v Današnja številka obs$ga 10 sirani in siane 2 Din. ft*eto VI., štev« 110. Celfe* soboia 27« seplembra 1924. PoSfnlna plaiana v notoiiinl. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Ofcksl se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. Poseucnessne» ütevllÄtc* 1 l>ln. ¦Hk JH J^^Vk UH JHf ¦¦ 19r^W& J^Wücejska knjižnica :llhl:arn Izbafa vsaK lorefa. čemeR 1st soboto. UirecJitlSivo : Strossmayerjeva ul. St. 1, prltllčje. Telef.65. MpravnKtvo: Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Telef. 65, Račun prl poštnem ček. zavodu št. 10.666. D)\ Juro llrahovec: Celjski someščani! * Kot nosilec liste Narodnega bloka (lt) Vas pozivam, da pridete dne 28. t. m. vsi do zadnjega moža na voIiSče in nam na ta način pripomorete do častne zmage. Tokrat si ne stojijo nasproti razns slovenske stranke, kar bi bilo vsaj razumljivo, marveč ustvarilase ječudna zmes pod vodstvom g. dr. Ogrizeka, ki hoče na vsak način zavladati na mesini občini. Stvarnih razlogov ta družba nima. Ne bom podrobno navajal, kako je večina v cbčiriskem svetu v pre- teklih 3 letih delovala. Načelnik finanč- nega odseka g. dr. Božič je to pod naslovom »Celjska komunalna politika v zadnjih 3 letih« temeliito razložii. Samo to povdarjam, da je občin- ski svet v prttekli dobi veliko ustvarjal in svoje gospodarstvo lepo uredil. Da bi bil slabo gospodaril, mu ne more niti gostobesedni volilni oklic nasprotne stranke očitat". Posebno značilno je to, da so se proračunl Jn računski zaključki vedno soglasno odobriil. Sicer trdi »Cillier Zeitung« v svojfcm članku »Zum Wahlkampfe« od 25. sep- tembra 1924., da je prejšnji nemški občinski svet zapustil lepo premoženje, veliko hiš, šolska poslopja, vojašnice vodovod, mestni gozd, mestno hranil- nico, muzej in marsikaj v vzomem stanju. Večinoma to r.i res. Hiše so sicer Nemci poprej zares nakupovali, ni pa to bila prava skrb za občino, marveč storilo se je to zaraditega, da bi po- stala občina tembolj v nemških rokah ter bi na ta način imela veliko odvis- nih ljudi, najemnikov, hišnih oskrbni- kov, tedaj pri vsaki občinski volitvi precejšnje število zanesljivih glasov. Pametna občinska politika to ni, imeti veliko his. HiSe in vojaSnice, prejšnji Stu- dentenheim in šolska poslopja so bila v zanemarjenem stanju, popravila na vseh straneh in koncih potrebna. Zu- nanjost je že še veljala, a notranjost nikakor ni odgovarjala zunanjosti. G. dr. Ogrizeku in njegovim to- varišem ter vsem hišnim lastnikom je prav dobro znano, da hiše prav nič ne neso, da so bila popravila draga, da se v vojnern času sploh nič ni po- pravljalo. On in njegovi tovariši dobro vedo, koliko je morala občina ravno storiti za popravilo teh his. Celjanom je znano, kako se je v tnestnem gozdu med vojno sekalo, se- kalo na ta način, kakor se po gozdnem | zakonu ne bi bilo smelo; iz mesta so ; se videle velike goličave. j Mestna hranilnicakakortudimestna j občina ste morali prevzeti velika vojna | posoi la brez vrednosti. Muzej je bil zanemarjen. V mu- zejskih prostorih so stanovali vojaki, vsi predmeti so bili stisnjeni v kot in razmttani. Ravno to vprašanje se je opeto- vano pretresalo v občinskem svetu. Večkrat smo iskali ta ali drug prostor, kamor bi se muzej lahko prestavil, ker je sedaj preveč skrit, opetovano se je o tern v javni seji obravnavalo. Končno se je storil sklep, da se za sedaj muzej ne premesti, ker nima ob- čina drugega prostora, pač pa so se prostori lepo preuredili, tako da so sedaj prav lični. Edino le stvari še ni bilo mogoče dosedaj razvrstiti, ker je treba za to strokovnjaka in ker manj- kajo iz prejšnjih časov potrebni na- tančni seznami, ki se morajo še le popraviti in dopolniti. Imenovani nemški časopis, ki do- biva očividno od g. dr. Ogrizeka vse potrebne podatke, imermje to Skandal, da se nikdo Se ni za muzej zavzel. Ako se naj ta izraz njega tiče, naj se zagovarja sam, zakaj on v tern po- gledu ničesar nj storil. Ako pri dotičnih sejah ali skle- pih ni bil navzoč, bi bil vsaj lahko iz zapisnikov posnel, da se je občinski svet opetovano ravno o muzeju po- svetoval; ako pa tega ne bi bil storil, je bila ravno tako njegova dolžnost, da bi se bil oglasil in stavil pameten predlog. Ko sem bil jsz izvoljen za župana, se mi je več znancev, ki se štejejo med Nemce, — vem, da se še prav dobro na to spominjajo — ko smo se prvokrat po tern srečali, prilično takole izrazilo: »Ne vem, ali naj Vam česti- tam ali naj Vas obžalujem. Težko bo tako zavoženi voz izvoziti iz blata.« Govorili so resnico. Gospodarstvo je bilo zavoženo in treba je bilo ve- liko požrtvovalnega dela, da seje na- pravil red. Ako se sedaj, da bi se volilci slepili, trdi, da je bilo poprcjšnje go- spodarstvo lepo in vzorno, sedaj pa zavoženo, je to neresnica. Ravno na- sprotno je res, da je bilo poprej zelo zavoženo, sedaj pa, če tudi ni še vzorno, vendar v takem stanju, da vidi vsakdo napredek, ki ima odprte oči. Naše občinske seje so bile redne in terneljite. Trajale so navadno do pozne noči, to pa zaraditega, ker se je vsaka stvar natančno obravnavala ; naše občinstvo je bilo po naših časo- pisih vedno obveščeno o vseh naših razpravah in sklepih ; ni bilo nobenih tajnosti, vsakdo je vedel, kako se dela in kaj se sklepa. Sedanjemu občinskemu svetu oči- tati slabo gospodarstvo, je zlobnost ; očitati mu pomanjkanje dobre volje, še večja zlobnost. Smešno je govoriti o nezadovolj- stvu med meščanstvom. Ta ali oni, ki mu občinski svet ni mogel ugoditi ali ki ga je moral rnestni urad po ob- stoiečih predpisih kaznovati, je že mo- rebiti bil nezadovoljen. Je več takih med kandidati nasprotne stranke, ki jim ni Slo po volji. Tako je hotel eden kar brez dovoljenja v svoji hiši zidati in prezidavati ter iz same soci- jalne pravičnosti in ljubezni, stranke v svoji nisi postaviti na cesto, kar mu ni uspelo. Drugemu zopet ni bilo prav, da so se v klavnici klavnične pristojbine zviSale, kar je bilo ravno tako po- trebno, da klavnica ne bi bila pa- sivna. Ravno te osebe so sedaj prvi stebri nasprotne stranke. Odtod tako- imenovana nezadovoljnost med prebi- valstvom ! Pripomniti in pribiti je treba, da so bili tozadevni sklepi soglasno, stor- jeni, da se niti pri seji, niti pozneje dr. Ogrizek ni pritožil in so bile do- tične pritožbe od viSjih oblasti ravno tako odbite. Očita se nam, da smo uradništvo pomnožili in da vlada med občinstvom nezaupanje do naSega uradništva, čisto drugače kakor poprej, ko je župan dnevno bil vsakemu Slovencu kakor Nemcu na razpolago. Zagovarjati moram wL naSe uradništvo, ki je ravno, kar se tiče občevanja s strankami, gotovo vselej storiio svojo doIZnost. Kar se mene tiče, naj drugi so- dijo, sem-li svojo doIZnost storil. Ni okusno, samega sebe hvaliti. Toliko pa lahko povem, da sem bil vedno vsakemu na razpolago, in ne bo Nemca, ki bi mogel trditi, da bi ga bil jaz ali naš uradnik neprijazno sprejel. Ravno nasprotno, mi nismo po- znali nikakega razločka glede obče- vanja na mestnem uradu. Spominjam se pa, kako je bilo poprej, ko je po~ kojni g. dr. Ambroschitsch bil uradni vodja. Ako je hotel Slovenec govoriti žnjim v slovenskem jeziku, je po- klical, čeprav je bil slovenskega očeta sin in je slovenščino dobro obvladal, uradnega slugo, češ, naj ta stranko zasliši in mu potem slovenske besede na nemški jezik prevede. Dostojnosti nas, hvala Bogu, ni bilo treba učiti ! Oklic ali bolje pamflet nasprot- nega bloka govori o našem bloku, da hočemo delati politiko Pašiča, Pribi- čeviča, Žerjava. V občini se velika politika sploh ne dela. Tudi v naši občini se ni ali silno redko politiziralo. So bili pred- logi, n. pr. proti uvedbi kuluka, za uvedbo boijših stanovanjskih predpisov. Govorilo se je pri takih prilikah vča- sih prav ostro proti vladi in so se bičale obstoječe razmere. Bili so pa to vender le stvarni predlogi. Nisem niti enega izmed naSih kandidatov na naši listi vprašal, je-Ii bolj na strani Pašiča in Prebičeviča, ali bolj na strani Davidoviča, seda- njega ministrskega predsednika. Vsi dobri Jugosloveni želirno, da pride do sporazuma s lirvati, naj ga doseže ta ali oni in da vsi bodemo veseli, ako se to Davidovicu posreči. Sedaj veljavnega volilnega reda nismo mi ustvarili, pa ga tudi prena- rediti nc morcmo. Smcšno je, nam oči- tati, da hočemo mi s pomočjo tega volilnega reda dobiti nadvlado nad drugimi, ko vendar ravno dr. Ogrizek sam s svojimi somišljeniki to name- rava, dasiravno je vendar bilo prosto in je imel dolgo časa lepo priliko, z Narodnim blokom sploh stopiti v stik, kar je pa vedno odklanjal ali odlagal. Pripomnim še to, kar sem po- snel iz razgovora s kandidatom na- sprotne stranke, ki mi je na moje vprašanje, zakaj da vender kot dober Slovenec kandidira na nasprotni listi, odgovoril, da je bil dosedaj vedno klerikalnega mišljenja. Izgleda tedaj po tem, kakor da bi morda še celo eden ali drug v svoji nepoučenosti mislil, kakor da hočejo kandidati nasprotne liste zagovarjati proti dosedanji večini občinskega sveta svoje versko stališče. Vsem, ki so tega mišljenja, je treba samo odgovoriti, da med kandidati ni duhovnika in da, kakor se sliši, odlič- nejše osebe v Slovenski ljudski stranki i«j zvezp, Id jo je sldenil dr. Ogrizek z narodnimi nasprotniki, ne odobravajo. Res nasprotni voliJni oklfc ne graja, da bi naša občina bila kedaj nasto- pila proti vcrskim interesom celjskega prebivalstva; najbrže in skoraj gotovo se pa vsaj med