PR1MUS SKOFF - PRIMOŽ ŠKOF (1810 - ?) akademski slikar, dagerotipist in fotograf
Mirko Kambič, Ljubljana
Začetna doba vsake stroke postaja s svojimi inkunabulami po določenem časovnem odmiku vedno bolj privlačna za znanstvene raziskave in nova odkritja.
To velja tudi za zgodovino fotografije, Razstave in simpoziji ob njenem 150-letne m jubileju (1989) so bili marsikje osredotočeni predvsem na prvi dve desetletji po razglasitvi izuma, na čas med leti 1839 in 1860 Pn veliki razstavi Agfine Fotohistorame bi to obdobje kratko in slikovito označili z besedama srebro in sol, po značilnosti prvih dveh izumov in postopkov: dagerotipije kot slike na srebrni plošči in kalotipije kot slike na sol na te m papirju.1
Prvi uspehi svetovne fotografije so evidentno seštevek rezultatov, ki so jih prispevali v skupni fond posamezni narodi, s tem da so vedno samozavestno poudarjali svoj lastni delei. Tako se tudi Slovenci upravičeno hvalimo z izumiteljem fotografije na steklo Janezom Puharjem, ki je pričel z dagerotipijo ie ob samem začetku širjenja tega postopka po Evro plime n prvih fotografov-dagerotipistov ni ravno veliko, zlasti v letih do 1845 ne. Zato pomeni odkritje vsakega novega imena pomemben dogodek, toliko bolj, če se nam posreči odkriti tudi kaj biografskih podatkov in če lahko rezultat uvrstimo v določeno geografsko in kulturno okolje. Če pa gre za novega dagerotipista slovenskega rodu, je uspeh raziskave toliko bolj razveseljiv,
V katalogu razstave z naslovom 150 let fotografije na Slovenskem, 1del (1839-¡919) sem v poglavju Čas dagerotipije objavil zgoščen povzetek rezultatov svojega raziskovalnega dela o slikah na srebrni plošči, ki so ohranjene v naših javnih in zasebnih fototekah in ki so bile dejansko potrebne odkrivanja, identifikacije in evidentiranja skupaj z odkrivanjem imen prvih dage-
1 Forum, ISO Jahre. Photographie, Deutsche Gesellschaft für Photographie, Frankfurt 1989, No. 5; Photo Antiquaria Special, 1987 (Club Daguerre, Nemčija): zbirka fak-similov in gradivo za razumevanje dagerotipije.
103
rotipistov na naših tleh. Razstavljenih je bilo le dvanajst izbranih primerkov dagerotipij.*
Objavil sem tudi kratke biografije prvih dagerotipistov na Slovenskem, domačih in tujih, Slovenca sta bila Janez Puhar, ki je pričel z dagerotipijo že leta 1840, ter Anton Ločnikar, ki je z začetkom leta 1857 pomenil zaton da-gerotipije. Vmes so nastopili tuji popotni dagerotipisti: Dunajčan Johann Bosch (1842), Bavarec Lorcnz Krach (od 1850 dalje), Emil Dzimski iz Zahodne Prusije (od 1851 dalje) in Tržačan Ferdinand Ramann (1853). Nekatere slike pa so nastale v tujini in so prispele v naše fototeke iz raznih smeri, takti npr. portret dame, ki izvira iz delavnice pariškega dagerotipista Razimbauda, hrani pa jo Pokrajinski muzej v Kopru.J Najti v tem časovnem okviru novo ime, zlasti za najzgodnejša leta, in to slovensko ime, pomeni izjemno presenečenje. In prav takšno odkritje je povezano z imenom fotografa, ki se je podpisoval Primus Skoff
Dagerotipija se je okrog leta 1860 v Evropi umaknila novemu, lažjemu in cenejšemu postopku po principu; negativ na steklu, pozitiv na papirju, s poljubnim številom kopij istega motiva. Plošča pa je bila občutljiva na svetlobo le s pogojem, da je bila še mokra od kemikalij osvetljena v aparatu in takoj tudi razvita (kolodijski postopek).
Po zaslugi iznajdljivega pariškega fotografa Disderija (Andrč Adolphc Disderi) se je I. 1859 uveljavil format vizitke (carle-de-visite), ki je postal v portretni, pa tudi v pokrajinski in likovno reproduktivni fotografiji ne le priljubljen, Ecmveč tudi izjemno množičen in dolgotrajen, saj je obvladoval svetovno fotografijo vse do prve svetovne vojne/ Ta format so fotografi šestdesetih let propagirali kot »photographie parisienne«}
Portreti v formatu vizitke, ki so večkrat tudi odigrali vlogo vizitke, so bili nalepljeni na okusen kartonček (približnih mer 10,5 \ 6,5 cm). Ta miniaturna portretna slika je mimogrede postala najboljša reklama za fotografa, saj jc imela na hrbtni stTani kartončka fotografovo ime in njegov naslov oziroma naslov ateljeja, navadno pa tudi ime in kraj ateljeja na prvi strani pod sliko, seveda z diskretno majhnimi tiskanimi črkami.
Množica teh portretov je bila naravna garancija, da se bo nekaj primerkov ohranilo tudi skozi stoletje, toliko bolj, ker je bil kemičen postopek soliden, karton kvaliteten, dobremu varstvu pa so bili namenjeni tudi trdni in zračni kartonski družinski albumi, ki so varovali slike pred neposredno dnevno svetlobo.
1 Mirko Kambič, Čas dagerotipije (1839-1860). 150 let fotografije na Slovenskem 1 (¡839-1919), Mestna galerija, Ljubljana 1989, pp. 12-14, reprodukcije (seznam) p, 157, postopki p, 156 [r. k.j. Ena od razstavljenih fotografij v katalogu ni navedena.
' Ibid,, p, 3: reprodukcija originalne nalepke.
* The Focal Encyclopedia of Photography, Desk Edition, London 1975, pp. 168 in 461 (Carte-de-mite, Disderi).
fl Graški fotograf S. Voikmann je najavil svojo podružnico v Mariboru leta 1866 l besedilom: -In der Filiale der Photographic Parisian ne von S, Volkmann in Marburg,,,« {Marburger Zeitung, 9, 12. I Ji 66. Nr. 147).
104
Tako se je oli ranilo tudi nekaj portretov, ki izvirajo iz zgodnjih Šestdesetih let, z imenom Primus Skoff ter z navedbo kraja: Gratz, Graz ter Marburg, vedno v nemščini. Njegove portrete odlikuje solidna tehnična in likovna izvedba. Fotograf" je moral biti likovno nadarjen in verjetno tudi dobro izšolan.
