časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 5. maja 1994, št. 19, letnik 53, cena 170 SIT Peterletova vlada najslabša, Drnovškova za las boljša Ocenili smo vse povojne (od druge svetovne vojne dalje) slovenske vlade in po dveh merilih ugotavljali, katera je bila najboljša, katera najslabša. Eno merilo je bilo, za koliko je katera vlada izboljšala ali poslabšala dosežke prejšnje vlade. Po tem merilu je najuspešnejša Drnovškova. Po drugem merilu smo primerjali vse vlade med seboj. Po tej primerjavi je najslabša Peterletova vlada, Drnovškova za eno mesto boljša. Katera je bila najboljša? To je že tako daleč nazaj, da ni več pomembno, (stran 10) Ne rešujte problemov gospodarstva iz 20. stoletja z metodami 19. stoletja - to je z metanjem delavcev na cesto. Dajte delavkam in delavcem delo, poiščite nove trge, kjer se bo blago iz naših tovarn prodajalo, organizirajte delo tako, da bo naše delo konkurenčno. Ne smete videti edine poti za uveljavitev konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva v odpuščanju delavcev in v nizkih plačah. Plače morajo dati nekaj več kot le denar za preživetje — ker vemo, da so nizke plače razprodaja slovenskega naroda. Temu Svobodni sindikati najodločneje nasprotujemo. (Iz prvomajskega govora Dušana Semoliča, predsednika ZSSS, na Rožniku) Kaj naj bi se po sprejemu tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in dogovoru o plačni politiki za letošnje leto konkretnega zgodilo v podjetjih? Sindikalni zaupnik Pred izidom NOVA SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO S KOMENTARJEM PROTKORUKUSKI PLES V MASKAH Gorečim protikorupcijskim borcem ni za odpravo kriminala, temveč za njegovo politično instrumentalizacijo. Str. 15 sreda Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Šemo- — — oxvj.cpcuij u duciidintigči sporazuma pred- log za takojšnje oblikovanje in sestavo tripartitnega ekonom-sko-socialnega sveta. Svobodni sindikati pričakujejo takojšen odgovor dr. Janeza Drnovška, Dagmarja Šusterja in Mirana Goslarja. V ponedeljek, 9. maja, se bo v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici začel tridnevni slovensko-nemški seminar o preoblikovanju gospodarstva, varstvu zaposlitve in soupravljanju. Seminar bo potekal po programu Phare. Aktivistom Svobodnih sindikatov bosta predavala kolega iz izobraževalnega inštituta nemške D GB Heribert Kohl in Giinter Begenau. Milan Utroša, član predsedstva ZSSS, pričakuje, da se bo v Radovljici zbralo 30 aktivistov Svobodnih sindikatov. 5. maja 1994 Koalicija Piše: Marjan Horvat Slovenski politični prostor postaja v letošnjih majskih dneh preglednejši. Moteči dejavnik - tako lahko rečemo predvsem za bivšega obrambnega ministra Janšo - v vladi je odstranjen. Celi si rane in na krajevnih sestankih svoje stranke zmeraj znova vrti svojo že obrabljeno ploščo o slovenski pomladi, zaslugah zanjo, tupatam pa najde tudi kakšen nov razlog za sklic tiskovne konference. Zdi se, da se politična pomlad nekako poslavlja. Življenje prehaja v zrelejšo dobo, moida v poletje, pa čeprav lahko pride tudi do zmrzali, kajti v slovenski politiki je vse možno. Proračun za letošnje leto, ki ga te dni meljejo poslanci v slovenskem parlamentu, bi moral biti tista stična točka sedanje velike koalicije, ki bi preprečila pozebe in omogočila normalen in konsolidiran družbeni razvoj v prihodnje. Tokrat se je Združena lista socialnih demokratov očitno spet odločila ZA namesto PROTI in s tem bržkone dala zlasti razsodnemu delu krščanskih demokratov - tistemu delu, ki ne išče sponzorjev za svoje politično delovanje v preteklosti, ampak je obrnjeno naprej - možnost, da kljub nasprotovanjem radikalnega desnega krila da svoje soglasje za sprejem proračuna in tudi za nadaljnji obstoj sedanje koalicije. Če se to ne bi zgodilo oziroma bi koalicija razpadla, bi se bržkone na tankem ledu znašel predvsem prvi minister Drnovšek, ki je v zadnjem času javnosti dokaj prepričljivo dokazoval, da se je pričel čas okrevanja slovenskega gospodarstva, da so se nekateri negativni trendi zaustavili