Temeljita ocena stanja Ai seveda pa so med temeljih 1 organizacijami tudi občut-razliike. j6 ^rednost dosežene (proizvodnje 4-384 r desetih desecih dosegla nj ,^16.000 dinarjev, kar pome-105 b’^ odstotka letnega načrta in rirvL pdstotkov več kot v istem ob-Qbiu lani. je ^di fizični obseg proizvodnje tijer.ls?li:’ saj je letni načrt izpol-Da i 2e 82-odstotno, od lanskega Vedg vpčji za 24 odstotkov, se-jem Primerjano z istim obdob-rasti vPliva na visok indeks rudi lanska nizka osnova. n0 POHIŠTVO je letno načrtova-stotf0izvodlli0 doseglo z 80,6 od-74 4 a Pri proizvodnji pohištva in Ocen °dstotka pri strojegradnji. Ved,.a Proizvodnje kaže, da se še v n b. nadaljujejo iste težave kot tia rinKPolovici l®fal to 50 nered-raptai ava Polizdelkov od koope-trošB„’ kadrovske težave in iznest strojne opreme. je dosegla 88 odstot- izv0rintnega Plana, vrednost pro-koy in{e za izvoz pa že 91 odstot-v proietnega plana. Večjih težav dobav.ZVodnji niso imeli razen pri sušen,1 nekaterih polizdelkov in s uJem lesa. PolLŽAGALNICI so dosegli pri hianvVu ffH-11 odstotka, v pristopa Predelavi lesa pa 82,9 odlije t nega načrta proizvod-je ®zave so pri uvajanju tret-Zagotn6-^ na žagi, ker ni možno Pa iP j11" delovne sile, v stolarni Prornat ° • va od dobaviteljev re-redna enadov otežkočena in ne- vrednost proizvodnje v GABRU je dosegla 72,5 odstotka letnega načrta. Proizvodnja za domači trg je nad načrtovano, izvoz pa je pod načrtom. Vzroki so v nizkih cenah za program IKEA, pri proizvodnji kuhinjskih elementov za Saudsko Arabijo pa imajo težave v tehnološkem postopku. Kooperanti kasni j o z dobavami, pa tudi ostali repromateriali ne prihajajo vedno pravočasno, kar povzroča menjavo lansiranja proizvodnje, s tem pa zamudo časa in dodatne stroške. IVERKA je dosegla le 68,1 odstotka letnega plana. Glede na lansko enako obdobje je celotna proizvodnja v fizičnem pogledu nižja za 3 odstotke. Na tako stanje je vplival večji strojelom v juliju, zaradi česar je proizvodnja stala 16 dni, pa tudi letni remont je bil za nekaj dni daljši od predvidenega. Presežena pa je vrednost načrtovane proizvodnje oplemenitenih plošč (86,3 odstotka letnega načrta), količinsko pa je letni načrt dosežen z 90,8 odstotka. TAPETNIŠTVO je izpolnilo letni načrt proizvodnje z 78,7 odstotka. Kakor povsod drugje tudi tu ni šlo brez težav v proizvodnji. Neredna oskrba z ogrodji se vleče že vse leto, zato so dobavni roki daljši. Pojavlja se tudi slabša kvaliteta tapetniškega blaga in poly-uretena. JELKA tako kot ob polletju ni dosegla načrtovanega obsega in vrednosti proizvodnje, saj je pri pohištvu 3 odstotke pod načrtom, proizvodnja žaganega lesa in tesanih tramov pa 11,8 odstotka izpod načrtovane vrednosti. Manjše proizvodnje žaganega lesa zaradi strojeloma pol-nojarmenika ni bilo mogoče nadomestiti, pomanjkanje surovin za tesane trame pa vpliva na nižjo proizvodnjo. Proizvodnja pohištva je nekoliko nižja zaradi izpada naročila za police Diversifield, pri ploščah Signatur pa so nastale težave z oskrbo s kvalitetnim hrastovim furnirjem in hrastovim žaganim lesom. Program Helena je bil izdelan v količni, ki je bila dogovorjena s Slovenijalesom. Proizvodnja v MINERALKI je v tem obdobju že dosegla vrednost 106,2 odstotka letnega načrta. Večje povpraševanje po ne-gor ploščah je občasno zahtevalo dela v treh izmenah, čeprav je letni načrt ovrednoten na osnovi dela v dveh izmenah. Spodbudna je tudi izdelava in vgradnja elementov iz mineranlih plošč v nekatere večje objekte na domačem trgu. NABAVA Domači trg Preskrba z repromaterialom in surovinami je še naprej zapletena in otežkočena, kar je bilo razvidno že iz opisa proizvodnje. S hlodovino smo bili kljub težavam v zimskih mesecih zadovoljivo oskrbljeni, surovine (les) za iverko pa je še vedno težko preskrbeti v zahtevanih količinah. Še največ je bilo težav z redno oskrbo z bukovim žaganim lesom, pa tudi hrastovega in jesenovega lesa ni lahko dobiti, ker je povpraševanje po njih večje kot ponudba. Posledica tega so višje cene, pogojevanje dobave z združevanjem deviz in za nas neugodnimi plačilnimi pogoji. Pri dobavi drugih materialov in surovin so se sicer občasno pojavljale težave, ki pa so bile kratkotrajne. Kooperacija je še vedno šibka točka, največkrat zaradi kadrovskih težav. Posledica tega so nepravočasne in nekvalitetne dobave, kar se je odrazilo v proizvodnji nekaterih temeljnih organizacij. Uvoz Vrednost uvoza je dosegla 291.917.000 dinarjev, kar predstavlja 59,3 odstotka letnega načrta (brez opreme). S konvertibilnega področja smo uvozili za 257.334.000 dinarjev (65,5 odstotka letnega načrta), s klirinškega pa za 34.583.000 dinarjev (34,6 odstotka letnega načrta). Proizv °dna hala v temeljni organizaciji GABER Novost iz naše proizvodnje — spalnica MIJA. Predstavili jo bomo tudi na beograjskem sejmu pohištva Združevanje deviz oziroma prodaje deviz na deviznem trgu je doseglo vrednost 164.025.000 dinarjev oziroma 73,7 odstotka letnega načrta. Glede na omejevanje pravic do plačil na osnovi dovoljenj oziroma soglasij, ker se ta plačila štejejo v družbeno priznane reprodukcijske potrebe, pričakujemo v naslednjih mesecih večje težave pri uvozu. PRODAJA Domači trg Načrtovana prodaja na domačem trgu je za letos načrtovana v višini 3.348 milijonov dinarjev, kar je za 57 odstotkov več kot v preteklem letu. Dosežena prodaja v devetih mesecih je glede na dinamiko mesečnih planov za 5 odstotkov pod načrtovano, dinamika letnega načrta pa je presežena za 16 odstotkov. Ocena prodaje za prvih devet mesecev je ugodna, saj je doseženo že nad 80 odstotkov letne načrtovane vrednosti. Na ugodno prodajo vplivajo poleg dokaj ugodne konjunkture v prvih mesecih leta tudi dobra sortiranost programov, višja proizvodnja ter dobro sodelovanje med proizvodnjo in prodajo. Omejitveni ukrepi, ki zmanjšujejo nakup trajnih potrošniških dobrin, do sedaj niso preveč vplivali na obseg naše prodaje, dejstvo pa je, da povpraševanje na domačem trgu upada, kar pomeni, da bodo na njem našli kupca le kakovostni izdelki v vseh pogledih. Značilnosti prodaje po posameznih temeljnih organizacijah so v najznačilnejših črtah naslednje: POHIŠTVO — prodaja je nekoliko pod načrtovano (73 odstotkov letnega načrta); — prodaja glavnih programov MAJA M, MAJA BL in MAJA O je vse težja; — ugodnejša je bila prodaja KATARINE BL in WH ter programa 3 X 3. MASIVA — proizvaja večinoma za izvoz, na domačem trgu pa je bila prodaja stolov X/J in X/HE nižja od načrtovane, predvsem zaradi slabše ponudbe jedilnih miz, z novo jedilno mizo JM 730, ki je bila na tržišču dobro sprejeta, pričakujemo tudi rast prodaje stolov; — letni obseg (načrtovani) prodaje je dosežen s 73 odstotki. GABER — prodaja kuhinjskega pohištva teče slabše kot smo načrtovali; — zaostanek za načrtovano vrednostjo znaša 12 odstotkov, kar tudi kaže, da letni načrt ne bo dosežen; — da bi dosegli boljše rezultate, je že pripravljena nova kuhinja, ki naj bi na tržišču pomenila novost in tako tudi dvignila zanimanje kupcev za naše tovrstne izdelke. TAPETNIŠTVO — prodaja oblazinjenega pohištva je bila zelo ugodna, saj je doseženih že 92 odstotkov letnega načrta prodaje in je tudi za 91 odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju; — pojavljajo se težave pri proizvodnji garniture LENKA, — potrebna je razširitev proizvodnega programa. JELKA — prodaja za domači trg je bila nemotena, saj je bil v prodaji le program HELENA, ki ga je v celotni naročeni količini odkupil Slovenijales; — letni načrt prodaje je dosežen s 93 odstotki, vrednost prodaje pa je glede na lansko v enakem obdobju večja za 238 odstotkov. IVERKA — prodaja surovih in oplemenitenih plošč je bila do srede julija nemotena; zaradi okvare na stiskalnici je bila proizvodnja ustavljena in zato je bila seveda nižja tudi prodaja; plošč je občasno oviralo pomanj- — redno prodajo oplemenitenih kanje folije; — zalog surovih plošč ni, nekoliko pa se je povečala zaloga oplemenitenih plošč. ŽAGALNICA — prodaja žaganega lesa je bila nemotena, zato tudi zalog ni, vrednost prodaje je nad načrtovano. MINERALKA — prodaja NEGOR plošč je glede na načrt presežena še posebej zaradi dobre prodaje plošč tipa GL debeline 12, 16, 19 mm; — prodaja se je povečala tudi zaradi večjega vključevanja v obdelavo in izvedbo večjih gradbenih projektov z elementi NEGOR plošč. izvoz Vrednost Izvoza je v delovni organizaciji v devetih mesecih dosegla 9.307.636 dolarjev, kar je 61,6 odstotka letnega plana oziroma 13,4 odstotno zaostajanje za postavljenim ciljem. Najbolj zaostajajo za načrtovanim v Tapetništvu, Jelki, Mine-ralki in Iverki, vzroki pa so v glavnem naslednji: — cenovna neskladja, — usmeritev izvoza prek enega samega izvoznika, — nizka akumulativnost izvoznih programov, — slabša kvaliteta nekaterih naših izdelkov, — zaporne carine, uvedene za iverne plošče v Italiji. Vrednost izvoza je glede na enako lansko obdobje večja za okrog pol milijona dolarjev, samo konvertibilnega izvoza pa je bilo za 1,4 milijona dolarjev več. V naslednjih mesecih bodo vsi napori proizvodnje in izvozne službe usmerjeni k temu, da se izvoz čimbolj približa letnemu načrtu ter seveda istočasno k sklepanju poslov za leto 1985. (Konec na 4. strani) Možnosti za varčevanje ENERGETSKO STANJE NA BRESTU IN VARČEVALNI UKREPI PRI PORABI TOPLOTNE ENERGIJE O varčevanju in smotrni porabi vseh vrst energije je bilo na vseh ravneh že dosti povedanega in napisanega, tudi že v Brestovem obzorniku. Dejstva, da je Slovenija glede energetskih surovin v dokaj kritičnem položaju, da je cena energije in surovin sorazmerno izredno visoka in da so potrebne za pridobivanje in pretvarjanje energije izredno drage /naprave, so bila vzrok, da v vse razvojne načrte vgrajujemo načelo o nujnosti gospodarnejšega pridobivanja in izkoriščanja vseh vrst energije. Znano je, da naša republika lahko iz svojih lastnih virov pokrije manj kot polovico vseh potreb po energiji in da si mora potrebno razliko zagotoviti z nakupom energetskih surovin in energije v drugih republikah in z uvozom. Energetska odvisnost Slovenije pa se bo v naslednjih letih še občutno povečala, saj ocenjujejo, da bo leta 2000 znašala že nad 60 odstotkov. Zato je bila že pred časom sprožena akcija za gospodarnejše pridobivanje, prenos, pretvarjanje in potrošnje energije. Posebna vrednota omenjene akcije se kaže predvsem v spreminjanju miselnosti občanov, da bi spoznali nujnost čimbolj gospodarnega obnašanja do proizvodnje in potrošnje energetskih virov kot enega izmed osnovnih pogojev za življenje in delo posameznika in celotne družbe. Spoznanje o energetski siro-mašnosti naše republike in s tem pogojeno odvisnostjo našega gospodarskega življenja od uvoza energije, kar vedno bolj obremenjuje našo plačilno bilanco in lahko v določenem trenutku celo ogrozi gospodarsko samostojnost dežele, mora prodreti v zavest vsakega našega občana in se temu ustrezno odražati v vsem njegovem ravnanju z energijo, bodisi doma bodisi na delovnem mestu. Splošno gledano so možnosti za smotrnejšo potrošnjo vseh vrst energije v industriji zlasti očitne v izkoriščanju odpadne toplote, boljši toplotni izolaciji zgradb in ostalih naprav, v uvajanju takšne tehnologije, ki porabi manj energije, v kombinirani proizvodnji tehnološke pare in električne energije in podobno. V javnem prevozu se možnost za smotrnejšo porabo energije kaže predvsem v preusmeritvi množičnega cestnega tovornega prevoza na železnico