in razvidni. Razstavo smo odprle 9. maja. Ob odprtju so nam pomagali tudi gostje, ki so se radi odzvali povabilu, saj so bili srečni, da se dogaja kaj lepega. Zahvaljujemo se Ljubi Kralj za lepo voden program, zvestim spremljevalcem na vseh naših dosedanjih razstavah iz vrtca Ostržek pod vodstvom Jelke Kapun, pesnici Mariji Lipovšek - Schullar za izredno interpretacijo pesmi, učencema Kristi- Kultura ni in Jerneju Skerbiš ter plesni skupni DU iz Rimskih Toplic pod vodstvom Bogdane Teršek za posebno plesno izvedbo. Ne smemo pa pozabiti družine Aškerc z Globokega, ki nam je podarila jabolčni sok za pogostitev obiskovalcev. Letos smo že drugič pripravile stojnico z našimi izdelki, jih prodale in izkupiček v višini 300 evrov namenile KORK RT z namenom, da pomagamo tistim, ki so potrebni pomoči. In kaj si želimo? Da bi našo razstavo kdaj obiskal kakšen predstavnik občine ali krajevne skupnosti in se prepričal o naši ustvarjalnosti. Marjeta Dremel KD Miklavž Lep izlet na Vršič in v dolino Trente V soboto, 10. septembra, je KD Miklavž organiziralo izlet na Vršič in v Trento. Med 42 udeleženci so bili večinoma člani KD in njihovi starši oziroma otroci. To je bil pravi medgeneracijski izlet, saj so bili izletniki stari od štiri pa vse do skoraj 80 let, kolikor jih je štel najstarejši. Skratka, med udeleženci so bili sami krajani, ki prihajajo iz območja, ki ga zajema Kulturno društvo Miklavž, in ki delujejo v pevskem zboru, gledališki skupini, skupini za obujanje starih običajev ali pa so v skupini MGD, ki se sestaja enkrat tedensko na šoli Lažiše. Namen izleta ali ekskurzije je bil ogled zgodovinskih krajev iz prve svetovne vojne, hkrati pa obisk gora in doline Trente. Pot nas je vodila do Kranjske Gore, proti Vršiču, kjer smo si gledali Rusko kapelico, nato naprej do Koče na gozdu, kjer smo videli obrise Ajdovske deklice, in za tem do vrha prelaza Vršič, kjer smo imeli čas za ogled okoliških KD Rimljan Rimski večer z Romanom Leljakom V petek, 9. septembra, je KD Rimljan priredilo Rimski večer z gostom gora. Nato smo se odpeljali naprej v Trento, po drugi polovici ovinkov do Ku-gyjevega spomenika in naprej po Trenti do Bovca, kjer smo se s kabinsko žičnico odpeljali na Kanin in si ogledali okoliške vrhove. Po vrnitvi v dolino smo pot nadaljevali v dolino Koritnice, do trdnjave Kluže in Loga pod Mangartom, kjer smo si ogledali kraj, ki ga je pred leti uposto-šil plaz, in vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Nato smo se odpravili proti Predelu, kjer smo si ogledali novi most čez Mangartski potok, potem pa prečkali mejni prehod in se po italijanski strani mimo Trbiža vrnili v Slovenijo. Ogledali smo si še dolino pod Poncami in planiško skakalnico, saj je večina želela videti, kako je tu poleti, ko ni snega. V Rimske Toplice smo se vrnili v poznih Romanom Leljakom. Pogovor je vodila Brigita Pavčnik, g. Leljak pa je razkril zgodovino Rimskih Toplic in pripravil razstavo nekaterih dokumentov, ki so povezani z našim krajem. Štefanija Pavčnik Ekskurzija v Mozirje Člani KD Rimljan smo se v soboto, 24. septembra, odpravili na izobraževalno ekskurzijo v Mozirje, kjer smo si ogledali razstavo buč in kužkov. Pot smo nadaljevali v Logarsko dolino, do slapa Rinka in Orlovega gnezda. Na poti nazaj smo se ustavili v Nazarjih, kjer smo si ogledali samostan in cer- popoldanskih urah. Med potjo smo izvedeli veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih obiskali. Posebej zanimiva pa je bila pripoved o tem, kaj se je v teh krajih dogajalo med prvo svetovno vojno, ko se je gradila cesta čez Vršič. Takrat je pod Vršičem umrlo veliko ruskih ujetnikov, sodelujočih pri gradnji ceste, ki jih je zasipal snežni plaz, v spomin na to tragedijo pa so postavili tako imenovano Rusko kapelico. Ob poti, ki smo jo prevozili, je tudi sicer veliko obeležij, ki so bila postavljena v spomin na vojno obdobje, pa tudi na planince, ki so utrjevali planinske poti. Za otroke je bilo pravo doživetje vožnja s kaninsko žičnico, vsi skupaj pa smo bili mnenja, da bi bili tako lepi kraji lahko še mnogo lepši, če jih ne bi zaznamovala vojna. Spraševali smo se, kaj bi si šele lahko ogledali dandanes, če ne bi bilo na obeh straneh bojne črte izgubljenega toliko bogastva v mladih fantih in uničenega toliko vsega materiala, temveč bi oboje porabili za razvoj kraja ali turizma? Bilo nam je lepo, ob spremljavi kitare smo tudi zapeli, voznik pa je bil enkraten. Takih izletov si še želimo. Iskrena hvala vsem, ki se trudite v KD Miklavž! kev, ter zaključili na ranču Burger na Venišah. Bilo je lepo, saj smo imeli poleg lepega vremena tudi zabavnega harmonikarja Draga Žekarja s polnim košem viž. Štefanija Pavčnik 26 Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš Zdravstvo/Upokojenci ZA ZDRAVJE Zakaj se odločiti za zibelko? Zibelka je splošni simbol rojstva, zanimivo pa je, da so jo v preteklosti uporabljali le premožnejši. Vsi ostali so otroke polagali v nečke, v katerih so sicer mesili testo. Šele v 19. stoletju so se zibke splošno uveljavile. Zibelke kot zibalne posteljice za dojenčke in majhne otroke so različno velike, vse pa imajo nihalne noge in stebričke iz trdega, druge dele pa iz mehkega lesa (www.gorenjski-muzej.videofon. si/upload/files/zibka.pdf). Zibelka je novorojenčkom všeč zato, ker zibanje deloma nadomesti tisti občutek, ki ga ima otrok med nosečnostjo ob maminem premikanju. Ko prebiram različne forume in tudi ko kot patronažna medicinska sestra hodim na babiške obiske, večina mamic in očkov pravi, da se jim zibelke ne splača kupovati, ker jo otrok hitro preraste, in tudi, da so predrage. Res je, da je otroček lahko v zibelki le tri mesece, pa vendar so ti trije mesece zanj najpomembnejše obdobje. V tem času se prilagaja na okolje, ima začetne težave pri prebavi, prehrani, navajanju na spanje, ritem itd. Zakaj zibelka? Ob rojstvu moramo vzpostaviti pravo prehranjevanje, dojenje. Pri nekaterih otrocih se kmalu zatem pričnejo pojavljati krči, ker je črevesje še nerazvito in neprilagojeno na pre- hrano, še posebej v primerih, ko otrok ni dojen. Pri večini se krči pojavijo tudi zaradi nepravilnega »podiranja kupčka«, saj tega še ne znajo dobro opraviti in jih odvečni zrak tišči. Zato je zibelka idealna, saj se otrok guga, zibanje pa omogoči boljšo peristaltiko, pretok in s tem manj krčev. In še drugi razlog, zakaj se odločiti za zibelko. Kot je vsem znano, so otroci v trebuhu oviti v manjši prostor. Večina staršev kupi večjo posteljico, da jo bodo lahko imeli nekaj časa. Ko se otrok rodi, je v povprečju velik komaj 50 cm, posteljice pa merijo od metra in pol dalje. V tej širjavi prostora se dojenček nekako ne znajde, je negotov, išče otip, bližino, dotik. Večina staršev sicer nad posteljico namesti zavesico, okoli stranic pa blago, a s tem ne naredi nič drugega, kot da otroku vzame svetlobo, ki pa jo prve dni in mesece zaradi zlatenice nujno potrebuje. Posteljica je sicer običajno v kotu sobe, kjer je že tako ali tako temno. Otrok torej išče varnost in v zibelki je v manjšem prostoru obdan, bolj čuti bližino in zibanje, zato ima občutek, da je tam, kjer je bil devet mesecev - na varnem. Tretji argument za zibelko je že začetna igra in učenje motorike otroka, kar vpliva na njegov nadaljnji razvoj. Pomembni sta gibč- nost in prilagodljivost na okolje, otroku se pravilno razvijajo vsi čuti, tako ravnotežje kot posledično sluh. Moto-rika telesa je za naprej zelo pomembna. Zakaj je zibanje dobro? Vam otrok na rokah prej zaspi? Ali otrok zaspi prej pri vas v postelji? Seveda. Gibanje je smisel, ki je v življenju rdeča nit. Je recept za zdravo življenje. Nikakor ne razmišljajte, da bi otroka lahko razvadili. To je nemogoče, posebej v prvih treh mesecih. Potrebuje le bližino, varnost, kar pa je zelo pomembno za poznejši razvoj njegove samozavesti. Na fotografiji je neček, najden v okolici Laškega. Postavljen je na mentrgo, mizo s koritom za mesenje. Foto: J. Š. Trubarjev dom upokojencev Izlet stanovalcev Trubarjevega doma upokojjencev Jutranji pogled skozi okno moje začasne sobice v domu mi običajno zariše potek dneva, ki je pred menoj. V meglenem preblisku raznih dejavnosti me kot sončni žarek objame misel, da nam bo ta dan podarjen kot skupno odkrivanje lepot in dobrot naše lepe deželice Slovenije. Da, ta 8. september, praznik Marijinega rojstva, nam je bil iz božjih dlani res podarjen po iznajdljivi zamisli vodilnih ljudi doma. Z velikim zaupanjem v sedemčlansko ekipo naših strokovno usposobljenih spremljevalk: Irene, Mojce, Erike, Alenke, Vere, Nade in Mateje smo zavzeli prostor v udobnem avtobusu, kjer nas je že čakal izkušen šofer Marjan. Njegov prijazen pozdrav nam je potrdil, da nas bo varno vozil po že znani štajerski razgibani cesti. K veselemu razpoloženju je še pripomogel prihod našega gospoda direktorja Potočnika, ki nam je med vožnjo odkril svoj še nezna- ni glasbeni talent na harmoniki. V tem prijetnem vzdušju smo se že približali prvi predvideni točki našega izleta, Marijini baziliki v Petrovčah. Ob vstopu v ta čudovit božji hram objameta človeka mir in toplina božje bližine, še posebej ob toplem pozdravu patra, predstojnika bazilike, ki je nas obiskovalce prisrčno sprejel in nas pozdravil z imenom »loški romarji«. Ob spremljavi orgel je nato zadonela pesem v izjemni melodični lepoti Mariji v čast. To je bilo enkratno doživetje, ki je bilo za nas najlepše darilo tega dne. Čeprav se je ura bližala opoldanske- mu zvonjenju, ni nihče občutil potrebe po kosilu, saj so naše skrbne gospe spremljevalke zjutraj poskrbele za obilno malico med potjo. Toda v programu ni ničesar manjkalo, tudi obisk pri čevljarju v Lukovici pri Domžalah bi bilo zanimivo obiskati, so menili naši organizatorji. Pa saj je tam priznano gostišče za lačne mimoidoče! Četudi nisi lačen, ti iz krožnika prijetno zadiši, v barvah slikarjeve palete pa razveseli oči obilna porcija pisanih jedi. Tudi žejo si lahko pogasiš. Vendar se naš izlet ni zaključil ob obilno obloženi mizi. V bližini Celja, ob Šmartinskem jezeru, se je kot v pravljični predstavi odvijalo presenečenje zadnjega dejanja tega dneva. V večerni tišini nas je ljubko gibanje valov vabilo na čoln za enkraten sprehod po jezeru. Kot v sanjah so prijetni dogodki dneva valovili nad umirjeno gladino življenja v tihi pesmi. Bogu hvala in ljudem za tako lep dan. Slavica Drev, stanovalka Trubarjevega doma upokojencev 27 Stanovalke našega doma so pogumno sedle na konjski hrbet Tistega sončnega dopoldneva nas je, kot že tolikokrat v letošnjem poletju, privabljal naš park. Mogočna drevesa so nas vabila v svoje zavetje. Razen hladne sence, ki nam jo ponujajo, pod njihovimi krošnjami najdemo mir, veselje in dobro počutje. Tako je bilo tudi takrat. Ko sem se odpravljala proti parku, sem opazila, da se stanovalci že zbirajo. Kar veliko se nas je zbralo. Tisti, ki niso mogli priti sami, so jih pripeljali z invalidskimi vozički. Vsi zbrani smo že nestrpno pričakovali nenavaden obisk, o katerem smo se pogovarjali že prejšnji dan. Nismo čakali dolgo. Pogled smo usmerili tja, od koder so naši obiskovalci prihajali. Jezdeca na konju smo zagledali že od daleč, pred njima pa naši terapevtki, ki sta nosili jahalna klobuka. Arabska konja Zarja in Yahoura sta s svojima jezdecema, našo sestro Darjo in njenim možem, elegantno stopala po parku proti nam. Prekrasen je bil pogled na konje z vitkimi nogami, ki so jih krasile rdeče nogavičke. Misli so mi nehote ušle nazaj, na čas, ko sem še bila doma in skrbela za svoje konje. Imela sem jih zelo rada, oni pa so imeli radi mene. Še danes bi jih imela ob sebi, samo če bi to bilo mogoče. Pogled na konje, ki so prišli k nam, nas je vse zbrane zelo osrečil. Ne samo, da smo lahko občudovali njihovo lepoto, lahko smo jih celo jezdili. Najbolj korajžne so bile naše stanovalke Rezika, Anica, Ana in Jožefa. S pomočjo močnih rok pomagačev so splezale v sedlo Yahoure. Najprej Rezika, ki je na konju bila že pred leti, za njo Anica, nato pa še Ana in Jožefa. Yahoura je po- Upokojenci/Humanitarna dejavnost trpežljivo čakala, da so se lepo namestile v sedlo in prijele v roke uzdo, nato pa je sestra Darja vsako posebej vodila v krog po zelenici. Mi pa smo jih z navdušenjem spremljali in jim za pogum tudi zaploskali. Prav lepo je bilo videti, ko so se v sedlo spustile tudi nekatere naše mlade delavke. Tudi