Ob ogledovanju teh nekaj redkih fotografij se mi je zbudila domneva, da zveni sicer tuje pisano ime nekam prav po domače. Ali ne gre morda za Škofa, ki je precej razširjeno slovensko družinsko ime?* To me je usmerilo v arhivske vire že leta 1974 in me v daljših časovnih presledkih pripeljalo do zanimivih rezultatov.
Primus Skoff v arhivskih virih
Decembra 1974 sem iskal v graškem Mestnem arhivu (Stadtarchiv Graz) podatke o graških fotografih, ki so imeli svoje ateljeje ali podružnice tudi v Mariboru. Tako se ni se delno osredotočil na Primusa Skoffa,
V adresarju mesta Gradec za leto 1862 najdemo Skoffa v seznamu stalnih prebivalcev in tistih tujcev, ki so bili tam že eno leto. Pod črko S je navedeno: Primus Skoff, akad. Maler u. Photograph, Graz, Ringstrasse 16/4.
To je naslov s hišno številko, ki se ujema s tiskanimi podatki na hrbini strani Skoffovih fotografskih portretov.
Omenjeni adresar ima tudi poglavje z naslovom: Fotografi, dagerotipisti in panotipisti. To je ostanek izrazoslovja iz petdesetih let, ko še ni prevladal naziv fotograf. Tudi v tem poglavju je vpisano ime Primus Skoff, vendar brez vsake oznake, brez pojasnila, kateri veji takratne fotografije je pripadal.' Ta neznani Skoff je torej bival v Gradcu vsaj že leta 1861. Ne morem reči, ali je bil že stalni meščan ali tujec, ki je živel tam vsaj žc eno leto. Pomembna pa je navedba, da je P. Skoff akademski slikar in fotograf. V tistem času namreč na portretih večkrat najdemo podatek: Maler und Photograph - slikar in fotograf. Toda za P Skoffa je izrecno navedeno, da je akademski slikat in fotograf.
Skromni, toda stvarni podatki iz citiranega adresarja so pobuda za iskanje novih virov v graškem arhivu. Čeprav so nekateri dokumenti že izločeni iz arhivskega gradiva, vsebujejo abecedni indeksi nekaj bistvenih podatkov, ki nam služijo kot kronološki in geografski kažipot.
Primus Skoff je jmel sina Theodoija, ki so ga poklicali na vojaški naboT. Naborna komisija gaje z. 10. marcem 1862 razglasila za prešibkega za vojaško službo. Ta naborna komisija pa je poslovala na Vrhniki (k. k. Bezirksamt Oberlaibach)."
6	V matičnih knjigah 1?. stoletja je veliko Škofov v župniji Horjul. V pe>pisu prebivalstva Ljubljane iz leta 1S57 najdemo Škofe kot posestnike v Trnovem (it. 21, it. 54), v samem mestu pa so opravljali različne poklice (pek, mizar, krojač, starinar itd.). - V telefonskem imeniku Slovenije za leto 1991 imajo 5kofI kar 63 telefonskih Številk v Ljubljani, v Mariboru pa 20.
7	Adressbuch der Landcshauptstadi Graz... erster Jafirgang, Graz 1862, pp, 95 in 215.
* Stadtarchiv Graz, Reg. Ind. 1862. fasc 12, No. 5720/62 - No. 1886/63: SkofThe-
odor, Photograph, Asscntierung fur Oberlaibach.
105
Iz istega leta je v graškem Mestnem arhivu ohranjena tudi domovnica na ime Skoff Theodor, Photograph. Domovnica je prav tako navajala Vrhniko (Heimatschein vom Oberlaibach).*
Theodor Skoff je bil leta 1864 ponovno klican na nabor na Vrhniko. V arhivskem indeksu je ime Skoff zapisano v obliki Škof.i0 Theodor Škof, ki je hil po teh dokumentih vezan na okrožni urad Vrhniko v okviru Deželne vlade za Kranjsko, po poklicu fotograf, je bil sin Primusa Skoff a, bival pa je v Grazu na istem naslovu kot njegov oče: Ringstrassc 19/4,
Sedaj lahko mirno zapišem, da je Primus Skoff, akademski slikar in fotograf iz Gradca, dejansko Primož Škof, ln verjetno mora biti, kot sin Teodor, povezan s kraji v okolici Vrhnike, če ne z Vrhniko samo. Matične knjige župnije Vrhnika ne vsebujejo imen Pnmoža in Teodorja škofa,11 Toda imena nabornikov, ki so spadali pod Okrožni urad Vrhnika, najdemo tudi v okoliških župnijah. Za družinsko ime Škof pride v poštev predvsem župnija Horjul in njen Repertarium tibri baptizatorum.11
Ob zelo številnih ot rokih z družinskim imenom Škof najdemo v okviru svoje naloge le tri Primože. Toda prvi, iz Horjula, je za nas prestar. Tisti, rojen leta 1830, pa premlad. Ostane še Primus Škof, rojen 6. junija 1810, Ta bi bil lahko, glede na čas rojstva, naš iskani fotograf iz Gradca. Lahko bi bil oče Teodorja, ki so ga leta 1862 klicali na nabor na Vrhniko in bi bil, glede na naborniško starost, rojen okrog leta 1840.
Toda problem je s te strani vztrajno trd. V poročnih knjigah župnije Horjul, ki jih hrani Matični urad Horjul, ni nikjer zapisana poroka Primoža Škofa. V omenjenem reperloriju tudi ne najdemo rojstva Teodorja Škofa. Vrh vsega Še dejstvo, da v Arhivu Slovenije, ki hrani debele fascikle o nabornikih iz let 1861 do 1865, nisem našel nobenega akta o naborniku Teodorju Škofu (ali Theodorju Skoffu), niti pod Vrhniko niti pod drugimi okrožnimi uradi takratne Deželne vlade Kranjske, z izjemo nekega Antona Škofa iz Ljubljane, ki pa je bil 1. 1863 potrjen.Eno pa vendarle trdno drži. Župnija Horjul pri Vrhniki je bila domovina Škofov. Razen repertorija rojstev priča o tem tudi knjiga porok. Leta 1824 se je poročil Simon Škof, leta 1835 Franc Škof, leta 1838 Anton Škof, leta 1841 Johan Škof." Problem raziskav po matičnih knjigah je dejansko v razbitosti teh virov: nekaj je na župnijah, nekaj v Nadškofijskem arhivu, nekaj v Arhivu RS, drugo na matičnih uradih in tajništvih za notranje zadeve, nekaj pa je uničeno ali založeno. Podatke o Primožu Škofu sem iskal tudi v mariborskih matičnih knjigah in v Pokrajinskem arhivu
* Stadtarduv G raz, lase. 12, No. 22I56/62r Skoff Theodor, Photograph, Heimatschein von Oberluibach.