in osebnega prometa v večjih mestih na javna prevozna sredstva. In kako je na Brestu? Sedanji industrijski obrati so bili v glavnem grajeni še v času poceni energije in je bila smotrna uporaba energije pri tem zanemarjena. Zmanjšana poraba energije bi namreč zahtevala več izdatkov za toplotno izolacijo, dodatne naprave za izkoriščanje odvečne toplote, za regulacijo in podobno. Več pozornosti varčevanju energije je bilo namenjene šele v novejšem obdobju pri gradnji novih proizvodnih prostorov, vendar je to še vedno bistveno premalo, kajti Brest je glede na tehnološko zasnovo proizvodnje sorazmerno velik porabnik energije in goriva. Kljub temu pa lahko rečemo, da so bili prvi ukrepi ugodni, saj se to odraža tudi pri vsakoletni manjši potrošnji goriva, predvsem mazuta. V letu 1979 na primer smo porabili okrog 7100 ton mazuta, leta 1983 pa okrog 6000 ton. Poleg mazuta se za pridobivanje toplotne energije porabi še okrog 3700 ton lesnih ostankov, nastalih pri proizvodnji pohištva. Vzrok še vedno velikim količinam porabljenega goriva je poleg proizvodnje v IVERKI, ki je vezana izključno na mazut, tudi raztresenost energetskih objektov oziroma temeljnih organizacij po občini in pa že kar zavidljiva starost teh postrojenj. Zato o kakšni popolni racionalizaciji pridobivanja oziroma proizvodnje toplotne energije v sedanjih starih kotlarnah ni mogoče govoriti, kajti poleg tega, da so zvečine vsi montirani kotli, z delno izjemo v Cerknici, zelo stari ali pa dotrajani, tudi ni nikjer možnosti za posodobitve glede na njihov nizek izkoristek. V nobeni kotlarni, razen zopet v Cerknici, tudi nimamo merilnih registracijskih naprav, kar ima za posledico, da večkrat niti ne vemo, koliko toplotne energije normalno proizvedemo in koliko bi jo še lahko. Kljub temu, da je bilo že večkrat sproženo vprašanje oziroma potreba po nabavi merilnih registratorjev, pa je še vedno obveljalo mnenje, da merilni instrumenti, ko so tekle razprave o finančnih sredstvih za njihovo nabavo, niso nujno potrebni in da se da tudi brez njih lahko shajati in varčevati z energijo. Za pretežno večino porabnikov tehnološke ali pa tudi ogrevalne toplote vemo njihove zmogljivosti, ki so predvsem poleti mnogo nižje kot pa je zmogljivost posameznega kotla, ki pa zato, ker nima ustreznega nadzora, proizvaja več toplotne energije kot pa jo trenutno potrošnik potrebuje. Tako pride namesto do smotrnega pridobivanja in trošenja do čezmernega razsipavanja energije (izpust odvečne pare v ozračje), do nepotrebne potrošnje goriva (mazut ali lesni ostanki), namesto ga se ga deponira za zimski čas. Vemo, da je v sedanjem energetskem kriznem položaju še kako dobrodošel vsak kilogram goriva. Ker je preskrba s toplotno energijo v vseh temeljnih organizacijah na splošno dokaj kritična glede na zmogljivost samih energetskih postrojenj in glede na založenost s surovinami za kurjenje (večji del lesenih ostankov se v glavnem izkoristi za kasnejšo proizvodnjo), so varčevalni ukrepi za čimbolj smotrno porabo toplotne energije v veljavi že nekaj let. Tako se v vseh temeljnih organizacijah praktično ogreva le najbolj nujne in potrebne proizvodne prostore na še zadovoljive temperature, vse ostale prostore (predvsem skladišča) pa se ogreva delno ali pa sploh ne. Ne bi se spuščal v podrobnosti in našteval vrsto ukrepov za varčevanje z energijo, ki jih po najboljših močeh skušamo izpeljati, vendar so tu tudi ukrepi, ki so vezani na velika finančna vlaganja in katerih ugodni učinek se bo pokazal šele kasneje. Pri tem mislim predvsem na toplotne izolacije objektov, ki so bili v glavnem grajeni še pred energetsko krizo, torej pred letom 1973, na zamenjavo dotrajanih toplovodnih in parnih omrežij in njihovih izolacij in podobno. So pa v ukrepih našteti tudi načini varčevanja, pri katerih praktično ni stroškov, pač pa sta njihov učinek oziroma vrednost odvisna predvsem od dobre volje vsakega posameznika in odgovornih v posameznih delovnih obratih, torej od odnosa ljudi do energije in od spoznanja o naši energetski odvisnosti oziroma si-romašnosti. Naj omenim še, da v Masivi in Žagalnic-i načrtujejo za leto 1984 in 1985 nabavo in postavitev naprav za vračanje še toplega zraka nazaj v proizvodne prostore, torej vsega tistega zraka, ki se ga odsesuje ven z odseso-valnimi napravami. S tem načrtujejo zmanjšanje izgub toplotne energije za okrog 25 do 30 od-stokov. Za kasneje načrtujejo montažo teh naprav tudi po vseh ostalih temeljnih organizacijah, in sicer ob rekonstrukciji odse-sovalnih naprav. Možnosti in načinov varčevanja in gospodarne potrošnje energije je torej precej, od nas vseh zaposlenih pa zavisi, kakšen uspeh oziroma učinek bomo dosegli in ali se bomo sploh obnašali varčevalno. J. Telič Kurjenje z lesnimi odpadki v kotlovnici TOZD Pohištvo Mesec požarne varnosti Vsako leto si v oktobru, ob mesecu požarne varnosti, zastavimo vrsto nalog, ki zajemajo ukrepe požarnega varstva (preventivni pregledi, predavanja, opozorila, plakati in drugo). Ti ukrepi naj bi vplivali na spremembo zavesti občanov, na samozaščitno ravnanje in protipožarno osveščenost vseh ljudi oziroma kolektivov. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da ta proces protipožarnega osveščanja še ni dokončno zaživel, saj se porajajo še vedno številni požari v bližnji in daljnji okolici. Požarna škoda v Jugoslaviji vsako leto presega milijardne vsote, ki bi jih še kako potrebovali pri ureditvi gospodarstva in utrjevanja gospodarske stabilizacije. Vzroki za požare so še vedno največkrat v malomarnosti, neodgovornosti, nezadostni usposobljenosti pri ravnanju z opremo, skratka, v človeškem faktorju. Največ požarov se pojavlja tam, kjer popušča samozaščitna zavest in kjer je malomaren nadzor požarne preventive. Zavedati se moramo, da z etl samo manifestativno akcijo zaV® sti ljudi še ne bomo spremeni*’ temveč le z večletnim sistema skim delom, v katerega bo vklJj1 čeno čimveč uporabnikov zase nega in družbenega premoženj g Mesec požarne varnosti naj traja samo en mesec, ampak n > bo to celoletno prizadevanje z trajnejše preoblikovanje človek ve osebnosti. Tudi akcija naj P°g teka na vseh ravneh, ne sam med gasilci. Tudi sindikat in dr” ge družbenopolitične organizacij naj obravnavajo požarno varm os1 v temeljni organizaciji. vSe zavezuje, da neprestano in vztraj no bijemo boj za boljšo požar*1 varnost. -g Katastrof iz leta 1954 in 1°. na Brestu ne smemo pozabit’ Bosta naj pomnik za mobilna6 jo vseh dejavnikov, ki lab* vplivajo na izboljšanje požar** varnosti in s tem na zagotavlja nje enega izmed vidikov social” varnosti delavcev. jj Na meji zadovoljivega (Nadaljevanje s 3. strani) Krona vseh prizadevanj v poslovanju so seveda izkazani finančni rezultati. Visoka vrednost proizvodnje, sorazmerno dobra prodaja na domačem trgu ter v izvozu ter prizadevanja na vseh ostalih področjih so vplivali na soliden finančni rezultat. Z izgubo ni poslovala nobena temeljna organizacija, poslovanje pa je bilo moteno v POHIŠTVU, kjer ni bilo usmerjenega toliko čistega dohodka, da bi ga lahko razporedili v sklade. Tudi v Prodaji niso ustvarili sredstev za sklade, vendar bo poračun svobodne menjave dela ob koncu leta in del izterjanih spornih terjatev iz preteklega obdobja nadomestil ta izpad čistega dohodka. Celotni prihodek delovne organizacije je dosežen z 82 odstotki glede na letni načrt in je narasel v primerjavi z lanskim enakim obdobjem z indeksom 169. Porabljena sredstva so rasla nekoliko počasneje (80 odstotkov letnega načrta), v primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa kažejo indeks 167. Gibanje vrednosti dohodka je ugodno, ker je letni načrt dosežen že z 90 odstotki, indeks glede na lansko enako obdobje pa je 176. Pogodbene obveznosti in obresti so že presegle načrtovano raven. Obresti od kreditov so že za 20 odstotkov presegle letno načrtovano vrednost, kar je glede na pomanjkanje virov obratnih sredstev in dviganje obrestnih mer tudi pričakovano. Kljub temu pa je čisti dohodek že dosegel 88 odstotkov načrtovanega, oziroma indeks 178 glede na lansko leto. Tudi ostanek či- stega dohodka je večji in slC,„ je že dosežen v višini 101 ® stotka, indeks glede na 1.1983 V je 603. Poslovni sklad je za 0 odstotkov nad letno načrtov® . vrednostjo ter je za 115 odst kov večji kot lanski v enak obdobju. Doseženi rezultati bi bili ugodnejši, če ne bi bila izr^?je' slaba meseca julij in avgust. de na predvidena gibanja Pr® j, vodnje, prodaje doma in v tttJ* . lahko ob koncu leta pričakuj61 še ugodnejši rezultat. OSEBNI DOHODKI V primerjavi z enakim lansk1^ obdobjem so netto osebni do” WUUUDJC111 SU UCtlU U3CU1H v* e ki na zaposlenega v delovni . ganizaciji porasli za 49,5 ka, v primerjavi s povprekN, leta 1983 pa so večji za 44,6 0 stotka. Dvig osebnih dohodkov Sre e. račun povišanja v prvih cih letošnjega leta v absoh znesku 1.500 din na zaposk- ^ sieneg in povišanju v maju za 25 ( 30 odstotkov glede na usP6S®$ poslovanja TOZD ter tudi z®r j j izplačane poslovne uspešnosti ' odstotka na zaposlenega) v J tembru. Nekoliko so k v osebnim dohodkom prisPeV",e tudi nekoliko nižje prisPeV flt stopnje iz osebnih dohodkov so bile v enakem lanskem dobju. Tako je povprečni osebni a gy dek na delavca v delovni 0 ^g. nizaciji za obdobje I.—IX z datki 20.696 dinarjev, brez d°” ^ kov pa 20.373 dinarjev, za ‘.gj 1984 pa je bil načrtovan v vi’ 18.715 dinarjev. V. K«' 8 'Ozimnica« za temeljno organizacijo ŽAGALNICA Razmišljanja naših jubilantov ti se moramo, da delamo zato, da živimo in da bo naše življenje lepše in bogatejše. Alojz OTONIČAR — TOZD POHIŠTVO Običajno se oktobra, ki je Brestov rojstni mesec, srečajo na prijateljskem srečanju vsakoletni jubilanti. Letos je bilo srečanje 30. ok-*°bra. O njem sicer nismo utegnili poročati, smo pa vnaprej pripravili razgovore z nekaj »tridesetletniki«. Seveda ni bil mogoč razgovor z vsemi, saj jih je letos 69, zato smo Se lahko pogovarjali le z nekaterimi, predvsem s takšnimi, ki so vso a*i večino tridesetletne delovne dobe pridobili na Brestu. Osnovna tema razgovora je bila: Brest včeraj in jutri — s posebnim poudarkom na mnenjih, v čem vidijo Brestovo perspektivo, SaJ o tem ob svojih dolgoletnih izkušnjah lahko marsikaj povedo. Razgovore so pripravili: Janez Opeka, Viktor Jerič, Jože Klančar, ■*°ne Obreza, Danica Modic, Franc Truden, Vili Frim in Božo Levec. Ana Nared — tozd jelka .Ana Nared je ena izmed tistih, !l.so si trideset let delovne dobe Pridobili na JELKI. Povedala je: *Na Jelki sem se zaposlila leta 954 v zabojarni, kjer sem delala , 0 leta 1971, nato pa sem nada-,levala z delom v kuhinji. Takratni delovni pogoji so bili iz-v6c*no težki. Prostori so bili sla-o ogrevani. Ni bilo malic. Na-rotSt° viličarjev so bile naše 01te. Iz leta v leto smo se odpovedovali osebnim dohodkom, a smo lahko dograjevali tovariš**3 prostore. Na Jelki smo bili n takrat stabilizacijsko narav-ani. Gradili smo samo iz lastnih sdstev in z udarniškim delom, k Ihosi v kolektivu pa so bili ta-..