neukimi volilci tudi to navaja in izkorišča. Po vsem tem je upravičeno vpra- šanje, čemu je bilo treba nasprotnega bloka. Resni možje ne ustvarjajo opo- zicije zaradi užaljenega samoljubja, ne iz sebičnosti, ne iz maščevanja. Biti bi jim moralo samo za stvar. Ako je mislil g. dr. Ogrizek, da jß zares tako velika nezadovoljnost med prebival- stvom ter da je treba poslati drugc može v občinski svet, ki bi bolje vo- dili občinsko gospodarstvo, bi si bil skušal ustvariti to stranko med slo- venskimi prebivalci ter bi bil nastopif kot vodja Slovenske gospodarske stranke, ki bi pa vedno morala povdar- jati narodni značaj našega mesta. Ravno tako bi bili morali Nemci oziroma bolje rečeno oni možje, ki so nemškega mišljenja, dasiravno one iste slovenske krvi, kakor mi, sesta- viti svojo lastno listo ter na ta način pri volitvi šteti svoje pristaše in si pridobiti njihovi moči primerno število mestnih odbornikov. Dr. Ogrizek je pa vedel, da on sam z onimi redkimi nezadovoljneži zmagati ne more. Ni mu šlo ter se je zato združil z narodnimi nasprotniki. Ali bi bilo kje v kakem nemškem mestu mogoče, da bi se kakoršna si bodi nemška stranka združila s kako slovansko stranko? Ako preglecamo imenik nasprot- nega bloka, vidimo celo vrsto moŽ, ki so ob času, ko smo Slovenci mo- rali pretrpeti tako krvave krivice v Celju, bili zvesti pristaši Ambroschi- tscheve stranke. Zadostuje že to, da so oni podpirali takratno nasilje proti nam. Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 110 Vihar bi bil nastal med Nemci, ako bi sc bil o priliki kake volitve Ncmec predrznil podati roko sloven- skim someščanom ter ustvariti blok tako imenovane socijalne in gospo- darske pravičnosti, kakor jo v svojem oklicu povdarjajo! Izginil bi čcz noč \z površja; z zaničevanjem bi sg ime- novalo njegovo ime; nikjer se ne bi smel več javno oglasiti. Brez vsake potrebc pa se kujc sedaj izdajalstvo med nami. Kako more zmagati nasprotni blok, ki šteje toliko odkritih narodnih nasprotnikov proti Narodnemu bloku drugače, kakor da širi in podžiga oscbno nenaklonjenost ali sovraštvo proti eni ali drugi vo- dilni osebi na našem bloku, da množi narodno mlačnost in nezavednost, čgš mi moramo skupaj delovati Slovene! in Nemci. Kko ne razume, da nasprotni blok zanikuje slovenski značaj nasega mesta in da hoče pied vso javnostjo doka- zati „Celje ni slovensko, kakor se je mislilo, narveč je bilo in hoče ostati po svoji večini nemško"? Po pogodbi se je Slovencem v nasprotnem bloku obljubilo, da se oni ne protegujejo za mesto župana, marveč da hočcjo samo sodelovati v gospo- darskih zadevah, nacijonalna vprašanja pa naj bodo izključena iz vsake raz- prave. Županaitaknemorejodobiti.kerven- dar tako daleč le še nismo, da bi mogla višja oblast potrditi Nemca za celjskega župana. Ker so pa narodna vprašanja izključena, bi bili v resnici Slovenci naravnost zasužnjeni, na milost in ne- milost izročeni nemški stranki Kadarkoli bi hotel občinski svet sc veseliti napredka glede našc edin- stvene ideje, naše nacijonalne skup- nosti, kadarkoli bi bilo treba izreči z drugimi občinskimi zastopi obžalovanjc nad krivicami, katere morajo ljudje naše krvi in našega roda pretrpeti, v drugih krajih, kadarkoli bi bilo treba spreje- mati zastopnike ali goste iz drugih slo- vanskih ali nam naklonjenih držav, vselej bi lahko rekli nasprotniki: »Stojte, to je nacijonalno vprasanje, obljubili ste sam, da so nacijonalna vprašanja izločena iz naših razprav.« Jeto duševno suženjstvo v pravem pomenu besede. Med vserni osebami v naspro- tnem bloku se nahaja le 1 edini Nemec po rojstvu. Da niso možje kakor Re- beuschegg, dr. Skoberne Nemci, vsakdo ve. Ne samo ime to kaže, ker končno je res, da imajo včasih tudi Sloveaci ncmška imena, kaže pa to njih rojstni kraj in če že ne njih, pa vsaj njih pre- dnikov materinski jezik. Boj, ki ga naj bijemo prihodnjo nede- }}o na nasprotni strani, ni boj za vzvišenje ideje, ni boj za resno stvar, marveč le boj, ki se nam vsiljuje iz samih osebnih razlogov. Nikomur, tudi Nemcem se ni pod scdanjo občinsko upravo niti las skrivil, niti najmanjša krivica zgodila. Niti glede zaslužka, v kolikor ga je pri občinskih podjetjih, se ne morejo naši narodni nasprotniki niti najmanj pri- toževati. Obžalujem, da ravno v našem celjskem mestu mora priti do takega boja; menda nikdo ni več pričakoval, da bi se v 6. letu našega ujedinjenja morali v Celju boriti za to, ali naj ostane mesto slovensko ali ne. Volilci, prihajajte tedaj vsi na vo- lišče ter oddajte svoj glas za Na- rodni klok. Na ta način bodemo od- bili menda zadnji naskok na narodni značaj našega mesta. Slovcnec je mehek, dostikrat pre- mchek. Rad odpušča storjene krivice tudi najhujšim nasprotnikom. Ä ima tudi to lastnost, da ne pozabi nikdar narodnega izdajstva! E. Mejak: Da ne ostanemo samo pri praznih besedah. Volitve ,so pred diumi in v krat- keni homo videli in slisali, da-li je zma- gala v našom meslu narodna zaved- nost, poriten.jo iji dobra volja za resno delo v prid naše mestne obeine ali pa so se ociloeili volilci za to, da pade mo- st na uprava in gospodarstvo v občini v roko brezvcslnim izclajicain v družbi naših zaklelih sovražnikov izza žalosl- nili casov z^odovine celjskih SI oven- cev. Ni ga danes v Celju zavednega narodnjaka, ki hi so no zgražal nad iz- dajalskiin poeetjem dr. Ogrizeka, ki ga je samo osebna ambieija gnala do toga, znnj tako usodenohiega koraka. Dr. Ogrizek je postal Efijalt celjskih Slo- vencov in kot lak ostane zapisan v zgodovini celjskega wesla. Mi mladi, ali kakor nas naziva dr. Ogrizkova vo- iilna cMiuja, ki izhaja v zadnjih volil- nih dneh tu v Celju — zivljenja neiz- kiiisoii 1 mladeniei. homo skrbeli. da (istaiio vest o njegovoin sramotnem de- janju med ccljskiini Slovenci živa in da se prenese na prihodnje generacije, da bo vsak pravi celjski narodnjak pljunil, prod no ho izgovoril ime te iz- dajice. Mimogrede povedano, je dr. Ogrizek pae v zadnji vrsti poklican očitati nam rnladim zivljensko neizku- šenost, ker ie pač veeji del svojega do- sodanjega zivljenja preizkusil za go- stilniyko mizo v drnžbi svojih mnogo- stevilnih v in skill bratcev, katerih ne- kaj imen najdeino tudi na njegovi kandidatni listi. V nasem lokalnein casopisju in nn volilnih so.slankiii smo te dnl ne.šteto- krat citali ozir. slisali klic: »Gospo- darski in drnžabni J)ojkot izdajicam In celjskim jicmskntarjoin«! V izpolnjo- vanju starega našega. gesla »Svoji k' svojiuiü se je mnogo gvešilo v nasem mt'Stu v zadnje-m času in sedaj bodi uaša skrb in nepopustljiva volja, da ga do zadnjega moža in v vsakem ozl- ru ndoj,stv\ijeino. (Uojmo, da no ostane po volitvah lo pri praznih grožnjah! ln\cl seiw priliko pri volilni agitucij» toi dni v CeJju od voč strani slišali očitek,. češ, da se v Celju mnogo favorizlra ncniskutfirje lor so jih v veliki meri go- s])odar.sko pod|»ira, da celo nekateri neniski obrtniki in trgovci žive izključ- no od slovenskih žuljev. Ta očitek sc ne bo nikjer vec ponavljal po volitvah, čo ho vsak izmeel na.(: storil v tern oziru svojo dolžnost. Dohro si oglejmo imena knH'Jidatov na ucmškufarski lisli, ne po.mhimo onih Infovcev, obrtnikov in fiw-tihiicarjev, ki niso holeli apre jet i v svoje iokalc mmli aqUarijskiJi lepakov, pazimo mi dun voliter na ponasanje nezanesljivih in omahljlvcev! Po volit- vah pa voljaj torn ljudem brezobziren boj! Nohen zaveden (leljan, noben naš človek iz cžjo in daljnje naše domovl- ne ne ])restopaj praga prodajalne, de- lavnice, goslilne, poslovalnice toh ljudi. Ne sprcjemajmo (oh ljndi v službo, no dajmo jim zaščite in pod pore pri nas. "Nujno potrebno je, da se sestavi na podlagi materijala, ki ga dobivamo te dni, takoj seznam onih trgovcev, obrt- nikov, zavodov, pisarn. gostiln in ka- varn, ki so se zavedali v dneh volitev, kaj je njihova dolžnost. Le tako se bo- do vodeli ravnati domacini, osobito pa tvijci. Naš lokal ni časopis naj nepre- nehoma opozarja na te naše ljudi. Na- rodna dolžnost nas \sakega posamez- nika je, da si nabavi svoje življenskc potrebscine le pri teh ljudeh tako Zii svojo osebo in rodhino kakor tudi naj opominja in ])i'igovarja svojim prija- teljeni, da storijo islo. Ne le gospodarski, tudi družahni hojkot izvr.simo na celi črti. V nekate- ri h slučajiii gospodarski bojkot sploh no ho prišel v poster, ostal nam bo le družahni. Ta pa bo zadel najhujše pi'üdvsem nemškularske in izdajalske inteligente. Na vilici. v kavarni in v go- stilni, na potovanju, na izletih in za- havah, sploh povsod, kjer hi bil kak stik z njimi mogoc, se jih izogihljimo in jim pokazimo svoje preziranje. V veliki meri veija to tudi za naše narod- no ženstvo, ki naj že vendar enkrat opu.sti ohcevanje z našimi nasprotniki. Co homo dosledno vsikdar in po- vsod izvajali ta gospoelarski in družab- ni hojkol, potern smo sigurni, da pri prihodnjih ohčinskih volitvah črez tri leta ne ho več ncmskularske kandidat- ne liste. Izjavi g. dr. Georga Skoberne, nem- škega odvetnika v Celju, je sledila izjava g. Davorina Krajnca, narodnega poslanca in posestnika iz Apelike Pirešice. Oba go- spoda sta si v priobcenih izjavah v tern edina, da pri nedeljskih obč. volitvah ne gre za slovenski narodni značaj mesta Celja, V gornji trditvi soglaša celjski odvetnik in predstavitelj nemške „Wirt- schaftspartei" g. dr. Georg Skoberne z g. Davorinom Krajncem. Skoda te zveze, ki je g. poslancu