one so se opogumile za ježo, ki jo je za začetek spremljala sestra Darja, za samostojno ježo in ježo v galop pa bo potrebne še veliko vaje. Večina tistih, ki so tisti dan jezdili, je bila namreč na konju prvič. Po njihovih zadovoljnih obrazih sem ugotovila, da so se na konju zelo dobro počutile in da jih ni bilo strah. Za nas ostale, ki nismo jezdili, pa je bilo doživetje že to, da smo jih lahko opazovali in se na koncu konjev celo dotaknili, jih pobožali in jim iz dlani ponujali suh kruh. Ko sta jezdeca s konji ob poldnevu odjezdila, se je končal še en nepozaben dogodek v parku našega doma. Marija Kozmus stanovalka Trubarjevega doma upokojencev Območno združenje Rdečega križa Laško Lepo je deliti V okviru Rdečega križa je konec septembra stekla velika vseslovenska solidarnostna akcija zbiranja sredstev za prehranske pakete in pralni prašek pod sloganom Lepo je deliti. Od njene uspešnosti je odvisno, koliko paketov bomo prejeli tudi na naše območje in koliko ljudem bomo lahko z njimi pomagali prebroditi njihov vsakdan. Vsekakor gre za pomembno akcijo, s katero tudi v laški in radeški občini oskrbujemo in lajšamo socialne razmere številnih družin in posameznikov. Zato vas vabimo in prosimo, da tudi vi sodelujete v omenjeni akciji in zanjo prispevate kakšen evro. Nakažete ga lahko s plačilnim nalogom BN U2, ki ga lahko prejmete tudi na našem sedežu ali pri predsednikih krajevnih organizacij RK. Številka tran-sakcijskega računa je: 0310 0111 1112 208, sklic 00 937037. Prispevate pa lahko tudi tako, da pošljete SMS sporočilo s ključno besedo SKUPAJ na št. 1919 in darujete en evro. O vsem pa podrobneje tudi na www.rks.si. Iz Šentruperta znova na pot Pri Krajevni organizaciji RK Šentru-pert smo datum letošnje, 33. ekskurzije članov napovedali že maja in nato še v začetku junija na zboru članov. Udeležba je bila prvič po toliko letih nekoliko skromnejša, saj je na veliko presenečenje tri dni pred nami izlet organiziralo tudi Društvo upokojencev Šentrupert. Toplo septembrsko soboto smo se podali v t. i. Krpanovo deželo, v nam doslej še manj znano območje Notranjske, kjer je veliko gradov, ponikalnic, novih doživetij in presenečenj. Za dobro voljo nas je spremljal muzikant Franci Ulaga. V Pivki, ki je iz preteklosti znana tudi po močni tankovski enoti, danes domuje Park vojaške zgodovine. Ob skrbnem vodenju strokovnega sodelavca Parka Boštjana Kurenta smo si ogledali bogato zapuščino tankov nekdanje jugoslovanske vojske različnih obdobij in drugo orožje ter ob tem glasno razmišljali o človeškem umu, ki zmore narediti marsikaj za lastno uničenje. Posebno pozornost smo namenili podmornici P-913 jugoslovanske vojne mornarice, ki je še posebej atraktivna pridobitev Parka. Aprila letos so jo iz Črne gore pripeljali v Slovenijo, med našim obiskom pa so jo še obnavljali, da bo v prihodnjih tednih že služila ogledu. V nadaljevanju so nas gostili na gradu Prestranek v bližini Postojne. Ogledali smo si graščino iz 16. stoletja in predstavitev islandskih ponijev. Prostrano posestvo z več kakor 200 hektarji površin nudi zatočišče več kot 200 glavam živine, od koder dnevno oddajo na trg več kot 1.800 litrov mleka. Za konec pa smo si na njihovi drugi farmi ogledali ekološko rejo govedi pasme črni nemški Angus, ki je v Sloveniji zelo redka. Goveda so brez rogov in izrazito mesnata, krave pa dajejo zgolj mleko za lasten podmladek. Pot smo sklenili z nakupom krofov na Trojanah. Vsem lahko sporočimo, da nam je ekskurzija lepo uspela, in žal nam je, ker niste mogli biti z nami. Na 33. ekskurziji članov RK Šentrupert malo drugače Pomagajmo družini Lapornik iz Požnice Odbora krajevnih organizacij RK Laško in Marija Gradec sta se pred dnevi vsak zase sestala na rednih sestankih in med drugim razpravljala ter odločala Sociala in humanitarna dejavnost tudi o pomoči družini Lapornik iz Požnice 8 nad Laškim, ki jim je neurje z močnim grmenjem v začetku septembra povzročilo veliko škodo in nesrečo. Strela je 2. septembra nekaj minut pred sedmo zvečer udarila v gospodarsko poslopje in zanetila tako močan požar, da je v celoti zgorelo, povsem pa so bili uničeni tudi 55 nakladalk sena za živino, silos, traktorska kosilnica, dva elektromotorja, puhalnik, stroj za čiščenje žita in še več drugih manjših pripomočkov za delo. Na srečo jim je uspelo vso živino še pravočasno rešiti iz hleva, s pomočjo gasilcev pa obvarovati tudi kozolec in drugo poslopje v neposredni bližini požara. Nekaj dni po požaru smo jih obiskali predstavniki Rdečega križa iz Laškega in Marija Gradca ter Krajevne skupnosti Laško in takrat še bolj začutili njihovo stisko. Kljub temu, da je bil objekt zavarovan - seveda za bistveno manj, kot je vrednost nastale škode - upajo na solidarnost bližnjih in daljnih, saj bi takšno breme sami težko premagali. Družina Lapornik nam je še omenila, da so se najbližji takoj odzvali in jim pomagali pri čiščenju, pospravljanju in vsem potrebnem v danem trenutku. Oba odbora RK sta se odločila, da bosta iz lastnih sredstev in sredstev solidarnosti RK Slovenije družini pomagala v okviru možnosti v višini 2.000 EUR. Nekaj finančne pomoči je, kot vedno, tudi tokrat obljubil župan Občine Laško Franc Zdolšek. Oba odbora RK pa sta se odločila še za dodatno zbiranje sredstev. Zato v teh dneh prostovoljci Rdečega križa že zaključujejo zbiranje pomoči od hiše do hiše na delu KS Marija Gradec, Laško in Svetina, in sicer na ustrezno označenih nabiralnih po-lah Rdečega križa. Vse, ki ste doma na drugih območjih, pa bi želeli pomagati družini Lapornik, obveščamo, da lahko to še storite. In sicer tako, da prinesete prispevek na sedež Območnega združenja RK Laško, Aškerčev trg 4 b v Laškem, ali denar zanje nakažete na transakcijski račun št.: 0600 0000 3706 087 s sklicem 0029 in pripisom »Za družino Lapornik«. Akcijo zbiranja pomoči za Lapornikove bomo zaključili konec oktobra. Za vse dodatne informacije lahko občani pokličete na tel. 734 34 60 ali 041 736 166. Vsak prispevek bo dobrodošel, saj bomo z njim omilili stroške pri odpravljanju posledic škode in stisko, ki je s tem nastala. O rezultatih akcije vas bomo obvestili v naslednji številki biltena. Na pogorišču naslednje jutro Zahvala družine Maček Naj spomnimo, da je lani februarja družini Maček v Oleščah 2 a pogorelo večnamensko gospodarsko poslopje. Ker vzrok požara še vedno ni znan, smo pred časom za informacije pisno prosili Policijsko upravo Celje in Državno tožilstvo v Celju. Kot vam je znano, je po požaru organizacija RK Marija Gradec organizirala akcijo zbiranja pomoči v okoliških krajih in zanje zbrala okrog deset tisoč evrov finančne in materialne pomoči. Družina Maček po nesreči ni stala križem rok. S prispevki 305 darovalcev in lastnimi sredstvi jim je uspelo gospodarsko poslopje urediti do te faze, da lahko sedaj znova služi svojemu namenu, kot lahko vidite tudi na fotografiji. Vsa zbrana sredstva so bila porabljena za plačilo stroškov nabave materiala. Družina se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ji pri tem pomagali s prispevki, materialom, delom in dobrimi mislimi. Za vso pomoč pa so hvaležni tudi organizaciji Rdečega križa. Vlado Marot Gospodarsko poslopje družine Maček znova služi svojemu namenu Počitnice so za nami Krajevna organizacija RK Rečica je med počitnicami organizirala delavnice za otroke, na katerih smo izdelovali in krasili vazice, izdelovali ogledala, šopke suhega cvetja in nakit iz fimo mase. Sponzor delavnic je bilo steklarstvo Andreja Čre-šnovarja iz Laškega. V tem času smo delili pakete z živili in mlekom socialno ogroženim krajanom. Še vedno si želimo, da se tisti, ki so resnično potrebni pomoči, tudi pisno obrnejo na našo organizacijo. Lahko pa se zglasijo tudi osebno vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure v sindikalnem domu Huda Jama, ko deluje postaja RK z meritvami sladkorja, holesterola in tlaka. Takrat lahko oddate vlogo ali dobite informacije in napotnice za prevzem oblačil pri OZRK Laško. Septembra smo eno soboto dali možnost vsem tistim, ki zaradi dela na redne meritve med tednom ne morejo priti. V naslednjih dneh bomo ponekod še pobirali članarino, ki znaša 4 EUR. Krajane pa prosimo, da s prispevkom podprejo akcijo Lepo je deliti, iz katere nabavljamo živilske pakete, in akcijo Peljimo jih na morje, s katero lahko pošljemo na letovanje tudi nekaj naših otrok. Avgusta smo imeli krvodajalsko akcijo. Nanjo se je odzvalo kar 73 krvodajalcev. Pripravili smo jo po najboljših močeh in upamo, da je bilo vzdušje prijetno. Pohvalili so nas tudi izvajalci, predstavniki Transfuzijskega centra Celje. Vsi krvodajalci so s srečko prejeli drobna darila, za katera so dali prispevke: Pivovarna Laško, d. d.; Fragmat Tim, d. d., Laško; Lekarna Cizej, Laško; Lekarna Laško; Cajhen, d. o. o., Laško; Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas; Frizerski atelje Brigita, Laško; Čebelarstvo Mešel Laško in OZRK Laško. Krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo humanost, darovalcem pa za njihove prispevke. V nedeljo, 23. oktobra, bomo pripravili srečanje starejših občanov in krvodajalcev. Potrudili se bomo, da bo srečanje prijetno. Krvodajalci, ki so večkrat darovali kri, bodo prejeli priznanja. Novembra znova načrtujemo delavnice, na katerih bomo izdelovali adventne venčke in božične aranžmaje. Datume zanje bomo pravočasno objavili na oglasnih deskah. Marija Šmauc Delavnice za otroke so v Rečici vedno lepo obiskane 29 Krvodajalske akcije še v decembru Kakor je že navadi, bodo tudi letos naše zadnje tri krvodajalske akcije v Laškem, in sicer decembra. Organizirali jih bomo tri četrtke zapored: 8., 15. in 22. decembra, vsakič od 7. do 10. ure. Lani smo akcije po nekaj letih ponovno pričeli pripravljati v Thermani in bili z njihovo gostoljubnostjo zelo zadovoljni. Na lanskih akcijah je kri darovalo kar 229 krvodajalcev iz Laškega in okolice. Želeli bi, da bi bilo tako tudi letos, zato vas, dragi krvodajalci, in vse, ki lahko darujete kri, prisrčno vabimo, da se ene od navedenih akcij udeležite. Z darovano krvjo veliko pomagate vsem, ki jo potrebujejo v celjski bolnišnici, zato v njihovem imenu iskrena hvala. proga znanega laškega krojača, šivala pa je tudi sama in se do nedavna rada vozila s kolesom. Pri naših slavljencih Tudi v minulem obdobju smo nadaljevali s 15-letno tradicijo obiskovanja naših občank in občanov, ki so praznovali svoj 90-letni jubilej. Vse naše sla-vljence obiskujemo z velikim veseljem, ti pa nam ga ob vsakokratnem obisku tudi vračajo in nas bogatijo z energijo, ki jo izžarevajo kljub tako častitljivi starosti. V veliko čast si štejemo, da je našo lepo navado kljub številnim obveznostim pozitivno sprejel tudi naš župan Franc Zdolšek, ki si prav tako vzame čas in se skupaj z nami, torej Rdečim križem, predsedniki krajevnih skupnosti in društvi, katerih člani so jubilanti, poda na obisk k našim slavljencem. Ponekod obisk popestri tudi kakšen mu-zikant, kot na primer Jože Rezec, ki je bil v tem obdobju kar trikrat z nami. V naši občini imamo letos kar 24 takšnih, ki so že oziroma še bodo praznovali visok življenjski jubilej, vsak zase pa v sebi nosi lepe, bogate, vesele, pa tudi manj vesele zgodbe, ki jih je za seboj pustilo njihovo dosedanje življenje. V tem obdobju so 90 let praznovali: Erna Ferjančič iz Laškega (KS Laško) je bila zaposlena v nekdanji Volni, bila pa je tudi tašča znanega, žal že pokojnega glasbenika Milana Ferleža - Žajfeka. Ferdinanda Pajka iz Valentiničeve ulice v Laškem (KS Laško) mnogi poznajo kot člana Godbe na pihala Laško, pri kateri je igral več kot 70 let, bil pa je tudi krojač in elektro inkasant. Angela Kožar iz Debra (KS Laško), ki jo mnogi poznajo po tem, da je bila so- Ana Hrastnik iz Stopc (KS Marija Gradec) je bila skrbna gospodinja in mati 11 otrok. Danes jo razveseljujejo kar 40 vnukov in sedem pravnukov ter delo, pesem in za šalo tudi igranje na orglice. Sociala in humanitarna dejavnost Viktorija Vezjak iz Podšmihela v Laškem (KS Laško) je bila podjetnica, članica lovske družine, zaljubljena je bila v avtomobile in rally, mnogi jo poznajo po tem, da je vrsto let vodila avto šolo pri AMD Laško in do nedavna pogrebno podjetje Lučka. Justina Kladnik s Trnovega Hriba (KS Sedraž) si je družinsko življenje ustvarila pri 36 letih, zato je edina med našimi tokratnimi slavljenkami, ki ima ob sebi