in da lahko pričakujemo pomembne rezultate na poti gospodarskega okrevanja, zaposlovanja in stabiliziranja razmer v letošnjem letu. V primerjavi z drugimi državami, ki so v fazi prehoda, je Slovenija doslej za te spremembe plačala relativno nizek davek, kar je v dobršni meri zasluga tudi politike, ki jo je uveljavljala pred spremembami sistema slovenska ZK in institucije civilne družbe v samoupravnem socializmu. Nežen prehod iz enega sistema v drugega in še zlasti sedanje okrevanje pa je posledica tudi konstruktivnega ravnanja Združene liste socialnih demokratov, prej v opoziciji in sedaj v vladni koaliciji, saj njeni ministri navsezadnje opravljajo najtežavnejšo delo v vladi. Tu mislimo predvsem na ministrstvo za gospodarske dejavnosti in zlasti ministrstvo za delo. Drnovšek in njegovi, kakor tudi Peterletovi, morajo priznati, da sta predvsem ti dve ministrstvi doslej hodili po kostanj v žerjavico za celo vlado. Pa ne gre za nekakšno moralno obveznost, ki bi jo imela druga dva partnerja v koaliciji do Združene liste, saj je politika predvsem preračunavanje in boj za uveljavljanje svojih interesov - ti so pogosto strankarsko tako čudni, da zanemarjajo širše družbene interese - pač pa za spoznanje zlasti v Liberalni demokraciji, da se ne morejo povsem zanesti na to, kako bodo glasovali poslanci SKD. Na dlani namreč je, da dobršen krog desne usmeritve v tej stranki simpatizira s populistično desnico, pa čeprav je ta brez resnega gospodarskega in siceršnjega programa. V kritičnih trenutkih bi glasovanje bržkone dalo drugačen rezultat, kot bi ga pričakovala LDS, in od tod do Drnovškovega padca bi ne bilo daleč. Vse bo bolj ali manj jasno že konec tega tedna. Če bo Drnovšek držal besedo in uveljavil svoj dogovor z obema sedanjima koalicijskima partnerjema o nadaljevanju skupne poti, lahko pričakujemo zares nekolikanj mirnejše poletje in prevesitev politične pomladi v zrelejšo dobo. Spanec Slovencev bi bil mirnejši. Če pa bo katerikoli koalicijski partner izigran, lahko pričakujemo dolgo vroče poletje in vročo jesen. Morda celo tudi ostre boje znotraj LDS, kjer se večina upira politiki desnega preobrata - kar je za slovenske politične razmere in dojemanje večine Slovencev in državljanov Slovenije samoumevno in potrebno. Čeprav v Združeni listi trdijo, da so pripravljeni tudi na opozicijsko vlogo in da lahko postanejo v parlamentu trd opozicijski dejavnik, jim je vendarle bolj všeč v koaliciji. To ni samo posledica skrbi za narodov blagor, pač pa tudi resnice, da so po psihosocialni strukturi državotvorni dejavnik, oblast pa je sladka tudi danes. = . časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče časopis slovenskih 'delavcev OJV' Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ____________________=2_________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: Podpis naročnika: PREIEU Zakoni v TSN-Eling Maribor Gladovna stavka ali prevara Gledal oziroma opazoval sem obnašanje, hojo, gibanje in govorjenje gladovno stav-. kajočih, ko so se vračali s pogovora pri predsedniku republike. Po tem, kar sem videl, je možno dvoje: da so stavkajoči super ljudje, ko se po dolgi gladovni stavki lahko še tako razposajeno obnašajo in gibajo brez težav ter hitro in zbrano reagirajo na zastavljena vprašanja novinarke. Ali pa je gladovna stavka spretno pripravljena manipulacija in prevara. Med ljudmi, ki skrbijo za dobro počutje stavkajočih, je vsaj eden katerega prisotnost potrjuje ta sum. Tudi sam sem gladovno stavkal v zagrebškem vojaškem sodnem zaporu. Sedmi ali osmi dan sem nehal stavkati, ker so delno ugodili moji zahtevi. Takrat sem bil v istih letih, kot so stavkajoči v CD. Čeprav je moja gladovna stavka trajala le tretjino toliko, kot je njihova na ta dan, ko so se vračali iz predsedniške stavbe, sem bil v slabši kondiciji in bolj oslabljen kot oni, ki so bili videti in se tudi vedli kot dobro razpoložena druščina. Ta moj dvom, ki ni samo moj, ampak dvom večine, ki se kaj spozna na gladovne stavke, lahko ovrže le nevtralna komisija, v kateri morajo biti zdravniki specialisti s tega področja. Tako sestavljeni komisiji bi se morali stavkajoči prostovoljno podvreči. Če nočejo, pa naj kar stavkajo, saj bodo ljudje vedeli, da na tak način lahko stavkajo do izteka mandata predsednika republike in se bodo potem lahko pohvalili, da so dosegli svoj cilj. Žarko Žbogar, Piran Sporočilo za javnost V četrtek, 22. 