KUc po generalu. Generala hočejo za ministrskega pred^ednika. Niso srbijanske slranke, ki klicejo po generalski sablji, katera bi naj vodila parlament ter vladala v"državi, marveč to sta — čudom bi se morali čuiliti — Radič in Pribičevič. Čuditi bi se tnorali, ako bi kaj bilo verjeti Radičevim in Pribičevičevim besedara. Radič se je prej venomer pritoževal zoper žandarsko kopito, s kalerim se vlada v Jugoslaviji, in zoper nasilje, ki je glavna vladina rae¦ oda. Pribičevič se je razširokoustil, ko je pred letom dni upokojeni general Milosavljevič postal železniški minister. In ko je bil nedavno polkovnik Naumovič, ki je bil v Celjii splošno priljubljen, imcnovan za velikega župana v Skoplju, sta se Radič in Pribičevič izjavila proti temu, da bi kak oficir bil velikl župan. In zdaj zahtevata ta dva velika in dosledna državnika — Radič in Pribičevič —, da se naj kak general imenuje za ministrskega predsednika. To svojo željo sta početkom tega tedna sporočila in izjavila kra!j:i. Pred mesecem dni ne bi oficir smel bili veliki župan, sedaj pa bi naj visoki oficir bil minister — predsednik. Kralj se pa na njih predlog ni oziral, ker noče, da bi bilo vojaštvo vpleteno v politiko, marveč je nalogo za sestavo koncentracijskc vlade poveril dr. Voiislavu Marinkoviču. S tem je naš kralj dokazal, kako spoštuje načelo parlamentarizma, kateremu je on glavni branitelj. Radič in Pribičevič pa sta s svojim klicem po generalski sablji dokazala, da o demokraciii nimata niti pojma. Zahteva po generalu razsvelljuje vso hinav^fino njune polilike, ki se imcnujo demokratsko ter se celo kiti z imenom seljačke demokracije. Ideal te demokracije je general s sabljo. Radič in Pribičevič želila diktaturo, ki je nasprotje vsaki demokraciji in vsakemu parlamentarizmu. Njihovi želji bi se naj ustreglo tako, da se jima podelita potna lista za Španijo in Italijo, kjer vlada diktatura. V teh dveh državah bi mogla takšna dva demokrata, kakor sta Radič in Pribičevič, uveljaviti svoje pojme o demokraciji in parlamentarizmu.