10	Stadlarchiv Graz. Reg. Ind. 1864, fasc. 12. No. 7648/64: Škof Theodor. V Rcg. Indeksu za 1804 je zapisano tudi ime očeta v obliki »Škof« (»Primus Škof, ob F.rzeu-gung von photographischen fiildcrn").
11	NŠAL; matične knjige župnije Vrhnika in Žup. urad Vrhnika, NŠAL; župnija Horjul, Repertorium libri haptizutorum, 1735-1966114 AS: Deželna vlada, fasc, 20-4 (Assentierung- nabor) za leta 1861-1865. 11 Matični urad Horjul: poročna knjiga za navedena leta.
106
Manbor, žal, brez uspeha," Tudi v kartoteki mariborske Univerzitetne knjižnice ni gesla Primus Skoff ali Škof. Rrez uspeha sem iskal tudi oglase v Marburger Zeitung." Direktor graškega Mestnega arhiva dr. Marauschek pa mi je 18, julija 1991 osebno izjavil, da so že marsikaj izvrgli, tudi spise o nabornikih iz 19. stoletja. Vendar sem prepričan» da v omenjenih arhivih v Gradcu in v Mariboru le še hranijo nekatere dokumente, ki bi lahko bolj osvetlili biografske podatke Primusa Skoffa oz, Primoža in Teodorja Škofa.15
Primož Škof degerotipist 1. 1843
Slovenski fotografiji je v čast že dosedanja kar trdna ugotovitev, da je Primus Skoff, dejansko Primož Škof, po rodu Slovenec in da je bil odličen fotograf že ob samem začetku stalnih ateljejev v Evropi in takratni Avstriji, da je deloval v Gradcu iti v Mariboru, da je bil likovno ¡zbrušen, po lastni navedbi akademsko šolan slikar in da je vzgojil v fotografa tudi sina Teodorja. Toda nepričakovano se pojavi nekaj presenetljivega. Gre za odkritje, ki ga vsebuje en sam stavek, objavljen v angleščini: -As early as 1843, a daguerreo-tipist from Vienna, Primus Skoff, was registered in the provinces, in Navy Jičin.« Povedano po naše: »Že zelo zgodaj, leta 1843, je bil registriran na podeželju, v Novem Jičinu, Primus Skoff, dagerotipist z Dunaja.«
Ta podatek je objavil že leta 1978 Rudolf Skopec (1913- 1975), češki fotograf in pisec člankov ter knjig o zgodovini fotografije. Citirano besedilo je izšlo v angleški reviji History of Photography. Primoža Škofa omenja le mimogrede v svojem obširnem članku o zgodnji fotografiji na Češkem, Moravskem in Slovaškem.17 Drugo presenetljivo dejstvo pa je, tudi kar mimogrede, objavila dr. Arm gard SchifTerleta 1979 v razstavnem katalogu o začetkih fotografije na Štajerskem: »Primus Skoff, ein Maler aus Krain, der bereits 1846 in Linz als Photograph gearbeitet hatte.« Torej: »Primus Skoflf, slikar iz Kranjske, ki je bil že leta 1846 deloval v E,inzu kot fotograf,«18
Niti Skopec niti Schifferjeva ne navajata vira za svoj zapis. Lahko pa se trdno zanesemo na avtoriteto obeh zgodovinarjev. Obe navedbi se lepo do-
" Matični urad občine Maribor (za župnijo sv Janeza in iup. sv. Marije) ter Pokrajinski aThtv Maribor (PAM), ki hrani knjigo obrtnikov, s prvim vpisom z dne 1. sept. I £66.
Mikrofilmska kartoteka oz. dokumentacija Univerzitetne knjižnice v Mariboru ne vsebuje imena Skolf oz. Škof Primus, Brez uspeha sem pregledal izvirne izvode Marburger Zeitung za dve leti 1866 in 1867. - »Fotograf» moramo v letu 1846 vzeti brezpogojno kol »dagerotipist«, vsaj za Škofa,
" V Stadtarchivu G raz bo potrebno pregledati Obrtne knjige, Zgla Seval ne pole in podatke 0 ljudskem štetju za Gradec I, IS57 in 1866.
17 Rudolf Skopec, Early Photography in Eastern Europe - Bohemia, Moravia and Slovakia, History of Photography, an international quarterly, London april I97B (od tod citirano: Skopec), p. 146.
" Arm gard Schiffer, Geheimniivolles Licht-BUd - Anfiinge der Photographie m der Steier mark, G Ta z 14 79 (od tod citirano Schiffer: Geheimnisvolles Lieht-Biid), s. p. (podatek o Skoffu v poglavju Die č rs ten sesshaften Photographcn) [r. k,].
107
polnjujeta. Primož Škof, slikar iz Kranjske, jc bil dagerotipist na Dunaju, leta 1843 jc potoval skozi Novi Jičin (na Moravskem), leta 1846 pa jc deloval v Linzu kot dagerotipist. Nobenega dvoma ni, da gre za istega Primoža Škofa, ki smo ga spoznali kot akademskega slikarja in fotografa v Gradcu, saj tudi Schifferjeva govori o graškem fotografu in slikarju, ki je že leta 1846 deloval v Linzu. Isto ime pa navaja .Skopcc za dagerotipista, ki je deloval že tri leta prej, 1843, v Novem Jičinu.
S tem dobiva naš prvi dagerotipist Janez Puhar vrstnika, sodobnika, Leta 1842 .sc Puhar prizadevno ukvarja s svojim izumom slikanja na steklo in rezultate objavi leta 1843, ko biva v Ljubnem na Gorenjskem." V istem Času živi na Dunaju slovenski slikar in dagerotipist Primož Škof in potuje po raznih mestih onstran in tostran Donave. Štejemo ga za enega najzgodnejših evropskih dagerotipistov.
Zgodnji degerotipisti na Dunaju (i1845)
Kratek oris začetka dagerotipije na Dunaju nam bo osvetlil takratna dogajanja ob novem izumu, ki je vzburil znanstveno in umetniško publiko cesarske prestolnice.211 Ob tem bomo laže presodili okolje, v katerem se je znašel Primož Škof.