° dobri, da smo na težave spro-Pozabljali. Volje za delo nam nikoli zmanjkalo, k Aakšna bo perspektiva Jelke in dati'Sna Brestova> ne vem Pove" nto vprašanje ne znajo in dpi odgovoriti niti tisti v a - ci’ .ki se ukvarjajo z načrto-in razvojem. Nekaj pa za S tovo Vem. Ce bomo hoteli, da DJ11 bo v prihodnje bolje, bo ^ trebno mnogo več delati kot se bo k s®dai- Iz samih pravic ne ha Vašega in večjega kosa kru-«]', Vsak delavec bo moral pola h v*’ kai ie naredil in kaj bi v u° ,Yeč in bolje opravil. Tudi ter boPiših medsebojnih odnosih Pri h Pstreznejšem nagrajevanju unih delavcev vidim svetlejšo &I>IUMAN ~ °ZD masiva q AA Pirman združuje delo v d0wU ,že 30 let, kar je dovolj rasta, d°ba, da se kolektiv pri-^ ev k srcu. tova3^1 v Cerknici, kjer je bila začeti v letu 1953 komaj na V aU rasti' večkr'^ls.'b letih na Brestu je po razi;xa .Ib premestitvah na na hiak n,eiaib delih prišel v Mart UgoL^erAe še sedaj. Tudi ngotavi- r 1® še sedaj. Tudi VenrP ^ d°kajšnjo rast tovarr v npa5 ne s takšnim tempom k temu Napredek pa je kiji pu očiten, boi^^tivo Bresta vidi v iz cijp r,nlu tehnologije, moderniza VqZu Pr°izvodnje in večjemu iz hizaciJseb naših temeljnih orga fOzn?MLJAK ~ UZD Masiva sVofA Zemljak je Brestovka o Ijenja a fetnaistega leta in si živ sDloh brez martinske Masivi ne zna predstavljati. Oh aa Vse a Pogovoru so ji misli segali stošn ° .at, ko je tovarno opu-nje hi??^ar: Po njem se je sta-da , hskovito popravljalo. Seve-hadiiAu odrekanj, naporov ot dnevihdelih in udarniški! ka n“ °b nedeljah ni šlo, skrat-n°’ siabš'^ c'ela 80 bili neprimer- ien6]^1^ z veseljem ugotavlja oči-da «p Predek, kar naj bo spodbu-pee Za naprej. holett-Pek^vno Bresta ozirom: Vojn A3 Masiva vidi Ženi v razje tova11110*0^!6 ’n rekonstrukci-Sedai rJ)e’ s čimer smo ravne bosegii 1 Prjčeli. Le s tem borne in kvQviPovečanje produktivnost Poh>-vete dela- ka, s .lka izvoza je prava politi-sm0 iA, nam dolgoletne vezi, k kar j.v vzdrževali že do sedaj hiora ,io°ij koristijo. Seveda p: dohiačeAAniiota ostati tudi na Odn ^ trgu- Važnpijf1 v kolektivu, kar je naj-J 1 Pogoj za doseganje oseb- nega zadovoljstva, pa so bili in morajo ostati še naprej zdravi. Le s tem bomo pri delu uspešnejši. Vinko ŽNIDARŠIČ — skupne dejavnosti Brestovec sem postal pred dobrimi enaintridesetimi leti. Vso tridesetletno delovno dobo, razen sedmih mesecev, sem pridobil v naši delovni organizaciji. Z delom in izobraževanjem ob delu sem z leti napredoval od ključavničarja do tehnologa in naprej do varnostnega inženirja. Vzpon Bresta v preteklih letih je znan. Tudi za njegovo perspektivo nisem zaskrbljen, saj imamo vse osnovne pogoje za dvig proizvodnje pohištva na zavidljivo raven. Bogata surovinska osnova potrebna delovna sredstva, čeprav delno zastarela, kvalificirana ds -lovna sila in skoraj štiridesetletna tradicija v proizvodnji pohištva, vse to so dobrine, ki ne dopuščajo dvomov v njegov priba nji razvoj. Večino tega v preteklosti nismo imeli, pa je Brest nastal in se povzpel v sam vrh jugoslovanske lesne industrije. Časi so resda težki, toda tudi pred leti niso bili ravno rožnati. Slabosti, ki so nas v zadnjih petnajstih letih pahnile s samega vrha v podpovprečje, so po mojem mnenju večji del subjektivne narave in jih lahko r. pravimo v lastni hiši. To so predvsem slaba organizacija dela in poslovanja, neustrezna kadrovska politika ter nenagrajevanje po de -lu in rezultatih dela. Zlasti za 1 nji dve slabosti porajata še druge, saj dobrim delavcem jemljeta voljo do dela, slabi pa ga ne znajo ali nočejo dobro opraviti. Podpiranje podpovprečja in povpreč ja pa ne omogoča nadpovprečnih rezultatov, ki so zlasti v zdajšnjih pogojih gospodarjenja še kako potrebni. Franc MLAKAR — TOZD GABER Brest je vsekakor pognal globoke in močne korenine. Sposoben je kljubovati viharjem, ki jih poraja današnji čas. Pa vendar ne smemo biti do njega preveč brezbrižni. Njegova velika krošnja nam bo nudila varno zavetje le, če bomo vsi v nad dva-tisoččlanskem kolektivu vsak po svojih močeh in sposobnostih nenehno skrbeli za njegovo rast in zdrav razvoj. Kaj je po mojem mnenju v tem času za Brest najbolj pomembno, kaj zagotavlja njegovo prihodnost? — Za vse temeljne organizacije bi morali oblikovati solidne proizvodne programe, ki bi bili estetsko in dohodkovno zanimivi doma in na tujem. — Začeti s postopnim nadomeščanjem že dotrajane in tehnološko zastarele opreme. — Morda najbolj pomembno pa je kadrovsko in organizacijsko področje. Tu in tam je namreč slišati jadikovanje, da smo za odločnejše gospodarske posege kadrovsko prešibki. Najbrž je na tem le del resnice. Bolj verjetno je, da sedanji kader mi vedno ustrezno razporejen, da je organizacijsko in strokovno med seboj premalo povezan, da na samoupravnih in strokovnih organih vse premalo obravnavamo učinke in rezultate dela posameznika na odgovornejšem delovnem mestu. Morda je senca Brestove krošnje včasih prevelika? Anton PIŠEK — TOZD ŽAGALNICA Anton Pišek je bil prvi lesni tehnik v Loški dolini, pred leti postal ob delu inženir lesarstva in sedaj je že drugi mandat direktor temeljne organizacije. »Brest je pred tridesetimi leti prav gotovo predstavljal enega od najpomembnejših nosilcev gospodarskega in družbenega razvoja v občini, pa tudi širše. Bil je med prvimi pobudniki razvijanja in graditve samoupravnih odnosov in si pridobil sloves in priznanja v slovenskem prostoru. Tega mu ne gre oporekati tudi danes, čeprav se sooča s problemi likvidnosti, neprilagodljivosti trgu in visokih cen izdelkov. Objektivno gledano, smo malce zamudili vlak te tržne prilagodljivosti in s tem novih programov. Prihodnost Bresta, seveda boljšo, vidim v tesni povezanosti Brestovih temeljnih organizacij, ki morajo spoštovati sprejete dogovore in organizirane v delovni organizaciji bogatiti družbenost dohodka in povezovanja v reprodukcijsko verigo. V temeljni organizaciji, ki ji gre slabše, je potrebno zastaviti vse sile, sprejeti dobronamerne kritike v smislu boljše organiziranosti in iskanja boljših rešitev ob ustvarjalnem sodelovanju vseh temeljnih organizacij.« Jože JENC — TOZD IVERKA Na Brestu dela že dvaindvajset let. Ko se vrača s spomini v preteklost, ugotavlja, da se je do danes delo precej spremenilo; manj je fizičnega dela, izboljšali so se delovni pogoji, uvedena je družbena prehrana in še kaj. Moti ga le to, da je v delovnem kolektivu čutiti premalo odgovornosti in discipline. Če bi vsak delavec na svojem delovnem mestu svoje delo dobro opravljal, bi bilo boljše za vse, spremenil pa bi se tudi odnos do družbene lastnine. Ker je pri svojem delu dosleden, tudi sam opozarja na pomanjkljivosti, ki jih opazi. Misli, da bi se moral spremeniti tudi odnos mladih delavcev do starejših in jim priznavati njihov delež pri razvoju Bresta. Ugotavlja tudi, da so sedanje plače majhne v primerjavi z naraščajočimi cenami in stroški. Za prihodnje si želi, da bi se delalo bolje, da bi bila prodaja kar najboljša, da bi hitreje posodabljali dotrajano opremo, da bi pravočasno vzdrževali stroje in zagotavljali rezervne dele, da bi se spremenili odnosi med delavci, ki niso več tako tovariški kot včasih. Olga KERN — TOZD POHIŠTVO Naš kolektiv je dovolj strokoven in med delavci je dovolj delovne vneme, da dosežemo zadovoljive gospodarske rezultate. Potrebno je le izdelati ustrezen proizvodni program. Se več naše proizvodnje moramo usmerjati v izvoz. Poiskati moramo vse notranje rezerve, da bi tako proizvajali več in ceneje in dosegli večjo prodajo tudi na domačem trgu. Strokovne službe si bodo morale še bolj kot do sedaj prizadevati za oskrbovanje tovarne s sprejemljivimi materiali. Naša perspektiva je v delu in seveda vzporedno s tem v stimulativnej-šem nagrajevanju. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na izobraževanje ob delu in za delo, kajti veliko mladih delavcev prihaja na delo v TOZD, zato jih moramo čimprej usposobiti, da bodo hitreje kot do sedaj uporabni za strokovna opravila. Vodstveni delavci in vsi, ki imajo večjo odgovornost za uspešno poslovanje, morajo bolj kot do sedaj vzbujati med delavci občutek za gospodarjenje. Zaveda- Perspektivo Bresta v tem težkem gospodarskem položaju vidim predvsem v tem, da se ves kolektiv opre na lastne sile ter da tiste nerešene težave, ki so se pojavile v zadnjem času začnemo dosledneje odpravljati. To ga so: — Odpraviti psihozo nezaupanja do vodilnih in vodstvenih kadrov v delovni organizaciji in v TOZD. To nezaupanje se čuti pri sprejemanju raznih samoupravnih aktov. — Pogumnejše posodabljanje zastarele tehnologije, ki je bila do sedaj zapostavljena. — Večje sodelovanje med TOZD pri delitvi programov in večje kooperacijsko sodelovanje. — Dopolniti nagrajevanje po delu, posebno glede na kvaliteto in količino dela, ne pa na naziv delovnega mesta. — Spodbujati inovativno dejavnost, ki naj bo množična. — Bolj sistematično raziskovati tržišča in se hitreje prilagajati z novimi programi. — Zmanjšati oziroma odpraviti neproduktivna režijska dela z boljšo organizacijo poslovanja. — V delovne navade nam mora priti čut za odgovorno opravljanje dela, večje izkoriščanje delovnega časa in zmanjševanje materialnih stroškov. Jože Škerlj — TOZD POHIŠTVO Brestovo prihodnost vidim le v delu in v ustreznih proizvodnih programih. Starejši delavci se spominjamo, da smo v preteklosti imeli že večkrat težke čase, pa smo jih vselej prebrodili. Zavedam se, da je v sedanjem obdobju položaj težavnejši, saj ima širši obseg, ki zajema tudi ostale panoge industrije. Zato menim, da moramo vsi in na vseh ravneh odgovorno in strokovno reševati težave, ki nas pestijo. Da bomo sposobni ustrezne programe dolgoročno načrtovati, pa je nujno potrebno organizirati močno razvojno službo. Ker je naša oprema zastarela, stagnira tudi vsa ostala tehnologija. Zdi se mi, da smo v preteklosti le preveč gradili in premalo skrbeli za posodobitev strojev in delovnih naprav. Včasih so trumoma prihajale k nam na ogled strokovne ekskurzije. Zakaj? Zato, ker so imele kaj videti. Bili smo na vrhu moderne industrije, danes pa temu ni tako. Najbrž smo zaradi zastarele tehnologije na trgu dragi, po drugi strani pa lahko že postavimo vprašanje kvalitete in dose-(Konec na 6. strani) LETOŠNJI JUBILANTI 10 let Mineralka 1 Masiva 14 Pohištvo 31 Iverka 3 Žagalnica 2 Gaber 5 Jelka 1 Tapetništvo 2 Prodaja 7 Skupne dejavnosti 3 SKUPAJ: 69 20 let 30 let Skupaj 1 3 5 9 10 33 41 7 79 2 11 16 8 1 11 6 1 12 n 3 15 5 5 12 8 12 27 6 3 12 97 56 222 Jesen na Cerkniškem jezeru Srečanje Transport-Brest Preden preidem na zapis o prijateljskem in športnem srečanju predstavnikov Bresta in Transporta, ki je bilo 28. septembra v Cerknici, naj najprej osvetlim korenine tega sodelovanja. Začetki segajo v leto 1980. Brest je del svojih dotedanjih skladiščnih prostorov preuredil v salon in tako ostal pravzaprav brez skladišča. Kljub intenzivnemu iskanju smo se znašli v položaju, ko je bil edini izhod izgradnja lastnega novega skladišča. Prav takrat se je pokazala možnost za najem skladiščnih prostorov v Železnikih, (blizu Beograda), last delovne organizacije Transport. S tem je bilo začasno rešeno vprašanje skladišča in omogočeno nemoteno poslovanje. Postopoma se je obseg sodelovanja večal. Kasneje se je Brestov skladiščni prostor preselil v moderno skladišče v Voždovcu, kjer ima delovna organizacija Transport tudi svoj sedež. Poleg skladiščenja nam opravljajo tudi vse transportne storitve v večjem delu Srbije. Ker ima ta delovna organizacija svoje enote tudi v Sarajevu in Zagrebu, smo sčasoma uredili sodelovanje tudi na teh območjih. V celotnem seštevku je obseg sodelovanja precej velik, saj opravljajo kar tretjino cestnih prevozov našega pohištva. V letu 1983 se je pokazalo zanimanje, da se dobro poslovno sodelovanje razširi tudi na druga področja in s tem še poglobi medsebojne vezi. V skupnem dokumentu smo zapisali, naj bi bilo to sodelovanje na poslovnem, športnem in kulturnem področju. Tako bi trdnejše medsebojne vezi ustvarjali delavci obeh kolektivov in ne le posamezniki, odgovorni za poslovni del sodelovanja. Prav takšno srečanje je bilo letos v Cerknici. Gostje so si poleg znamenitosti Postojne in Predjame ogledali Cerkniško jezero in seveda Cerknico, v katero se bodo še vračali. Športne ekipe so se pomerile v malem nogometu, odbojki, streljanju in šahu. Zmagovalec, ki je bil tokrat Brest, končno niti ni pomemben, saj je namen srečanja predvsem poglabljanje prijateljstva in sodelovanja. V prihodnje želi Brest svojo dejavnost v Beogradu še razširiti, kar bo s pomočjo vodstva Transporta in vodstva občine Voždo-vac gotovo tudi dosegel. V teku so dogovori, da bi skupaj s Transportom odprli nov salon v Voždovcu, ki je nov, industrijski del Beograda, občina Voždovac pa je tudi med gospodarsko najmočnejšimi s svojimi dvesto tisoč prebivalci. Gotovo je v interesu obeh kolektivov, da se zastavljeni načrti izpolnijo, posli pa odvijajo kar najbolj zadovoljivo in nemoteno. V.