Krajncu tuja, ki je krivo poučen 0 tern, za kaj gre in o tern, kaj je g. dr. Ogrizek zadnje mesece v Celju vse storil, da ni prišlo do skupnega ofi- cijelnega nastopa vseh slovenskih strank v Celju. Neglede na zavijanja in podti- kanja neresničnosti, prinašamo v nasled- njem oficijelno ponovno izjavo5 kakor v zadnji številki „Nove Dobe" in ki se glasi: Naš urednik je imel priliko razgo- varjati se z g. dr. Antonom Jerovšekorn v Mariboru, ki je med drugim izjavil: „SLS kot taka nima s skupnim na- stopom nekaterih njenih pristašev v Celju z Nemci nobene zveze. To zvezo tudi obsoja in smatra, da se bodo njeni pristaši v tern slucaju volitev vzdržaliu. Uredništvo »Nove Dobe« v Celju Maribor, 25. septembra. Slovenci — na noge! Opomin v zadnji url! Žalost in tuga sta me objeli, ko sein čital v >Novi Dobi* clanke in po- roeila, v katerih se zrcali vroči boj, ki divja povodom predstoječih občinskih volitev v Celju. Ali je mogoče, da gre- do Slovenci skupno 1 nemškutarji in Nemci, oni Slovenci. ki so jih pod nem- škim samovoljnim gospodstvom pod režimom dr. Jabornegga, dr. Ambro- schitscha in tovarišev titulirali z »win- discho Munde«? Ali je niogoče, da so najdejo med Slovenci veleizdajalci nad lastnim na- rodom? — Ne! — Biti more jo samo heloti in plačanci, ki zagrešijo največ- ji zločin na lastni nuciji — narodno izdajstvo! Za nobeno ceno ne sine biti Celje, ki se je po desetletjih dolgih, trdovrat- nih hojev, v katerih je bilo prelite toli- ko krvi, in po sramotnem hlapčevstvu resilo suženjskega jarina, izročono na- vsim narodnim izdajicum in našim no- tranjim sovražnikom, pa naj bi bile vezi, ki te ljudi družijo, še tako trdno .skovane! Apeliramo na na.se slovenske bra- te! Ali ste pozabili na one dni, ko 6O padale po nas kroglo iz samokresov in nemške gumijaste gorjače ter pobil« nase brate Gostinčarja in druge? Ali ste pozabili na gibanje »Los von Rom-< v Celju? I'speh je še danes viden: ali vidite protest.antovsko Kri- stovo cerkev, ki ni nič drugega, nego ponosna druga >-Trutzburg« celjskih nemskutarjev, nastala v boju »L00 voq Rom«? Ne pozabitc grozodejstev celjskiii nemskutarjev, ki so jih zagrešili na nas, na naši naciji! Izžeuite te veleiz- dajalce kakor je izgnal KrLstus me- njalce iz templa! Naše povračilo jim je zagotovljeno. Someščani, zdramite se in vzemite si k sreu naše geslo: Ven z narodnimi izdajalci, ki so se priklatili v CeJje, ven ž njimi, naj gredo tja, oclkodcr so pnsli! Slovenci, pokazile, da je Celje ne- skaženo slovensko! Zdramite se v zad- nji uri! Strašno povračilo prihaja za vse protivnikc, kakor ga Celjo še ni vi- delo! —¦ Akademiki - Klubaši vsi na volisoe, da ohranimo slovenski značaj sloven- skega Celja! Stev. 110. » N 0 V A D OBA* Stran 3. Slovenke, Slovene! celjski — ali spoštujete staro, a večno sveto geslo Svoll k svojfm"? Us. Miih-o llxikjrec: Nacijonalni pomen ne- deljskih obSinskih voli- tev v Celju. Kar proko iioci jo zavrsala po celjskem inestu zepet nacijonaina borba. Kar so nobencmu lahkoverno- mu Sloveneu in n oben emu prestras'e- nemu renegalu ni ob preobratu niti sanjalo, jo poslaio zopc-l mnica. Zopet se jo dvignil slolotni tl'vritolj, da zaja- so konja, s kalotoga jo bil strnioglav- ]joit. da zopot zavihti bič, ki naj šviga po slovenskih hrbtih in reže jermonje iz našo kože. Kljub popustljivosti in mebkoM. ki je rak-rann iia.sega življa, kljub prirojoni nadiuoMi. ki ronegata odlikuje, so ni mogcl zadnjoiinenovani odloeHi, da nas nnskooi so in, I'rovoc jo zalnbleij, dobro vedoč, da bi tak korak bil prenagljen in bi tudi zadnjemu slepcu moral odproti oči. Prevee jo strahopeton. kor so boji za svoj žop, ki mu ga polnijo nasi ljud- je, da polom torn lažjo in teni grše za- Bavlja o krivicab. ki jib mora kot pre- ganjan nemški dr/.avljan (rpoli v naši domovini. Ker zgodovina mi, da jo vodnb dosü ljudi pripravljenib, skočiti tudi laslnemu bratu v hrbet v dosego svojib osebnih ciljov, so imeli naši. narodni nuaprotniki laiiko dolo. Našli so one, ki\so se zvczal.i ž njinii, da prilozojo saiui do rnoči in slave. Da bi ta /veza ncvodnciuu obrin- stvu boljo ugajala, so oblekli zve/.o v belo deviško obi ok o, ki jo na eni stmni. obdana z megleno slovensko trobojni-" co. na drugi sh-ani pa prav izzivalno vihti blazene nomske barve. Naj govonjo in pisejo, kar hočo- jo, naj so hlinijo kakor hočejo: vsak, kdor jo živol v Colju pred preobratom in vlado nasih ronegatov pozna in jo je tiutil na las.tni koz'i, vsak toh vo, s kom ima opraviti. Ali hocejo gospodjo > &ospodai\sko- sorijaluoga bloka« ..propričati one, ki so videli ne.štotokral pietepanje in za- postavlj:inje našc-ga. življa v Celju od onih renogatov, ki scdajo sedaj z izvo- Ijenimi Slovonoi za islo niizo, da so se ti odpadniki v svojih dusali spreme- mm Ali mislijo kratkovidni ljudje, ki pra.vijc, da so naoijonalni, da je zatr- jovanje narodne lojalnosli od renega- .toy in nasprotnikov odkritosreno? Ne in slokrat no. Vse le izjavo, podane od nnsprot- nikov, so le posek v oči javnosti, so lo krinka, pod katero so reži šc vodno čr- no-rdeč-rumen obraz, so le pretveza, da polngoma pridobijc zopet moo in upliv v celjftkem rneslneni za stops tvu, kjor bi ]30tern po pvedobro znanili nem- skili metodab pj-avieno dolili slpven- skerau prebivalstvu razne dobroto. - -'Ko'onih kratkovidiiib jiaših l.jucli, po katerili hrb'tili lozc? ncniskutarija v •tnostni zastop, no bode več potrobovali, jim bodo hitro skGČili za vrat ter jib vrgli tja, kamor spadajo. Toh misli je ¦fsa-k Slovonec, ki jo živol par let pod riemškularsko Vlado v Colju, pa naj si bo pripadnik kakoršnekoli stranko in käkoranogakoli -stanu. •-'¦ Oni, ki podpirajo trhlo in gnilo «eljfiko noniškularijo, liočejo nas na- 1'0Heil«, sicer so ga po- bili na tla. Kdor s(; je pri volitvah uso- dil slovensko voliti, jo bil. broz pardona vržon iz stanovanja. Ako jo prisel lu- jec: v to .;recno mesto, sol v gostilno ali kavarno in so spozabil ter zahteval pi- jaco ali joslvino v slovenskem jeziku, jo moral 'biti bitrih nog, da jo jo pra- vorasno odkuril, kajti .rfür dio Win- disclion war uJchls zur Verfügung^. ¦ ' Mod vojno niso' imoli za Slovenca no riza, no kaso. no moke, ne kruha, a Ambroschitsfb in rgogov prijalolj sta pusiilri v znani hiši v Spodnji Hudinji svinje pitati s kornzr.o moko in poši- ib'äla"v to Rvrho celo vrece'v poljubni inori ('price na razpolagd!) a revo .Slovonko. ki jc prisla s povzdignjeni- mi r ok a mi prosit za svojo otročičke ri- za, ko je zvcdela., da se deli in je bila reva öd gladu vidno omagana, je nagnal' svirovo iz urada z besedami: »AViv. haben nichts für dio "Windi- sch en!« ' Dr. Ogrizek je izjavil v zadnji kla- vrni izdaji sQeljskih Novic«, da je Rcbeuschogg Slovonoc, češ da daruje za' slovcnske priroditvo celo meso, in rävnö isti Rebeuschegg je 1. 1910. od- rokel neko priroditev dolavcem, ker so navedli na lepakih, da igra tambura- ska'godba, z utomeljitvijo »dass die windische Mn.sik in seinem Lokale noch nie gespielt habe, und auch nie spielen wird!« Ta klika'je vzgajaia poülicno dtu- hal, pred kntcro clovek ni bil nikjer vavon. Postavila se je taka banda na yogalo ter vsakega mimoidoeega »Win- clischorja« nahrnlila. Volitve so vodili na tako teroristi- -fn načiii, da ni bilo rnogoce riikomur oddati tajno svojega glasu. Pri neki ožji volitvi, ko so se čutili ogrožene v pravioni zmagi, so zahtevali od vsake- i?n. nasprotnoga volilca, da pride sam Po logitimaeijo v nrad, in mu skušali J)a (a način volitev onemogociti, ali pa doseči, da jo zamudi, nakar so svojim volilcen-, oddajali po svojih agitatorjih" "Liradiic legitiinacijc. Takih in podob- nih stvari bi se dalo na vest i nešteto in kljub temu si npajo na dan z večinoma zagrizonimi nemskutarji in hocejo na prav zvit način priti ponovno do go- spodarstva v mestni obeini — pod okril.jeni izdajice slovenskega poko- lenja. Slovenci! Obračimajte s to nečast- no-listo in oddajte vsi onoglasno vaso kroglico v prvo skrinjico! Klika, ki ima tako žalostno pre- toklost, ne sme vc zavladati v celj- skom mestu. V nedeljo ostanimo v Ce- lju na straži. Volišče mora biti castni prost or vsakega zavednega Slovenca. Volilci — Slovenci, v boj za slo- ven sko Celje!!! 1. šhrinjica je naso! Sveta jeza. ' Xupiwtl prejsiiji CoJjcut. sedaj Mari- ¦ horiau.) Po popolni narodni zmagi, z ab- soluf.no vocino glasov \ mariborski ob- cinski zastop so sine pač utemeljeno prieakovati narodna zmaga v razme- roina dalec za glavno nacijonalno ironto se: nahc'ija.jocem Celju. Zaloclje vondar ne more zaostajati za fronto, kjer so je narodna bitka do- bojovala za večne case — kjer se že vnaprej in stalno ulrjujejo žo sedaj or- jaške narodne vrste, ki kakor noodolji- vi plaz pomandrajo tisto, kar jim pri- b.ija na pot. Co Celje toga sedaj ne uvi- di, se splazimo se na njega, da ho po- kalo in drobnelo. »Fremdes (Jebiet<-a ne poznamo. Quousque tandom... Catilina? jo še odino ?Celjsko vprašanje*. Slovencom. ki bi se izneverili na- i cijonalni stvari. no gro niti najmanjše | spoštovanje. I Sicer. pa prieakujemo, da se s celj- I skimi >Nemci^ zdruzeni »Slovenci« še ob pravom času spametujejo ter puste >Nemce<', ki itak le lovo kaiine, na ce- clilu, sicer jili zadeno prokletstvo Slo- vencev in Jugoslovanov in vrhu tega tudi ono stranko, h kateri pravijo. da pripadajo. Dotiona slovenska stranka se jim itak že javno odreka, ker se jili — sramuje. Izvržek torej! Ali se bo so kljub temvi kdo našcl, ki hoce biti broz- caston izvržek? Najprej pljunok nanj — in potein se v*.. V. No ubijaj z nepromisljenim de- janjeni in nifilodwsrmxl.jo n-'n'orl- ne zavesti. VI. No prošostvuj z neniskim kapi- talom. VII. No kradi slovenskega znacaja celjskega. VJU. Mo pricaj po krivem proti onim, ki ljubijo domovino kot ti. IX. Ne želi si nazaj časov na«ilja pred psvübojenjem, X. Ne želi si svojega nemškega.