Zelo zanimivo je, da je sam J. L. Daguerre Še pred uradno razglasitvijo svojega izuma v Parizu poslal dve svoji dagerotipiji na Dunaj. Pa ne komurkoli že. Prvo je poklonil samemu cesarju Ferdinandu I., drugo pa kanclerju Mettemichu. Obe sliki sta biii potem razstavljeni v dvorani Akademije za upodabljajočo umetnost in sta zbudili izjemno pozornost.
Na slavnostni razglasitvi izuma v Parizu, 19. avgusta 1839, je bil med udeleženci, Člani akademij, tudi dunajski profesor matematike in fizike Andreas von Ettingshausen {1796-1878), ki je Še istega leta uvedel dagerotipijo v Avstriji. Svojo novo kamero jc na Dunaju posodil slikarju Carlu Schuhu, ki je začel eksperimentira ti z dagerotipijo v krogu izbranega števila dunajskih znanstvenikov in umetnikov, med katerimi so bila znana imena. Takšen je bil matematik Joseph Petzval, po rodu Slovak, ki je prvi na svetu z matematičnim izračunom ustvaril najboljše leče za fotografski objektiv. Uporabil ga je dunajski optik Peter W. F. Voigtlander, kije kmalu postal vodilni izdelovalec objektivov in fotoaparatov. Bil je prav tako član Schuhovega kroga, v katerem je bil še Anton Martin, ki je postal znan pisec prvih fotografskih priročnikov in po letu 1847 sodelavec Akademije znanosti. Kot novatorja v dagerotipiji sta sodelovala znana brata Joseph in Johann Natterer.
To zgodnje obdobje dunajske dagerotipije je bilo usmerjeno na znanstvene probleme novega izuma. Z udeležbo slikarja Schuha pa se je pridružila
C'Qrniolia, Ljubljana, 28, 4, 184?, 104. p. 416 in ponatis v Innctöslettticfiiichet Industrie und Gewerbe Blatt, Graz 3. S. 1843, p. 140 i0 Hans Frank, Margarethe Kuntncr, Österreich war von Anfang an dabei... Die Da-guetTeotypie, Geschichte der Photographic in Österreich. Band I. Und Ischl 19S3, pp
16- 23.
108
znanosti tudi likovna umetnost, v želji, da bi postala svetlobna slika likovno zadovoljivo delo. Slikar in dagerotipist Schuh je nato odprl portretni atelje in veljal do leta 1845 za prvega dunajskega poklicnega fotografa dagerotipisia.
To so bili temelji, na katerih je začelo rasti število dunajskih dagerotipi-stov. Ena od možnih domnev bi bila, da je prišel Primož Škof kot akademski slikar v stik, neposredno ali posredno, s slikarjem Schuhom. Ilustrativen je primer fotografa Antona Clarmanna, rojenega v Angsburgu, ki je v letih 1824-1826 obiskoval Deželno risarsko akademijo v Uraden, nato Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju, v petdesetih letih pa je bil fotograf v Gradcu.21 V tej smeri bo možno odkrivati tudi slikarsko in fotografsko pot Primoža Škofa.
Zgodnji dagerotipisti na Češkem, Moravskem in Slovaškem (1839-1845)
Kako je bilo z dagerotipijo na Češkem, Moravskem in Slovaškem v času, ko je obiskal Novi Jičin Primož Škofi12
Praga je bila zgodaj deležna dagerotipije, vendar je znanih imen čeških in morav.sk i h ter slovaških dagerotipistov zelo malo. Vilem Horn sije uredil atelje za dagerotipijo v Pragi že oktobra 1839. Študiral je arhitekturo in že zgodaj postal izdajatelj fotografskega glasila, fotograf pa je ostal tudi pozneje, ko je dagerotipija kot postopek že ugasnila.
Češki pedagog Ignac Florus Stašek je postal dagerotipist leta 1S40. Ohranjen je njegov motiv stare pošte v Litomyšlu. Josef B. Klemens, slovaški akademski slikar, je absolviral akademijo v Pragi. Leta 1842 je tam odprl atelje za dagerotipijo. Pozneje je postal profesor risanja, znan pa je bil tudi kot slikar monumentalnih prizorov. Ta slikarje torej podoben primer kot Schuh na Dunaju. Tudi tu bi našli stično točko s Primožem Škofom.
Omenimo še moravskega redovnika, pozneje opata, premonstratenca He-dfiha Franza. Bilje profesor fizike na univerzi v Bernu in v Oiomucu. Dage-rotipiral je v letih 1840-1843, Okoli tega znanstvenika seje v Brnu oblikovalo središče vsega zanimanja za dagerotipijo v tem mestu. To pa je bil čas, ko se jc na Moravskem v Novem .Jičinu pojavil Primož Škof. Ali je Šlo zgolj za časovno povezanost ali tudi za kaj več? Potrebna bi bila dodatna študijska poglobitev v takratne časopisne oglase in druge arhivske vire.
Ljudje istih interesov, istega poklica so se radi družili vsaj za izmenjavo informacij. Janez Puharseje leta 1850 srečal na Bledu z bavarskim dageroti-pistom in slikarjem Lorenzom Krachom in o tem pisal tajniku Akademije znanosti na Dunaju dr. Schrdtterju.23 Verjetno je tudi Škof našel kontakte z dagerotipisti na Moravskem.
11 Schiffer: Geheimnisvoiles Lkht-Bild, v istem poglavju.
!! Co je Fotograjie - What is Photography - ¡50 let fotografier Praha I9Ä9, reprodukcije pp. 28-29 in poglavje Fotografa ve. pp. 328-350 [f. k.]; Daniela Mrdzkovd, Vladimir Reme5: Cesty Čeikoslovcnske Fotografie, Praha 1989.
11 Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien. Arhiv Akademije, Št. 18/1851: Puharjevo pismo dr. Schrötierju.
109
Primož Škof kot ateljejski fotograf v Gradcu m Mariboru (ok. 1860-1870)
Biografija Primoža Škofa je kljub nekaterim blestečim dejstvom še vedno preccj nepopisan list, ki vabi k nadaljnjim raziskavam. Bolj zaključeno poglavje pomenijo šestdeseta leta, ko je Škof deloval kot poklicni ateljejski fotograf v Gradcu in v Mariboru, nekaj časa v obeh mestih hkrati, nekaj sam in nekaj skupaj s svojim sinom Teodorjem.