Šega Nesprejemljivo in nerazumljivo je, da v trenutku, ko vsi najodločilnejši dejavniki družbe razglašajo politiko razbremenitve, stroški davkov in prispevkov na enoto proizvoda rastejo hitreje kot proizvajalčeve cene in hitreje kot tečaj dolarja. Gospodarska politika in zadolženi za finance pa na to sproti in hitro reagirajo s predlogi za znižanje predpisanih stopenj. Očitno se glede tega obnašajo manj odgovorno in zavestno, kot pa delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ko delijo svoje zaslužene osebne dohodke. Namesto tega spet slišimo zahteve, da mora proračun države za leto 1985 bili realno na ravni leta 1984 — torej niti za dinar manjši. Zato bi tudi o teh vprašanjih morali vi, delavci, odločneje spregovoriti, ko bodo pred vas prihajali s predlogi o davkih in prispevkih za leto 1985. To naj bo vsebina vaših zborov, sindikalnih skupin, sklepanja o planu in bilancah. Marjan Orožen ob našem občinskem prazniku Razmišljanja naših jubilantov (Nadaljevanje s 5. strani) ženega slovesa. Ne vem, morda je, s strokovnega stališča gledano, že kaj zamujenega ... Viktor KERN — TOZD PRODAJA Kar nekako težko se je odločil za pogovor. Pravi, da mnogo raje poprime za delo, ki ga je še posebej sedaj, ko se bliža beograjski salon pohištva, več kot dovolj. Z Brestom je povezan že od leta 1956, ko se je kot konstruktor zaposlil v pripravi dela v cerkniški tovarni LIP. Kasneje je delal kot planer, pa v prodaji, sedaj pa dela pri organiziranju in aranžiran ju sejmov. »Ko se ozrem nazaj, je trideset delavnih let kar prehitro minilo. Predvsem opažam, da naši izdelki niso več med vodilnimi ne po oblikovni ne po kakovostni plati, kar so nekdaj vsekakor bili. Včasih so se ostali proizvajalci na Brestu učili, kako kakovostno delati in uporabljati nove materiale. Iskanju boljših, novih proizvodnih rešitev bi morali posvetiti več pozornosti, saj se z njihovo kakovostjo^ uveljavljata na trgu tudi naše delo in ime. V zadnjem času temu področju posvečamo več pozornosti. Pri delu pogrešam več pravega sodelovanja in odgovornosti nam tudi manjka. Pa v domače strokovne kadre večkrat premalo zaupamo« pravi, ko razmišlja o preteklem in sedanjem trenutku Bresta. V siecr kratkem, a vsebinsko za- okroženem pogovoru, se je dotaknil še več zanimivih tem, vendar pa se je vseskozi vračal na svoje sedanje delovno področje, ki ga je tudi najbolj prevzelo. Zaželimo mu še mnogo zadovoljstva pri njegovem prihodnjem delu, Nada LOVKO — TOZD POHIŠTVO V Brestu vidimo delavci tudi prihodnjo socialno varnost, saj je naše podjetje gospodarsko že tako močno, da ga današnje težke razmere ne morejo kritično ogroziti. Po drugi strani pa menim, da se bodo sedanji težki časi obrnili na bolje. Seveda pa se moramo vsi zavedati, da bomo uspešni le, če bomo svoje delo opravljali z vso odgovornostjo. V zgodovini Bresta smo že imeli obdobja, ki so od delavcev zahtevala večje napore, pa smo jih zmogli in uspešno prebrodili. Zato zaupam v lastne sile tudi sedaj, pa tudi v prizadevanja naše. družbene skupnosti. Tovarno je treba oskrbeti z delom in z ustreznimi proizvodnimi programi, pa ne bo vprašanje obsega dela. Sedaj se večkrat srečujemo z motnjami pri organiziranju dela v proizvodnji. Če imamo delavci v proizvodnji dovolj sprotnega dela, je storilnost veliko večja. Če bomo hoteli ustvariti še boljše medsebojne odnose, pa bomo morali odpraviti pomanjkljivosti, ki so pri nagrajevanju po delu. Z razširjene seje konference sindikata Bresta Sindikat o neuspelem referendumu 12. oktobra je bila razširjena seja konference sindikata Bresta. Osrednja tema je bila obravnava izida referenduma, ob čemer naj bi ugotovili dejansko stanje in razpoloženje v kolektivu ter poiskali dejanske vzroke za neuspeh. Iz poročil, ki so bila izdelana v tistih temeljnih organizacijah, kjer referendum ni uspel in iz razprave, ki je bila dokaj obsežna, je mogoče povzeti naslednje ugotovitve in stališča: ODPRTJE 41. STANOVANJSKEGA BLOKA V CERKNICI V okviru letošnjih praznovanj občinskega praznika je bil 18. oktobra slovesno odprt 41. stanovanjski blok v Cerknici. S tem je bil dokončan eden izmed zadnjih večjih objektov v naši občini, za katere smo (se odločili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985. Ob tem lahko ugotavljamo, da smo kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ki se seveda odražajo tudi na stanovanjskem področju, do sedaj v tem srednjeročnem obdobju dokaj dobro uresničili načrtovano gradnjo in s tem pokrili večji del potreb po stanovanjih. V štirih letih tega srednjeročnega obdobja je bilo od načrtovanih 208 družbenih stanovanj do sedaj zgrajenih 172 stanovanj. Tako imamo skoraj v celoti pokrite potrebe po družbenih stanovanjih v vseh področjih naše občine. Pri gradnji tega stanovanjskega objekta smo se poskušali kar najbolje približati novemu konceptu gradnje, se pravi družbeno usmerjene gradnje. Pri tem naj bi prišla do polne veljave vloga vseh dejavnikov, ki morajo sodelovati v taki gradnji. — Predlogi, o katerih so delavci glasovali na referendumu (vprašanja razširjene reprodukcije, minulega dela in sprememba lestvice za nagrajevanje inovacij) sicer niso bili sprejeti kar v treh TOZD (Iverlca, Jelka, Mi-neralka); toda poudariti je treba, da skupni rezultati za celotno delovno organizacijo kažejo, da se je »ZA« predlagane spremembe izrekla večina oziroma skoraj 60 odstotkov vseh delavcev Bresta. V tem objektu je veliko stanovanj, za katere je sredstva združila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev. Zato je bila tudi izbira prostora za izgradnjo tega objekta precej povezana s tem, da bi upokojenci imeli stanovanja na takem mestu, kjer bi čim laže uresničevali oziroma zadovoljevali svoje interese in potrebe. Poleg skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so za ta objekt združila sredstva še naša delovna organizacija, in sicer za dvanajst stanovanj, samoupravna stanovanjska skupnost, osnovna šola Notranjski odred Cerknica, delovna organizacija Gradišče in Perutninski kombinat Pivka TOZD LKP Cerknica. Upokojenci so v tem objektu dobili tudi potrebne skupne prostore, ki jih bodo uporabljali za reševanje svojih vprašanj. Poleg objekta je zgrajeno tudi balinišče, kjer se bodo lahko zlasti upokojenci rekreirali oziroma izrabljali svoj prosti čas. Vsekakor pa ne bi smeli misliti, da je ta objekt nekakšen dom upokojencev, saj je v njem v primerjavi z drugimi le nekoliko več stanovanj, v katerih bodo stanovali upokojenci, ki niso uspeli drugače rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. A. Perčič — Priprave na referendum s° bile dokaj temeljite. Odločitev delavskega sveta o razpisu retf renduma je temeljila na poprejS' nji obravnavi v vodstvih družbe-nepolitičnih organizacij (na raZ' širjeni konferenci sindikata). — Vse tri predlagane spremen)' be so bile nato obravnavane več' krat in zelo na široko (zbori de-lavcev, sindikalne skupine), obrazložitve so bile posredovane tudi z gradivi, v Obzorniku in In' formatorju. V razpravah na predloge ni bilo nobenih pr1' pomb. Predmet referenduma torej °e more biti razlog za neuspeh. — Večkrat doslej in tudi tokrat so bili omenjeni nekater* pobudniki negativnega delovanj3 v TOZD (to so predvsem nekateri delavci, ki niso materialno odvisni od dela v tovarni), v svojih delovnih okoljih pa s kriti' zerstvom povzročajo slabo razp°' loženje. Njihov odnos bi mora11 temeljiteje obravnavati v sindikalnih vrstah ter v drugih DPU in samoupravnih organih. — Slabemu razpoloženju v kolektivu botrujejo nizki osebni dohodki in težke gospodarske razmere v družbi (padanje standarda, inflacija). — Tudi v organih družbenopO' litičnih organizacij je prema* ^ dejavnosti in preveč lažne sol^ darnosti. Subjektivne napake 53 mo naštevamo, nismo pa spos°d_ ni neposredno pokazati na P°sa meznike, katerih delo ocenjujem za neustrezno. — V razpravi se je pogosto P?' javljal izraz »nezaupanje«, ki lahko vezano na posamezne P°_ slovne odločitve (na primer vozni posli in drugo); na v, , stva družbenopolitičnih organiz3' cij, na vodilne delavce, na n dosledno izvajanje sklepov saITir) upravnih organov (sistem sedaj bistveno odstopa od oblik ’ sprejete z referendumom) do 3 zaupanja v širše družbene od1 čitve, kar kaže posebej anahz rati. — Kadrovski politiki bi mor3*! posvetiti več pozornosti (od 3 slednejše ureditve medsebojm odnosov in discipline do vPfa®a-nja štipendiranja in izobražen nja in še kaj). Vsa ta stališča sindikalne k°nv ference naj bi obravnavali ^ družbenopolitičnih organizacij po TOZD in v Skupnih dejavn^ stih in naj bodo osnova skiePr za sanacijo ugotovljenih razm v posameznih delovnih okoljih ,, S. Drobh1 Slovesnost ob novem stanovanjskem bloku Lepa pridobitev Proizvodnja in računalnik projekt novega sistema vodenja proizvodnje v GABRU Že leta 1979 je bil prvič pripravljen projekt o načrtovanju in vodenju proizvodnje prek računalnika. Zaradi najrazličnejših vzrokov Pa do letos za izpeljavo omenjenega projekta ni bilo ničesar napravljenega. V začetku letošnjega leta je bila imenovana delovna skupina za izdelavo projekta, ki je že pripravila nekaj delov tega projekta in ga poskusno uvedla v proizvodnjo. Pri raziskovanju sistema za vodenje proizvodnje smo želeli doseči kar najbolj učinkovito Proizvodnjo in poslovanje s tem, da ne spreminjamo dosedanje 0rganizacije prodaje in nabave. Pri tem pa ne mislim, da sta Prodaja in nabava idealno organizirani. Raziskovanja doma in v tujini govore, da bo tako zastavljeni sistem pripeljal temeljno oziroma delovno organizacijo v zadovoljive]ši gospodarski položaj in delavcem na osnovi rezultatov dela in poslovanja zagotovil višje osebne dohodke. Ko pregledujemo možnosti za Uporabo novega sistema vodenja Proizvodnega procesa, ugotovimo, da imamo v naši temeljni organizaciji sedaj tradicionalni si-ftem, da pa so možnosti za kibernetski sistem z računalniško °bdelavo podatkov. To naj bo Prehodni sistem upravljanja vse do tistega trenutka, ko bomo zamujali staro tehnološko opremo z novo. Tedaj pa lahko preidemo na_ kibernetski sistem z računalniško obdelavo podatkov in računalniškim vodenjem celotnega Proizvodnega procesa. Ta oblika sistema že postavlja Zahteve ha najvišji ravni, bodisi Organizacijsko programski, bodisi 'nvesticijski. Če tak projekt pogledamo vrednostno, ugotovimo, du bi naša temeljna organizacija Potrebovala 30 do 35 milijard starih dinarjev, s tem da bo po-reben tudi novi računalnik z očjimi zmogljivostmi. Oglejmo si značilnosti doseda-lega sistema in kibernetskega tsterna z računalniško obdelavo Podatkov. tedanji sistem: Tradicionalna oblika sistema so Fedpisi o vodenju proizvodnje n Poslovanja brez uporabe sojenega znanja o organizirano-njL .Za ta sistem je značilno, da j lzPeljane standardizacije proti Programa, dosti je ne- Vršene proizvodnje, časi na po-j izdelka skozi proizvodnjo so iza i1’ vellke so zaloge gotovih nn t tehnološka organizira- nj' (Priprava dela, kontrola kva-jnete> vzdrževanje vseh naprav si , načrtovanje proizvodnje) je m °a ’ ?at° so finančni rezultati gut3jmeji rentabilnosti ali v iz- di?r°iZV°dni program ni standar-dp]llan’ sai kuhinjsko pohištvo nj lr?o na montažni in demontaž-tud^1Stem’ P°leS tega pa delamo Čilu ^ru®e Proizvode po naro- en^lovni nalog v proizvodnji je po K VS? leto, ostale pa delimo mo garnlturah oziroma za opre-da ?