še moža in ob pomoči hčerke in družbi sina pridno gospodinji še danes. Ivan Beučič iz Zidanega Mosta (KS Zidani Most) je doma iz Kanala na Soči. V naše kraje ga je zanesla poklicna pot, saj je bil dolga leta šofer v Cementarni, pozneje pa je v Zidanem Mostu našel tudi svojo življenjsko sopotnico in si ustvaril dom. Vsem našim slavljencem v imenu vseh še enkrat iskrene čestitke! Vlado Marot 30 Hiša generacij Dragi starši! Obveščamo vas, da smo oktobra ponovno začeli program za družine ali drugače: spet je začela delovati Skupina za starše. Srečevala se bo od oktobra do marca vsak prvi in tretji torek v mesecu, od 19.00 do 20.30, v Centru starejših - Hiši generacij na Savinjskem nabrežju 6 v Laškem. Skupina je razgibana in namenjena vsem staršem, ki se zavedamo, da je vzgoja eden od naših najtežjih poklicev, saj je včasih težko vedeti, kaj je v odnosu do otroka prav in kaj narobe, kaj bi lahko bilo in kaj ni, kot bi si želeli. Pri naših srečanjih s pomočjo različnih vsebin in lastnih izkušenj pridobivamo različne poglede in znanja, ki nam lahko pomagajo lažje razumeti otrokovo osebnost in njegovo vedenje, njegova čustva ter reakcije na različne življenjske situacije. Na naših srečanjih odkrivamo tudi različne vzgojne »recepte« in si dovolimo, da nam kdaj tudi kaj ne uspe, tako kot smo načrtovali. Skupina deluje na načelu zaupnosti. V šolskem letu 2011/12 se bomo srečevali v naslednjih terminih in z naslednjimi vsebinami, ki pa se lahko glede na potrebe skupine tudi spremenijo: - Izražanje jeze v družini (18. oktober) - Družina otroka s posebnimi potrebami (8. november) - Problematično vedenje (22. november) - Razvijanje samozavesti (6. december) - Razumeti otroka/mladostnika (3. januar 2012) - Praktični recepti za vzgojo (17. januar 2012) - Reševanje konfliktov z mladostnikom (7. februar 2012) - Otrokova/mladostnikova stiska (21. februar 2012) - Stiska staršev - ali je klofuta nasilje? (6. marec 2012) Za dodatna pojasnila lahko pokličete na telefon: 03 734 31 00 ali 041 788 003 ali nam pišete na e-naslov: gpcsd. lasko@gov.si. V pričakovanju našega snidenja, Polonca Teršek samostojna svetovalka CSD Laško Center starejših - Hiša generacij Laško Priznanje štirim prostovoljkam • I ■•V* •• I VI in Hiši generacij Laško V Ljubljani je med 27. in 29. septembrom potekal že 11. Festival za tretje življenjsko obdobje pod geslom Za strpno in socialno sožitje vseh generacij. Z veseljem in ponosom lahko zapišemo, da so na nagradnem razpisu v okviru tega festivala z naslovom Plemenito zrelo srce za nasmeh mlajših med več kot petdesetimi kandidati iz vse Slovenije letos izjemoma izbrali štiri srčne prostovoljke: Marico Lesjak, Terezijo Škoberne, Zlato Strel in Marjeto Dre-mel, vse iz Hiše generacij Laško. Zato so se organizatorji festivala odločili, da podelijo še posebno priznanje našemu Centru starejših - Hiši generacij Laško, ki že 6. leto uspešno prepleta in povezuje življenjske niti vseh treh generacij s številnimi aktivnostmi, ki dnevno potekajo v medgeneracijskem centru. Marica Lesjak (78 let) je naša prostovoljka in vsem zelo znana »kranceljpinterica«, saj ohranja spretnost oblikovanja raznovrstnega cvetja iz krep papirja. S svojim pristopom in čutom do otrok navdušuje mlade, da svoje znanje poglabljajo in nadaljujejo z izdelovanjem rož iz krep papirja tudi v prihodnje. Marica tako kljub svojim letom letno prepotuje Slovenijo po dolgem in počez s plemenitim namenom -predajati znanje svojim zanamcem, da ne zatone v kolesju zgodovine. Saj kot sama rada reče: »Dejte se zavedat', da na mladih svet stoji!« Terezija Škoberne (75 let) ali Rezi, kot jo vsi kličemo, ima plemenito zrelo srce, ki privabi številne nasmehe in iskrice v očeh najmlajših v Vrtcu Laško, kamor zahaja kot naša prostovoljka vsaj enkrat mesečno, da z njimi poje, pleše, hodi na pohode, riše ... in pozabi, da ji leta ravno ne dopuščajo hoje po štirih ali valjanja po blazinah. A kaj, ko sama reče, da je srečna, da jo otroci sprejmejo za svojo babico in da jim lahko pokloni del sebe in svoje modrosti, medtem ko ji oni vračajo toplino, iskrenost in energijo za življenje. Zlata Strel (74 let) ima že v svojem srcu pridevnik, ki jo dobro opiše; je zlata za stare in mlade - za soljudi. Sama je ljubiteljska pesnica, ki ima velik čut za lepo slovensko besedo in kulturo v vseh ozirih. Tako neutrudno že vrsto let animira mlade, da zapišejo svoje misli in da svoje govorniške, pevske, plesne in igralske spretnosti pokažejo tudi drugim na raznih kulturnih prireditvah. Za otroke organizira tudi pustno rajanje, obisk treh dobrih mož in dobrodelne prireditve. Njeno zlato srce, polno hudomušnosti, topline in empatije, ožarja prenekateri obraz otroka, do katerega najde pot. Marjeta Dremel (69 let) ali Greta, kot jo radi kličemo, že 6. leto tako starejše kot tudi mlajše prostovoljno uči klekljarskih spretnosti v Hiši generacij Laško, klekljarskem krožku, pri Tavžen-trožah v Rimskih Toplicah in še kje. Ni mojstrica te slovenske ročne spretnosti, a njena širokogrudnost do soljudi jo spodbuja, da deli svoje znanje z drugimi. Ima plemenito zrelo srce, odprto za vse generacije, a še posebej za najmlajše in mlade. Ljubezen do mladih jo spremlja vse življenje; tako je neštetokrat organizirala planinske tabore za mlade, prav tako planinske izlete, je babica v vrtcu, kjer otrokom pripoveduje zgodbice, se z njimi igra, poje, pleše. Večkrat pa je že skupaj z drugimi organizirala dobrodelne stojnice, kjer so izkupiček namenili socialno ali zdravstveno šibkejšim otrokom. Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti 31 Prvič v vrtec Napočil je 1. september, za marsikoga prvi dan v vrtcu. V igralnici skupine Polžkov, v kateri so eno leto stari otroci, je bilo tistega dne še posebej živahno. Po predhodnem dogovoru s starši na roditeljskem sestanku smo prvi vrtče-vski dan preživeli v znamenju raziskovanja igralnice in medsebojnem spoznavanju staršev, vzgojiteljic in otrok. Veliko časa smo namenili tudi poteku in navajanju na dnevno rutino. To pomeni pripravi na zajtrk, kosilo, igri, počitku, prvim usmerjenim dejavnostim. Dan je prijetno minil, vse hitreje pa se je bližal trenutek, ko so otroci ostali prvo urico sami z nama v vrtcu. Kljub postopnemu uvajanju je takšen trenutek zelo stresen tako za starše kot za otroke in vzgojitelje. Vsi skupaj smo težke trenutke preživeli zelo pogumno. Pretekla je marsikatera solzica, vendar smo z veliko potrpežljivosti, tolažbe in objemov prešli tudi to. Vzgoja in izobraževanje/Mladi Napredek je viden sleherni dan. Otroci so vedno bolj sproščeni in dobre volje. Predvsem uživajo v gibanju in poslušanju glasbe. Po mesecu dni se je vse postavilo na svoje mesto. Vzgojiteljici Polona Deleonardis in Beata Iwona Brunšek Na kmetiji V skupini Veverice smo se dogovorili, da odidemo na sprehod do kmetije Pirc na Lahomšek. Bilo je oblačno jutro in tudi malo vetrovno, a mi smo se kljub temu po zajtrku odpravili na pot. Med potjo smo opazovali okolico, se varno vključevali v promet in kar hitro smo se približevali kmetiji. Blizu cilja je začelo rahlo deževati, vendar nas to ni motilo, pravzaprav je bilo to za nas posebno doživetje. Na kmetiji nas je pričakala nasmejana gospa Katarina, nas prijazno sprejela in povabila pod kozolec, da smo se skrili pred dežjem. Tam je bil velik kup koruze, pripravljen za ličkanje. Predstavila nam je, kako se koruza lička, in otroci so kar poprijeli za delo. To opravilo jim je bilo zelo zanimivo in kar hitro je na kozolcu visela cela vrsta zličkane koruze. Medtem je posijalo bleščeče sonce in otroško pozornost so pritegnili hišni ljubljenci: muce in kuža, ki so jih začeli božati in se navajati, kako se varno ravna z živalmi. Gospa Katarina nas je povabila v hlev, ogledali smo si krave, spoznavali, kako se hranijo, kakšno korist imamo ljudje od njih, kako pridobijo mleko in kje je mleko shranjeno, preden ga odpeljejo v mlekarno. Na pašniku smo si ogledali še koze, ovce in zajčke. Otroci so nabirali sočno travo in z njo hranili živali, kar jim je bilo še posebej zanimivo. Ob zaključku smo se še malo okrepčali z mlekom in sadno malico, se poslovili in jo mahnili proti vrtcu, polni lepih vtisov. Zahvaljujemo se gospe Katarini, da nam je omogočila spoznavanje življenja in dela na kmetiji. Otroci iz skupine Veverice Zvonka in Mojca Pikin festival Učenci od 1. do 5. razreda Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice in vseh njenih podružnic se že več let zapored udeležujemo Pikinega festivala v Velenju in tako realiziramo 1. tehniški dan. Pika nam ponudi številne ustvarjalne delavnice. Letos so potekale v beli dvorani in v še dveh šotorih, tako da izbire res ni manjkalo. Včasih je bila težja odločitev, kateri izdelek je bolj zanimiv. Na samem prizorišču je bilo zbranih mnogo otrok iz vse Slovenije, tako da so se učenci učili tudi vedenja v gneči in se urili v skrbi za svoje potrebščine. Pika nas je vodila po prizorišču. Letos smo poleg delavnic obiskali in si ogledali še Pikino mesto, vilo Čira-čara, najbolj zanimiva pa 32 je bila indijanska vas. Nekateri učenci so spoznali notranjost indijanskega šotora, ki je v vetrovnem dopoldnevu nudil prijetno zavetje. Poleg tega je odprto ognjišče na sredi šotora pričaralo prav prijetno vzdušje. Prijazni animatorji Indijanci pa so nas uvedli v svet njihove značilne glasbe. Ob igranju na tradicionalna glasbila smo kar pozabili na čas in svet okrog nas. Letošnji obisk Pikinega festivala je bil tudi humanitarno naravnan, saj so učenci zbirali in darovali plastične zamaške. Nekaj učencev pa je v Pikini knjigarnici zamenjalo knjige. Otrokom PŠ Jurklošter in PŠ Zidani Most so bili najbolj všeč: ogled vile Či- r™ ra-čara in njen balkon, jahanje lesenega konjička pred vilo Čira-čara, nakup Fick-ov in konjičkov in seveda igranje z njimi, tipanje pšenice, ki so jo uporabili za izdelavo prašičkov, nekateri izdelki, ki so si jih naredili: prstani iz gumbkov, mehka kača, dinozavri, krokodil, rožice, Pikine zastavice, prašički ... in vožnja z avtomobilčki v beli dvorani. Večina otrok pa je dejala, da jim je bilo vse zelo všeč in da jim bo Pikin festival ostal v zelo lepem spominu. Svoja doživetja so z veseljem opisali tudi doma svojim staršem. Tudi učiteljicam je bilo všeč. Letos so se otroci zelo spontano vključili v delavnice, mogoče tudi zato, ker ni bilo prevelike gneče in je bilo več možnosti za sodelovanje in vključevanje. K pravemu Piki-nemu vzdušju pa je seveda pripomoglo tudi toplo sončno vreme. Hvala vsem, ki ste pomagali, da je obisk festivala uspel. Polni lepih vtisov se nadejamo, da bomo tudi naslednje leto lahko obiskali Pikin festival in da bo poskrbljeno za prevoze tako kot do sedaj. Vodja TD M. Stopinšek Vzgoja in izobraževanje/Mladi PS JURKLOSTER Varno v novo šolsko leto Tako kot vsako leto smo tudi na začetku tega šolskega leta prometni varnosti namenili veliko pozornosti. Ko učenci ponovno sedejo v šolske klopi, nekateri prvič, je treba ponoviti osnovna prometna pravila in jih opozoriti, da je čas brezskrbnih počitnic mimo in bo treba bolj zbrano in pozorno stopati po prometnih poteh. Na naši šoli smo se dogovorili s policistom Robertom Be-zamovskim, da nas obišče. Skupaj smo se sprehodili po šolski okolici, kjer so učenci ponovili prometna pravila, policist pa jim je zelo prijazno dal še kar nekaj pomembnih nasvetov za njihovo varno vedenje v prometu. Preživeli smo poučno uro. Policistu Robertu se zahvaljujemo za obisk in pomembne nasvete, učencem pa želimo varno pot v šolo. Učiteljice PŠ Jurklošter Novo štu-^ dijsko leto, v* t* Q (tr Za študenti _ je adrenalinsko poletje, ki je vsekakor prijalo po napornem študijskem letu. Po Gar-dalandu v juliju smo v avgustu organizirali sedaj že skoraj tradicionalni LAK--ov aquasplash na bazenu Wellness centra Laško. Tako kot prejšnja leta so imeli študentje in dijaki iz UE Laško vstop prost, kar je izkoristilo precejšnje število mladih. Do enajstih zvečer nas je zabaval DJ, animatorji pa so dogajanje popestrili z nagradnimi igrami. Ohladitev v bazenu je vsekakor koristila in prijala v vročih avgustovskih dneh. Vendar poletje se je zaključilo in študente čaka novo študijsko leto. Tudi v tem letu bomo zbirali potrdila o vpisu (vsak prejme tudi praktično darilo), s čimer lahko vsak postane član LAK-a, povsem brez obveznosti. Še vedno so vsem članom na voljo ugodnosti, kot so subvencija za kino in bowling v Planetu Tuš, brezplačna članarina v Knjižnici Laško, subvencionirani LAK-ovi izleti in mnoge druge ugodnosti (več o tem si lahko preberete na naši spletni strani www.drustvo-lak.si). Da pa bomo še konkretnejši, v naslednjih mesecih že pripravljamo nekaj dogodkov. Najprej bomo oktobra organizirali spoznavni žur za laške študente in dijake. V novembru, predvidoma 5. novembra, se bomo spet podali na izlet po vinskih kleteh. Tokrat bomo obiskali Goriška Brda in poskušali njihove dobrote. Od konca novembra naprej bomo organizirali rekreacijo, ki bo potekala ob sobotah popoldne ali zvečer v telovadnici OŠ Primoža Tru- barja Laško. Seveda ne gre pozabiti še na naše tradicionalno brucovanje v začetku decembra in novoletno dogajanje konec leta. O vseh natančnejših datumih in programih vas bomo sproti obveščali na naši spletni strani in na našem Facebook profilu. Upamo, da se vidimo na katerem od naših dogodkov ali na naših uradnih urah ob petkih (18.00-20.00) in sobotah (10.00-12.00). In seveda veliko uspeha v prihajajočem študijskem/šolskem letu! Nika Košak MNUTV LAŠKO www.tvlasko.si Konec avgusta je v Občini Laško luč sveta ugledal nov medij, spletna televizija MMC TV Laško. Ob pogovoru z urednikom Jurijem Šuhlom smo izvedeli še več o prvih odzivih gledalcev, vsebinski shemi in viziji TV Laško. Idejo o spletni televiziji je Šuhel omenil že lani, letos pa so se želje in načrti tudi uresničili. Trenutno se TV Laško financira s pomočjo občinskih sredstev in Urada za mladino, vendar, kot pravi Šuhel, si želijo, da bi spletna televizija postala tržno zanimiva še za druga podjetja v laški občini. »Želimo si, da bi nam uspelo financiranje TV Laško brez pomoči Šmocla ali občine.