-sp- meščana žene, ki je stara in gr- da in ji jo ime — Germanija. Celjsüi jisemei, Üi hitk i\- Veti V mfrtt tncd natni, po- mnite, da na; to izzWa, Hdor po5Hu5a V Cetjn $ po- moejo ttarodno 5c nczaVedttib Ijtidi obnoViti natnagistrat« prcdVojno nctnsKo SOspodarsWo! Stran 4. »NOVA DOBA € štev. 110 Radio-fermalno kopališče LaŠko = ofvorjeno celo Ieto. = Od l. sept, naprej 50% popusfa. Celjskim volilcem! Kedor pomoei bratom jo odtezal, kedor s sovragi krutinri se vezal, tak bil mcd brati — gmisen je izrod, tak bil je izdajalec ~ Iskarjot! Sovražili so ga — zaničevali, iz bratske družbe #a motali, za njim sta sla .sramota in posmeb, roko dajati mu — bil smrten greh! Spozabil se tako nek človek bodni, nek sin slovonskc materc —¦ nevredni, slovenskim l)ratom — pljunil je v zobe, z ostudnimi nemčurji z.vezal se! Ko bi se lo med IS'eraoi pripetilo, ko bi kaj lakega mod Labi bilo. vihar, orkan — med njimi bi nastal, na mestu — izdajalca bi zmandral! A tucli naša kri sedaj se ljuti in kdor slovensko kri šo v sebi čuti, razbojnikov — - nemčurjev ne trpi, odpadnikov — sovragov ne voli! Slovenec vsak Tiaj zdaj se osokoli, slovt-mske svoje brate naj izvoli — ponos in rast — korist zabteva to, da izdajalec — gospodar ne bo! !P. M.: Slovenski sin. Mar nisi še preuramljen, Mar v temi, v etrabu «e drbtis. Tlacitcljev se n em skill še bojiš? Trpini vi slovenski, Pokonci, le pokonci glavo, Sobratjo, priborito nam veljavo! Odpadniki in sramotilci Slovenskega imcna Bojijo zdaj se našega plemena In več ne smejo nas teptati, Ne more jo nie veo nam skodovatil Zato ne bojte groženj se, Pokoncn glavo in srcc In samo zvpsto svojo kri volite, Ime slovonsko počastite, Saj to ime se samih vas drži, In lcpo to ime je vaša cast, Pon os je vaš in — prava vaša kri! Ge vi ne boste sebe spoštovali, Sovragi se vain bodo vsi smejali, Za osle bodo vas imeli Tn med snieti vas bodo steli! Da se pa to ne pripeti. V nedeljo prvo skrinj'co vsak naj počasti, Saj s teiu bo volil pametne možake, Slovenske prave poštenjake, Ki imajo za nas srce Ter vestno prav za vsc skrbe. Odpadnikom brez.vesinim Kar hrbet obvnite Ter izdajalcev ne volite, Ker le potem. slovensko Celje '.Bo prosto vseh kričačev In brez neinčurskih pretepačev. Jr'onos vaš to zabteva In vaša cast in prava, zdrava nasa kri, Slovenoc da Slovenca pravega voli! Dneime westi. CEM EMM Zl IN AN JIM NA- R0ČNIK0M! iJawtSnji stevilki snw prilozili poloznice in prosimo, da se jiJi narohiiki v oh ihn inert posluzijo. Kdor dolyttje narocnino za zadnje tri mesece, naj nam hio nakaže vsaj za nazaj, če mu ni mogoče plačati vsaj za tri mesece tudi vuaprej, ovi pa, ki ima- jo narocnino poravmvno, naj shranijo poloznice za drug ihr at. — Razposlali smo pred nekaj dncvi opcmine raznim zamudnikom, ki do'tgujejo narocnino za več kakor tri mesece. Iz opominov je natančno razvidno, koliko hateri dolguje. Nekateri so nam na opomine ze odgovorili s tent, da so narocnino vposlali, drttge pu prosimo, da nam isto vpoUjejo vsaj do 1. okiohra, ker homo s 1. okiobrom vsem takim list brezpogojno nsiavili. Mi moramo ti- skarni iiskoi'ne siroske sproti plačeva- fi, zato tudi lista no moremo nikomur dajati zaslouj. Scdem dinarjev je za trikrat v tednu izhajajoc list bagatela, kaiero «more vsak. in je pri nekaterih tjudeh samo sanikcrnost, da ne pla- čujejo redno naročnine. S tern priza- devajo upravi mnogo nepotrebnega de- la. Prosimo še enkrai, da vsak stori pravovAisuo svojo dolknosl. - Vprava -»Nove Dobe«. NESTOR MARIBORSKIH SLO- VENCEV ÜMRL. V četrtek, due 25. t. m. ob 11. dopoldne jo nmrl na svojem posestvu v Krčevini starosta maribor- skib Slovencev dr. Pavel Turner v 83. letu starosti. Z njim gre v grob eden zadnjih markantnih predstavnikov iz dobe nasega narodnega probnjenja. Njegove zaslugc na narodnein polju so neprecenljive. Udejstvoval se je tudi na žurnalističnem in leposlovnem po- lju. I)v. Pavla Turnerja prištevamo mecl liajodlu'iiejäe dobrotniko nasoga naroda. posebno i:a dijaštva. V analih naše narodne zgodovine bo sliranjeno njegovo ime kot svetel vzgled inoža-na- rodnjaka, nosebičnoga in požrtvoval- nega. Slava njegovemu spominu! DR. SLOBODAN RIBNIKAR t. V sredo, dne 23. t m. zjutraj je nmrl v Beogradu direktor >Politike« dr. Slo- bodan Ribnikar. Pokojnik je bil rojen 7. novembra 1873. v selu Slivnjac kot sin slovenskega zdravnika dr. Franja Ribnikarja. Skupno z ostalima dvema bratotna je pričel izdajati »Politiko«, ki je postala kmalu r.ajuglednejši srb- ski list, gin silo jngoslovanskega edin- stva. Svetovna vojna je zabtevala med svojimi žrtvami tudi l)rata Vladislava in Darka, ki sta padla junaške smrti na istein položaju. Po vojni je prevzel vodstvo »Politike« najstarejši brat Slo- bodan in ustvaril listu sloves, ki ga uži- va danes > Politika<' tudi izven mej na- šo države. Bratom Ribnikarjem bo ohranjon med nami easten in bvaležen spomin! NA DRŽ. SREDNJI KMETIJSKI SOLI V MARIBORU hodo v najkraj- šem času oddana naslednja prosta me- sta suplentov, odnosno profesorjev: 1. za pripravno skupino (matematika, event, fizika z inoleoroJogijo, botanika, mineralogija in gcologija s pedologijo, zoologija); 2. za živinorejsko skupino anatomija in fiziologija doma- čiii živali, živinoreja- mlekar- stvo, žjvinozdravstvo) in 3. za kultur- teluiično skupino (risanje, zemljemer- stvo, kmetijskc melioracije, stavbin- stvo). Eden profesorjev (morda živi- norejec) bo inienovan za direktorja. Nadalje se bo namestila vsaj ena pi- sarniška moe (racunovodja). Kmotij- ski strokovnjaki (agronomi in kultur- tehniki) in nioski zanimanci racunske stroke, ki se zanimajo za katero nave- denili sluzbcnih most, naj to javijo ta- ko j dtrakciji drž. srcdnjc kmetijske so- le v Mariboru s kratkim poročilom o studijah, izpitib in dosed an ji praksi. Dokumentov ni treba predlagati. Pri- java je obojestransko neobvezna. Gre za to, da ngotovimo, ali imamo nave- dene kvalificirane moei v ožji domovi- ni ali jib naj poiščemo drugod. UCNI TECAJ ZA BABICE. (Raz- glas.) Na državni babiški šoli v Ljub- ljani se zacne dne i. novembra 1924 UCNI TEVAJ ZA BAB1GE s sloven- skim iK'nini jozikom. Tečaj bo trajal priblizno 1.0 mesocev. V ta tečaj se sprejiuejo ženske, ki se niso prekorači- lo 40. leta starosti in ki so, ako so še neomoženc, dovršile 24. leto ter so uč- nega jezika zmožne v govoru in pisavi. Pouk je brezplacen. Vse prosilke mo- rajo vloziti svojeročiio spisano, pravil- no kolkovano prosnjo za sprejem v ba- bižko .šolo pri pristojnem srezkem po- glavarju, odnosno mestnem magistra- tu, do dne .10. oktol?a 1924. Prošnji naj prilože krstni in rojst!ni list, even- taalno poročni list ali, ee so vdove, smrtni list svojcga moža, nadalje ob- lastvcno potrjeno nravslveno izpriče- valo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega ob- lastva. da so zdravc in telesno in du- ševno sposobne za uk, nadalje izpričo- vnlo, $l;i imajo ccpljcno koze, ali da so jim bile kozc iznova ccpljene, izprice- valo o .solski izobrazjn iu, ce so ubožne, tudi zakoniti uboz'ni list. Prednost za ta tecaj imajo prosilfre ^ mariborske oblasti, izvzemši tncsti Mari bor in Ce- lje. I'cenke, ki so ubožne in potrebnc, se sprejmejo v inlernat brezplačno; imovitejše morajo place vat i brano v internatu, stanujejo pa laliko zunaj in- ternata. A'saka ucenka, t-prejeta v drž. babiško solo, n\ora niicti poleg zadost- nega teiosnega perila in obutve Se to-le svoje predmete: 4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 posleljno odejo (koc), 2 bela predpasnika z rokavi (po predpisu), 2 brisači, 2 namizna prticia, jedilno po- sodo in orodjo. Dne i. novembra se mo- rajo vse prosilke osobno javiti pri rav- nateljstvu državne babiske sole v Ljub- Ijani. St:ira pot st. 3, da napravijo predpisani sprcjemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako /adostc vsem predpisa- nim ppgojem in ako napravijo spro- jemni izpit z dobrini uspehom. — Drž. babiska sola v Ljubljani, dne 1. sep- tembra. 1924. — Ravnatelj: prof. dr. Zalokar s. r. Za poiicno in p^ično incstno gosjfodarjWo jatttči F^^arodmblor.