®jekta ali za izvoz. Od vho-en h i izb°da iz proizvodnje je ne .vi nalog. To ne daje točna r,1 j ? Porabi materiala glede Predpisane normative. Obdelava podatkov gre prek računalnika, vendar se zaradi slabe kontrole nad poslovanjem večina podatkov vodi tudi ročno. Lahko tudi ugotovimo, da imamo za gotove izdelke velika skladišča. Ta skladišča odpiramo tudi po različnih mestih, kar dodatno povečuje zaloge. Veliko je tudi skladišče polizdelkov, ki prav tako povečuje končne zaloge. V obeh skladiščih je zelo malo možnosti za kompletiranje izdelkov oziroma polizdelkov. Tudi tehnološka priprava dela ne odigra svoje vloge. Proizvodnja ni •usklajena, saj je terminiranje na ravni inštruktorja oziroma vodje proizvodnje. Nekaj podobnega pa se dogaja s kontrolo kvalitete. Organizacija vzdrževanja je slaba; do sedaj je brez kakršne koli dokumentacije, vendar z dokaj velikim številom vzdrževalcev vseh vrst. Zaradi takšne organizacije je ciklus proizvodnje dolg od enega do dvanajst tednov. Primerjalno pa ta sistem zahteva najvišje obresti na obratna sredstva. Zato smo že večkrat poslovali z izgubo in prešli v sanacijske programe ter zanje vpisovali zahteve, da preidemo na kibernetski sistem z računalniško obdelavo podatkov. Predvideni sistem: Preden v celoti preidemo na novi sistem, moramo pretehtati proizvodni program, kot to narekujejo sodobne metode. Zaradi tega sistema tudi oblikujemo novo družino kuhinj, ki bodo de-montažne; to bo proizvodni program za domači trg in za izvoz. Kaj je značilno za predvideni sistem vodenja proizvodnje? Proizvodnja je možna za dva različna korpusa glede na površinsko obdelavo, s tem da imamo v proizvodnji 5 do 10 tipov kuhinjskega pohištva ob menjavanju vrat. V proizvodnji moramo imeti dva delovna naloga; eden je za polizdelek do vmesnega skladišča, drugi pa je usmerjen s predaj nicami, zaključnicami oziroma naročili, upoštevajoč zalogo v skladišču gotovih izdelkov. Količina gotovih izdelkov je minimalna in samo za kompletiranje oddaje. To pomeni, da morajo biti tisti izdelki, ki se slabo prodajajo, na zalogi za dokompletiranj e oddaje. Vsa dokumentacija se v takem primeru izpiše prek računalnika. Skladišče gotovih izdelkov je majhno, uporabljamo ga samo za kompletiranje oddaje in izdelkov, ki so redkeje iskani. Seveda pa klasični tehnološki proces zahteva čim več linij, s tem da je tudi krojenje prek računalnika. Strojna obdelava se še vedno konča z vrtanjem lukenj; ti polizdelki gredo v predmontažo, lah- ko pa neposredno v skladišče polizdelkov. V montaži so tekoči trakovi, ki omogočajo poleg velikih tudi majhne serije, vključno s tem, da se lahko izdeluje po nekaj kosov posameznega izdelka. Polizdelki potujejo skozi linijo za mozničenje in skozi druge stroje in naprave, da se na njih opravijo predmontažna dela. Tehnološka priprava dela in planska služba vodita proizvodnjo prek računalnika. Tehnološka dokumentacija z vsemi lansirnimi plani se izpiše prek računalnika. Opravimo tudi operativno terminiranje, pri čemer opredelimo čas oddiha, in sicer se proizvodnja prekine dvakrat po 10 minut tako, da se dela ne ustavi in linije oskrbimo z dopolnilnimi delavci. Kontrola kvalitete je statistična. Organizacija vzdrževanja je strokovno oblikovana na višji ravni z majhnim številom vzdrževalcev in deluje s pomočjo računalnika. Pretočni časi v strojnem oddelku do skladišča polizdelkov trajajo največ dva ali tri dni. V montaži je možno kompletiranje v nekaj urah oziroma najkasneje v enem dnevu. Zaradi tega so tudi stroški kapitala lahko programirani in zelo ugodni. Za vpeljavo takega sistema je potrebna investicija v predmon-taži, ki jo je potrebno premakniti pred skladišče polizdelkov in jo strojno opremiti. Vse to bo trajalo najmanj dve do tri leta, predno bo sistem brezhibno deloval in se bomo tudi primerno tehnološko opremili. Zaradi tega se v sedanji obliki sistema, ki je predhodna, pojavlja več režijskih delavcev, ker enostavno čez noč ne obvladaš računalniškega tehnološkega poslovanja, kljub temu, da operativno izvajanje ni nič posebnega. Zato se trenutno tudi povečujejo dela in naloge na omenjenih področjih za čim boljše spoznavanje sistema, ki nam mora prinesti boljše in uspešnejše poslovanje. Ostaja pa nam veliko upanje za naprej, da vsaj do leta 1995 vpeljemo kibernetski sistem z računalniško obdelavo podatkov in računalniškim krmiljenjem celotnega proizvodnega procesa. Omenjeni sistem ni pomemben samo za našo temeljno organizacijo, ampak za celotno delovno organizacijo, če hočemo še naprej rentabilno poslovati. I. Gornik Pravnik odgovarja Vprašanje: V samoupravnem sporazumu o delovnih razmerjih imamo opredeljene primere, v katerih ima delavec pravico do izredne odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka. Ali se v primeru, ko delavec sklepa zakonsko zvezo in ima pravico do izredne odsotnosti z dela v trajanju treh delovnih dni se istočasno tudi seli v drugo stanovanje, izključuje pravica delavca do izredne odsotnosti z dela zaradi selitve v trajanju enega delovnega dne? Odgovor: V samoupravnem sporazumu o delovnih razmerjih nimamo opredeljeno, da se pravica do izredne odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka v posameznih primerih med seboj izključuje. Tako ima lahko delavec, ki sklepa zakonsko zvezo in se istočasno seli v drugo - stanovanje, pravico do izredne odsotnosti z dela v trajanju treh delovnih dni za sklenitev zakonske zveze in en delovni dan za selitev v drugo stanovanje. Pri izvajanju določil glede pravice do izredne odsotnosti z dela morajo pristojne osebe paziti, da taka skupna odsotnost letno ne preseže sedem delovnih dni in da se ta odsotnost izrabi v neposredni časovni zvezi z dogodkom, ki jo opravičuje. ihanr-- ve.Bkim težavam pri nabavi letošnja ozimnica doteka le z Js,nn zamudami Na oktobrski razprodaji opuščenih programov smo iztržili 600 do 700 milijonov dinarjev. Obisk je bil zadovoljiv Iverke in formaldehid Že nekaj let zasledujemo v tuji literaturi članke v zvezi z oddajanjem formaldehida iz ivernih plošč. Leta 1980 je zahodnonem-ški komite za enotna tehnična gradbena določila (ETB — Ein-heitliche Technische Baubestim-mung) izdal »Smernice o uporabi ivernih plošč glede izogibanja nedopustnim koncentracijam formaldehida v prostorskem zraku«. Po teh smernicah se iverne plošče klasificirajo v tri razrede glede na vsebnost formaldehida v ivernih ploščah oziroma vsebnost prostega formaldehida v zraku, ki izhaja iz ivernih plošč. Prve so perforatorske vrednosti, ki so izražene v miligramih formaldehida na 100 gramov atro plošče, druge pa so emisijske vrednosti in so izražene v kubičnih centimetrih formaldehida v enem kubičnem metru zraka (PPm). vajo odgovore v zvezi s klasifikacijo naših ivernih plošč in pohištva glede na oddajanje formaldehida. V zahodnih deželah že sprejemajo zakone in norme, ki natančno predpisujejo zahteve in kvalitete v zvezi s tem, njim pa morajo ustrezati tudi naši izdelki, če jih hočemo prodati na ta tržišča. Na Brestu smo v sodelovanju z našim glavnim dobaviteljem lepila INA Nafta Lendava in Biotehniško fakulteto že leta 1982 naredili prve industrijske poskuse za plošče razreda E 2. Zdaj te plošče normalno izdelujemo in je praktično vsa proizvodnja v tej kvaliteti. Proizvajalec lepil nam za konec leta oziroma za začetek prihodnjega leta obljublja tudi industrijske poskuse za razred E 1. Izdelava teh plošč pa predstav- razred perforatorske vrednosti emisijske vrednosti E 1 E 2 E 3 manj kot 10 mg/100 g atro plošče 10—30 30—60 manj kot 0,1 ppm 0,1—1,0 ppm 1,0—2,3 ppm V gradbeništvu se mora po teh smernicah uporabljati iverne plošče razreda El, za pohištvo pa so lahko E 2 plošče, seveda primerno obložene (debelina in vrsta furnirja, količina in vrsta laka, folije in podobno) tako, da se doseže emisijski razred El. Ta vprašanja pa so za Brest zelo pomembna, in sicer kot za proizvajalca ivernih plošč in kot za izvoznika pohištva in plošč. Kupci na zahodu pri nas in naših izvoznikih kot so Slovenijales, Lesnina in Exportdrvo že zahte- Ija veliko večje tehnično in ekonomsko vprašanje, in sicer ne samo za nas, ampak tudi za ostale svetovne proizvajalce plošč. Za izdelovanje ivernih plošč razreda E1 se namreč zaradi daljših časov stiskanja bistveno zmanjša zmogljivost proizvodnje. Brest kot proizvajalec ivernih plošč torej že dalj časa sodeluje pri reševanju teh vprašanj, zdaj pa bo potrebno nekaj narediti tudi pri sami proizvodnji pohištva. A. Kogej Usposabljanje za narodno zaščito V občini Cerknica je bil po krajevnih skupnostih v dneh od 3. do 6. oktobra organiziran seminar' za usposabljanje načelnikov narodne zaščite in njihovih namestnikov. Da bi vsak posameznik bolje razumel in se spoznal z nalogami narodne zaščite, sem se odločil, da opozorim na nekatere obravnave na seminarju. Vsaka krajevna skupnost organizira narodno zaščito za opravljanje varnostnih in obrambnih nalog na svojem območju in za zavarovanje komunalnih, prometnih in drugih objektov tam, kjer niso stalno prisotni delavci. Krajevna skupnost organizira NZ skupno z manjšimi TOZD, OZD in DS oziroma delavci delovnih enot in obratov, ki imajo sedež, delovišče ali poslovne prostore na območju krajevne skupnosti. TOZD organizira NZ v skladu z oceno ogroženosti objektov, naprav, pogojev dela, proizvodnega procesa in družbenega premoženja, s katerimi upravlja. Če je več OZD in DS na isti lokaciji ali v isti zgradbi lahko organizirajo skupno delovanje NZ na ravni organizacije združenega dela. Aktiviranje NZ je odločitev, da se delovni ljudje in občani za opravljanje določenih nalog pokličejo v skladu z načrtom in nastalimi razmerami. Aktivira se tolikšen del narodne zaščite, kolikor je potrebno. NZ lahko aktivira komite za SLO in DSZ. Aktiviranje pa mu lahko predlagajo izvršni svet občine, organ za notranje zadeve, štab za CZ, v vojni pa tudi štab za teritorialno obrambo. Sklep o aktiviranju NZ lahko sprejme tudi komite za SLO in DSZ SR Slovenije, pokrajinski ali občinski komite za SLO in DSZ. Narodna zaščita se skliče na krajevno običajen način, kar mora biti zapisano v načrtu. Skliče se lahko z ustnim, pismenim, te-lefoničnim obveščanjem ali z dogovorjenim zračnim ali drugim znakom. V času neposredne vojne nevarnosti pa se kličejo pripadniki NZ v skladu z obrambnim načrtom. J. Klančar brestov obzornik lasilo delovne organizacije (Iz številke 85 — 31. oktober 1974) bližno tretjina. Ostalo je treba ali izvoziti ali prodati v ostalih republikah. OB UVAJANJU WORK-FACTORJA Znano je, da smo se na Brestu po dolgotrajni in vsestranski obravnavi lani odločili, da za normiranje osvojimo WORK-FACTOR metodo. Kakšne prednosti ima in kaj je Work-Factor metoda sploh, smo že večkrat pisali v našem glasilu. Kljub temu verjetno ne bo odveč, če znova povemo, da je to metoda, ki omogoča vnaprej določati čase — normative. Na osnovi študije gibov so strokovnjaki izoblikovali standarde za osnovne gibe, ki se uporabljajo pri vsaki človeški aktivnosti, razen pri kreativnem delu. Na osnovi analize dela lahko za vsako delo vnaprej določimo čas, ki je za to potreben. Delo s to metodo torej lahko merimo, zato je tudi količina dela odmerjena pravilneje in pravičneje. PREBIVALSTVU OBČINE CERKNICA Ob uspešni vaji »Jesen 74« čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so v njej kakorkoli sodelovali in po svojih močeh prispevali k njenemu uspehu. Nedvomno je vaja pokazala, da so naši občani pripravljeni zavestno braniti naše revolucionarne pridobitve in na najbolj humanih temeljih zgrajene samoupravne odnose, braniti našo samostojno pot v graditve nove družbe. Vaja je pokazala tudi veliko pripravljenost naših oboroženih enot, predvsem pa uspešnost in učinkovitost koncepta splošnega ljudskega odpora. Prav ta vaja je pokazala veliko enotnost vsega prebivalstva v boju za samostojnost in za ohranitev vsega, kar smo v našem dosedanjem revolucionarnem razvoju zgradili. Prav zato smo prepričani, da bomo prav tako enotni v naših sedanjih prizadevanjih za čimbolj humane človeške odnose, za čim boljše gospodarske rezultate, za nove delovne zmage. Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Cerknica PLAN ZA PRIHODNJE LETO V IZDELAVI Na podlagi sprejete planske metodologije za izdelavo plana za leto 1975 so strokovne službe pripravile prvi osnutek plana proizvodnje in prodaje. O tem osnutku je tekla razprava na strokovnih posvetih, tako da nam preostane izdelava predloga plana za razpravo na zborih delavcev po temeljnih organizacijah. Prav gotovo bodo posamezne postavke v planu med razpravo in sprejemanjem doživele določene popravke, vendar menimo, da je potrebno delavce sproti informirati. POTROŠNIŠKI KREDITI — SPODBUDA PRODAJE Obdobje konjunkture, s katero si je potrošnik ob močnih inflacijskih gibanjih in zamrznjenih cenah iskal prostor pod soncem, je za nami. Resda je inflacija ostala, »zamrznjene cene« tudi, končno, tudi potrošnik je ostal, le konjunktura je izginila. V dobršni meri je izginila tudi za prodajo pohištva. Problemi plasmaja so se začeli zaostrovati. Proizvodnja pohištva naglo narašča. To je razumljivo, saj ob zamrznjenih cenah edino produktivnost in največja racionalizacija uspešno kljubujeta dvigu cen surovin in reprodukcijskih materialov. Od vsega pohištva, ki ga prodajo slovenska podjetja na domačem trgu, odpade na Slovenijo pri- PROIZVODNJA JE STEKLA Prvim začetnim korakom pri osvajanju proizvodnje različnih izdelkov iz polyuretanskih mas je botrovalo spoznanje, da je na Brestu potrebno, da se poleg ustaljene proizvodnje pohištvenih izdelkov osvoji še nova tehnologija, ki ne bi temeljila na lesu kot osnovni surovini, da pa bi vseeno služila lesno predelovalni ali kaki drugi industrijski panogi. NOVA RESTAVRACIJA V TLI STARI TRG V nekdanji zgradbi zabojarne smo preuredili prostore za novo delavsko restavracijo. Tako bo v bližnji prihodnosti začela obratovati tudi pri nas lepo urejena in prostorna restavracija. Delavska restavracija ima trenutno 228 abonentov in se v sedanjih pogojih vrstimo na malico v treh izmenah. V novih prostorih pa bo lahko malicalo 160 delavcev hkrati. SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Predsednik komisije za dodeljevanje »priznanj 19. oktober«, posebnih priznanj, ki jih podeljuje občinska skupščina ob svojem prazniku za vidne dosežke širšega pomena, ki imajo svojo podlago v dolgotrajnejših prizadevanjih, je objavil letošnje dobitnike in obrazložil razloge za tako odločitev. Priznanja so prejeli: — delovna organizacija Kovinoplastika Lož, n. sol. o. — za gospodarska prizadevanja, zlasti še pri odpiranju novih delovnih mest na manj razvitih področjih; — odbor za šport in rekreacijo pri sindikatu BRESTA — za organizirano in vztrajno delo na področju delavskega športa, katerega rezultati so štirikratne zaporedne zmage na republiških sindikalnih športnih igrah delavcev lesne industrije (LESARIADAH), — združenje rezervnih vojaških starešin — za uspešno organizacijsko delo na svojem področju, ki je prišlo do izraza zlasti ob združeni vaji »Jesen 74«. NOGOMETAŠI DOSLEJ USPEŠNO NASTOPAJO Člani so po 8. kolu (z eno zaostalo tekmo) po zmagi nad doslej vodilnimi Vodicami z rezultatom 4:2 prevzeli vodstvo. Ocenjujemo, da ob takšni borbenosti in želji po čim boljši uvrstitvi kot doslej računamo na uvrstitev med prvo trojico. Do konca jesenskega dela igramo še v Domžalah in v Ribnici ter doma z Apnarjem in zaostalo tekmo iz 6. kola z Grosupljem. Naši upokojenci Iz temeljne organizacije Masiva Martinjak so se upokojili naši dolgoletni delavci: 16. julija je bila starostno upokojena Slavka ŠOTlCEK, rojena 7. 6. 1929 iz Grahovega. V temeljni organizaciji Masiva je bila zaposlena od 17. 8. 1963. leta. Opravljala je različna dela oziroma naloge v oddelku strojno brušenje. V pokoj je odšla z opravil oziroma nalog brušenje na ščetkarju. 30. septembra je odšla predčasno v pokoj Zdenka MAHNE, rojena 19. 2. 1934. leta iz Lipsnja. Pri nas je bila zaposlena od 11. 3. 1958. leta. Opravljala je različna dela. V pokoj je odšla z opravljanja del oziroma nalog pomoč v kuhinji. 3. oktobra je bila redno upokojena Draga MIHEVC, rojena 31. 7. 1930 iz Grahovega. Pri nas je bila zaposlena od 20. 1. 1954. leta. Opravljala je različna dela oziroma naloge. V pokoj je odšla z opravljanja del oziroma nalog pakiranje okovja. Delovni kolektiv se jim zahvaljuje za njihovo dolgoletno, pri7 zadevno in požrtvovalno delo pri izgradnji tovarne in boljših pogojev za delo ter jim želi še mnogo zdravih let! POVABILO NA REKREACIJO Zašli smo že globoko v jesen-To je obdobje deževnega, hladnega vremena in bližajoče se zime. Marsikdo se je čez leto re-kreiral tudi s koristnim delom na polju, z vrtičkarstvom ali s pripravo kurjave. Sedaj bo nekaj več časa tudi za športno rekreacijo, ki prinaša dobro počutje in mogoče vitkejšo postavo. Utrjujete in razvedrite se lahko tudi na strokovno vodenih urah splošne rekreacije, ki bodo od 5. novembra dalje ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 22-ure v športni dvorani v Cerknici-S seboj prinesite športno opremo-Povabite tudi žene — može, prijatelje, dekleta in ne pozabite na dobro voljo! (Nadaljevanje iz prejšnje številke) MENIŠIJA Iz Cerknice pelje nad desnim bregom potoka nova ravna cesta proti severovzhodu na Menišijo. Menišija se imenuje ekspozitura v Begunjah, z vasmi Begunje, Sevšček, Topol, Bezuljak, Dobec in Kožljek in šteje kakih 1100 duš z lastno podružnico v vsaki vasi. Pravi se pa temu kraju Menišija in njegovim prebivalcem Meniševci zato, ker so bili ti podložniki nekdanjih menihov v Bistri in so hodili na tlako na Loško menihom orat, sejat, žet, kosit itd. Ali so bili vsekdar zvesti podložniki svojim gospodom, ne vem, to pa sem slišal, da se še zdaj kaže kraj na Menišiji, kjer so bili hudobneži drevo pripognili, iz maščevanja privezali za pete k vrhu mimogredočega meniha in izpustili potem vrh po koncu, da je revež visel med nebom in zemljo. Psiček, ki ga je spremljal, to videti, jo vlije v Bistro, cvili, tuli, laja in vabi menihe za seboj. Menihi, ko vidijo psička brez gospoda, slutijo nevarnost, gredo za njim, pridejo do drevesa, pod katerim psiček obstoji in se kvišku ozira, tako da so vendar še smrti oteli svojega že pojemajočega tovariša. Ker je zemlja precej nerodovitna na Menišiji, pečajo se ljudje jako z lesno kupčijo in imajo kakih sedem žag, ki jim pomagajo gozdove trebiti in delati pusti Kras. Ali kadar bo sekira rjavela pod klopjo in bo gospodar z družino, namesto v gozd iti, moral doma za pečjo ždeti, kaj bo pa potem? Prva vas na Menišiji se imenuje Begunje in je tri četrt ure od Cerknice. Pravijo, da so se nekdanji naselniki te vasi bili umaknili sovražniku in pribežali v te kraje, od tod tedaj ime vasi Begunje in nje prebivalci Begunci. Pred vasjo stoji ekspoziturna cerkev sv. Jerneja, ki je bila nekdaj z močnim taborom in z več stolpi varna pred turškimi napadi. Cerkev je prav lepo oskrbljena, ima lepo zvonenje, lepe tri oltarje, nov križev pot in nove orgle. Zraven cerkve je nova šola in zraven te duhovščnica. Naprej je precej velika vas, ki šteje več prav prijaznih hiš. Nekaj jih je tudi pod cerkvijo ob vodi pri Malnih. Na desno ob poti proti sv. Vidu četrt ure daleč je vas Sevšček s cerkvijo sv. Križa, naprej Topol s cerkvijo sv. Tomaža. Na levo od Begunj četrt ure stoji Bezuljak s premožno cerkvijo Matere Božje, naprej Dobec s cerkvijo sv. Lenarda in na vrhu je Kožljek s cerkvijo sv. Ane. Ves ta kraj se imenuje tedaj Menišija. Pred malo leti bi bili Meniševci radi, da bi bila njih ekspozitura povišana v faro, ker je ves kraj že nekako po naravi ločen od Cerknice in imajo že zdaj lastnega duhovna, lastno šolo, lastnega učitelja, kar vse sami vzdržujejo in v Cerknici nimajo drugega kakor poroke, uradna pisanja in tožbe, kar bi pa prav tako dobro vse lahko opravljal domači duhoven. Po tem kratkem in povrhnem ogledu po Menišiji vrniva se, dragi prijatelj, nazaj v Cerknico in poglejva po okolici, kako se ljudje tukaj preživljajo. NEKAJ O TUKAJŠNJEM KMETIJSTVU Podnebje tukaj poleti ni tako gorko, pozimi pa ne tako mrzlo, kakor je pri Ljubljani. Najhujši mraz je bil, kar jaz pomnim, 15 stopinj R1. Kraj je zdrav in posebnih krajevnih bolezni nisem doživel. K temu veliko pripomore tudi snaga po hišah. Burja rogovili tudi tukaj, vendar ne tako hudo, kakor že preč pri Postojni. Zemlja je pri Cerknici peščena, proti Jezeru, Zevšam in Loškem pa težka ilovica. Ko so kopali graben za že omenjene rake, se je videlo, da je bilo okro-glasto kamenje bliže Cerknice v zemlji debele j e in kolikor dalj od Cerknice preč, toliko drobne-je, naposled nekaka sipa in za njo zgolj ilovica. To priča, da je bila morala v starodavnih časih strašna povodenj prihruti nad Cerknico morebiti po grabnu doli mimo Begunj. Tukaj pridši na piano in se razdelivši, je zgubila svojo moč in je popuščala težje kamenje bližje, drobneje pozneje. Kmetije so tukaj grozno razkosane. Celih zemljakov je prav malo, več polzemljakov, največ pa masličarjev in v Cerknici veliko tudi podružnikov (Hofstat-ter). Vsi ti imajo še vrh tega svoje njive in senožeti tako raztresene sem in tja, da se bogu smili. Zemlja je pičlo srednje rodovitna in se obdeluje sploh nekako rabotno in tlačansko. Z gnojem ne znajo v čaker hoditi.2 Gnojnica se razliva po ulicah in vaseh. Svoje dolge pa ozke njive orjejo večidel prav plitvo. Sejejo ozimno pšenico, j ari ječmen, oves, proso, ajdo in zelo sade krompir, repo, korenje, fižol, bob, in nekateri poskušajo tudi s turšico. Požeto žito suše po kozolcih, kateri pa nimajo teh, v kopah, ali pa postavljajo po tri snope skup s klasjem po koncu. Mlatiče najemajo večidel tuje. Živina goveja je večjega plemena. Na vole drže bolj kakor na krave, da si prislužijo z vožnjo kak krajcar. Pa mislim, da bi jo opravili nekateri dobro ali še bolje s kravami, ker za mleko in maslo bi se potegnil lahko