Za sedaj nam je glavni vir podatkov 20 portretov v formatu vizitke, s tiskanimi navedbami na hrbtni strani slik in z nekaterimi pripisi lastnikov slik. Navedene portrete najdemo v Pokrajinskem arhivu Maribor (5 slik), v ljubljanskem NlJK-u (1 slikaj, v družinskem albumu Brandisovih, last prof. dr, F. Lazzarinija iz Ljubljane {7 slik) in v zbirki Mirka Kambiea (7 slik). K temu dodajmo za evidenco še štiri portrete, ki so bili na razpravi zgodnje fotografije na Štajerskem leta 1979 v Gradcu.14 Verjetno bi našli še lepo število Škofovih portretov v graških oz. avstrijskih zasebnih alhumib ter javnih fototekah, verjetno tudi v Sloveniji. Glede na grafično opremo slik lahko rečemo, da je P. Škof delal najprej v Gradcu. To so slike, ki imajo skromen, vendaT fin tisk z besedilom: Photographie von Primus Skoff - Graz - ausser dem Franzensthor, im grossen, neu gebauten biaus 16/4. Podobno, nekoliko vari i ran o je besedilo: Ringstrasse 16/4. Druga serija portretov ima zadaj lepo, skrbno tiskano besedilo: Photographie von P Skoff ¿i Sohn in - Graz. Ringstrasse ¡6/4 -Marburg, ausser der oberen Herrengasse iinks. Na teh slikah sta navedena oba kraja, Gradec in Maribor, ter oba fotografa, oče in sin. Gotovo sta si delovno mesto delila. Na nekaterih slikah je naveden na prvem mestu oz. desno Gradec (Graz in Gratz), levo pa Maribor, na drugih pa obratno: na desni Maribor in na levi Gradec.
Ohranjeni sta še dve izvedbi grafične opreme s podatki o Škofovem ateljeju v Mariboru. Glede na risbo in tisk sklepam, da so iz poznejšega časa kot tiste skromno tiskane oblike z navedbo Photographie von.... Gre za celostransko opremo hrbtne strani, v dvobarvnem tisku (rjava ali zelena ploskev, bel rob in belo jajčasto polje-elipsa} s prccej velikimi črkami: Primus Skoff in Marburg (ausser der vberen Herrengasse Hnks) ter z navedbo: Photographisches Atelier. Na teh slikah operira Škof že z bogatejšo ateljejsko opremo, s stebrom in dTapcrijo ter z diskretnim pokrajinskim ozadjem.
Redki, vendar zanimivi so Škofovi portreti, na hrbtu katerih jc v skrhni, miniaturni risbi upodobljena cnonadstropna hiša z vrtom, z velikim napisom na hiši: Fotograf, Hiša ima veliko stekleno (verjetno ateljejsko) okno in dve okrasni vitici ob celotni risbi ter besedilo: Fotografisches Atefier Primus Skoff - Fotograf in Marburg - A m Eck der Ailee und Tkeatergasse rtachst der cvange-lischen Kirche.n
Sehifier; GchcimniSjfolles Licht-Bild, eksponati. 23, Tableau (4 portreti-vizitke: Carolina Attems, Ignaz Attems, Adcle Eykh, otroški portret). " 1 originalen izvod takšnega portreta v zbirki M. K a ni biča. Reprodukcija enake llrbtnc Strani je na zadnji strani platnic knjige o fotografskem muzeju v Bad Ischlu (Trumier, Bo rs, Zoch: Gesckichte der Photographie.. in Bad Ischi. Landesverlag, Linz 1988).
110
To lokacijo Škofovega ateljeja v Mariboru je mogoče danes določiti na križišču sedanje Trubarjeve (de! nekdanje celotne Theatergasse) in sedanje Krekove, ki je Se vedno zasajena z drevesi.14 V bližini je omenjena tudi evangeličanska cerkev. Morda je stala fotografova hiša prav tam, kjer je sedaj, na Trubarjevi 1, zelo podobna hiša, ki vsaj delno spominja na risbo na Škofovih carte-de-visite (enonadstropna, po dve okni levo in desno od portala). V PAM-u je ohranjen načrt za sedanjo hišo na Trubarjevi I iz leta 1877.11 Je šlo za novo zidavo ali za prezidavo? Pod vprašajem pa ostane začasno tudi, ali je bil Škof le najemnik ali lastnik hiše oz. ateljeja, Tudi čas, leta Škofovega delovanja v Mariboru so še uganka. Na doslej znanih Škofovih portretih najdemo le eno, s črnilom pripisano letnico: 1863. Gre za portret, ki je nastal v Gradcu.
V drugi polovici 19. stoletja naletimo v mariborskih matičnih knjigah na več družinskih imen Škof, vendar med njimi nisem našel imena Primus Skoff ali Primož Škof, pa tudi sina Thcodorja ne.
Teodor Škofje deloval sprva v očetovem ateljeju v Gradcu in v Mariboru, pozneje pa kot samostojen fotograf. Ohranjen je moški portret (carte-de-visite), ki s svojimi podatki na hrbtni strani slike dokazuje, da je Teodor Škof deloval v tistem času, kot popotni fotograf, v krajih vzhodno od Gradca. Po grafični opremi slike bi sodil, da je bilo to verjetno že v osemdesetih letih. Njegovo ime je tiskano kaligrafsko: Tkeodor Skoff. auf seiner Durchreiae in Kdrmend (kraj je zapisan ročno, tudi kaligrafsko),3® Teodor se je solidno izšolal pri očetu in ta primerek portreta mu je lahko v čast. Žal pa še vedno ničesar ne vemo o njegovi materi oziroma Pri moževi ženi ali o drugih Škofovih potomcih. Še droben, informativen podatek. V adresarju mesta Gradec za leto 1867 imena Skoff (Škof) ne najdemo več niti v seznamu meščanov niti v seznamu fotografov. Uganke njegove biografije so res zapletene.
Likovna analiza Škofovih Fotografij
Ob odkritju, da je bil Primož Škof eden naših najzgodnejših dagerotipi-stov, se moramo zavedati, da so zgodnji primerki dagerotipij zelo redki in večinoma tudi niso označeni z avtorjevim imenom. Močno dvomim, da bi našli katero od škofovih dagerotipij. Dogodek bi bila že sama najdba, ne glede na likovne prvine takšne slike.