« Televizija ima zaenkrat svoje prostore v Šmoclu, pozneje pa želijo svoje delovanje prestaviti v prostore nekdanjega kina. Med prednosti spletne televizije Šuhel izpostavlja predvsem dva dejavnika, in sicer dostopnost in interaktivnost medija. »Pomembni so tudi komentarji pod prispevki. Želimo, da bi se prispevke čim več komentiralo, saj bodo gledalci s tem prispevek še obogatili in dopolnili.« Nad prvim odzivom gledalcev je bil presenečen. »Pričakoval sem, da bo takšen odziv v roku pol leta, ne pa v prvih tednih. Sploh zato, ker nismo delali širše reklame, novico o spletni televiziji smo omenili samo v Laškem biltenu in prek socialnega omrežja Facebook. Informacija je tako hitro zaokrožila in zdaj nas ljudje kličejo sami, če lahko naredimo kakšen prispevek.« Velika želja uredništva je tudi sodelovanje z osnovno šolo, kjer bi poskušali motivirati otroke za kakšen video krožek. »Šola bi tako lahko sama pripravljala prispevke. Stvari bi predstavili tako, kot si jih sami želijo predstaviti,« Šuhel pojasnjuje željo po sodelovanju s šolo in dodaja, da je koncept TV Laško takšen, »da se prispevki in vsebine gradijo na zunanjih sodelavcih, mi sami pa izvedemo produkcijo v smislu montaže in produciranja končnega izdelka.« Vsebinska shema spletne televizije je, kot zatrjuje Šuhel, blazno široka, od gospodarstva do kulture, z dano ekipo pa se to počasi še širi. »Kot urednik TV Laško si želim, da bi se ekipa pomladila, razširila in da bi mi kot medij resnično podpirali in obravnavali čim bolj širok, pester spekter prispevkov in vsebin. Mislim, da v Laškem to potrebujemo.« Pogledi v prihodnost so ambiciozni. »Želimo delati oddaje v živo, če ne v živo, pa vsaj predvajati posnetke oddaj. V Šmoclu želimo narediti studio, kamor bi lahko povabili goste in naredili okroglo mizo, ki bi zajemala kakšen pereč problem. Želje so ogromne in široke, vendar trenutno pri ustvarjanju aktivno sodelujejo štirje ljudje, na volunterski bazi, in zdi se nam, da dogajanje v občini kar dobro pokrivamo glede na razpoložljiv čas in sredstva, ki jih imamo.« Nika Košak 33 Pogovor s kontrabasistom Dunajske državne opere Iztokom Hrastnikom Prišel sem na vrh - me bo to ustavilo? »Komaj čakam, da začnem,« si je, potem ko je bil spomladi sprejet v enega najboljših orkestrov na svetu, orkester Dunajske državne opere, želel 24-letni kontrabasist Iztok Hrastnik. In začel je 1. septembra, ko je imel tudi že prvo vajo. To sicer ni bilo njegovo prvo srečanje z orkestrom, saj je z njim že igral poleti na festivalu v Salzburgu. Kakšni so prvi občutki, kako so te sprejeli? Občutki so zelo dobri in mislim, da so me lepo sprejeli. Seveda pa to nič ne pomeni, čaka me namreč še celo leto poskusne dobe. Kdaj si začel vaditi, kako vse skupaj poteka? Ne da se povedati, kdaj sem začel vaditi, ker je potrebna neprestana vadba. Za vsako novo skladbo se moram pripraviti in moram povedati, da sem v zadnjih dveh mesecih preigral več programa kot prej vse leto. Je pa precej nehvaležno vaditi opere. Prvič zato, ker so dolge, drugič pa zato, ker človek nima predstave, kako kaj zveni, če igra samo svoj part. Celotno sliko vidiš šele, ko zaigraš v orkestru. Največ, kar lahko storiš, je, da poslušaš posnetke in se s tem naučiš. Kakšne so razlike v primerjavi z okoljem, v katerem si deloval doslej? Te je kaj presenetilo? Razlike so velike. Od kvalitete glasbenikov do same organizacije. Tako potem na koncu predstava res izpade dobro. So seveda boljše in slabše predstave, vse pa so na zelo visoki ravni. Presenečen sem nad nekaterimi starimi instrumentalisti -solisti, ki igrajo tako, kot še nikoli nisem slišal. Imajo stil. Si se že navadil na utrip velikega mesta? Kakšen se ti zdi Dunaj, kakšni so Dunajčani? Dunaj je staro mesto, ki si želi staro tudi ostati. Zato ohranjajo ogromno starih dejavnosti, na primer: v centru mesta vozijo kočije, ljudje so dostikrat oblečeni v svoje narodne noše, veliko starih obrtniških trgovin še vedno deluje itd. Dunajčani so prijazni ljudje, seveda pa veči- noma po mestu srečuješ turiste z vsega sveta. Dunaj mi je všeč. Član dunajskih filharmonikov boš postal šele po treh letih igranja v Dunajski državni operi. Zakaj? Kako se moraš dokazati? Najprej moram prestati poskusno dobo, nato pa lahko po treh letih zaprosim za »status dunajskega filharmonika«. Zakaj je tako, ne vem. Tudi če po treh letih dobim naziv dunajski filharmonik, bo moje delo še vedno enako, kot je zdaj. Kako je sicer sploh potekala avdicija za dunajske filharmonike? Avdicija je sestavljena iz več krogov. Najprej se prijaviš in na podlagi tvojih dosežkov te oni lahko povabijo na avdicijo, na predavdicijo ali pa te sploh ne povabijo. Mene so povabili na predavdicijo, ki sem jo uspešno prestal in prav tako naslednji dan pravo avdicijo. V komisiji pa je približno 25 članov, ki so večinoma člani orkestra in glasujejo. Zakaj si se odločil, da se je udeležiš? To ni bila moja prva avdicija. Nekaj sem jih imel že prej, vendar nič uspešnega. Dve leti sem bil zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija in ta služba mi je omogočala samostojno življenje in predvsem razbremenitev staršev, ker, kot veste, smo glasbeniki zelo »drag šport«. V naši družini ni dosti denarja, otrok pa je veliko. Nisem se še mogel sprijazniti s tem, kar sem imel. Pri 22-ih letih sem imel tako s službo že več kot večina drugih ljudi pri 30-ih, vendar sem bil še vedno mlad in poln zagona. Zato sem poskušal v tujini, ker je tam raven višja. In sedaj sem prišel na sam vrh. Me bo to ustavilo? Vrnimo se h koreninam. Kje si začel igrati? Mladi Začel sem igrati kitaro v glasbeni šoli v Laškem pri učitelju Danimirju Piavcu, nato pa še violino pri profesorici Tanji Miklavc, in ko sem zaključil nižjo glasbeno šolo, sem se vpisal na kontrabas na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Tam me je učil profesor Zoran Markovic in me pozneje tudi pripeljal do diplome. Je bil prehod iz violine na kontrabas težak? Prehod iz violine na kontrabas sploh ni bil težak. Če pomislim, sem resno začel z delom šele, ko sem začel igrati kontrabas. Koliko ur vadiš na dan? Ne da se povedati, koliko ur vadim na dan, ker je to zelo različno. V dobrih obdobjih, ko še nisem bil zaposlen in sem se pripravljal za kakšno tekmovanje, sem vadil po štiri ure na dan, na dober dan tudi pet ali šest ur. Ampak sem imel vedno tudi slabe dneve, to pomeni dve uri na dan ali manj. Zdaj pa mi služba onemogoča, da bi vadil po štiri ure na dan, ker mi zmanjka energije. Se pa trudim ohranjati kondicijo, pa četudi je to samo eno urico na dan. Kako si na pamet zapomniš dolge skladbe? Na pamet igrati skladbe, ki si jih že tisočkrat preigral in se ukvarjal z njimi po 100 ur, res ni težko. Kako se spominjaš svojega prvega javnega nastopa? Ne spominjam se prvega javnega nastopa. Ne vem, s čim sem najprej nastopal. Sploh pa se ne spomnim nastopov pred srednjo šolo. Je pa vedno podobno. Kljub temu, da sem bil dobro pripravljen, sem imel tremo. Vsak nastop prinese vsaj malo treme. Drugače pa je samega nastopa zelo hitro konec v primerjavi s tem, kako dolgo se pripravljaš zanj - koliko ur je bilo treba prevaditi. Morda je to celo bolj pomembno kot pa sam nastop. Kontrabas je največji med godalnimi instrumenti. Kako potuješ s tako velikim kovčkom? Ja, kontrabas je velik, vendar se ga z avtom zelo enostavno prevaža, sploh pa ni tako zelo težak. Z letalom je večji problem, ker ga je treba dati med prtljago in ga ustrezno zaščititi. Običajno zadošča karbonska škatla. Svojega kontrabasa še nisem prevažal z letalom. Velik instrument je v orkestru prednost, saj ga orkester sam priskrbi. Ti je v spominu ostala kakšna glasbena anekdota iz tvoje glasbene kariere? Enkrat sem pozabil doma violino, ko sem šel na letni izpit. Kontrabas težje pozabiš. Jasmina Štorman Foto: Osebni arhiv Iztoka Hrastnika 34 Mladi/Šport Rock nad Laškim Bobnenje in grmenje, težak zvok kitar in množica, ki nori. Vrh nad Laškim je 3. septembra za en večer postal Rock nad Laškim. To posrečeno ime pa kar samo kliče po tem, da koncert obetavnih bendov iz okolice ob koncu poletja in na pragu šolskega leta postane vsakoleten. Padla je tema, pričakovanje tistih, ki so na šolsko igrišče prišli zaradi premierne-ga dogodka na Vrhu nad Laškim, pa je iz minute v minuto naraščalo. Na oder je prva stopila šentjurska zasedba Radio-storm, ki je že nastopala skupaj z velikimi imeni slovenske glasbene scene, kot sta Elvis Jackson in Vlado Kreslin. Led je bil prebit, temperaturo pa so še dvignili roc-kerji Rope iz Rečice ob Savinji. Za njimi je na oder prišla frankolovska Kronika z zalogo slovenskih in balkanskih rokenrol hitov, domačin Tadej Krašovc na bas kitari pa je skupaj s kolegi iz benda Soul of Discretion poskrbel še za dobršno dozo težkometalnega rocka. A če prej ne, nihče ni mogel biti več ravnodušen po tem, ko so oder zasedli karizmatični člani skupine Štajnbrik, ki so s preigra-vanjem legendarnih komadov Big Foot Mame, Mi2 in drugih žur pripeljali do vrelišča. Tisti na odru in tisti pod njim so se zlili v eno in prav nihče si ni želel, da bi se končalo. A ko se je, je bilo slišati le eno: bilo je fenomenalno! Ideja za organizacijo rock koncerta je med mladimi zanesenjaki na Vrhu živela že dolgo. »Rodila se je pred leti, ko sva Matej Rajh in Tadej Krašovc še igrala pri Tuffer bendu. Letos pa smo se skupaj z Matejem Špecem, Davidom Bezgov-škom in Silvom Verbovškom na hitro odločili, da vendarle izpeljemo ta projekt,« pojasnjujeta Matej in Tadej. »Zakaj? Predvsem zato, da smo se mladi iz našega kraja po dolgem času zbrali, družili in se zabavali, kar je našem kraju manjkalo.« Družit in zabavat se je prišlo okrog 300 ljudi, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki jih je na igrišče prinesla radovednost. Da so želje organizatorjev lahko postale resničnost, so jim na pomoč priskočili številni sponzorji in donatorji, zahvaljujejo pa se tudi OŠ Primoža Trubarja Laško, Občini Laško, PGD Vrh nad Laškim, KS Vrh nad Laškim, gospodu župniku, članom ŠD Vrh in, seveda, prijaznim sosedom. Odlični odzivi tako nastopajočih kot obiskovalcev pa so dober razlog za razmišljanje o tem, da bi se Vrh nad Laškim vsako leto za en dan preimenoval v Rock nad Laškim. Zakaj pa ne, če bodo mladi za to, so odločni pobudniki: »Nismo se še veliko pogovarjali o tem, bo pa zagotovo naslednje leto še kakšen bend več, oder bo večji, pripravili bomo še kakšne nagradne igre in podobno. V glavnem, spet bo glasno in 'fajn'.