-« Vrzit« forej v'si ^roglico V RAZLAST1TEV VELEPOSESTEV IN KOLONiZACUA. Velikom županu ]\l.a.riborskc oblasti, Maribor! Zakon- ski projekat o cksproprijaciji velikili poseda i kolonizacija podnet je počet- kom rada sadanje Narodne Skupštine istcj na odobrenje. Sve do skore vero- valo se, da ce Narodns Skupština taj zakonski projekat jo? u poslednjom, sada zaključtnom sazivu, moci izgla- sati. Kako je ^aključenjem saziva po- stalo jasno, da do 30. septembra tek. god. taj zakonski j^rojckat ne može biti izglasan u Narodnoj Skupstini ni po- staii zakonom, to se pojavila potreba,- da se reši pitanje o produženju privre- menili zakupa svjb onih imanja, koja su na osnovu Zakona o izdavanju zem- ljišta volikib poseda n četvorogodišnji Ziikup da tn, do 30. sept. 1924. god. u privremeni r.akup, bilo ograrnim inte- resentima, bilo dobrovoljcima ali na- seljonrima. Pa kako sam stavom II § I. jiomonutog' Zakona o izdavanju zemljišta velikih poseda u četvorogo- dišnji :'akup ovlapcen na produženje gornjeg roka till zakupa, to remvam: Da se svi dosadanji privremeni zaku- pi, koji istic'u 30. sept. t. g., a po kojima su zonljišta preuzela n svrhe agranc refornie dodeljena u privremene zaku- ire po napred poms nut om Zakonu od strane ovo^ miu.islar.slva, bilo agrar- nim. intoresentima, bilo dobrovoljcima all iiasoljcmcirna, produžavaju do do- noSenjn Zakona o ekgproprijaciji vo- likiii poseda i koloimariji, kojim ce se resiti definitivno pilanje otkupa pre- uzetih zemljista i ista prec'i u svojinn onib. kojitr;a su dcdeljena, kao i do uvodjenja istoga u život. Ovo produže- nje svib dosadanjih zakupa ima se iz- vršiti pod svima uslovima i obavezama predvidjenim, kako u napred citira- nom Zakonu, tako i \i Zakonu o dobro- voljcima od 13. decembra 1919. god. i uzakonjeno Naredbe cd 16. septembra 1920. god, Br. 15.119- — Ministar za Agranu reformu: Podpis. — Mestni magistrat celjski, dne 15. septembra 1921. — Za župana: Sabic s. r. WtSloVenci! V mtfcljo Vsi do zadnjega tnoža na Volilče za častao ztnago Jtaroflnega bloK«. D1C 9 v Siehsandroyi uiici štev. HI HvL zraven palace Jadranske banke A g Cene ziizke! Postrežba točna! 1 S^ cr«v » Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo mod no in manias ak fur no irgovino popolnoma nanovo uredil ter isto bogato založil. P^T* N© zai-kxvidLite si ogrledcLtl a^iavjnoltai^ dofiio zimsko Ibla-ffo. *^i Najfincjši vclour za damske plašče, fino angleško blago zo raoškc in ženske, hlačcvina, tis- kanina (druk), barhent, belo platno, šifoni, nogavicc, zimsko perilo za moške in ženske, fine cefir srajce, dcžnike, dežne plašče, klobnkc i.t. d., i.t. d. Cwdili se floate nizkim ceiiam. ICer» imam mate »tt-oikoi» »o ceise nizke. Z odličnim spoštovanjem ^W tf"fc ^jfegr^ fj^j yis f^^ ^HL JHL C^S& ^^ ly^, s H -p—H ML M § A I Li 5 ¦ < • Štev. 110. »NOVä DÖBÄ« Stran 3< Celjske novice. Važno za nedeljske občinske volitve! 1. Volitev se pricne zjutra ob 8. uri in traja nepretrgoma do 5. ure popoldne. 2. Vsi pristaši Narodnega bloka pa naj gredo volit čim- preje, najboljše že do 11. ure dopoldnc. To bo našim volilnim pisarnam zelo olajšalo delo in bode tudi omogočilo prcgled kdo je žg volil in kdo ne. 3. Vsi volilci, ki stanujejo južno od črte kolodvor — Alek- sandrova ulica — Prešernova ulica — Ljubljanska cesta volijo na magistratu; vsi drugi v te~ lovadnici meščanske šolc. 4. Legitimacije za volitve niso potrebnc, dobro pa je, ako prinese vsak volilec kak doku- ment seboj, da se v slučaju po- trebe lahko legitimira. 5. Volilni pisarni Narodne- ga bloka se nahajata v Zvezni tiskarni in v rdeči sobi gostilne »Narodni dorn«, Tarn bodo na razpolago volilni imeniki in se bodo dobile vse potrebne infor- macije. 6. Narodnjaki, pazite na vsakega volilca! Giejte, da se vsi Vaši sorodniki, znanci in prijatelji udeleže teh volitev! Nikdo ne sme v nedeljo pred volitvijo iz Celja! Nemškutarje moramo s čitn častnejšo večino pobiti ob tla! CELJANI! Ne uče Vas nem- škutarske »Celjske Novice«, tern- več sijajna zmaga Slovencev nad nemškutarji v Mariboru! Ne bodimo slabši kot Maribor- čani! Udarimo nemškutarje! CELJSKl SL0XENCI! Paziie siroQo im title Nsmce in nemšhifarje, ki bodo v nedeljo 28. soptembra šli na volišee. Objavili bomo brezobzirno ime- na vseh tistib, ki l)odo v nedeljo volili proti Slovoncom. JS'obon Slovenec ne srno prestopiti praga tistih nemških tr- govcev, obrtnikov in gostilniearjev, ki zdaj rujejo proti nam Slovencem! Pa- raelnim nemškim F.omeščanom kliče: nio: ostanite v nedeljo 28. septembra Dr. P. Slrmsek: Zvon od Sv. Eme. (Gospodu dr. Ogrkku od Sc. Erne v spcmwsko knjigo.) Vi.soko nad strmino kraljuje far- na cerkev, posveeena sv. Emi. 0, kako krasiMi jo od tani razßled po spodnjih krajih! Hribc-ki in holmei so dvigajo, kakov daloč K>ga oko in povsod kaže n-i njih bela pika, da čuva božja mi- iosl nad vso pokrajina Od Pohorja in Konjiških p;oi\ Ija c!o Savinjskih' pla- nin, glo!>oko doli na hrvaako stran! Oloveku jomlje pogled, ko se kopljo vsa pokrajina v solncu, a zveeer, ko lega mrakna zemljo, se pogovarjajo cer- kvüe, saj odzvanja Sv. Enia Sv. Ur- banu, njiinn. cdklonkava iin.ska Mali božja. (iori okoli Sv. Eme je saino proti Sv. K;»tarini svet nr.labno naravnnn. Tam čopo kočiee in polpodrte kleti v vinskih gorieah. Kamor so ozreš, paš- nik na rebri, vmo,s?rad v pušči, koruza v kamonju. Povsod limogo, mnogo rev- ščine. — Tarvi od spodaj pod Sv. Enio pa jü globoka /areza, po njej se vije bela cesta tja k Sotli. Tik pod strmino (loma in no sledite brozvestnim hujska- rijam tislo sorte »nemžkih« ljudi v Ce- lju, ki so v avstrijskih časih živoli od pobijanja in zaliranja nas Slovc-ne.cv in so danes v Jugoslaviji izvrševalei tiste neniške propapandno politike mod nami, ki je mogočc še danes v interesu celjskih neniških vclcmilijonarjev in n,jiliovpp;a posrotlovalca, poslanca g. Schauerja, ki pa jt- v škodo vsakega pfuiu'liH'^HL Nemca, ki ima namen ži- veti med ]iami in dclati z nami. Ob psGvTalu so vodilni coljski Slovenci vseh strank, združoni v Narodnem svp- tii, po/abili \filikodusno na vso težko preleldost in piizanesli tem nemskjrn hujskačem. Naj ti danes no mislijo, da smejo nekaznovano, dobroto in usmi- Ijenjp vraOati tako. Ni se v.seh dni ko- noc, naš iugoslovanski harod je mlad v svoji državni in nacijonalni samo- stojnosti, slabe ^a šg danes poiitično- ptrankar.^ke sirasli. Ko pa so polože to naravno vronje in tronje, bo vstal ve- Jik, silen in zdrav tor bo brez usmilje- nja strl tiste, ki danos pregrošno sto- zajo svojo roko po na.soin telo.su in po- zablJHjo, ila jo državna in nacijonalna inoja mm ^ori nad ;:'t. Tljoin in da snio v loli mpjah ini doma, ki smo edini go- «podarji to zemljo. KEMCGM V CELJU! 28. septom- bor bo pokazal, kateri izined vas ne želi živeti v mini z narni. Kdor gre od vas na volišro, nam je nupovcdal boj, ki ne bo koncal njomu v prid. Kdor želi mir- no nied llarT,j živfili ostane ta dan doma. VftULCH V petek, dne 26. (. m. üb pol i). zvecer a^tanok volilcev Na- rodnega bloka v ro^tavrariji Narodno- ßfi dornn. 1'olnoštevilna udeležba! rnvuVCEM !N OBilTNIKOM V CLlJU. Trgovci in obrtniki vseh strank, posobiio SLS, mislite na to, da č<1 volitc Jiomškutarsko listo, pljuvate v lastao .sklc-do. Kako boste mogli na- stopati proti renegatom, proti katprim .sp boi ite ludi po na^lib vaše stranke, če jini pornagatp sodaj do vlade. Od nemskutarijo nimato ničesar, od do- inaöfga ljudstva pa vsei Volite 1. listo! JAVNI NAMEŠČUNCI! Ne na- sedajto sladkim hi'sedam izdajalcev. Stopite možato na vuiišče in volite 1. kkrinjo, z ijnoni moz, ki vam jamcijo, tla čakajo vas in vašp otroke boljši ca- si v prosti dornovini. Kdor ni z nami, jo proti nam! ZA BOnoOMM ŽUPANA CELJ- SKliGA MKSTA je nastal v nemškn- tar,ski'ieakovala ljubezni. l^a stopi od Sv. Kino moz, moz-tlo- niar-in, in so ponudi, claj, da Ti poljn- bim i-oko, kor si pridno žel po ujivah inojih ocotov, kjer si obogatol od zuljov lr.ojih ocotov; claj da to pomaknom so liolj na svello, da bo svot videl našo bvaležnost, da Ti jirod svctom pokažem svojo uslužnost. In mogocnik se ni obo- tavljal, mož-domačin pa se je radovM trenntka, saj so vraca stari čas, saj bo skoro zopet jrospodoval nemški kapital slovenski zemlji.., Nemška škrinjica v Celju je sramota slovenskega Celja, je izzivanje onih odpadnikov, ki so se slovenskega kruha preobjedli. bo gospodarslvo v občini. Tako trditov si upa kriti kot odgovorni urednik dr. Ogrizok, moz, ki je r itesteto slucnjih občinfike xr;p zninudd, opetovano pa pri šejiih dretHül in podpiral svojo isiidno giaro. ( Socijalno- go- spodarskega bloka«', in sicer: Arnšek Ivari, Planinšek Anton, Skof Ivan in Orehovoc Ivan. Tako zapušča dr. Ogri- soggovo barko vso, kar pošteno misli, tudi tisti, ki so s svojirni podpisi zadnji dan oniogoiMli vložitov nemšknt. listo. Kakor I'njemo, viajnovejsega celjskoga prerctka y.e tudi zolijo bolijo — ker oreh jo par vendarie malo pretrd ... CENJ. NATiOCSlKOM NAŠEGA Li STA V CEJJV. V prihadnjih dneh bo nuke uarohuke obiskalu zopel inka- sanfka, ki bo pnbraln imročmno za me- seca September in oktuber. Odslej se bo inkasisüli narohima vedno skupaj za di:a meseca. Prnsimo, da cenj. narov- uiki naSQ iakasaniko prijazno aprej- mej'J lev parnrnajo za onienjenn dva we.