lep denar. Bolj revni imajo tudi koze, ki so nekaterim trn v peti in bi jih bili radi že zdavnaj zatrli. Pa mislim, ako se pasejo koze le po takem svetu, kjer se ne pase druga živina in ni ne za seno žeti, ne za gozd, naj se privošči tudi revčku vsaj nekoliko kozjega mleka, ker velikokrat nima z drugim lačnih otrok potolažiti. Nekateri bolj premožni se pečajo tudi s konjsko rejo. Da je tudi tukaj več takih, ki za senožeti ne skrbe drugače, kakor da jih obrijejo enkrat vsako leto, in se še za krtine ne zmenijo, če jih je vse črno, mi ni treba praviti- Sadjereja je po teh krajih jak® zanemarjena. Le tu in tam stoji kako drevo, pa še zraven tega b1 moral gospodar noč in dan stati, če hoče kaj užitka imeti od njega. Ker napravlja cerkniška soseska pri sv. Roku nov sadni vrt, se je nadejati v tem oziru bolj5® prihodnosti. Zadnja leta so jel1 tudi nekaj murvinih dreves saditi. Čebelarstvo tukajšnje je komaj vredno, da se omeni. Ker tedaj kmetija ne daje toliko v teh krajih, kolikor se P°' trebuje za živež, obleko, davk in drugo, so si pomagali nekdaj z gozdom in nadomestili P°' manjkljivo. Imajo namreč star vpisane pravice do lesa v ščinskem gozdu za orodje, k^p' javo, stavbo in tudi za kupčij Planinska graščina pa trdi v®® drugo zlasti zastran te poslednj ^ pravice, namreč do lesa za kuP' čijo. To ima marsikatere žalos ne nasledke. Pričakovati je ven dar, da komisija, obravnavaj služne gozdne pravice, bo potrd la, kar je starih pravic. Da Pj kmet tudi pozneje ne bo sm ^ delati z gozdom kakor mačka mišjo, se ve samo ob sebi. O prevelikih davkih po N0 tranjskem in tudi tukaj naj 8 vore bolj izvedeni možje, kateri so davkarske in katasterske ra mere bolj znane; govoril Je tudi deželni zbor ljubljanski 0 kritosrčno. (Se bo nadaljeval0^ Opombe: 1 15 stopinj R pomeni l8’^ stopinje Celzija. 2 Starinsko — v pomenu znajo prav ravnati«. PO SOZD Slovenijales - proizvodnja in trgovina objavlja na podlagi podane pobude in sprejetega predloga posveta poslovodnih organov združenih delovnih organizacij ter predloga delovne skupine za pripravo celostne grafične podobe SOZD Slovenijales INTERNI NATEČAJ za zasnovo celostne grafične podobe SOZD Slovenijales Predmet natečaja je: a) osnutek zaščitnega znaka kot dodatka firmi SOZD Slovenijales v obliki risbe, slike ali podobnega, b) osnutek črkovnega razpoznavnega sistema in c) osnutek barvnega razpoznavnega sistema. Ime Slovenijales naj ostane pri oblikovanju črkovnega in barvnega sistema nespremenjen. Prikaz osnutka naj bo izdelan v Velikosti A-3 formata: Strokovna žirija bo nagradila tri podane osnutke s tem, da znaša: 1. nagrada 100.000 din, 2. nagrada 30.000 din in 3. nagrada 20.000 din Udeleženci natečaja naj dostavijo natečajno gradivo /pod šifro s Priporočeno pošiljko in poštnini žigom najkasneje do 1. decembra 1984, na naslov SOZD Slovenijales - proizvodnja in trgovina, Ljubljana, Titova 52 z oznako za natečaj celostne grafične podobe SOZD Slovenijales«. ^°bitniki letošnjih občinskih priznanj Novosti v knjižnici š^AC, ,p.; Na divjih rekah Bolivije in - ec nas popelje od rojstnega Breginjskega kota prek Italije, Čila ‘ cez Ande v Bolivijo. Opisuje svoje življenje ter željo po nevar-stlh in nenavadnih doživetjih v prostrani južnoameriški deželi. M.: Raketno modelarstvo Za mlade n . opis zanimive tehniške dejavnosti z načrti za izdelavo in so SJ5anie raket, opisi pojavov, ki nastanejo pri tem, priložene pa skice za izdelavo maket. W. A.: Vozovnica za pekel Slon ivlačen pustolovski roman, poln dogodivščin članov odprave na cem V začetku stoletja na delu Afrike, ki je tedaj pripadala Nem- ZiDaric, , Kratek ŠKRiC, J.: Rdeče cvetje slovenske dramatike dan*1311 narodni heroj je predstavljen s svojimi štirim dramami, do-1 Pa so njegov življenjepis in pogledi na njegovo dramatiko. pravljice So D1.rka kitajskih pravljic v dveh knjigah in južnokitajske pravljice dež l'°V-° branie> ki ga jemlje v roke vsaka generacija, saj je daljnja Sn', a še vedno velika neznanka in vzbuja zanimanje in željo po Poznavanju. Filmi v novembru ? °b 19.30 — francoska kriminalka SMRTONOSNA POT 'u' H- ob 19.30 in 4. 11. ob 16. uri — ameriška komedija groze . HIŠA STRAHU. ln 5. 11. ob 19 30 — ameriška komedija KAVBOJKE Z VIJOLI-CASTIMI OČMI. 10 ^ ob — jugoslovanski erotični film MEDENI MESEC. ' H. ob 19.30 in 11. 11. ob 16. uri — angleški mitološki film BOJ TITANOV. H. in 12. H. ob 19 30 — hongkonški karate film JEKLENI CLO-15 VEK' j^1' °b 19.30 — japonski erotični film METULJEVA MREŽA. Il- ob 19.30 in 18 11 ob 16 uri — nemški western KRVNA l8 . brata. 22 II °b 19.30 — ameriška akcijska drama ROCKYII. 24 ob 9-^0 — ameriška komedija TOOTSIE. 24 E ob I®- uri — ameriške risanke TOM IN JERRY. U- oto 19.30 in 25. 11. ob 16. uri — ameriški akcijski film ODRED 2s . ZMAJEV. 29 ln ^' *!• °b 19.30 — francoski erotični film OTOK STRASTI. U- ob 16. uri in ob 19.30 — jugoslovanska komedija KAKRŠEN DED, TAKŠEN VNUK. OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Osrednja slovesnost v Ložu Tudi letošnji občinski praznik smo obeležili slovesno in delavno. Letos je bilo sicer nekaj manj prireditev kot običajno, vendar so bile vse odraz sedanjega gospodarskega in družbenopolitičnega trenutka v občini. O nekaterih prireditvah pišemo tudi na drugih straneh te številke. Osrednja slovesnost, ki je bila v Ložu, je bil slavnostni zbor delegatov občinske skupščine, delovnih ljudi in občanov ob občinskem prazniku im 30-letnici Kovinoplastike z -otvoritvijo nove livarne tlačnega iliva in posodobitve proizvodnje okovja. Na slovesnosti so bili poleg številnih občanov /tudi ugledni predstavniki družbenopolitičnega življenja — med drugim predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, narodna heroja Janko Rudolf in Stane Semič-Da-ki, predstavniki sosednjih in pobratenih občin ter predstavniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja v občini. Slovesnost je pričel predsednik občinske skupščine Edo Lenančič. Na kratk-o je orisal revolucionarno pot tega območja Notranjske ter nagel povojni gospodarski in družbeni razvoj, zaustavil pa se je predvsem ob sedanjem gospodarskem položaju občine, težavah, ki nas spremljajo in prihodnjih razvojnih možnostih na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva. Slavnostni govornik je bil predsednik (slovenskega sindikata Marjan Orožen. Uvodoma je omenil, da je gospodarski razvoj na tem območju zgleden primer sa-morastnišitva in odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, za njihovo oplojevanje in reprodukcijo. Pri vseh razvojnih odločitvah mora imeti prednost samo tisto, kar prinaša dohodek in daje rezultate. Nadrobneje se je zaustavil ob našem -sedanjem gospodarskem položaju in prizadevanjih za utrditev gospodarstva. Največ -pozornosti je posvetil vprašanjem ustvarjanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov in posebej poudaril, da mora biti gibanje oseb- Dober glas seže... V okviru -praznovanj letošnjega občinskega -praznika je bila v Cerknici tudi javna radijska razvedrilna -oddaja z osnovno iztočnico: naš glas -seže v vsako vas. To je bila prva oddaja v ciklusu s tem naslovom, ki si ga je zamislil ljubljanski radio. Oddaja naj hi torej v živo, čimbolj neposredno in vedro predstavila -kraj, njegove ljudi, naravne in narodopisne posebnosti, pa še kaj. In tako so lahko številni poslušalci poslušali še marsikaj, kar s-o pripravili domačini: o jezeru, polharstvu, coprnicah, kontraban-tarstvu in še o marsičem, pa tudi glasbenih točk ni manjkalo. Nekaterih stvari je bilo celo prev"'’ (anekdote brez krajevnega obeležja, bloške posebnosti — zakaj prav /te?, preveč glasbenih točk. ponekod preveč razvlečeno. . .) nekaterih pa je tudi manjkalo. Skratka, precej neenotno . . . Naj še omenimo, da je pri oddaji sodeloval tudi Kmečki glas, da bi populariziral svojo dejavnost. Manjkala je torej osnovna rdeča nit, ki bi vrsto vseh drobcev povezala v celoto oziroma v osnovni cilj: čimbolj učinkovit' predstaviti naš kraj. Sicer pa -bili poslušalci p-o večini zadovoljni in upajmo, da tudi tisti po drugih krajih, ki so zgoščeno oddajo morda poslušali po radiu 28. oktobra. Sodelovanje z radijsko hišo -se bo nadaljevalo; že za pusta je pričakovati, da bo v Cerknici spet javna radijska razvedrilna oddaja. B. Levec nih dohodkov odvisno od stvarnih učinkov gospodarjenja. Spregovoril je tudi o razbremenjevanju gospodarstva, ki mora pomeniti predvsem zmanjšanje družbene in proizvodne — neproduktivne režije ter zmanjševanje neposrednih davkov in prispevkov iz dohodka združenega dela, ne pa prenašanje teh stroškov v breme osebnih dohodkov. (Nekaj izvlečkov iz njegovega govora je razsutih po straneh te številke.) Poleg občinskih priznanj, ki jih je podelil predsednik občinske skupščine, je svoja priznanja ob jubileju podelil tudi kolektiv Kovinoplastike. Priznanje heroja Janeza Hribarja kot na-jvišje pri- znanje sta dobila France Popit za mnogostransko pomoč pri razvoju kolektiva in Franc Perušek za dolgoletno uspešno vodenje delovne organizacije, Ivan Škrbec, eden izmed prvih ustvarjalcev Kovinoplastike, pa je dobil listino častnega člana kolektiva. Plakete pa so podelili petim delavcem za njihov dolgoletni in plodni prispevek pri razvoju Kovinoplastike. Slovesnost, ki jo je povezoval Marjan Kralj, je obogatil tudi kulturni program, v katerem sta sodelovala Boris Kralj in moški pevski zbor DPD Svoboda Loška dolina. Po slavnostnem zboru je bila še otvoritev novih proizvodnih zmogljivosti Kovinoplastike, ki pomenijo novo delovno zmago na njeni uspešni razvojni poti. B. Levec LETOŠNJA OBČINSKA PRIZNANJA Ob letošnjem občinskem prazniku so tradicionalna občinska priznanja dobili: PRIZNANJE OBČINE CERKNICA »19. OKTOBER«: Kovinoplastika Lož — TOZD Okovje za dosežene uspehe v proizvodnji in ob tridesteletnici Kovinoplastike. Organizacijski odbor Bloških tekov za dosežene uspehe v proizvodnji in ob tridesetletnici Ko-festacije v širšem slovenskem prostoru. PLAKETE OBČINE CERKNICA: Cindrič Bogdan, Intihar Janez, Levec Franc, Rebolj Renata, Ule Alojz, Žnidaršič Marko za dolgoletno družbenopolitično delovanje in pomembne uspehe, dosežene v samoupravnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v občini, za razvijanje in ohranjevanje tradicij NOB ter za uspešno povezovanje združenega dela s krajevnimi skupnostmi. Da ne bi vsaka organizacija združenega dela imela svojega sistema in svojih meril, so bile v družbenem dogovoru (republiškem in jugoslovanskem) opredeljene, v samoupravnih sporazumih dejavnosti pa konkretizirane skupne osnove kot podlaga za samoupravno urejanje kriterijev in razmerij pri razporejanju dohodka ter delitvi osebnih dohodkov. Daleč sem od trditve, da je to idealno, toda dejstvo je, da nekateri tega nočejo slišati zaradi svoje kolektivno lastninske miselnosti, ali pa, ker vnaprej odklanjajo vse, kar ni neposredno njim po volji. Zato bi bilo bolj pošteno, če bi posamezni kritiki tistih, ki nekaj delajo, raje povedali, kaj so sami storili, ali kaj na teh skupnih osnovah kanijo storiti. Ali pa, da reševanje tega najbolj zapletenega vprašanja medsebojnih razmerij ne prepuščajo le raznim komisijam ter sindikatu. Vzroke naše počasnosti pri uveljavljanju nagrajevanja po delu pa moramo iskati tudi v tem, da vse prepočasi uresničujemo temeljno sporočilo dolgoročnega programa, to je, da bomo vse pogoje za uveljavitev načela »po rezultatih dela« imeli takrat, ko bodo