« Za razgret asfalt so sicer že popoldne poskrbeli košarkarji, ki so se pomerili na tradicionalnem, letos že sedmem košarkarskem turnirju Streetball 2011. Med 12 sodelujočimi ekipami so zmago domov odnesli Prijatelji s Polzele, ki so z lepo razliko premagali drugouvrščeno ekipo Grizli, tretje mesto pa je zasedlo moštvo iz Liboj. V metu trojk med posamezniki si je z največjo mero natančnosti zmago prislužil Klemen Požin. Jasmina Štorman, Foto: ŠD Vrh Šport in rekreacija 10. mesto Tima Unuka na svetovnem prvenstvu Konec avgusta je v Imstu na avstrijskem Tirolskem potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju. V slovensko reprezentanco se je uvrstil tudi Tim Unuk iz Povčena, sicer član Plezalnega kluba Laško. Skupaj s še 17 mladimi Slovenci so se pomerili v treh kategorijah: mladinci, kadeti in starejše deklice in dečki, za katere je nastopal tudi Tim. Na svetovnem prvenstvu je nastopalo 650 mladih športnih plezalcev in plezalk iz 50 držav. V Timovi kategoriji, ki je bila najštevilčnejša, je v kvalifikacijah nastopilo kar 85 tekmovalcev, ki so se borili za 25 mest, ki so vodila v polfinale. Prvo kvalifikacijsko smer je Tim pričel nekako spoštljivo, tudi zaradi pomembnosti prvenstva, ki se ga je udeležil prvič. Par oprimkov do vrha ga je po prvi smeri uvrstilo na odlično 17. mesto. Že popoldne so pričeli z drugo kvalifikacijsko smerjo. Trema je popustila, ugotovil je, da je konkurenčen vsem ostalim in 8. mesto v drugi kvalifikacijski smeri ga je uvrstilo na skupno 13. mesto kvalifikacij. S tem je tudi izpolnil normo za nastop v polfinalu, kjer pa se pleza na pogled, kar pomeni, da tekmovalci ne smejo več gledati drug drugega. Sledil je dan počitka in čas za obnovitev moči. Sobotno polfinale je Tim pričel s 13. mesta. Zares odlično plezanje je ustavila njegova napaka, ko je napačno ocenil, s katero roko naj prime oprimek. Na svojem prvem svetovnem prvenstvu je tako osvojil 10. mesto na svetu v kategoriji starejši dečki, bil je najboljši Slovenec v tej kategoriji, osvojil pa je tudi peti najboljši rezultat v slovenski reprezentanci, ki je na tem prvenstvu osvojila dva naslova svetovnih prvakov. Ta uspeh in zadovoljstvo ob odličnem rezultatu pa nista prišla slučajno. Trening štirikrat tedensko na mali plezalni steni osnovne šole Laško je postal že stalnica v življenju mladega plezalca. Ker v bližini ni velikih plezalnih sten, sva tudi stalno navzoča v velikih plezalnih centrih v Avstriji, predvsem v Wolfsbergu in Judenburgu, kjer sva zadnji teden pred svetovnim prvenstvom dvakrat dnevno pilila formo f- T:. do potankosti. Šele dobro pripravljen in dobro motiviran tekmovalec, ki ima jasno postavljene cilje, lahko poseže po najvišjih mestih. Športno plezanje pa je šport, ki ne pozna polovičarstva. Že prvi dan po svetovnem prvenstvu je Tim pričel trenirati, kar se mu je obrestovalo na tekmi Alpe Adria v Judenburgu, kjer je zasedel prvo mesto, in na tekmi državnega prvenstva v Trbovljah, kjer je dosegel drugo mesto. Sedaj pa si bo za užitek, kot reče, privoščil malo skalnega plezanja, kjer bo poskusil splezati še kakšno smer z oceno 8b ali višje. Novembra bo nadaljeval na evropskih tekmah s ciljem, da nastopi v finalu. Ukvarjanje z vrhunskim športom poleg časa, volje, talenta in sistematike dela zahteva tudi precejšnja finančna sredstva. Da je bil nastop uspešen, se morava zahvaliti tudi g. županu Francu Zdolšku in Dimitriju Grilu z Oddelka za družbene dejavnosti Občine Laško, ki sta znala prisluhniti težavam mladih športnikov in sta v teh kriznih časih Timu pomagala z do-nacijo. Da pa so se na nogah svetili novi nerabljeni plezalniki, gre zahvala trgovini Promontana iz Celja, ki se zaveda, da je uspeh pogojen tudi z dobro opremo. Na koncu bi se zahvalili vsem za čestitke, za katere vem, da ste jih Timu izrekli iz srca. Prepričan sem, da mu bodo spodbuda in zaveza za še boljše delo. Franc Unuk 35 Jadralni padalci uspešni na državnem prvenstvu Slovensko in hrvaško državno prvenstvo v hitrostnih preletih z jadralnimi padali je bilo tokrat organizirano v Makedoniji, v čudovitem mestecu Kruševo. V enotedenskem tekmovanju (6.-13. avgust) se je tudi deset članov DJP Metulj iz Rimskih Toplic borilo za naslov državnega prvaka. Že prvi tekmovalni dan smo na 58 kilometrov dolgi disciplini z osmimi piloti v cilju pokazali, da bomo letos resni konkurentje. Drugi dan je tekmovalna komisija sestavila disciplino, kakršno je v normalnih razmerah sicer izjemno težko odleteti, ampak smo »metulji« s svojo taktiko, izkušnjami in močno željo po uspehu uspešno opravili tudi tokrat. To je bil dan z do 3.500 metri nadmorske višine, disciplina pa je bila dolga 66 kilometrov povsem nad ravnino. Vse te dni je bil v konkurenci 140 pilotov vsaj en »metulj« med prvimi petimi v cilju, na tretji dan pa smo končno dočakali zmago v razredu performance. Prvo mesto je tokrat padlo v naše roke, najboljši je bil Alojz Tovornik, poleg njega pa je svoje znanje pokazala tudi edina ženska predstavnica kluba Brigita Plemenitaš in z izjemnim letenjem premagala kar nekaj znanih imen v svetu jadralnega padalstva. Po dežju se vedno sonce vrača in tudi v Makedoniji ni prav nič drugače. Po dveh dneh brez letenja nas je pričakal še zadnji tekmovalni dan. Zaradi močne inverzije smo leteli precej nizko z višinami do največ 2.300 metrov, zato so bile pravilne odločitve odločilnega pomena. V cilj je tako priletelo zelo malo pilotov. Za zmago v razredu performance je imel odlične možnosti Mitja Jančič, ki je žal pristal borih 800 metrov pred ciljno črto, Alojz pa je sprejel odločitev, ki ga je v Šport skupnem seštevku skoraj stala stopničk. Marsikdo na letošnjem državnem prvenstvu ni pričakoval tako dobre pripravljenosti »metuljev«. Jošt Napret je končal na 11. mestu. Brigita Plemenitaš na odličnem tretjem mestu v ženski konkurenci. V razredu performance je vse do zadnjega taska vodil naš Alojz Tovornik, žal pa ga je napaka na zadnji dan stala zmage, ne pa drugega mesta. Tudi v razredu serial smo pobrali nekaj pokalov. Prvo mesto si je priboril Mitja Jančič, drugo Radoslav Osterman s Hrvaške, pokal za tretje mesto pa je bil zopet v naših rokah, saj je na stopničke stopil tudi Dušan Durkovič. Naš trud je bil tako poplačan, Makedonija nam bo ostala v lepem spominu in brez dvoma se bomo tja še vrnili. Domov se vračamo kot najuspešnejši klub s štirimi pokali. Iskrene čestitke vsem »metuljem«: Brigiti Plemenitaš, Alojzu Tovorniku, Mitji Jančiču, MistyDuletu, Robinu Papežu, Tadeju Rozmanu, Ervinu Košiču, Mihi Senici, Joštu Napretu in Stanetu Jakopiču. Sedaj pa novim zmagam naproti! Mitja Jančič 6. kolesarski vzpon na Šmohor V soboto, 10. septembra, je bil organiziran že 6. tradicionalni kolesarski vzpon na Šmohor. Potekal je v okviru zaključne prireditve Zlatorogova tran-sverzala ponosa pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško. Start je bil ob 10. uri v Spodnji Rečici. Vzpon je bil dolg 6.600 metrov, kolesarji pa so morali premagati 506 metrov višinske razlike. Moški so tekmovali v štirih, ženske pa v dveh kategorijah. Ker želimo h kolesarjenju pritegniti predvsem mlajšo generacijo, smo za deklice in dečke pripravili po dve kategoriji. V prvi kategoriji India Karlatec in Zagorjan Luka Kotnik svetovna prvaka v street danceu Od četrtka, 29. septembra, do nedelje, 2. oktobra, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekalo svetovno prvenstvo v street in hip hop disciplinah, na katerem sta India Karlatec in Luka Kotnik osvojila naslov svetovnih prvakov v kategoriji street dance pari pionirji. India in Luka sta stara 11 let, 36 so nastopili dečki oz. deklice do vključno 10. leta starosti, v drugi pa dečki oz. deklice od 11. do 15. leta starosti. Glavna pokroviteljica Pivovarna Laško je poskrbela za pokale prvim trem v vsaki kategoriji, ti pa so prejeli tudi praktične nagrade. ona je doma iz Laškega, on pa iz Zagorja, zato je potrebnega veliko usklajevanja in prilagajanja, da lahko trenirata skupaj. Plešeta v plesni šoli Urška, India v Celju, Luka pa v Zagorju. Skupaj plešeta šele prvo leto, a je očitno kemija med njima prava, saj sta že osvojila naslov državnih prvakov v kategoriji disco dance, v street danceu pa sta bila tretja. Da sta iz pravega testa, sta dokazala že na nedavnem svetovnem prvenstvu v discu v Bochumu v Nemčiji, kjer sta se prebila v finale in osvojila 7. mesto. Za popolno presenečenje pa sta poskrbela v nedeljo, 2. oktobra, saj sta nepričakovano zmagala in ugnala vso domačo in tujo konkurenco. S plesno točko njunega trenerja Uroša Sihurja Ne ne ne, ti odloži prva sta očarala sodnike in gledalce in si priplesala naslov svetovnih prvakov. Ob zvoku slovenske himne sta ponosno stala na naj- Na dosedanjih vzponih je nastopilo od 140 do 170 tekmovalcev, letos pa se jih je kolesarjenja udeležilo 158. Pri moških je bil najhitrejši Dejan Vračič iz Maribora s časom 19 minut in 55 sekund, pri ženskah pa je slavila Sara Frece iz Šentjurja s časom 25 minut in 8 sekund. Še vedno pa v veljavi ostaja rekord iz leta 2009, ko je Miran Cvet dosegel čas 18 minut in 10 sekund. Kolesarski vzpon so - vsak po svojih najboljših močeh - omogočili Pivovarna Laško, Občina Laško, Javno podjetje Komunala Laško in prostovoljno gasilsko društvo iz Laškega. Luka Picej višji stopnički in tako dokazala, da se da sanje tudi živeti. Jasna Karlatec S kolesom v Dubrovnik Nekateri člani Kolesarskega kluba Laško so se podali na 6-dnevno popotovanje iz Laškega do Dubrovnika. Po 870 kilometrih so si v Dubrovniku nazdravili z vrčkom laškega piva. Sicer pa so se naši člani vso sezono udeleževali kolesarskih tekmovanj in druženj, kot so Maraton Franja, Eko maraton, Vzpon na Vršič, Vzpon na Mangart in Maraton Alpe Adria. V ženski kategoriji je bila najuspešnejša najmlajša članica kluba Nika Jančič, ki je na vzponih na Lisco, Kum in Šmohor premagala vso konkurenco. Luka Picej Šport/Društva Mažorete Laško četrte na evropskem prvenstvu Po že sedmi osvojitvi naslova državnih prvakinj maja letos so laške mažorete po visokih mestih posegle tudi na evropskem prvenstvu, ki je letos potekalo v začetku septembra v Zagrebu. Skupina senior je v svoji kategoriji med 17-imi skupinami osvojila 4. mesto. »Z izvedbo točke in parade smo zelo zadovoljne, vendar imajo na koncu vedno zadnjo besedo sodniki. Četrtega mesta smo vesele, vendar smo enako uvrstitev dosegle že pred dvema letoma, zato nismo skrivale želje po kolajni, saj smo si želele še stopničko višje,« je vtise o prvenstvu strnila trenerka Anja Šrot. Za še večje zadovoljstvo v skupini pa sta poskrbeli Maruša Šantej in Katarina Novak, ki sta med pari seniork dosegle odlično 3. mesto. »Zaradi konkurence sva pričakovali uvrstitev okrog 7. mesta. Čeprav sva po razglasitvi petega mesta že začeli razmišljati tudi o morebitni medalji, sva bili popolnoma presenečeni, ko so za tretje mesto poklicali najini imeni. Veselje je bilo zaradi tega še toliko bolj pristno, tako pri naju kot pri ekipi in navijačih. Tretjega mesta sva izredno veseli in ponosni sva, da sva Laškemu priborili prvo slovensko medaljo na evropskih tekmovanjih. Ves čas poudarjava, da sva si jo mogoče prislužili zato, ker sva šli na tekmovanje brez velikih pričakovanj in ker sva bili sproščeni. Želeli sva skupaj doživeti nekaj novega. Verjetno sta po- magala tudi nasmešek in kanček nagaji-vosti med izvedbo točke, kar za sodnike nikoli ni slabo,« zaključujeta mažoretki. Z 12. mestom sta se izkazali tudi Anja Krašek in Katarina Lapornik, sicer državni prvakinji v kategoriji parov seniork. Za dosežene uspehe so laške mažorete prejele mnogo čestitk in pohval, kar jim daje spodbudo za naprej, za prihodnje nastope in tekmovanja. Pred kratkim so sprejele tudi nov izziv, saj so postale uradne plesalke za Košarkarski klub Zlatorog. S plesnimi koraki bodo popestrile košarkarske tekme v regionalni ligi ABA. Trenutno se učijo novih koreografij, sestavljenih imajo že pet, za več plesov pa še iščejo ideje in navdih. Kljub novim projektom so z mislimi tudi že na naslednjem državnem prvenstvu prihodnje leto, ko bodo spet poskušale poseči po najvišjih mestih. Nika Košak Foto: Maja Klinar Otvoritev kozolca in konjeniške igre v Tevčah Pri kozolcu na Slogih v Tevčah je Ko-njerejsko društvo Vrh nad Laškim ponovno, letos že devetič, organiziralo konjeniške igre, ki jim je sledila otvoritev dokončanega kozolca. Dve leti sta minili od postavitve kozolca, ki je postal pravi zaščitni znak Konje-rejskega