-iccn nrirov.nino. Zcimudnike pros/- utn, da pornviinjo oh tßj priliki naroČ- uitio, kafero dolgujcjo se nekaieri za prejsuje mesecc ftedm placniki zelo olujsajo delo v.pravi, ncredni pa ga otezkača. Vprava y-Nore Lobe«. KOLO JUG. SESTEI? V CELJU priredi v nedeljo, dno 28. t. m. svoj do- brodolni dan. Kakor rnalo društev po- sveöa Kolo jugosl. i odnosno srbskib) sester v vseh dolih naso države svojo pažnjo socijalnim razmeram, bednim slojem, osobito deci. Na tisoče otrok obleeojo in olmjejo lotno Kolasice po Sloveiiiji, flrvatski in Srbiji, mnogo jih vzrlrzujejo popolnoma, drugim nu- dijo podporo, jim preskrbe stanovanja itd. Od dojončkov do visokošolca gro vrsta onih, ki uživajo pomoc toh žon- skih drustov. Kakor v vseh drzavah, se pač tudi pri aas vodno bolj upošte- va.jo ženska drustva kot važen činitolj v javnoni dolovanju in so zahteva njih podpora. Coljsko Kolo je žp večkrat pokazalo, da so je tudi ono uvrstilo v ta venec dnistev. Gotovo ni storilo vse- ga, kar bi bilo rado in kar bi bilo tre- ba, a st07ilo je, kar jo bilo v njegovi moči. Da je za vso to poleg dela treba tudi srodstov, razume vsak in zato so Had poslusam zvon od Sv. Emo, ko sega inrak v dolino; od holmca do holmca so _xlbija njegov glas. A bojim Re, da zvon od Sv. En".e poslej no bo vec tako cist, ko dobi sozvok z Betajnove! Spomini. Za cro Avsenemžkega gospodarstva n;> oeljskorn magis(ratu navedem tu ntkatera dejstva, ki naj služijo v spo- niin mlajši obrtniški croneraeiji. l"*rosl {>() loti so jo mlad slovonski «¦»bi'tnik hotol nasditi \ (Iclju. Za izvr- sovanje iste obrti jo bilo trobTi magi- stratnega dovoljonja in toga pao ni bi- lo rnogoco dosiV'i, no monda radi po- maiijkanja prostorov, ampak radi ta- kiatno niagistratiu' kliko, jo bila naso- litev onpinogočena, ker jo isla klika vodno nasla zakonifi rr.zlog, da so isla obrt ne ,m\c dovoliti v loll ali drugih pros(oril) in tako ^o jo .so.dom.krat vrsil koniisijonabii ogled; vsakokrat drugod in scdemkrat se je naselitev prepreči- la, naposled se je moral isti obrtnik nasoliti v celjski okolici. Druga slika: za case napeljave mo- stnega vodovoda so prosili različni zopot o!)iaeamo na narodno in soeijal- no čnleče obtiinstvo nasega mesta, da po ssojih mocofi žrhvije in pomaga iz- vesti še mnogo, kar caka naše pomoči. Ne zavrnito v nedeljo naših prosilk, ki Vam bodo ponujale razne stvari! IZ PUSTNE SLIŽBE. Poštni in brzojavni uradnik Karel Kosetn je premescon iz Colja k postnemu uradu Mozirje. NA T)R%. HEALNl GIMNAZIJ1 V CELJU se prično redni šolski pouk v sredo, dne 1. cktobra 1924 neposred- no po otvoritveni šolski maši, ki bo istega dne ob 8. ini dop. v Marijini cerkvi. MESTNA DESKA /A T)EKLI$KA OSNOVNA SOLA V CELJU. Vpisova- nje novincev in novink za prvi razred se vrši, kakor jo bilo žo objavljeno, to soboto, dno 27. ,«(:ptcmbra od 9.—12. tor od 14.—l(j. uj'e v obelv voditeljskih pisarnah v I. nadstroj\ji: osnovne sole. Ob toj priliki naj privodejo starsi no- vovstopii'Se uronee in uconke seboj v solo in prineso istoeasno tudi otrokov rojstni izpisek ali pa ki>tni list. Otvo- ritvona solska maša bo v torok, dno 30. .septembra v Mari jini cerkvi. Učenci in ueenke naj se zberejo toga dne v soli v lanskih razrodih ob po1 8. uri zjutraj; povci in pesko naj prinosejo seboj cer- kvene pesmarice. i'o f'olski maši je uči- teljska konfereuca. V sredo. due 1. okl. se pricne ob 8. uri rodiri pouk v vseh razredih. — Vodstvi obeh mest. osnov. sol. TRG0VČKA NADALJEVALNA &0IjA V CELJU. \pisovanje v to solo se bo vršilo v pondeljek, 29. septembra in v torek, 30. seplombra 1924, vsako- krat od 18. do 20. ure. Ypisati se Je vseui vajencom in vajenkam trgovin Celja in bližnje okoltco. Pouk bo pri- oel. ako so ne razglasi drugaee, v torek, 7. okfobra. Vajencom in vajenkauj, ki iniajo ponavljalno izpite, se je zglasiti v cttrtek, 2. okiobra ob tricetrt na 16. in jim je prinesti s seboj potrebseine za pismene naloge. — Vodstvo. poDPonm) URUŠTV za rev- NE OTROKE V GABERJU priredi v nedeljo, dne 5. oktobrn 1924 ob ?>. uri popoldne v vseh gostilniskih prostorih g. Permozorja zaba\o, združeno s po- skušnjo vinskoga mošta, ter prosi vse prijatelje navodenoga drustva, da se to priroditvo zanosljivo udeležijo. Pri tej priliki svira podlvi na poskok. — Odbor. ZA >CKNTh'ALNO AKADEMSK0 POnPORNO DRUSTVO« V LJTJB- LJANl so darovali v Celju: Zadružna Zvoza v Celju 300, gg. dr. Božič Ant. 200, dr. Kalan 2(/0, dr. Vrečko ml. 200, Arko 100, Slormocld 100, Goričar in Leskovšek 100, Zvoza. slov. trgovcev 100, dr. Gorirnn 50, dr. Laznik 50, Ku- noj f)0, Posavoc 50, Kramer 50, dr. obrtniki za vodovodno koneesijo, nobe- den izmod toh ni imel po obrtnem redu prodpisano kvalifikacije, a. dobili so vendar jiotoin dis])oii7o drugi vsi kon- eesijo, saino slovonski prosnjik je ni do- bil Po dolgein prizadovanju in proš- njah tor na podlagi veljavnih sprice- val, je isti dobil koneesijo, to pa po pre- teku dveh lot, ho jo bilo zo vse delo iz- gotovljono. Trotja opizoda jo todi zanimiva in to jo bilo ravno prod HO loti. — Mostni lnagistrat jo iz zdravstvonih ozirov do- locil, da ^ naj vodnjaki v niestu pre- iščojo. Zdravshu skodljivi vodnjaki so so morali zaprcti nli celo zasuti. Bil pa je slucaj, da sta imrla. dva posostnika lo en vudnjak in sieor jo ta vodnjak lo- ril dvoi'isrni /id. Na oni strani zida je bil pososlnik Slovcnuo, na drugi pa Ne- moe. Komisija mostnoga magistrata pride preiskat vodo na dvorišee k Slo- voiu-n, tam so je nradne- konstatiralo, da je voda zdravju skodljiva in so mo- J*a vodnjak opustiti, kar jo bilo za isto- ga slovenskega postalnika unienjoCe, glodo njogove obrti. Na drugi strani zi- da, kjor jo bil pososlnik Nomec, jo ko- misija konstatirala, da je voda dobra in zdrnva. a bila. iv i?. enega in istoga Stran 6. »NOVA DOBS Štev. 110 Schicht Milko HrasovGC oO, Vosnak 50, Fini- gar 50, Lečnik ?0 dinarjev, skupno 1730 dinarjev. Odbor CAPD izreka tern potom na.jtoplcjšo zahvalo vsom darovalcem, prijateljen» akademske mladino. — Odbor. MESO JE KRADLA. V klavnici so mesarji J'.e daljft časa opažali, da nökdo krade tarnkaj shranjeno meso. V četrtek, dne 25. t. m. zjutraj je bilo nekomu inesarju zoptst ukradeno gove- jo meso. Pričel je sumili uslužbenko in pazü, kam bo sla. Zadevo je naznanil stražniku, ki jo je potem zalotil, ko je prodajala meso neki stranki. Tatvine so se vršile zo okcli pol leta, a storilcu do včeraj niso mogli priti na sled. Are- tiranka je bila oddaua v zapore eelj. okrožnega sodišča. POLJCIJSKA KRONIKA. Teden- sko porortlo oil li. do 23. septembra .1924. Arelacij je bilo izvršenih v Celju 18. 1 radi zločina goljufije, 1 radi zlo- čina tatvine, 1 radi pijanosti, žalitve in novarue groznje, 1 radi prostopka tatvine, 1 radi zločina oskrumbe, 1 ra- di razgrajanja, poškodbe tuje lastnine in javiiRga nasilstva, 1 radi potepu- stva in suma tatvine, 1 radi lahke te- lesne poškodbe, (5 radi ekscesov v pija- nosti in 4 radi vlaeugarstva odnosno beraconja. Prijav jc bilo vloženih 44: 4 radi tatvine, 1 radi javnega poliujaa- nja in oskrumbe, i radi smrlne nezgo- de, 1 radi propovedauega zborovanja, ostale radi manjžih kazonsko-sodnih, odnosno policijskib prestopkov. Zdrav- stveno stanjo neizprernenjeno. Splo.šni položaj noizprenumjeri in nepovoljen. VPRA&INJE 1N0ZEMSKIH DE- LAV CEV. Y?-nt znpftnslvoin in wesi- nemu wagteiratn v Celju! Veliki zu- pan manborske oblasti doslavlja glo- de na razpis miiiistrs'va za not ran jo zadeve: Z ozirom na to, da je v St. 166. »Službenih NoviiK z due 23. julija 1924 (Ur. 1. 2J f>/71 7 dne 2. avgusta 1924; bil objavljen Pravilnik o naeinu admin islnranja poslov, nanawajoeili se na izdajanje dovoljenj za delo ino- zemskim delavcem v nasi državi, na- roea minislrstvo. da so podrejeni or- gani v pogledu inozein.skill dolaveev drže strogo omenjencga pravilnika. — Mini.strstvo za socijalno politiko je že izdalo potrobne instrukoijo inspekci- jam dela v svrho, da bi se moglo prieeti takoj z rosevanjem teh predmetov v sniislu eit. pravilnika. Radi toga bodo mogli vsi še noreseni predmeti v tem pogledu biti takoj vzcti v reševanje najprej po pristojnih inspekcijah dela, a polom po miniptrstvu za socijalno politiko. Ker pa je trcnotno v delu precej veliko število dotičnih spisov, bodisi v samem minislrstvu, bod is i v vodnjaka. Ko je Slovoncc za to uradno odločitev zvedel, je šel naznanit magi- stratu, da je voda iz onoga in islega vodnjiika kakor soscdova, no in pot em je stvar zaspala, ko jim je dokazal njib hudobijo all pa lriorda bi rekli zmoto? Neko celjsko dmi-tvc je pripravilo svoj izlet iz Celja v Lovoc; z godbo na eelu bi se iincl vršiti skupni odbod ob 2. popoklne. Ob 12. nri isrega dne dobi nacelnik dru.slva obvostilo, da je izlet 7 ozirom na javni red ii; mir prepove- dan. Na i.sio propoved jo odbor dru- štva vložil priziv, soveda v ogorčenem tonu, mod dr.ighn se je \ prizivu nn- glasalo, da. mesliii magistral ])os!(»pa proti slovenskemti (irušlvu piistran- sko, v WMiuir se je magislrat culil u/.a- ljenega kot uradna oljlasl lor se je /,a- dov.a izrocila radi leya državi;pnm pravdnistvu. Prod sodnijo je predsed- nik di-ustva doknmonlaričiio dokazal pristra.nosi mcsl.noga. magislvata, ker so so predlozili akti di'iigib drnstev, ki so imoli pohotl skozi incslo dovoljen, slovenslio društvo pa nc. Nič ni poma- galo, tudi no uradni akti, predsodnik, ki je reknrz podivisal, je moral sedem dni v zapor. Bilo je 1. 191.3., ko SG je zidala dr- Pravo ^HSBk fl|HBK V^P WK KH SSH9K «V ^KK ^^BsHI j^Bflk Ih^^h tBSBn ^f H H AEb9 vSiG^B n^^^ Bi^^^ft Xml ^^B ^f je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in naznamko ,,Jelencbodno potrebno, AS. sepiciiibra 1024, in no mdi za soJ)o(o, di,e 27. septembra 1!)21 --¦ Srezki poplinnr v Celju, dne 26. septembra 192-1 -- V z.: dr. Bruncko. N0ČN0 LEKARN1SK0 SLUŽBO inia prihodnji leden lekarna »Pri Kri- zu<, Glavni trg. OBVEZK/CE VOJNE ŠK0DE. fltazylas.) Mini.-lrsivo finane, gene- ralna direkcija diroktnüi dolgov, je z odlokom 1). :0r. 14,cS0 z dne 31. sep- tembra 1921 izdalo sledoci uradni po- pravek (donjanli;: Obveznke vojuc shod*. Direkcija drzavnib dolgov je bi- la žp veekrat. primnrana. dementirati razne govovice, katere razširjajo špe- kulanti z namenom pobijanja vredno- .