Škofove fotografije, portreti v obliki carte-de-visite, pa so na srečo dobro ohranjene in dokazujejo njegovo odlično tehnično znanje, evidentno pa tudi poseben likovni čut. Škof je imel smisel za postavitev in predstavitev posameznika, s poudarkom tako na celi postavi kot v doprsnem portretu, v obratu in izrazu osebe, v osvetljavi, v ostrini detajlov ter v racionalni uporabi ate-ljejskih rekvizitov: preproga, fotelj, steber z draperijo, ozadje,
M l'AM: plani Maribora v 19. in 20. stol. v PA M: Uprava za gradnjo in regulacije Maribor, Ma/1663. n Originalni izvod v zbirki M. K a m biča.
lil
Zanimiv primerek je skupinski portret sedmih članov doižine Brandis iz Maribora. Brandisovi so bili lastniki gradu, v kaierem je sedaj Pokrajinski muzej Maribor Škof jih je razvrstil, sede in stoje po principi! 3+1+3, torej z osrednjo figuro in z razgibano trojico na levi in desni. Osebe se na nevtralnem ozadju dobro odražajo, levo stran diskretno poživlja del stebra z drapc-rijo, desno stran zaključuje komaj opazna balustrada. Ženska modna oblačila s krili do tal se razkazujejo neprisiljeno in s svojimi polkroŽnimi oblikami ter bogato nagubanostjo poglabljajo prostor in poudarjajo individualnost vsake grofice, Vse navdaja klasična resnobnost. Stranska svetloba ustvarja na obrazih plastičnost, na rekvizitih pa vtis globinske prostorskosti.:s
Vse to likovno znanje in bogastvo vtisa se kaže že na miniaturnem formatu vizitke, kaj šele na sodobni preslikavi in povečavi 30 x 40 cm. Tc miniature je mogoče povečati v reprezentančne razstavne slike, čeprav ima polno vrednost le originalna vclikosL.
škofje obvladoval harmonično usklajevanje kontrastov, ki jih je vsebovala kombinacija bele in temne obleke portretirancev, znal seje prilagoditi res-nobi starejših in veselju mlajših, obvladal pa je tudi večje skupine, kot je npr. skupina maturantov, zbrana ob sodčku z napisom Gaudeamus. Kar sedemindvajset mladih fantov je na malem formatu carte—dt-visite, toda vsi dobro razpoznavni v svojem veselju, ko si nazdravljajo z vrčki piva. Fante je posnel kar pred vrati svojega mariborskega ateljeja.10
Škofovi portreti so še sedaj tonsko nasičeni, v rjavi čokoladni ali svetlejši sepija izvedbi. Beline so čiste. Slike so ohranile tc kvalitete tudi po vet kot stodvajsetih letih, česar za sodobno barvno fotografijo že sedaj nihče ne jamči.
Motivno so vsi znani Škofovi posnetki izključno portreti. To so podobe otrok, posameznikov in skupin, dalje mladostnikov, kot so tisti maturantje, ali druga skupina dvaindvajset mladih fantov in deklet^ prepletenih /. dolgim vencem. Portreti grofov in meščanov so sc zaradi dobrih albumov ohranili bolj kot sicer obrazi skromnejših ljudi, čeprav je Škof verjetno slikal tudi takšne osebe. Ohranjen je motiv treh strelcev, dalje portret župnika Vida Munde (iz Negove) v zelo solidni izvedbi.
Maribor, ki so ga v 19. stoletju obvladovali večinoma graški fotografi tujega porekla, je imel v samem začetku stalnih ateljejev vendarle tudi človeka domačega Todu, ki je bil ne le tehnično fotografsko, temveč tudi likovno Šolan ter vera ran celo v dagerotipiji,
* * »
Doslej odkriti in vsaj delno povezani podatki o Primusu Skoffu, odslej Primožu Škofu, o njegovem imenu, poreklu, ateljejski fotografski dejavnosti
s* Originalni izvod v družinskem albumu Brandisovih, last prof. dr. Franca Lazzarini-ja. Ljubljana. Reproducirán je v katalogu razstave 150 let fotografije na Slovenskem I. (1839-1919).
30 Originalni izvod v zbirki M Kambiča, dar ing, Dušana Oswalda iz Ljubljane,
112
v Gradcu in Mariboru v šestdesetih letih so dobili svojo krono v odkritju, da je Škof nastopa! kot dagerotipist na Dunaju in leta 1843 na Moravskem, leta lS46 pa v Linzu, Z Janezom Pu barjem je posta! naš najzgodnejši dagerotipist. Odprta pa ostane Se vrsta problemov, povezanih z njegovo biografijo in 7 njegovim delom, če hočemo vse utemeljiti z novimi arhivskimi viri, domačimi in tujimi,31
Odprto vprašanje je škofova mladost, njegov naziv akademski slikar in začetki njegove dagerotipije na Dunaju, dalje njegova pota in delo med leti 1843 oz. 1846 in 1860, ko se pojavi v Gradcu. Tudi njegovo delo v Mariboru še ni dovolj osvetljeno, neznanka pa je tudi njegov delovni in življenjski zaton.
Dosedanji kritično preverjeni rezultati, dopolnjeni z novimi raziskavami, bodo za slovensko in verjetno tudi za svetovno fotografsko zgodovino ne le zanimivi, temveč tudi dovolj pomembni. Potrebno jih bo širše publicirati.12 Začasno zadošča objava doseženih rezultatov, saj smo prepričani, da je bolje objaviti, kar je že znano, kot čakati na zaključeno podobo. Dopuščam seveda tudi vsak metodološki dvom, dokler nam Lrdni viri ne zagotovijo celotne ali
vsaj popolnejše podobe Primoža Škofa.
♦ * *
Kontinuirano raziskovanje dela Primoža Škofa je dalo že po oddaji zgornjega rokopisa nekaj pomembnih novih rezultatov, ki jih navajam v pripisu le kot informacijo. Gre za povzetek podatkov, ki sta mi jih posredovala dr, Armgard Schiffcr iz Gradca in g. Antoša Leskovec iz Maribora,
Schifferjeva citira Hansa Franka, kije leta 1981 objavil kratko notico o Prtmusu Skoffu: rojen leta 1810 na Kranjskem je od leta 1846 v Linzu portretiral kot akademski slikar in obenem tudi fotografiral. - V Landesmuseum Joanneum v Gradcu, oddelek Bild und Tonarchiv, hranijo nekaj fotografskih portretov cartc-de~visite z imenom Theodorja SkofTa, ki dokazujejo, da je imel Primus Skoff atelje v lastni hiši v Mariboru, v Gradcu pa filialo, ki jo je vodi! njegov sin Theodor. Arhiv fotografskih plošč za oba ateljeja je bil v Mariboru.