društva Vrh nad Laškim. V tem času je bilo v urejanje njegove notranjosti in zunanjosti vloženih nešteto ur. A se je izplačalo. Sedaj je v njem dokončana večnamenska dvorana, ki jo bodo člani društva lahko s pridom izkoristili za občne zbore, predavanja in podobno. Še pred otvoritvijo pa so potekale konjeniške igre. Tekmovalci so se pomerili v štirih kategorijah: spretnostnih igrah, galopski dirki, tekmi v vožnji dvovpreg in letos prvič tudi v konjskem pullingu. Spretnostne igre so bile razdeljene na dve kategoriji: juniorje (do 14 let) in seni-orje (nad 14 let). V kategoriji junior je slavil Rok Škoberne (KD Šentjur), sledila mu je Zala Tauses (KK Samorog), tretja pa je bila Alekseja Vignjevič (KK Samorog). V kategoriji senior so prva tri mesta zasedli člani KD Vrh nad Laškim. Prvo mesto je osvojil Aleš Teršek, drugo Nandi Topole, tretje pa Zlatko Kolarec. V galopski dirki so tekmovali štirje tekmovalci. Prvo mesto je osvojil Matjaž Selič, drugi je bil Rok Škoberne, tretji pa Nandi Topole. Pri tekmovanju vpreg sta prvi dve mesti osvojila člana Konjerejskega društva Vrh nad Laškim, Jože Teršek in Franci Gun-zek, tretji pa je bil član KD Mustang Go-milsko Ivan Skok. Vsi vozniki dvovpreg so imeli na vozovih tudi sovoznike. Veliko ljudi pa je na Sloge pritegnil konjski pulling. Marsikdo se je spraševal, kaj naj bi to pomenilo in kako naj bi bilo videti. Naj na kratko pojasnim. Konjski pulling je podoben tractor pullingu, le da imajo namesto traktorjev glavno vlogo konji: vprežena konja vlečeta tovor, ki se mu na določeno število metrov doda dodatna obremenitev. V tej kategoriji je slavil Jože Teršek, drugi je bil Franci Gunzek, tretji pa Ivan Skok. Po igrah je pri kozolcu sledila razglasitev rezultatov in otvoritev kozolca, ki jo je povezoval Milko Škoberne in ki je potekala ob taktih Vaške godbe Vrh nad Laškim. V večnamenskem prostoru na kozolcu je bila ves dan na ogled razstava ročnih spretnosti krajank Male Breze, združenih v društvu Vrtnica, s svojimi starodobni-ki so nas obiskali tudi člani kluba Večno mladi iz Šentjurja. Pestro dogajanje se je nadaljevalo z zabavo s kvintetom Dori. Ta je poskrbel, da so marsikaterega plesalca še nekaj dni pekli podplati. Letošnje igre in otvoritev dokončanega kozolca so za nami, se vidimo ponovno drugo leto! Stanka Hrastnik Foto: Boris Vrabec Razstava ročnih del na kozolcu na Slogih V novi večnamenski dvorani na kozolcu na Slogih v Tevčah so v okviru konjeniških iger, ki so bile v soboto, 10. septembra, prvo razstavo v tem prostoru pripravile ustvarjalke ročnih spretnosti Vrtnica iz Male Breze. Razstava se je zlila z dvorano v lesu in steklu, saj so jo krasili izdelki iz domačih materialov, kot so copati in predpražniki iz ličkanja, klekljarski izdelki, čipke, gobelini, kvačkani izdelki, šopki iz krep papirja, pleteni izdelki iz volne ... Iz pogovora z ustvarjalko Darjo Pušnik smo izvedeli, da ves svoj prosti čas namenijo izdelavi teh prelepih izdelkov. Največ delajo doma vsaka zase, včasih pa se dobijo in svoje ideje delijo med seboj. Konjerejci z Vrha nad Laškim smo jih z veseljem povabili, da so s svojo razstavo popestrile našo prireditev. Želimo jim še veliko dobrih idej in unikatnih izdelkov ter da bi svoja dela večkrat postavile na ogled drugim občanom. Alojz Seitl, predsednik Konjerejskega društva Vrh nad Laškim Foto: Boris Vrabec 37 60 let uspehov, druženja in trdega dela V sproščenem vzdušju je Strelsko društvo Dušana Poženela iz Rečice 17. septembra v Kulturnem centru proslavilo 60-letno delovanje društva. Natanko 60 let in en dan od uradne ustanovitve društva so se na proslavi spomnili na vseh šest desetletij trdega dela, uspehov in prijetnih druženj. Ob tej priložnosti so izdali tudi bilten, s prisotnostjo pa so jih počastili pobrateni strelci iz nemškega Plitzhausna, ki so ob koncu proslave presenetili z govorom v slovenščini, predsedniku rečiškega društva pa podelili še spomin na skupno druženje. | tü Strelci so sicer s praznovanjem svojega jubileja začeli že dan prej, 16. septembra, ko so se na strelišču v Rečici med seboj pomerili domačini in strelci iz Plitzhausna. Tekma ni bila klasična - vsak strelec je namreč na tarčo streljal z zavezanimi očmi, seveda s pomočjo sotekmovalca iz ekipe, ki ga je usmerjal pred strelom. Po dobrih dveh urah tekmovanja so Rečičani morali priznati premoč Nemcem, ki so osvojili tudi prehodni pokal, ki je bil zadnji dve leti v »lasti« domačinov. Večer se je končal ob prijetnem druženju in pogovorih pobratenih strelcev. PGD Rečica Tabor rečiške gasilske mladine Zadnje dni letošnjih poletnih počitnic so mladi člani PGD Rečica preživeli na gasilskem taboru na Govcah. Za taborjenje se je odločilo 17 cici gasilcev, pionirjev in mladincev. Manjkali so le tisti, ki so se v tem času namakali na morju s starši. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju Govc, gozdnih živali in narave. Franc Napret nam je zanimivo in poljudno predstavil zgodovino vasi Govce, za kar se mu še enkrat iskreno zahvaljujemo. V naslednjih dveh dneh pa so se otroci skozi igro, pohode in z ogledom gasilske tehnike, ki jo premore naše društvo, 38 Na sobotni proslavi v Kulturnem centru se je sedanji predsednik društva Vinko Lavrinc v slavnostnem govoru spomnil najpomembnejših zgodovinskih prelomnic rečiških strelcev - od ustanovitve, gradnje objektov, do današnjih uspehov. »Če bi pisal o vseh teh letih, bi napisal, da je bilo polno lepih spominov, doživetij, uspehov, polno vzponov in padcev, življenjskih izkušenj.« Omenil je, da sta vztrajnost in požrtvovalnost pogoja za uspehe, kakršne so dosegli strelci, obenem pa poudaril, da tudi znanje in delo nista dovolj - pomembna so tudi finančna sredstva, in se hkrati zahvalil tistim, ki so jim pri tem vedno priskočili na pomoč. Pri zahvalah ni pozabil niti na člane, ki aktivno sodelujejo v društvu, na upravni in nadzorni odbor ter na tekmovalce in njihove dosežene rezultate. Na proslavi je spregovoril tudi župan Franc Zdolšek, ki je omenil dobro sodelovanje med strelskimi društvi v občini, ki na državnih tekmovanjih tekmujejo pod imenom društva iz Rečice, nekaj besed pa je namenil tudi uspehom društva. V spomin na 60 let je društvu podelil pečat Občine Laško, ki ga je sprejel predsednik. Seveda ob jubileju niso pozabili na priznanja najprizadevnejšim v društvu, ki jih je podelil predsednik društva. Prejeli so jih: Blaž Grešak za dolgoletno delovanje v upravnem odboru in vodenju blagajne, Jakob Krampl za pomoč, ki je nikoli ne odreče, Rafko Lah za odgovorno delo, ki ga opravlja kot gospodar strelišča, Irena Grešak za tajniška dela, Stane Brečko za ogromno pomoč pri gradnji strelišč, Stanko Peklar, nekdanji predsednik društva in član društva skoraj od samega začetka, in Darko Albreht, organizator v društvu, ki podučili o preventivnih dejavnostih v naravi in kako ustvarjalno preživeti prosti čas. Manjkalo ni niti skupinskega dela in medsebojnega sodelovanja ter pozitivnega doživljanja športa in narave. Tabor smo zaključili v nedeljo popoldne, ko so udeležence prišli iskat starši in drugi sorodniki. Ob spustu zastave in prepevanju na novo naučene 'himne tabora' smo sklenili, da prihodnje leto vse skupaj ponovimo in dodamo še kakšen dan za nove dogodivščine in doživetja. Društva med drugim skrbi za orožje. Med nagrajenci sta tudi ustanovna člana Peter Pod-bevšek in Miro Klemen, ki sta v društvu prisotna že celih 60 let. Proslava je minila tudi v znamenju uspehov, kar nakazujejo priznanja tekmovalcem, ki sta jih podelila Tine Kostevc, tehnični vodja strelskega društva, in župan. Prejeli so jih: Peter Tkalec, Andrej Brunšek, Valerija Kufner, Helena Kostevc in Ksenija Maček. Vsi so in še vedno dosegajo najvišja mesta v državnem prvenstvu, sodelovali so na evropskih in svetovnih prvenstvih ter drugih mednarodnih tekmovanjih, kjer so dosegali zavidljive rezultate. Kot so se izrazili na prireditvi, so tekmovalci pravzaprav rezultati in trdni temelji 60-letnega dela strelskega društva. Po koncu proslave je svoje misli in vtise celotnega vikenda strnil tudi Lavrinc. »Prireditev me je presenetila. Užival sem v vseh nastopih, v družbi ljudi. Takšnih prireditev človek malo doživi. Po mojih ocenah je bilo odlično. Škoda, da ni prišlo več povabljenih, vendar smo vedeli, da so imeli svoje obveznosti. Bi se pa na tem mestu rad zahvalil Matjažu Piklu, Andreju Brunšku, Valeriji Kufner, vsem ostalim članom, ki so pomagali pri organizaciji, in napovedovalcu Roku Matku.« Pozabil ni niti na sponzorje in donatorje. »Iskreno se jim zahvaljujemo za njihovo podporo, da smo lahko uspešno izvedli srečanje in proslavo.« Ob jubileju se je spomnil tudi drugih strelskih društev v občini (SD Toneta Bostiča iz Zidanega Mosta, SD Partizan iz Jurkloštra, SD Staneta Rozmana iz Laškega in SD Celjska četa iz Male Breze), s katerimi že leta dobro sodelujejo in skupaj dosegajo še boljše rezultate. V prihodnosti si strelci kot vedno želijo dobrih rezultatov, ki bi jih obdržali med najboljšimi v Sloveniji. Jih pa poleg streljanja in doseženih uspehov čaka tudi nekaj vzdrževalnih del na dosedanjih objektih. Pogled v prihodnost je torej optimističen in poln upanja na nove uspehe. Nika Košak Zahvala Prostovoljnim gasilskim društvom iz Svetine, Štor, Laškega, Vrha nad Laškim in Rečice, ki ste se 2. septembra v tako velikem številu odzvali na klic na pomoč pri gašenju požara na gospodarskem poslopju v Požnici, se družina Lapornik iskreno zahvaljuje. Prav posebna zahvala pa velja tudi vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam nesebično, hitro in tako številčno na pomoč priskočili s svojimi prispevki, delom in stroji pri čiščenju ostankov požara. Hvala vsem in vsakemu posebej. Družina Lapornik Potopis Peking Učitelji smo menda v očeh povprečnega državljana Republike Slovenije predvsem dobro plačani ljudje, ki imamo več dopusta kot drugi smrtniki in ki lahko po dvanajsti uri brez slabe vesti zapustimo delovno mesto in odidemo domov. Poleg tega smo po navadi razdeljeni v dve skupini, tiste, ki so inšpektorsko ali celo sadistično nastrojeni do vsako leto bolj samostojno predstavlja svoje ideje, razlage, principe in jih vse bolj suvereno zagovarja, ob tem pa razrešuje lastne težave, konflikte in zori kot osebnost. Seveda prav tako morda kdaj bolijo neuspehi, pri katerih se sprašujemo, ali bi morda lahko ravnali drugače. Povezava s Pekingom? Finančnih koristi za obšolsko delo najmanj 20 milijoni prebivalcev, ki je po zaslugi olimpijskih iger za povprečnega Evropejca obvladljivo mesto, saj je večina pomembnejših znakov v mestu tudi v angleškem jeziku. Vožnja z vlakom po gromozanskem letališču samo zato, da smo dobili prtljago, osempa-sovnice, smog, beton, nebotičniki, živa meja po sredini mestnih vpadnic, cestni nič krivih otrok, in tiste, ki nimajo nobene avtoritete. No, nekaj učiteljev je seveda dobrih, da ne bo pomote. Najbrž ne vidite velike povezave med obiskom Pekinga in stereotipno podobo učitelja. Učitelji poleg stereotipnega dela na žalost moramo opravljati mnogo stvari, ki jih nihče ne vidi, razen če ob dveh ponoči opazi prižgano luč v stanovanju ali se ob osmih zvečer pelje mimo šole. Na srečo pa počnemo tudi mnogo stvari, ki jih v drugih poklicih ni mogoče izkusiti in te tudi niso stereotipno delo. Povezane so predvsem z možnostjo biti prisoten ob razvijanju potencialov otrok in mladine, ki jih lahko tudi sam opazujem na Gimnaziji Celje - Center. Občutek je podoben trenutku, ko opaziš, da tvoj otrok prvič sam prime žlico - seveda še zdaleč ni enak, vendar vseeno lahko veliko pomeni. Kot mentor debatnega kluba čutim podobno veselje, ko dijak, dijakinja srednješolski učitelji ne prejemamo, morda so zato dogodki, kot je bilo potovanje v Peking, na katerem sem lahko s Sašem Vozličem, dijakom naše šole, sodeloval v tem šolskem letu, še toliko več vredni. Evropska unija je namreč leto 2011 razglasila za Evropsko--kitajsko leto mladih, kar je Zavodu za in proti, ki organizira debato v Sloveniji, omogočilo, da je pridobil sredstva Evropske komisije za izvedbo projekta Razpravljaj, razumi, spremeni. V projektu sodelujejo mladi iz Slovenije, Litve, Tajske in Kitajske. S prizadevnostjo dijakov naše gimnazije smo tako lahko obiskali tabor v Bohinju in se tam več dni družili in razpravljali z mladimi iz vseh naštetih držav, obiskali Peking, v zadnjih avgustovskih dneh pa bo eden od naših debaterjev odpotoval v Litvo, kjer se bo najbolj aktivni del projekta počasi zaključil. Peking je neverjetno veliko mesto z zamaški, ki jih povzroča le ena petina avtomobilov, ki je lahko dnevno prisotna na cestah, frizerski saloni, odprti ob 22.00, polni domačinov, ki se odpravljajo ... domov, hitro rastoča podzemna železnica. Vzdušje in dogajanje je podobno evropskim velemestom, le da je vse skupaj potencirano. Vseeno so razlike velike. Tole sem si zapisal v svoj prenosni računalnik po drugem dnevu bivanja v Pekingu: »Ne bom pozabil naših dijakov, za katere je bilo privajanje na kitajsko prehrano neverjeten kulturni šok. Redko katera hrana na kitajskih menijih ni pekoča, vse so povezane z omakami in edina varna jed je riž, prekuhan in nesoljen. Kruha za zdaj nismo videli, vsaj v vseh trgovinah in restavracijah, ki smo jih obiskali prva dva dneva, ne. Najlepši prizor, podoben tistemu iz najbolj solzavih romantičnih filmov, smo doživeli, ko smo se po dvodnevnem ogledovanju templjev i1^ 39 Potopis in palač le usmilili dijakov in jih popeljali do McDonaldsa. Ob pogledu na simbol zdrave prehrane so dijaki stopili naprej, prevzeli pobudo, prehiteli svoje profesorje in se zatekli v varno zavetje najboljše hrane na svetu. Kitajska je postala lepa, prekrasna, potovanje pa je končno dobilo svoj smisel.