producenti, se pravi, delavci v združenem delu v takšnem položaju, da bodo lahko ugotavljali produkcijske stroške ter s tem normalne cene svojih proizvodov in s tem normalni dohodek. Marjan Orožen ob našem občinskem prazniku Z javne radijske razvedrilne oddaje v Cerknici Predstavljamo športne kolektive TABORNIŠKI ODRED JEZERSKA ŠČUKA V razgovoru, ki ga je pripravil Janez Zakrajšek, sta sodelovali Sonja Šestanovič in Ljuba Jen-ček. — Kdaj je bil ustanovljen taborniški odred? S taborništvom smo se pričeli ukvarjati v letu 1975, ko je bila 25. oktobra ustanovna konferenca. Na njej je bilo nad 300 ustanovnih članov. V naslednjem letu pa je 20 članov že opravilo tudi vodniški tečaj. — Kako lahko primerjate začetke taborništva z današnjim delom? Povsod tam, kjer se začne z neko novo dejavnostjo, se pojavijo težave predvsem s kadri, ki jih je premalo. Ravno tako ni bilo opreme, ki bi jo potrebovali. Današnje delo se razlikuje v mnogih stvareh. Pogosteje smo na tekmovanjih, pohodih in srečanjih. Sodelujemo tudi na zletih tabornikov v Sloveniji in v drugih republikah. Dobro ismo ise odrezali tudi na tekmovanjih, saj, so medvedki in čebelice v Muti leta 1977 zmagali v taborniškem mnogoboju. V letu 1983 pa smo sodelovali tudi na zletu vseh jugoslovanskih tabornikov na Sutjeski. — Kako so organizirani taborniki v vašem odredu? Cerkniški taborniki združujejo v svojih vrstah družino, četo in klub. K nam so priključene še čete Bloški smučar, Presihajoče jezero Grahovo in Rakovška četa ter z Unca družina, ki še nima imena. — Kaj taborniki pravzaprav delajo? Spoznavajo življenje v naravi in pri tem razvijajo tudi določene dejavnosti: orientacijo, signalizacijo, bivakiranje, topografijo, lokostrelstvo, uporabo šotorov in šotork in organizirajo pohode. Ob vseh teh veščinah pa razvijamo tudi tovarištvo, delavnost, skromnost in kolektivno življenje. — Koliko taborov je bilo izvedenih v teh desetih letih delovanja? Podbela 75 (15 udeležencev), Puntižela 76 (50), Muta 77 (30), Vinica 78 (60), Osilnica 79 (50), Vrsar 80 (50), Dolenje Trebuše 81 (50), Osilnica 82 (55), Podbela 83 (75) in Visoko (65 udeležencev). Najraje zahajamo ob čiste reke, in neoskrunjene gozdove, na celino. V vseh krajih, kamor prispemo, navezujemo pristne odnose z domačini, z našo armado, s taborniškimi odredi in krajevnimi organizacijami. — Kakšno je gibanje članstva v teh desetih letih? Na začetku lahko govorimo o radovednosti mlajših in starejših in je bilo zato vpisanih nad 300 članov. Skozi delo pa se je število članstva spreminjalo, tako v zad- njih nekaj letih aktivno deluje okoli 200 mladih. — Kako se taborniki sploh pripravljajo za delo z mladimi? Mentorji, specialisti za orientacijo, življenje v naravi, vodje družin, čet in načelniki odredov se učijo na vsakoletnih tečajih v gozdni šoli v Bohinju, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije. Vodniški kader pa se uči na tečajih znotraj odreda ali področja. Ugotovili smo, da so se še najbolj obnesli tečaji z lastnimi kadri. Lansko zimo smo tak tečaj organizirali v stari šoli v Novi vasi in ga je uspešno opravilo 18 udeležencev. — Koliko denarnih sredstev dobite za svoje delovanje? Za tekmovanja in izobraževanje kadrov dobimo sredstva od ZTKO (v letu 1984 70.000,00 din). S temi sredstvi ne moremo pokriti vseh dejavnosti. Skupno opremo (šotore, športne rekvizite, kuhinjsko opremo) kupujemo iz zasluženih ali podarjenih sredstev. Članarina je majhna, 50 im 100 din, in jo skoraj v celoti odvajamo na ZT Slovenije. Letno taborjenje postaja iz leta v leto dražje, čeprav je naše letovanje neprimerno cenejše kot letovanje otrok na morju. — S kom mislite, da bi lahko bolje in več sodelovali? Smo kolektivni člani mladinske organizacije, pa vendar z njo ne najdemo stika. Kdo naj bi bil odgovoren za to? Vsekakor bi morali programirati tudi skupne akcije: — urejanje orientacije s sodelovanjem ZVRS, — sodelovanje z OORKS Cerknica — organiziranje tečaja prve pomoči, — sodelovanje s turističnim društvom za pridobitev prostorov za taborjenje na Cerkniškem jezeru ali drugje v občini. Kakšni so vaši prihodnji načrti? Radi bi pridobili prostor v krajevni skupnosti Rakek (skladišče TOZD Trgovina Rakek). Nimamo zelenice za svojo dejavnost v Cerknici (mogoče bi bilo primerno staro nogometno igrišče v Cerknici). V okolici Cerknice bi radi imeli svojo brunarico. Želimo vključiti v svoje vrste čim več mladine, otrok in njihovih staršev. Kam in na koga se lahko obrnejo starši in mladina, če bi se želeli vključiti v taborniške vrste? CERKNICA: Šestanovič Sonja — VVDO Cerknica RAKEK: Paternost Ivan — Kartonaža Rakek UNEC: Marc Majda — OŠ Unec GRAHOVO: Smrdu Nena — Lipsenj NOVA VAB: Strman Božo — Osnovna šola Nova vas Za konec še vprašanje, katero društvo naj bi ise predstavilo v naslednjem Obzorniku? Glede na letni čas naj bi predstavili Smučarski klub Cerknica. Strelske novice DOBER USPEH ZA KONEC SEZONE NA 15. PRVENSTVU — LJAO Na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani je bilo v začetku oktobra 15. odprto prvenstvo ljubljanskega armadnega območja (LJAO) v streljanju z vojaškim orožjem, katerega organizator sta V. P. 2050 in Strelska zveza Slovenije. Tekmovanje je zaradi velikega števila ekip trajalo dva dni. Ekipe so bile sestavljene iz šestih članov, od katerih sta dva streljala s polavtomatsko puško (PaP), dva z avtomatsko puško (AP) in dva z vojaško pištolo (M-57). Na tekmovanju je nastopilo nad 150 ekip oziroma 900 tekmovalcev iz vojaških pošt skorajda vseh republik in pokrajin, ekip ZRVS, občinskih štabov, milice in strelskih družin. Nastopila je tudi ekipa strelske družine BREST in dosegla solidno 8. mesto v tako močni konkurenci. Rezultati članov Brestove ekipe: Konkurenca je bila dokaj močna. Ekipo strelske družine Brest so zastopale v glavnem pionirke, ki so zasedle 7. mesto v članski konkurenci. Med posameznicami je bila najuspešnejša Saša Istenič, ki je zmagala med pionirkami in zasedla 15. mesto v članski konkurenci s 352 krogi od 400 možnih. Prehodni pokal »15. oktober« je že drugič zapored osvojila Nova Gorica in ugnala vso zelo močno obalo. REZULTATI: Ekipno: 1. SD Nova Gorica 2. SD Piran 3. SD Izola Posamezno: 1. Danilo HROBAT Nova Gorica 2. Tedy KAVREČlC Piran 3. Franc MAHNE SD Brest krogov 1094 1070 1067 krogov 374 369 366 F. Mahne Polavtomatska puška — PaP 337 krogov — 6. mesto OBREZA Janez 169 krogov — 22. mesto ZALAR Milan 168 krogov — 27. mesto Avtomatska puška — AP 320 krogov — 7. mesto MAHNE Franc 176 krogov — 4. mesto RADOJEVIČ Milan 144 krogov — 53. mesto Pištola 265 krogov — 34. mesto MATIČIČ Janez 135 krogov — 74. mesto KEBE Jože 130 krogov — 96. mesto SKUPNA UVRSTITEV: krogov 1. OŠ TO Slovenj ske Konjice 981 2. OŠ TO Radovljica 958 3. SD Olimpija 936 POKAL »15. OKTOBER« — NOVI GORICI Svet krajevne skupnosti Ankaran je ob občinskem prazniku organiziral v sodelovanju s strelsko družino Ankaran tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal »15. oktober«. Na tekmovanju je sodelovalo 10 ekip oziroma 30 posameznikov in posameznic iz primorske in notranjske regije. KEGLJAČI BRESTA VODIJO Na kegljišču na Vrhniki in v Pivki sta bila odigrana prva dva izločilna turnirja za vstop v 2. slovensko ligo. Na obeh kegljiščih je Brestova ekipa prepričljivo zmagala. Za osvojitev prvega mesta bi morali zmagati še na turnirjih v Ilirski Bistrici in v Cerknici. VRSTNI RED po dveh turnirjih: 1. Brest Cerknica 10 točk 2. Proteus Postojna 8 točk 3. Pivka x 5 točk 4. Logatec 4 točke 5. Ilirska Bistrica 3 točke Zadnji izločilni turnir bo v Cerknici 11. novembra od 9. do 20. ure. BALINARJEM CERKNICE IN RAKEKA NI USPELO Z 11. kolom sta se končali balinarski tekmovanji v obeh republiških ligah. Našim predstavnikom v tem tekmovanju, Rakeku v zahodni in Cerknici v severni skupini, ni uspelo obstati v ligaškem tekmovanju, tako da bosta obe ekipi naslednjo sezono nastopali v notranjski ligi. BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC Ureja uredniški odbor: Vili FRIM, Franc GORNIK, Viktor JERIC, Jože KLANČAR, Srečo KNAP, Božo LEVEC, Drago MAZIJ, Danica MODIC, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA Marjan ŠIRAJ in Franc TRUDEN Foto: Jože ŠKRLJ Odbor, za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednica odbora: Vanda ŠEGA. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za Informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Naklada 2800 izvodov. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Si. ' . .. , • -' ' - ' »y^ Selekcijski turnir za pionirje Ljubljanske regije v namiznem tenisu V počastitev občinskega praznika 19. oktobra, so se 13. oktobra 1984 v športni dvorani v Cerknici zbrali mladi namiznoteniški igralci iz ljubljanske regije. Na turnirju je sodelovalo 32 pionirjev iz Ljubljane, Hrastnika, Novega mesta, Rakeka, Starega trga in Kočevja. Zmagal je Petrin iz Hrastnika, drugi je bil Čeligoj iz Ljubljane in tretji Puntarič iz Ljubljane. Zelo solidno se je uvrstil Stražišar iz Rakeka, saj je zasedel dobro 8. mesto. Jugoslavija-Nizozemska v Cerknici Na pobudo namiznoteniške zveze Slovenije sta ZTKO Cerknica in ŠD Rakek prevzela organizacijo namiznoteniškega dvoboja reprezentanc Jugoslavije in Nizozemske v evropski super ligi, ki bo 14. novembra ob 17. uri v športni dvorani v Cerknici. Obeta se zanimiv športni dogodek, saj se jugoslovanska reprezentanca bori za obstanek v ligi, zato je veliko ugibanja, ali bo v Cerknici nastopil tudi najuspešnejši jugoslovanski namiznoteniški igralec vseh časov Dragutin Šurbek. Športno srečanje na meddržavni ravni je v naši občini že takšna redkost, da ga je vredno obiskati. Zato vabimo vse ljubitelje športa, še posebej pa namiznega tenisa ter šolsko mladino, da izkoristi to priložnost in si »od blizu« ogleda mojstre bele žogice. V spomin Za vedno nas je zapustil nas sodelavec JOŽE URBAS, doma iz Dolenje vasi. Tragična smrt Sa je doletela, ko še ni izpolnil 54 let starosti. V TOZD Pohištvo je delal 2" let. Zadnje njegovo delo je bil° v skladišču gotovih izdelkov. K zadnjemu počitku smo ga pospremili 11. oktobra. Njegova prezgodnja smrt nas je delavce TOZD Pohištvo ze}° prizadela, saj je dolga leta drtiZ' no z nami delal in delil delovn® napore pri izpolnjevanju planski*1 nalog. Vsem njegovim najbližjim iz*-6' kamo najiskrenejše sožalje. 24. septembra smo se za vedno poslovili od dolgoletnega sode' lavca MARJANA ŽITKA, rojenega 4. 12. 1929, doma iz Cerknice. Vse delavce TOZD Pohištvo J njegova tragična smrt zelo P1, zadela. Celih devetindvajset * je delal pri nas, delil z nami pore in prizadevanja za izpolni vanje plana. Njegova mirna n rava in tovarištvo sta ustvari med sodelavci priljubljenost spoštovanje. Takega bomo obr-nili v trajnem spominu. , ,.v Kolek*1’ TOZD Pohištv 25. septembra je mnogo P* zgodaj za posledicami prom?1 nesreče umrl naš dolgoletni ? lavec Lado KOČEVAR, r0] 22. 7. 1930 iz Cerknice. _ a Nesreča, ki je doletela nases delovnega tovariša, je močno P . zadela ves kolektiv TOZD 5*® emeljni organizaciji ^asijj? 1 zaposlen od 15. 9. vol iminjali se ga' bomo " ;ga in marljivega delavca- 25. septembra je tragično P*e minil član našega kolekt* . Anton OHLHOFER iz Iga star komaj 35 let. Sodelavec n je bil, s krajšo prekinitvijo, P a nih petnajst let. Spominjali se®j, bomo kot zelo veselega, dnh°j tega delavca in prijatelja, ve0jd pripravljenega pomagati vsern, so njegovo pomoč potrebovan-Delovni kolektiv Žagaj°j£g