Glede na lastništvo Škofove hiše v Mariboru je g. Leskovec našel v Pokrajinskem arhivu v Mariboru zanimivo dokumentacijo, Po pogodbi 10. oktobra
}i Načrt za raziskovalno nalogo v Gradcu, na Dunaju in v Brnu oz. Pragi je preciziran, ni pa štipendije za tovrstno delo.
12 Dragocena, toda le bei na objava Škofovega imena, ki jo je posredoval R. Skopec leta 1978 (cf, Skopec) je Utonila v pozabo. V sodobni češki literaturi (cf. op. 22) Škofa je omenjajo. - Enako je z objavo A. Schifferjeve (cf, op l&), V obširnem seznamu fotografov, ki so delovali v Avstriji, Škofa ni (c. Geschichte der Photographie in Österreich, 2, Band, Bad Ischl 1983) Jasno je, da se morajo za svoje pomembne fotografije potruditi Slovenci sami.
Tu se prisrčno zahvalim kolegici mag. Nadi Cjrfevič iz Zagreba, ki me je v pismu 24. aprila 1990 prijazno obvestila o članku R. Skopca v History o/ Photagraphy, London 1978, in mi poslala tudi fotokopijo besedila.
1 13
1862 je Primož Škof kupil od Henrika grofa Brandisa, c. kr kpmomika in lastnika gradu Maribor, za 1000 goldinarjev parcelo ob načrtovani cesti od mestnega gledališča proti severu.
Mestna občina jc prejela 28. marca 1863 naročilo mariborskega okrajnega glavarstva, naj nadzira gradnjo fotografskega ateljeja v Graškem predmestju, ki je bila dovoljena Primožu Škofu, »fotografu in akademskemu slikarju«.
Nepremičnina s hišo P Škofa je bila vpisana v staro zemljiško knjigo gospostva Vetrinjski dvor.
Primož Škofje delu val v lastnem ateljeju do leta 1872, S pogodbo 1. marca 1872 je svoje nepremičnine s hišo prodal za 7000 goldinarjev, opremo s pohištvom pa za dodatnih 1800 gld. Fotografski aparati in mcn/ilijc niso bili vključeni v prodajo. Kupec je bil Štefan Weingraber, tudi v imenu svoje soproge Eme, roj. baronice Haagen. Škofovo hišo je začel kmalu prezidavati. Danes te zgradbe ni več. Stala je na parceli ob sedanji Trubarjevi ulici, vzhodno od evangeličanske cerkve.
Navedeni podatki so izhodišče za podrobnejše analize in zaključke. Škofov atelje v Mariboru je natančno lociran in zelo verjetno mu gre prioriteta med mariborskimi ateljeji, Slike iz mariborskega obdobja Primoža Škofa postavljamo zdaj z gotovostjo v časovni razpon 1862-1872.
KATALOG
DOSLEJ FVIDENTIliANfH DEL PRIMOŽA ŠKOFA (Primus Skoff) IN NJEGOVEGA SiNA TEODORJA (stanje 25. julija 1991)
1	Grof Anion Auer spet k - Anastasius Grün Portret, cela postava, stoje; format vizitke, sepija.
Na hrbtni stTani: droben tisk, razvrščen ovalno: -'Photographie von P Skoff -Graz - ausser der Franzesthor im grossen neu gebauten Haus Nr. 16/4«. Pripis s svinčnikom: ime portret i ran ca. Last: M. Kambii
2	Baronica Gabriele FÜrstenwärther
Ponret, cela postava, stoječa med stebrom in foteljem, enojna, vzorčasta obleka; format vizitke (z obrezanim robom), nasičeno rjavo tonirano. Tiskano besedilo na hrbtni strani: »Photographic von P Skoff- Graz,,," (enako kol pod Št. 1 zgoraj)
Pripis s svinčnikom in črnilom: ime portretiranke. Last: M. Kambič
3	Baron Redibach
Portret, cela postava, sede oh mizici, nizka bal ust rada z nevtralnim ozadjem, vzorčasta tla; format vizitke, nasičeno rjavo (čokoladno) tonirano. Uesedilo na hrbtni strani: »Photographie von P. Skoff-Graz.,,« (enako kot pod št. 1 zgoraj)
Pripis S črn [lom: ime portretira ti ca Last: M, Kambič
114
4	Oficir Franc Jiiuner
Portret, cela postava, stoje s sabljo v roki; formal vizitke, rjavo m ni rano.
Besedilo n;i hrbtni struni: ^Photographie von P Skoff-Graz ..« (enako kot pod št. I zgoraj)
Pripis 7. roko; ime portretirane» in ime S ko (T. Last: PAMt Maribor (album jüttner)
5	Paulina in Johanna Jiiuner
Portret (verjetno matere in hčerke), mati z albumom v roki, hčerka v beli obleki; format vizitke, t oni rano rjavo z izrazito belino obleke.
Besedilo na hrbtni strani slike: »Photographie von ? Skoff-Graz...« (enako kot pod si. £t, I zgoraj)
Pripisano: imeni obeh oseb in letnica 1863-Lüst; PA M. Maribor (album Jüttner)
6	Skupina itirih otrok
Portret, dečki s slamniki, belimi kravatami in palicami; format vizitke, tonirano
rjavo.
Ber>edilo na hrbtni strani: -Photographie von P. Skoff-Graz...« (enako kot pod si,
St. I zgoraj) Last: PA M, Maribor
7	Grofica Marija tf Avernas, r. Brandis
Portret, cela postava, sede ob mizici z do tal segaj oči m temnim krilom; format vizitke, nasičeno rjavo tonirano.
Besedilo na hrbtni strani: -Photographie von P. SkölT-GrilZ...« (enako kot pod si. 5t. I zgoraj)
Last: prof, dr Fr. Lazzarini (album Brandisovih)
8	Grofica Carolina Aiterns
Portret, format vizitke, omenjen v razstavnem katalogu Schiffer: Geheimnisvolles Licht-Bild, Graz 1979, 23. Tab k ju
9	Graf Ignaz Alterns
Portret, format vizitke, podatki kot pri sliki Si. 8.
10	Adele Eykh
Portret, format vizitke, podatki kot pri sliki it. 8.
11	Otroški portrcl
Portret, format vjzitke, podatki kot pri sliki št. 8.
12	Ženski portret
Portret stoječe gospe v beli bluzi in črnem krilu do tal, ob stebru z draperijo; lormal vizitke, tonirano rjavo.