« Če še niste bili v Aziji, je morda bolje, da naslednje vrstice preskočite. Med drugim smo imeli priložnost poskusiti raco, žabe (ne krakov, ampak cele), kače, psa, ščurke, stenice, podgane in škorpijone. Sam sem se ustavil pri njihovi pekoči hrani, cmokih, raci in žabah. Meniji so le redko v angleškem jeziku, natakarji ne govorijo angleško, enako velja tudi za taksiste. Kdo pa se bo ob milijardi in tristo milijonih potencialnih strank učil tujega jezika za delo v restavraciji? Dneve smo preživljali tako, da smo dopoldan namenili ogledom, popoldne pa smo razpravljali vsaj o eni od izbranih tem na eni od srednjih šol ali univerz. Dijaki in učitelji smo si tako lahko izmenjali stališča glede vračanja kulturnih umetnin v kraj njihovega nastanka, smiselnosti prirejanja svetovnih športnih prireditev v državah v razvoju, opijskih vojnah ... Kot geograf in zgodovinar sem pričakoval veliko bolj strogo in zaprto družbo, vendar nas v desetih dneh ni legitimiral niti en policist ali vojak. Z dijaki, študenti in organizatorji smo se lahko brez težav pogovarjali o Tibetu, človekovih pravicah, odnosu do Tajvana, protestih na Trgu nebeškega miru, vendar so bili ti pogovori neuradni. Ljudje želijo živeti in živijo svobodno, vendar sami priznavajo visoko sa-mocenzuro, prav tako so prepričani, da so na Trgu nebeškega miru demonstrirali ameriški plačanci. Facebook lahko uporabljajo samo tisti, ki zaobidejo varnostne mehanizme, in to počne mnogo mladih, eden od njih je našim dijakom tako z nekaj triki omogočil dostopanje do spletne strani, brez katere najbrž ne bi mogli preživeti. Sam sem lahko opazoval na delu nekaj vojakov, ki so na povelje dveh »partijcev« začeli loviti neznanca v parku Nebeškega templja. Nadzor, režim, partijo in vse, kar sodi h komunizmu, Kitajci sprejemajo predvsem kot obrambo pred vdorom in nadvlado tujcev, ki so je bili deležni do konca druge svetovne vojne. Vendar mnogi vse težje sprejemajo, da Kitajska postaja kapitalistična diktatura, v kateri so nekateri vse bolj nesramno bogati, množice pa lahko garajo zato, da ne umrejo od lakote. Kljub temu sami ne vidijo alternative, ki bi lahko trenutno stanje drastično spremenila, zato lahko le upajo, da bo partijsko vodstvo tisto, ki bo poskrbelo za dobrobit vseh, pa naj se to sliši še tako paradoksalno. Zadnja dva dneva smo v celoti preživeli na pekinški naravoslovni univerzi, ki nas je prijazno sprejela med prvomajskimi prazniki, kjer so naši dijaki skupaj s kitajskimi študenti tekmovali na debatnem turnirju, na katerem se je še enkrat izkazalo, kako dobri smo Slovenci, če le zaupamo vase in smo se za dosego cilja pripravljeni potruditi. V mestu smo v desetih dneh videli le košček tega, kar Peking z okolico ponuja turistom. Ogledali smo si Prepovedano mesto, v katerem so nekoč cesarji vladali skupaj s svojimi 2000 ali celo 3000 konkubinami (priležnicami), Poletno palačo, Nebeški tempelj, Yon-ghe tempelj, olimpijsko vas, poslovni center mesta, muzeje, živalski vrt, nakupovalne ulice in veličastni Kitajski zid. Velikost cesarski palač je nepred- stavljiva, saj so v primerjavi z njimi habsburške palače na Dunaju pravi mini vikendi. Skozi templje, muzeje in palače se vijejo deset tisoči turistov, med katerimi smo bili Evropejci prava mala atrakcija. Z nami so se želeli vsi fotografirati, saj so najbrž prvič v živo videli tako nenavadnega človeka, kot smo belci. Olimpijska vas in poslovni center pa sta nam dala jasno vedeti, kako gospodarsko močna je postala Kitajska in kdo postaja novi gospodar sveta. Zmaj, ki se ga je nekoč bal zahod v pravljicah, namreč že popolnoma samostojno leta po nebu. Po srečni vrnitvi domov, v Rimske Toplice, sem bil neizmerno vesel, da smo lahko doživeli to lepo izkušnjo, in predvsem hvaležen, da lahko živim v Sloveniji, v Občini Laško. Premalo se zavedamo, v kako zelenem in mirnem koščku sveta živimo in kako visok je, kljub vsem težavam, naš življenjski standard. Manjka pa nam več odločnosti, medsebojnega zaupanja in predvsem smisla za skupne interese in cilje, ki bi se jim morali kot posamezniki bolj prilagajati. Sicer nas bodo nekatere nekoč nerazvite države s svojimi hitrim razvojem in trdo politično roko, ki se ne ozira na posameznika, v prihodnosti morda prehitele in popolnoma podredile. Miha Gartner 40 Napovednik NAPOVEDNIK DOGODKOV OKTOBER • Center starejših - Hiša generacij Laško: Do 21. oktobra je na ogled razstava slik ge. Marije Pinter iz Rimskih Toplic. Torek, 18. oktober • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Zapestnice iz perlic - Jožica Rajh (9.00-11.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Skupina za starše - Polona Teršek (ob 19.00) Sreda, 19. oktober • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Rože iz nogavic - Marija Kamenšek (9.00-11.00) • Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov, Ansambel Stanka Petriča, Brane Klavžar (ob 19.30) Četrtek, 20. oktober • Center starejših - Hiša generacij Laško: Rože iz krep papirja - Marica Lesjak (9.00-11.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 17.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) Ponedeljek, 24. oktober • Center starejših - Hiša generacij Laško: Odprtje likovne razstave Likovnega društva Laško z Literarnimi prijatelji DU Trbovlje (ob 18.00) Torek, 25. oktober Kulturni center Laško: ABC abonmajček - Sfinga (dopoldan) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Origami šatulja (9.00-11.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 26. oktober Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Voščilnice z izsekančki - Marjeta Knez (9.00-11.00) Četrtek, 27. oktober Center starejših - Hiša generacij Laško: Strokovno predavanje za rejnice Rejništvo za danes in jutri (ob 16.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) Petek, 28. oktober • Dvorana gasilskega doma v Rimskih Toplicah: gledališka predstava KD Rimljan • Kulturni center Laško: Srečanje z Manco Košir in pevko Nuško Drašček (prireditev ob dnevu reformacije, osrednji dogodek bralne značke za odrasle in največja promocija branja v letu) (ob 19.00) NOVEMBER • Center starejših - Hiša generacij Laško: Do 25. novembra je na ogled razstava slik članov Likovnega društva Laško. • Dvorana gasilskega doma v Rimskih Toplicah: Od 11. do 14. novembra je na ogled slikovna razstava KD Rimljan. Petek, 4. november • Trubarjevo nabrežje: 19. Laški sejem Sobota, 5. november Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Ponedeljek, 7. november Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje z nitko (kvačkanje, pletenje, vezenje, šivanje ...) - Anka Levičar (9.00-11.00) • Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (ob 18.00) Torek, 8. november Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Skupina za starše - Polona Teršek (ob 19.00) Sreda, 9. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Naj te poboža moja beseda - večer ljubiteljskih pesnikov občine Laško (ob 18.00) Četrtek, 10. november • Kulturni center Laško: Koncert komornih skupin Laške pihalne godbe (ob 18.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) • Od 11. do 13. novembra: 15. Martinovo v Laškem (spored dogodkov je v seznamu prireditev ob občinskem prazniku Občine Laško na strani št. 2) Ponedeljek, 14. november • Kulturni center Laško: ABC abonmajček: Svinjski pastir (dopoldan) Torek, 15. november • Kulturni center Laško: ABC abonmajček: Svinjski pastir (dopoldan) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 16. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) ¡d • Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov, Ansambel Donačka, skupina | Gadi (ob 19.30) § Četrtek, 17. november ™ • Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: £ 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) Petek, 18. november • Knjižnica v večnamenskem domu v Rimskih Toplicah: Potopisno predavanje Andreje Rustja: Amiši (ob 18.00) Sobota, 19. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Torek, 22. november Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Skupina za starše - Polona Teršek (ob 19.00) Sreda, 23. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) • Knjižnica Laško: Proslavitev dneva splošnih knjižnic - okrogla miza o aktualni knjižnični problematiki (ob 19.00) Četrtek, 24. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 17.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) • Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Štefana Reharja: Armenija (ob 19.00) Petek, 25. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Pletenje adventnega venčka - Rezi Škoberne (9.00-11.00) • Kulturni center Laško: Otvoritev razstave Jožeta Kumerja (ob 18.00) Sobota, 26. november • Kulturni center Laško: Spet dan godovni je prišel ... - KD Anton Tanc (ob 19.00) Ponedeljek, 28. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Praznovanje 6. obletnice Hiše generacij in odprtje razstave ročnih del (ob 18.00). Razstava bo na ogled do petka, 2. decembra 2011. Torek, 29. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 30. november • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) DECEMBER Četrtek, 1. december • Knjižnica Laško: Večer poezije po izboru naših bralcev (ob 19.00) Petek, 2. december • Trubarjevo nabrežje: 20. Laški sejem • Knjižnica Rimske Toplice: Večer najlepše poezije po izboru bralcev (ob 18.00) Sobota, 3. december • Tržnica Laško: Miklavžev sejem (9.00-12.