-:ti obveznic vojue žkode. Kakor je di- rekcija dolgov dementirala vesti o uni- čenib obvoznicah vojne škode, tako so zopet «pekulanti zaceli razšivjati ve- st i, da država sodnj ne bode izplaoova- la kuponov tefi ol)veznic. Vse te vesli so neresniene in tendoncijozne ter ima- jo samo namen, da neponeeno lastnike ¦OCW^MWP—»!!¦¦ PI HI.»¦ll^-<>l~^-1,IM,|Jr-||,|f||.|,,:--^B^p-pj!^^-j žavna gimna/.ija. C'dbornik slovenske- ga društva je sel k \odju nlavbe se pri- poročat, da bi se ob casu oddaje dela pri držcivni stavbi, ozjralo na domace obrtnike. A inzener} ki je bil državni nastavljenec, je ttga obrtnika cudno pogledal, rekoč: *pa kaj neki sem bo- dilo. saj sem vend a v pretečeni teclen uradno vprašal mestni magislrat. da naj mi isti naznani zmožno obrtnike. katere bo vodstvo stavhe pozvalo, da naj svoje oferto za. eddajo dela vlože. Magistrat je lomu j)oz:vu ugodiT, pa so- veda iik?.1 unidno naznanjonimi ohrf niki ni biJo iiohonejja Slovnnca. !u takih liopriMmnskih einov bi za.nogd so ninoffo nnMcli marsikaleti .star f-oljski olutiuU. Kd0J. j(1 j^j istj ,-.ns m.rodno-zavoden, jr. hi] preganjan do skrajnosti, -?o se ga žo ravno ili dalo liiiic'-ili. In seilaj ])o osvobojenju si upa i.sia klika zopet na dan. Zato |)a, kdov jo kolirkaj zaveden obrtnik, bo v ne- deljo volil rislo narodno listo ter bo dal svojo kroglieo v 1. skrinjico, ter se naj pri torn zavc-da, da kdor ponižuje so sam, je podlaga tujcevi peti. Ohrtnik. Gledaližče. MESTN0 GLEDAL1&ÖE V CE- LIIJ. Diugi ieden oivori inestno gleda- lišce letošnjo sezijo z narodno igro »RokoviijacK v režiji gospoda R. 8al- luiča. (Jlavno vloge so vse v rokah na- ših starili znancev; ge. dr. Kalanove, go. ^aložnikove, gg. tSalmiča, Rebeka, liradišnika, Pfeifer ja, Rosa,. Perca in di'ugih. V vlogi J'olonice nastopi prvič v Celju ga. üradisnikova, soproga le- karnarja g. F. Uradišnika. Ua se omo- gocijo gostovanja klasičnih iger veli- kega stila, je uprava giedališča z veli- kmii zrtvami nal)avila zastore po vzor- cu Ijubljanske drame ter bomo v letoš- nji seziji imeli po veemi vse Ijubljan- ske in niariborske velilcc drame v go- stovanju. MESTiXO GLEDALIŠČE V CE- LJU poziva vse soddujoče pri *Ro- kovnjačih-; na vajo v soboto, dne 27. t. in. ob 8. uri. Solcolstvo. PKEDN'JAÖKI ZB011 S0K0L- SKE'JA biü ŠTVA NA PÖLZ ELI prnedi dne ö. oklobra t. 1. ob 15. uri na vrtu br. staroste javen nastop vseh oddeikov v obliki telovadne akademije. l'rosimo obilne ndeležbe. V slučaju sla- bega vr.emo.na prindite\ odpade. — Zdravo! -• tc'b obveznic pregovore, da iste proda- jo. Vse obveznice, ki so dosedaj v pro- metu, veljajo in ni niti ena istib uni- eena. Te obveznice so bodo amortizira- le po amortizaeijskom naertu, predvi- deneni v zakonu o izplačevanju vojne skode; kuponi feb obveznic se bodo iz- placovali točno v roku, ker je v držav- nem proračunu predvidena potrebna vsota za izplacevanje istib kakor tudi vseb ostaliJi državnih obveznic. —Me- stni magistral coljski, due 23. septem- bra 1924. -- Za župana: Öubic s. r. UPOBAliA ŽIGOV. ZNAK0V IN VABSTVENUl ZNAMK. (Rasglns.) Ministrstvo trgovine in industrije, od- delek v Ljubljani je z odlokom z dne 22. avgusta 1924, št. 1580. prepoveda- lo v okoliisu ljubljansko in mariborske oblasti uporabo v.ceh zigov, znakov in varstvenili znamk ctomaeib tvornic, ki se poslužujejo v svoiih znakih avstrij- ske in ogrske krone in grbov. — Most- ni magistrat ccljski, dne 19. septembra 1924. -- Zupan: dr. llrašovec s. r. KINO GABEliJE. Nedelja 28., pondeljok 29. in tcrek 30. septembra: »Modern; J'iraU-. 111. epoba. KONCERT NA KAVARNA »CEN- TRAL* V CELJU. Vfak vecer izvrstni ciganski koucerti. Sport. PRVENSTYENA N0G0METNA TEKMA inod S. K. Priinorjo (Ljublja- na.) in 8. K. CeJje se vrsi v nedeljo, dno 2S. t. in. ob 4. uri popoldne na Cilaziji. Voüina škrinjica vseh pra- vih in poštenih celjskih Slovencev je na volišcih i. Razsirjajte „Novo Dohou! Pored sestankom kralja z Radiceyn. Radičcttrski mimGfrä pHscxejo v pondeljek. — Davidovič je zadovoijen. — Po spo^asumu tolitwe z geslom: rcvizija u stave. Beograd, 26. septembra. Tz Za- greba je dospelo danes dopoldne sen- zacijonelno porocilo, ki izvira iz kro- gov brvatske za jodn ice, da se .kralj Aleksander v kratkem sestane s Stje- panom Radičem. To smatrajo politic- ni krogi kot verjttno. ll.rvat.ski politiki naglasajo, da je misija nolranjega mi- nistra N"astasa Petrovica v Zagrebu liopolnoiua uspela, ker je njegov polo- žaj v vladi kakor tudi njegovo raz- morje do dvora posebno vrste. Pal je pvibaja ;z Zagreba porocilo, da so stirje mimstri, ki jib bo Radice- va stranka poslala v liavidovieevo vla- do, odloceni broz vsakega pridržka pri- seci kralju. l\adic smatra to za umest- no, ker so ministri kot funkeijonarji naroda dolžni, da kralju poročajo od- krito in jasno o vseh političnih dogod- kih in da postanojo kralju iskreni in rdkriti svetovalci. Rpdic zableva izkoljšanje uprave in smatra nmkodonski problein kot ne- kako npravuo \pra.sanje. V vladnih krogih naglašajo, da ni več daleč čas, ko stopi kralj v direktne stike s brvat- skimt zastopniki, osobitc s predsedni- kon» ..H1188 Stjepanom Radicem. Te vesti prihajajo posebno iz krogov, ki so blizu inuslimauskemu ministru dr. Spa hu. Bwyniri, 26. septembra. Vladni krogi danos z zadovoljslvom ])ricaku- jejo nadaljnji razvoj političnih dogod- kov. Min. predsednik Ljuba Davidovic je danes izjavil, da. je / misijo Nastasa Potrovica in njogovimi razgovori z Ra- dieovei v Zagrebu j)opolnoma zadovo- ljen in da se položaj njegovo vlade stabilizira. V (»ondeijek bo kralj pod- pisai ukaz o imonovanju ministrov Radii'-eve stranke, ki bodo takoj nato prisegli. Dosezeuo je nacelno soglasje glede definitivnoga sporazinna mod vlado in Hrvati. Po sporazumu naj bi se raz- Tjisale volitve, ki bi se imele vršiti pod geslom: revizija ustave. Revizijo zahte- vajo Radič in ostale \ladne stranke, ki nagla.sa.jo, da je avtonomiia decentra- lizacija mogoca. sr.mo potom revizije ustave. A8«etacija novinarja Herende. Protest nfe&ega sofijskega poslaniittfa* Sofi ja, 26. septembra. Radi a rot a- cije jugoslovanskoga. novinarja, poseb- uoga dopisnika beogrujskega >-Vreme- na< Rruna Hoi'ondo, rojenoga Dalma- linca, ki je bil v Sofiji aretiran, eos da je razsii'jal tondencijozne vesti, je za- stopnik nasega poslanistva protestiral pi'i bolgarskoiii zunanjem ministru in zahtoval takoj.šnjo izpustitev, Herende. l'soda ITerendo dosedaj fip ni znnna. Toliko pa je golovo, da je policijska oblast aretirala llerondo na kolodvoru, ko je liotol oddnti neko posebrio pisnio s porocilom o polnžajn na Bolgarskein nekenui /aupnikn, ki je potoval v Beo- j;ra d. Prvi obrok nemskih reparaeij. JugasSavija dobi 3.375.000 zlatih mark. Bcograd. 26. sepiembra. Iz repa^ racijxkoga küntiiiKonta, ki ga ima na. pocllagi Dawcsovepa uaerta plačati NeJiH-ij.i za loti \WA.h2b v znesku one milijardo /lafili mark, jc Nemc'ija do- sedaj placala samo eno dvanajstino. |)d te.on zjieska je reparaeijska komisi- .(¦' v Parizu odkazala naši državi -i;>75.(XK) zlatih mark. Stev. 110.____________________________________________________»NOVA DOBÄ«______________________________________________________Stran 7. Gospodaroiiiro» XXIV hrzojavno trzno porooilo. Žatec, Č. S R., dna 23. scplembra 1924. Veliko povpraise\anje pri rasto- čih conah ccl 2200—2400 č. K za 50 kg. FENANČNO OKRAJNO RAVNA- TELJSTVO V MAR1B0RU opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni orl dneva, ko so izprešali vino, pri.javiti dobljcno količino vina pristojnemu oddelku finančne kontro- le. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnenni oddol- ku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vi- na od i'in. kontrole za nf-zatrosarinje- no vino kontrolni list, /a zatrošarinje- no pa svobodnico. Kontrolni list ozi- rorna svobodnieo mora prodajalec iz- ročiti istočasno z vinom kupeu, ki pa mora kupljeno vino lekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu prislojnemu oddelku fin. kontrole tor izročiti iste- niu tudi kontrolni list oziroma svobod- nico. (Je pa je dobil knpec vino s kon- trolni m. listom, mora Indi v gori ome- njenem roku 24 ur plačali odpadajoco trošarino in event, občinske doklade k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskoga pridelka ali opu- sti prijavo vina, bo kazuovan po elenu 85. trosarmskega pravilnika na denar- no kazen 1000 Din Cedentisoč dinar- jev), katera kazen se no more znižati. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrošarini v is tern roku v slučaju, da je sprejel ne- zatrošarinjeno vino, so bode smatral v smislu člena 77., t. 1. troš. pravilni- ka kot tiliotapcc ter ga čaka kazen v i «, * neznosnim možem. Mladi soprog je ves petkratnem .'.nosku prikrajšane troša- lO flüfil DISOa divji tekel na bližnji policijski komisa- rino. Tudi so niu zapleni vino, ki osta- rijat in dal iocitev zakona na zapisnlk. ne tako dolgo zaplcnjeno, dokler ne riJANEG NA STREHI. Nedavno JIMBBHIBBaEaaKn^^BnmBHn plača prikrajšane trošarine in kazni. so zapazili Ijudje v Temisvaru zjutraj nrrt «»«^l» :M Ir^nf^lr Ano ^w—« i na strohi moža, ki je sedel v žlcbu, no- ^« SHICJI 111 KrdlCK tclN, Curiška borza Kä^S! '*™w< v petek 26. sept. Zagreb: — 7'40 postaja sta ga spravili na tla. Pijanec Gospod Pocasne sedi v gostilni, ni veil el. kako je prišel na streho. njenni nasproti pa zelo nervozen go- ZAGKEBŠKA hOUZA LOClTEV NA POROČNI DAN. sp.od. Kadar la popije požirek piva,- r t-fiiok rno or, «onipmhrn V Parizu se je jiorocil Pierre Lamer- mu reoe Počasne: >Ži\reli!