Besedilo n;i hrbtni strani slike: »Photographie von P, Skoff ¿k Sohn in Grat/, Ringstrasse 16/4 - Marburg, ausser der oberen Herrcngasse links.-(Tu sodelujeta oče in sin. ateljeja sta dva: v Gradcu in v Mariboru.) Last: PA M. Maribor (album)
13	Moški piirtrct
Vinjetiran doprsni portret moškega s košato frizuro in brado z brki, v temni suknji in beli srajci; format vizitke, nasičeno rjavo tonirano. Besedilo na hrbtni strani slike: kot na sliki št. 12 zgoraj, le daje na prvem mestu
115
Maribor, na drugem Gradec (pisano Gratzj. Lasi: PAM. Maribor (album)
14	Grofica Joscphg Brandis
Portret ok. desetletne deklice (roj. 1853, lotogr. ok. 1863) v celi postavi, stoje ob podstavku z vazo, i rahlim pokrajinskim ozadjem, v slikoviti noši; format vizitke, nasičeno rjavo t on i ran o.
Besedilo na hrbtni strani slike: "Photographie von P. Skoff &. Sohn in Marburg ... Grati!...« (naslovil sta enaka kot na sliki §1 12) Last: prof. dr, Pr, Lazzarini [album Brandisovih)
15	Baronica Ana Jjjzzarint. r, grofica Brandis
Portret, cela postava, Stoje, naslonjena na fotelj t levico, delno nevtralno ozadje; format vizitke, tonirano sivo-rjavo.
Besedilo na hrbtni strani slike: »Photographisches Atelier Primus Skoff in Marburg - ausser der obercn Herrengasse links.« Napis je v večjem ovalnem, jajčasto oblikovanem izrezu na zelenkasti ploskvi. Last: M. Kambič
16	Vid Munda, župnik iz Negove
PortTct, cela postava, sede v fotelju na preprogi, ozadje nevtralno, svetlo: format vizitke, nasičeno sivo-rjavo tonirano.
Besedilo na hrbtni Strani slike: enako kot na sliki Si. 15 zgoraj, barvna ploskev le i n i ko vo rjava.
S črnilom dodan poznejši pripis o portret i ranču. Last: M, Kambič
17	Trije mladi strelci
Portret cele postave ob balustiadt, nevtralno, svetiti ozadje; format vizitke, sepija (rahlo zbledelo).
Besedilo na hrbtni stram slike: enako kot na sliki št. 15 zgoraj, ploskev v lcšniko-
vem tonu.
Last: M, Kambič
18	Grof Heintich A dum Brandis z ženo Josepho (I J
Portret, celi postavi, sede ob mizici na vzorčasu preprogi, gospa na levi pomaknjena v ospredje, z bogatim knlom do tal, nevtralno ozadje; format vizitke, rjavo tonirano.
Besedilo na hrbtni strani sltke: enako kot na sliki št. 15 zgoraj. l.ast: prof dr fr. Laz/a rini (album firandisovih)
19	Grof Heinrich Adam z leno Josepho (II)
Portret, delna varianta slike št. 18 zgoraj. Isti lastnik.
20	Baronica Ana lazzarini. r, grofica Brandis
Portret, zelo podoben portretu št. 15, svetlejša preproga, ozadje z balustrado in zabrisano pokrajino, portretirank;i drži v sklenjenih rokah klobuk. Besedilo na hrbini strani slike: enako kot na sliki št. 15 zgoraj. Čas: po letu 1860 Last: prof. dr. Fr. Lazzarini (album Hrandisovih)
21	Skupinski portret mladih z vencem
Porirct 22 oseb, deklei in oirok v belem, fantov v črnem, povezanih t dolgim vencem, posneto v ateljeju; format vizitke, tonirano rjavo, z izrazitimi belinami, Besedilo na hrbtni strani slike: kot na sliki št. 15, svetlorjava ploskev. Last: prof, dr, Fr. Lazzarini (album Brandisovih)
116
22	Družina Brandisovih
Portret Brandisovih bratov in sester s svaitvom, sedem oseb, stoje in sede, ateljej-ski prostor z večinoma nevtralnim ozadjem; format vizitke, te m no rjavo tonirano. Besedilo na hrbtni strani slike: enako kot na sliki $t. 15. Last: prof. dr. Fr. Lazzarini (album Brandisovih)
23	Jurist Janko Sernec
Portret, doprsni, ok, trideset let starega moškega z brado; format vizitke, tonirano rjavo.
Besedilo na hrbtni stTani slike: enako kot na sliki iL 15, svetlorjava ploskev, jaj-iasti oval.
Last: NUK, Ljubljana (portreti [.)
24	Mariborski maturami
Skupinski portret pred vrati Škofovega ateljeja v Mariboru, sodček piva z napisom Gaudeamus; format vizitke, tonirano rjavo.
Na hrbtni strani slike je v precizni risbi upodobljena eno nadstropna hiša i. napisom Fotograf, vrt z dvema viticama ob strani in besedilom: »Fotografisches Atelier-Primus Sko ff-Fotograf in Marburg am Eck der Allee und Theatergasse-nächsi der evangelischen Kirche«. Last: M. Kambii
25	hioikl porirei
Portret sedečega moža s kapo na glavi, nevtralno ozadje; format vizitke, tonirano svetlorjavo.
Besedilo na hrbtni strani slike: »Photographie von Theodor Skoff - aus seiner Durchreise in Körmend- (slednje i roko, kaligrafsko). Last: M. Kambič
PRIMUS SKOFF - PRIMOŽ ŠKOF (1810 - ?)- PAINTER, DAGUERREDTYPIST
AND PHOTOGRAPHER
The essence of the research is in the analysis of numerous fragmentary data as well as in the synthesis of the results obtained about an almost unknown painter, dagucrrco-typist and photographer who stated that his name was Primus Skoff. By investigating the documents at the city archives in G raz, Austria, the author established as early as 1974 that this photographer was of Slovene origin from the surroundings of Ljubljana and bore the Slovene name Pri moi Škof.
However, the most important fact was that P Škof was one of the first European daguerreotypists, whii at first pursued his métier in Vienna and later, in 1K43, as itinerant daguerreotypist in Czechoslovakia and in 1846 in Linz, Austria. In the early sixties, škof appeared as a studio photographer in G raz and Maribor, together with his son TeodoT, So far, the author has tracked down 24 original works, carte-de-viine portraits, well preserved and worth seeing, due to their visual artistic merit.
A new perspective of research on R Škof, a contemporary of the inventor of glass photography, Janez Puhar (1814-1864), is open.
117