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (17.00) • Kulturni center Laško: Prireditev ob dnevu odprtih vrat kulturnih ustanov (ob 18.00) Nedelja, 4. december • Sedraž: 14. Rudarske šege ob sv. Barbari Ponedeljek, 5. december Rimske Toplice: Miklavževanje - KD Rimljan (ob 17.00) Laziše: Obdarovanje otrok - KD Miklavž Torek, 6. december Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Skupina za starše - Polona Teršek (ob 19.00) Sreda, 7. december Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Četrtek, 8. december • Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) Petek, 9. december • Dvorana gasilskega doma v Rimskih Toplicah: Koncert Mo PZ in vokalne skupine Rimljanke (ob 18.00) Torek, 13. december • Kulturni center Laško: ABC abonmajček: Sneguljčica (dopoldan) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 14. december • Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Četrtek, 15. december • Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) • Knjižnica Laško: Pripovedovanje božično-novoletnih zgodb za odrasle - Mira Grahek: Pravljični adventni venček (ob 19.00) 41 Literarni kotiček/Oglasi Jesen Jeseni, ko listje odpade, se fantič pred okno prikrade, dekle ti ljubo, kmalu bo mraz, jaz hodil bi rad k tebi v vas. Je dekle dejalo, fantič ti mlad, že rado te zebe, počakaj pomlad, zamudil si urce, pomislil pa nič, pri meni se greje že drugi fantič. Kadar narava čas letni spreminja, vedno nas zvesto na to opominja, delite ljubezen si med seboj, pomladi, poleti, pozimi najbolj. Vsakdo ljubezen naj sam si poišče, ljubezen je vsaka veliko križišče, če bodeš poiskal pravo si pot, v ljubezni boš velik gospod. Stanko Gotar Sopot Sem čudo, mati narave stvaritev, pred časi polna smeha otroškega, obogatena z živežem in bistrostjo bila. Oj, kam je šel otroški smeh, kje ribje so plavuti, ki me žgečkajo, raki, ki me s svojimi nožicami trepljajo. Prišla so leta, ki mi grozijo, ujme ter človek, da me spremenijo, me ropajo, zastrupljajo, nič sluteč, da me ubijajo. Oj, človek, ti bitje vsemogočno, spomni se, kako pred časom je bilo, nudila sem ti živež in skrbel za mene si. Tokrat te prosim, usmili se ter vrni mi, kar moje je, smeh otrok, ki ugasnil je, vsa bitja in bistrost, ki nekdaj bila je. Ketna Prepir dreves CD C Jablana smreko je zaničevala, 3 nikdar nimaš letnega sadu, f uboga smreka nikdar še dejala, o nisi plemenitega stanu. Glej, kako se vrh moj razprostira, k meni mlado, staro vse leti, nate pa se nihče ne ozira, srčno mene vsak se veseli. Pravi ji nato pohlevna smreka, ljuba jablana, res ti več veljaš, s cvetjem, sadjem veseliš človeka, česar nimam jaz, vse ti imaš. Vprašaj pa, kdo kmetom hiše stavi, kdo mostove dela čez vode, kdo ljudi, blago po morju plovi, kdo obilo daje dar smole. Jablana vrh klonila je skesano, zašepetala smreki je naglas, vrednost manjša tebi ni podana, stanovitnejši je tvoj še kras. Stanko Gotar NOVO V LITIJI LANTANA HIDROKOLON TERAPIJA JE METODA NOTRANJEGA RAZSTRUPLJANJA TELESA, KI JO IZVAJAMO V PODJETJU LANTANA D. O. O., NA ZASAVSKI CESTI 3, V LITIJI. TERAPIJA POMAGA PRI IZGUBI ODVEČNIH KILOGRAMOV, KRONIČNEM ZAPRTJU, PUTIKI, ARTRITISU, KOŽNIH IZPUŠČAJIH, AKNAH, ALERGIJAH, KRONIČNI UTRUJENOSTI, GLAVOBOLIH, PSIHIČNI NAPETOSTI IN DRUGIH ZDRAVSTVENIH TEŽAVAH. PO HIDROKOLONSKI TERAPIJI SE BOSTE POČUTILI SVEŽI, VITALNI IN POLNI ENERGIJE. INFORMACIJE NA TELEFONU 040/59-59-36 OZIROMA NA WWW.LANTANA.SI. 42 RIMSKE TERME MDCCCXLVII BUSINESS WELLNESS SPA RESORT |018:00 vabljeni v } ^axen ali vstopnice Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj Medicinski center Valetuda vas vabi na samoplačniški program flzioterapije. (15 terapij in vsakodnevno terapijo v rehabilitacijskem bazenu) na osebo Mlečna kopel princese Murat Nahranite svojo kožo in ji povrnite sijaj ob kombinaciji termalne vode, mleka, medu, soli in eteričnih olj. Redna cena: 65 €, promocijska cena za dve osebi (60 minut). VESTALKIN VEČER v soboto 15.10.2011 s pričetkom ob 19.00 uri. Bi si želeli podoživeti trenutke razkošja iz časa vestalk? Naj se duh antičnega Rima, plameni večnega ognja, čas Veste, boginje domačega ognjišča, dotaknejo tudi vas in vas popeljejo v tempelj daljne preteklosti. Obdobje zaščitnic svetega ognja, prefinjenost in pozornost njihove značajnosti vam v Rimskih termah odgrinjajo tančice starega veka. Topla kopel rožmarina in sivke, malzum, pogostitev antične kulinarike, zvoki brezčasnega glasu ob spremljavi strun z vestalko Vido bodo v soju sveč ovekovečili j vaš večer v vsej svoji nepozabnosti. MARTINOVANJE na osebo 12.11.2011 ob 20.00 uri z Ansamblom Pepelnjak. Cena Martinove večeije: na osebo 03 574 20 00 | info@rimske-terme.si | marketing@rimske-terme.si | www.rimske-terme.si Oglas Wellness Park Laško za svoja prizadevanja za okolje prejel okoljski znak - EU Marjetico Wellness Park Laško**** superior je sodoben, udoben ter dovršen hotel. Ponujamo 181 sodobno opremljenih hotelskih sob in 7 hotelskih apartmajev, kategorije štirih zvezdic superior, ki po mednarodni klasifikaciji zagotavlja višji standard namestitve kot je zahtevano za kategorijo 4 *. Pred kratkim mu je bil podeljen znak za okolje - EU Marjetica, ki v Evropski uniji in v Sloveniji velja za uradni okoljski znak. V zadnjih desetih letih je ta znak Evropske unije postal evropski simbol, ki daje enostavne, točne in verodostojne usmeritve potrošnikom o okolju prijaznem delovanju. Znak za okolje Evropske unije (Eco-label flower oziroma okoljska marjetica) odlikuje izdelke oziroma storitve, ki izpolnjujejo visoke okolj-ske standarde in visoka merila glede uporabnosti. Okoljska marjetica pomeni za njenega pridobitelja dodano vrednost in konkurenčno prednost - hkrati pa ga zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja, za kupca pa potrdilo, da je ravnanje resnično okoljsko odgovorno. Kako trajnostni turizem razumemo v Thermani Laško? Trajnostni turizem razumemo v vsej njegovi kompleksnosti, a s preprostim poslanstvom. Odgovorno se obnašati do našega naravnega in družbenega okolja, in to tako, da pridobimo vsi - tako naši gostje (kakovostnejšo ponudbo, bolj poglobljeno izkušnjo, z manjšim ogljičnim odtisom), prebivalci (odgovoren turizem, ki spoštuje ljudi in okolje) kot tudi mi kot podjetje (znižanje stroškov, boljša pripravljenost na zakonodajo, bolj motivirani in kakovostni kadri, boljši ugled in sposobnost ter priložnost pritegniti zahtevnejše segmente gostov). Številne zelene aktivnosti: Prizadevamo si za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo porabo energije in drugih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja ter okolice. Wellness ponudbo temeljimo na lokalnih dejavnikih - razvijamo edinstvene medene in pivovske tretmaje. Razvijamo lokalno, sezonsko in eko- loško kulinarično ponudbo. Goste z zdraviliškim vlakom in z raznimi ugodnostmi spodbujamo k uporabi javnih prevozov. V programe vključujemo odkrivanje bližnje okolice ter njene kulturne in naravne dediščine - v identiteti Thermane se vse bolj odsevata bogata zdraviliška in pivovarska tradicija tega mesteca ob Savinji. Razvili smo razgibano in privlačno eko animacijo, ki temelji na vključevanju lokalnih ljudi in zgodb ter goste usmerja k spoštovanju avtentičnega. Razvijamo zelena poslovna srečanja. Nova eko storitev v Thermani - eko pranje avtomobila Medtem ko se razvajate v hotelih Thermane, vam je na voljo 100-od-stotno ekološko čiščenje vašega vozila s tehnologijo čiščenja vozil Safe-Shine, brez uporabe vode in elektrike ter z uporabo biološko razgradljivih sredstev. To pomeni, da v primerjavi s klasičnim čiščenjem prihranite kar 150 litrov pitne vode. Čiščenje se izvaja na parkirnih prostorih hotela, brez vožnje do avtopralnice. Zdravilišče Laško ima Zlati certifikat invalidom prijazno Šent Slovensko združenje za duševno zdravje je skupaj s partnerji v okviru projekta RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI podelil certifikate »Invalidom prijazno« sedmim turističnim organizacijam in 23 objektom. Na slovesni podelitvi je Zdravilišče Laško dobilo Zlati certifikat. S pridobitvijo Zlatega certifikata invalidom prijazno je Zdravilišče Laško dobilo potrditev, da je urejeno in dostopno ne le za goste, ki so gibalno ovirani, ampak tudi za ljudi s posebnimi potrebami na področju vida, sluha in duševnega zdravja. 44 Thermana Laško Wdbw* Spa Rekreacija Dan Ura Rekreacija Torek 19:00 Vadba za oblikovanje telesa 20:00 Pilates 18:00 TNZ (trup, noge, zadnjica) S STEPI Sreda 19:00 Zumba® 20:00 Joga Četrtek 19:00 Vadba za oblikovanje telesa 20:00 Pilates Petek 18:00 TNZ (trup, noge, zadnjica) S STEPI 19:00 Zumba® Informacije in obvezne predhodne prijave: 03 423 20 40, wellness-spa@thermana.si v Cisto pravi Ladies Day V Wellness Parku Laško smo pripravili nekajurne programe, posebej in zgolj za ženske. Za ženski popoldan, po žensko! Za praznovanje rojstnega dne ali zgolj za popoldansko razvajanje s prijateljicami ... Kaj je lahko še lepšega kot sproščeno druženje, ženski klepet, ob tem pa razvajanje, lepotičenje in slastni wellness prigrizki ... Na voljo sta dva programa: • 2-urno razvajanje z jacuzzijem, masažo in wellness prigrizki, • 2,5-urno razvajanje s savno, masažo in wellness prigrizki. Drage dame, da boste kot prerojene, si privoščite čisto pravi Ladies Day! MARTINOVANJE V HOTELU WELLNESS PARKU LAŠKO Otvoritev večera s krstom mošta s programom Kulturnega društva Ofirovci. Za prijetno vzdušje po poskrbel DEJA VU BAND. Vstopnina z večerjo in s pokušino vin znaša 28€ / osebo. Sprejem v avli Kongresnega Centra z izbranimi vinarji ter kulinaričnimi specialitetami slovenskih pokrajin. MENU: Cvičkova juha z domačim kuncem v kruhovi skodelici Modra frankinja, Mastnak Zloženka iz dvobarvne polente v družbi telečjih jetrc in rdečega zelja s popečenimi čebulnimi obročki in hruškovim krokantom Cabernet Sauvignon, Boris Lisjak Telečja ribica z vinsko redukcijo, piščančji file ovit v slanino, polnjen mušanček s kostanjevim pirejem na krompirjevi zloženki Motovilec z jajčnim prelivom Muškatna penina, Mastnak Slastna čokoladna rezina s figami in baziliko na muškatni kremi Izbor svežih sirov . op iMl THERMANA Laško Informacije: www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 20 00 | 080 81 19 Oglas Me POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE (Laško, 12. september 2011) V soboto, 10. septembra 2011, je na sončni planjavi pred Planinskim domom na Šmohorju vršalo. Glasba, smeh, brbotanje, cvrčanje, sopihanje in vriskanje so zaznamovali s soncem obsijan zaključek Zlatorogove transverzale ponosa. Na priljubljeni izletniški točki nad Laškim, zadnji, dvanajsti destinaciji akcije Gremo v hribe se je tekom dneva zbralo več kot 1500 planincev (natančneje: trije več). Povsod je lepo, a doma je najlepše! Drži kot pribito. Toliko nasmejanih in veselih planincev ter kolesarjev na kupu, kot se jih je na zaključnem dogodku Zlatorogove transverzale ponosa zbralo na Šmohorju nas »rodnim krajem« Pivovarne Laško, nismo videli že dolgo. Prešerna volja članov osvojil kot prvi in nam včasih priskočil na pomoč tudi pri pripravi prizorišča), je bilo že vse nared za planinsko rajanje, kot pritiče zaključku že druge Zlatorogove transverzale ponosa. Cel dan sta nas zabavala in animirala najboljši moderatorsko-anima-torski tandem »Gregor in Andrej«, za odlične glasbene viže, ki so že v zgodnjih dopoldanskih urah na travnato plesišče privabile mnoge plesa željnih, pa je skrbela zasedba Coda Express. Zbrane je točno opolne pozdravil in nagovoril tehnični direktor in član uprave, g. Matej Oset, ki se mu je na odru kmalu pridružil še en visoki gost, župan Občine Laško, g. Franc Zdolšek. Ta je projekt Pivovarne Laško, ki je letos na Šmohorju upihnil svojo drugo svečko, označil za »odlično potezo«, in v resnično veselje nam je, ko smo se tudi letos na vseh Zlatorogovih vrhovih pozdravljali z istimi ljudmi, ki so si na Šmohorju prislužili naziv častnega ambasadorja Zlatorogove transverzale ponosa 2011. Takšnih, ki so vse vrhove transverzale osvojili na dneve dogodkov, je bilo kar 145! Vseh skupaj pa se nas je na Šmohorju zbralo kar 1503. S tem smo postavili absoluten rekord. V častni Zla-torogovi planinski vpisni knjigi smo v tej sezoni zbrali skoraj 7000 vpisov planincev, skupaj pa smo lokalnim planinskim društvom za njihovo nadaljnje uspešno delovanje donirali 12.503 evrov. Skupaj s poletjem se je tako poslovila tudi Zlatorogova karavana. Veseli smo, da smo letošnjo planinsko sezono lahko preživeli v tako prijetni organizacijske ekipe, ki so jo tokrat sestavljali člani Planinskega društva Laško ter gostinska zasedba ga. Helene, novopečene oskrbnice planinskega doma, je bila nalezljiva že v najbolj zgodnjih jutranjih urah. Ko so nekaj čez 8. uro na vrh prisopihali prvi planinci (ponovno nas ni razočaral Stane iz Planinskega društva Preserje-Krim, ki je skoraj vse vrhove družbi in nestrpno pričakujemo prihodnje leto, ko se zopet skupaj podamo v hribe. Srečno! Več informacij: www.gremovhribe.si Gremo v hribe Maša Meden / masa. meden@sv-rsa.com / 040 451 800 *** 46 Si.mobilovo / i omrežje raste! ^V^J! lil Vi t ■■ I Za boljšo pokritost in več interneta I ■■ VI I VI V I nadgrajujemo omrežje na območju Laškega, Rimskih Toplic, Radeč, Celja, Šentjurja, Zidanega Mosta in Zagorja ob Savi. Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom. Vam, našim uporabnikom, to prinaša še boljšo kakovost storitev. Predvsem pa boste odslej preko novega omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega interneta. Nadgradnje in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na drugih območjih Slovenije. Več informacij o nadgradnji omrežja najdete na www.simobil.si/pokritost. * i Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si (3 s'mobil Povej nekaj lepega iC Cider 100 % zvezda zabave. jaDoicno vino Naravna fermentirana nizko alkoholna pijača iz jabolčnega soka.