« To traja were z modistko Blanko Martinovo. nekaj casa. Slednjic je gospodu tega Dunaj: 0.10075-0.10275. j>Q pojedini je hotela mlada žena pie- dovolj in nabruli Poeasneta: >Sapra- Milan: 3J 520—3.1820. cati5 kar pa ji je mož prepovedal. Ener- ment, prepovedujem Yarn,- da mi reče- TiOndon: oil .f»— «S-4.5. gična nevesta pa se je malo brigala za to »Ziveli« vselej, kadar pijemk Aiewyork: /^1.20—72.20. inoževe pripombe in je plesala do pol- »Oj, moj dobri gospod«, odgovori Pariz: 3.815—3.865. noci. Ko je odbila ura dvanajst, je za- Pocasne mirno. »Jaz reeem »Ziveli« Praga: 2.16—2.19^^ iiteval niož jezno, naj se pies neha. Na- le zato, kor pijete ves čas iz mojega (airih: J 3.05—.13.75. stal je Ijut prepir, tekom katerega je yrcka.« ------- žena izjavila, da noče živcti s takim '-------------' Bujni^ svilasii lasfe. llllllllllllllll,ii)!illlll,illllllK!llllllllillll|IHMi|||ll|:||i:ilinll!!!lllllllli:!il,I,,11111111 po rednern umivanju glave z Zvezna fiskairna v Oeliu izvršuje vsa v tlskarsko sfroko spadajoča dela solidno, okusno in najhttreie Geng konkurenčne! Prepricajte se sami! Najmoderneje urejena knjigoveznic a Odgovorni urednik: Eado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. V iifljem se odda za dobo 6 let ZGorslc» posestvo 2 ffospedarskimi poslopji in inventarjem po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Sprejme se kentorisiiftja zmožna slovenskega in nemškega jezika. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Vpra- ša se v upravi lista. 3-3 Pouk v francoščini, 'angleščini in nemSčini. Honorar zmeren. Naslov v upravi. 1 (P trod a se original Singer šiuolni sfroj z dvojnato mizo in dobro ohranjen. ______Celje, Gosposka ulica 9.______ Dva dijB^a (injl) se sprejmeta v stalno oskrbo. Glasovir na razpolago. Vpraša se v Celju, Ker- _________snikova ulica 5._________1 Dijak se sprejme na stanovanje čez poldan. Naslov v upravi. 2—2 R&čem mefito hišnika v mesiu ali izven mesta. Naslov v upravništvu »Nove Dobe«. 2—1 Prtporoca 5c dobra Vina in tnrzlo piVo S2S? rcsbrfradia 4-4 jo53? mwi Uj*e, zlatnino, srebro, tczla, topSomepr, jedilno opodje sfd,, itd. po najnižjih cenafi pri Ü. Salmič i dr. Celje» Narodni dom. Kupujem staro zlato. Popravila z jamstvom točno in poceni. Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da zopet otvorim s 30. septembrom popolnoma prenovljeno NÄ KRÄLJÄ PETHÄ CESTI Za prvovrstno postrežbo je preskrbljeno, kakor izborne pijaöe in mrzla jedila. —^^ Svirala bodo dnevno priljubljena glasba kapelnika Silbersteina. ^3S— Za obilni obisk se priporočata HELENA KRUŠIČ in KAROL STIGLIC. Stran 8. »NOVA DOBA« Stev. 110. fotograttb potrcbjc'ittc vedno sveže blago na zalogi. Plošče: Hgfa, Ernemann, Hauff, Herlango, Perutz, Sigurd, Verax. Papirji: dokopirni, plinolučni, bromosrebrni nasljednjih znamk ; Satrap, Cellofix, Mimosa. Kemikalije za fotografsko stroko tako dozirane kakor tudi od- prtc ter vse drugc fotografske potrebščine vedno na zalogi. Strokovna pojasnila daje SANITASf Celje 24. ^9 popolnoma suh, zdrav smrekov les od 3 do 7 m dolg od 10 do 24 cm na tankem koncu debel, 10 tonski vagon mora imeti 20 m3 po ceni Din 45'— za 100 kg franko vagon Celje, Rimske toplice ali Zidani most. Plačljivo proti 5—4 duplikatu in računu. Korošec Dragothi, Rečica ob Paki. V Irinid M\%g Mam nlicü fel9 strif.enje ssmo Din 5-— Istotam bfuSenje britev, Škarij, gilett, no- 2ev, kuhinjskih in mesarskih nožev tcr sekir. Ant. Lečnik O urar in juveSie* O Celje. Gianni trg It H (prej Pacchiaffo). 117 jrf^ilv { bsC2 mlla f^-Sj <^jb TovamQ Viljem Brauns Celje; Q Ändr. Milevski 5 fluto -taksä n ri Sprejem naročilzaprevažanje oseb ¦ y zavtomobilom. Celje, Prešernova | H ul. 6, Andr. Milevski, trgovina. 22 f Spi*ejme se spretna prodöjülha v meSani trgovini J, SCHAU PERL, toplice Dobrna pri Cel-ju 2—2 EVLJE za dame, gospode in otroke pne moderne \z prvlh svetovnih to vain, kakor tudi trpeüne od domaCih fevljarjev ima velikansko zalogo ter prodaja po čudovito nizkih cenah samo veletrgovina R. Stermecbl, Celje. Trgovci engros ccne! Cenik zasto'nj'l Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promeiz realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. zo- z. CELJE : s Kralja Petra cesta 22 s s CELJE p-tärUÄi-^ÄXS'^äi^Ä^ikih - Präporofca se Bfo konkuipenčnlb cenah. **PI Pri za juttipnjc V Vsch modmhbarVah, ztmsHo pcrilo;za mošHc i« zcnsHc, fine ccfir srajee, brisalH*, odeje, dcžniHUcžniplašcii.t.iU.d. Je ravnokar došlo jesensko blago Ki gotovo vsakemu po volji bo! Le zadovoljnostblagain cen k sreči vodi Previden pri nakupu bodi Zapomnite si to resnico, Da denarja prihraniš za polovico. Na debelo stalne cene! Blago 'vedno v zalogi po najnovejši zadnji modi Prodaja A. Drofenik, znan povsodi, Ali to se tiče tudi Tebe, mati, Trgovec, ki kupuješ mnogokrati In žena, ženin, fant, deklina, Cefirja, oksforta in etainina. Sem zadovoljen z blagom ! — vsak porete In zadovoljnost k\juč je že do sreče! Na drobnojriizkc cenc! Pr»i pov*o ca se trsovina s špecerij« in deielnimi pridelki Janko Božič, Celje Sie>-. 110.________________________________________________»NOVA DOB 4«___________________________________________________stran 9. Telefon Stev.75 In 76 r" :—"''"gffi*1"'1 POdt^MlZilSCSI _ ' 'S PoStnl ček.rač. 10.593 Ljubljanske kreditne banke w Celju Delniška glavnica in rezerve CCIlYB*clld V LlUfoljSIli Delnlška glavnica in rezcrve Dln 60,000.000- Ustanovljeaa Icta 1900 D'n 60000000 ~ PodL>užnice Brežice, ČrnomelJ, Gorica, Kranj, Maribor, Meikovlč, Novi Sad, Pfui, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na Küfizice ill leKOČi SKSR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račltn protl ugodnemu ohrestovanju 38*2*5 valut in dovoljuje VSaKovrstne Kredite. Prodaja si?©olcei d.jt*za.vxse r»»25i?edLxie lotex»ije. Otvarja akredifiive in izdaja kredätna pSsma za lu- in inozemsivo. IVboveljski ppemog iz rudnikov: Lašfco, Hrastnik in TVbovlje in trboveljski prima popfland cement dobavi iz tukajsnjega skladišča aii pri celih vagonih == od vagona po najnižjih dnevnih cenah == Prsmog se liostav ja na žeijo tudi na dom. ZVEZA SLOVENSKIH TRG0VCEV Cvenkel, Eisbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. Kleparstvo, vodovodne insia- lacije In naprava slrelovodov Frans o Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sjtfcj«tna Vsa ddazgoraj om^nfemh 5troHH^Hortud"popraVi!a ?05trczba toirta (enc imtwt Jolmna izy?sikv. 477 -50 Kje kupite premog in clrva najceneje? samo pH specialni tpgovini Franjo Kalan, Celje-Dolgopolje Vedno v zalogi: Zabukovški sveili premog, fini trboveljski premog, hukova in m&hka dwa. Postavlja se v hišo ob zahtevanem času. Priporoča se: Franjo Kalian, Celje-Dolgopolje* LASTNI DOM registrovana kreditna in starb, zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne n fl / osem °d s{° — Prot' vloge tudi od nečlanov X u/ odpovcdi po 1O% — in jih obrestuje po il/[| od sto — na leto. Pisarna: CELJE, Prešcrnova ul. 15(1. S>o %ni%ani cent novo doš/o blago kupi se za jesen in zimo v manufakturni in modni trgovim MlLOŠ PŠEN/ČNJK. CELJE Kralja Petra c. 5. V zalogi sukno, kamgarni, double za površnike, novitete za damske obleke, barhenti, šifoni, pletenejopice, šali itd. V zalogi najfinejsi velour za damske plašče. r/Str?o ^ Postrežba solidna ! l0 če§k° 7/lafis Eaßufiosefi, Ceffe, ^^njt^ts Tiavno dos so novo, fino angfešfio ßfago! Hazširjajle „Novo Doi>o"f Ustanovljena I. 1846. Aleksandrova ulica. Usianovijena 1.1846. Delniška glavnica: D 75,000,000'— ------------------- Rezerv. zaklad: nad 0 35,000.000'— Podružnlce: Daruvar Krlževcl nPMTRAt-A U ZAGRElRU. Podružnice: Subotlca Vukovar -------------- Delnlce Maribor wtiw ¦¦¦»«»-»» « mmrnnwmnm^mM%^m-----------— Sušak Zagreb, Ilicail7 Beograd Djakovo Mitrovica ______________ Požega Sv. Ivan Zelina Zemun. Bjelovar Gjurgjevac Nova Gradiška Rijeka Xa,raJdIn, Eksnoriture- Brod n S Ilok Novi sad ,., n -rtn nnn AAA< Senj Vel. Gorica c-KSpoziture. CHkvenick Karlovac Ogulin Vloge: D 500,000.000 - SisaJk yinkovcl Osijek d. grad Cakovec Kraljevica Osijek g. grad Skoplje Virovitica Vinica. Prejema vIoge na hranilne IzdaJa 4V2%ne zastavniceln 41/2%ne IzdaJa čeke in kreditna pismä IzvrŠUJe yse bor2ne na]oge knjižice in na tekoči račun. — obveznice, ki so davka proste, pupi- in preskrbuje izplačila na te- točno in kulantno. Eskomptira menice in devize. la™o varne in imajo jamstveno spo- melju akreditivov na vsa tu- pncri»H I PrHema . , . sobnost. in inozemska mesta. rusreauje J v mkaso tu- in ino- i^1in11fe In nrnrfaia n*IP Pr« nakazilih iz Amerike v tu- zemske menice in čeke. l\upuje in pruadja valute in devize. uaJe kredite v razni oblikL zemstvo. Stran 10. »NOVA DOB A« Siev. 110 Stanje hranilnih vlog čez K 120,000.000-—. Stanje hranilnih vlog čez K 120,000.000—. V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi za iste najboljše obresto- vanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in valute. V Podružnica u Soštanju na Glaunem Irgu. tM Vlagateljem se naznanja, da se obrestujejo hranilne vloge od I. aprila 1924 naprej po 7°/ in Q°/ /o III O« ako so vezane na 3Odnevno oziroma 9Odnevno odpoved. Tudi te vloge se izplačujejo navadno takoj, zaračuni se le primema eskontna pristojbina. Večje vloge z daljšim odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru tudi višje. Obrestna mera navadnih vlog ostane nespremenjena. Upravni svet.