4. 1994 je bila v Štorah javna tribuna na temo vrtci v razmerah nove lokalne samouprave. Ker je na tem področju še mnogo nedorečenega (še vedno ni sprejeta nacionalna strategija razvoja predšolske vzgoje, prav tako še ni zakona o vrtcih), se je razprava končala z naslednjimi zaključki:' 1. naj Ministrstvo za šolstvo in šport na osnovi nacionalne koncepcije razvoja predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji čimprej, najkasneje pa do prvega jesenskega zasedanja državnega zbora predloži zakon, ki bo ustrezno urejal vzgojo in varstvo predšolskih otrok in uredil sistem financiranja javnih vrtcev po občinah v Sloveniji; 2. zaradi pričakovanih sprememb, ki jih prinaša reorganizacija lokalne samouprave, mora Ministrstvo za šolstvo in šport zagotoviti stabilne vire financiranja javnih vrtcev, kar bodoči občinski proračuni nekaj sto razdrobljenih majhnih občin zagotovo niso. Zaradi nestabilnih virov financiranja javnih vrtcev v pogojih nove lokalne samouprave lahko pride do resnih motenj pri njihovem delovanju oz. do razpada te dejavnosti. Smatramo, da je najustreznejša rešitev, da se do sprejema novega zakona o vrtcih, ki bo celovito uredil področje otroškega varstva, sprejme interventni ukrep, ki bi zagotavljal sredstva za osebne dohodke zaposlenih v javnih vrtcih iz republiškega proračuna; 3. naj zaposleni v otroškem varstvu skupaj s starši, stro- Pišemo v imenu 77 presežnih delavcev v TSN Elingu. Pred dvema letoma je bil stečaj v TNS El-komu. Vodstvo podjetja nam je pred stečajem zagotavljalo, da bo denar za plače in regrese takoj, ko bo v podjetju manj zaposlenih in manj režije. Samo za eno leto pred stečajem TSN Elkoma, smo prikrajšani, preračunano v marke, najmanj 3000 DEM za vsakemu posamezniku. To je še vse v stečajni masi. V teh dveh letih po stečaju nismo dobili regresa, imeli smo 80-odstotne plače. Mislimo, da se je vodstvo bolj ukvarjalo s številom zaposlenih v tovarni kot z iskanjem dela za nas 250 tam zaposlenih. Lani v decembru nas je 77 delavcev postalo trajni presežek. Konec marca smo prejeli za mesec januar osebni dohodek v višini okrog 21.000 tolarjev, za mesec februar pa so nakazali 15. aprila okrog 21.000 tolarjev! To je ves letošnji dohodek. Mi, trajni presežki, pa bi morali dobiti 100-odstotna nadomestila osebnega dohodka in minulo delo. Sedmega aprila popoldan smo začeli dobivati telegrame iz podjetja. Obvestili so nas, da se moramo 8. aprila ob 8.00 uri javiti na razgovor v SKS. Podpisan je bil direktor Rajko Lisja. Nič ni pisalo, o čem bo razgovor. Pričakala nas je komisija v sestavi: Rajko Lisja, direktor, Inge Vogrin-Mlakar, pravnica, Drago Krajnc in Pavel Jarc. Od vsakega posameznika so zahtevali, naj takoj podpiše papir, da bo sprejel denar in se sredi meseca maja (za večino je to 13. maj) sam zglasil na zavodu za zaposlovanje. Tako bi dobil delavec z visokošolsko izobrazbo in 13 leti delovne dobe v TSN, 128.661 tolarjev, delavec z višjo šolo in 21 leti dela v TSN 170.000 tolarjev, delavka s srednjo šolo in 25 leti delovne dobe -106.000, delavka s poklicno šolo in 22 leti v TSN pa 89.000 tolarjev. To je samo nekaj vzorčnih primerov. Od navedenega denarja bi si še vsak sam plačal vse prispevke za zavarovanje ...To naj bi bila plača za 584 ur za mesec februar, marec, april in polovico maja, verjetno odpravnina, regres.. . Skratka: vodstvo podjetja TSN Eling bi se nas na zanje krasen način rešilo. Grozili so nam, da je to ves denar, kar ga bomo dobili, naj ga vzamemo, drugače bomo šli na borzo še brez tega denarja. Ko smo nekateri povedali, da nam 6-mesečno čakanje poteče komaj po 20. juniju, je pravnica Inge Vogrin-Mlakar vzrojila in dejala, da smo informativno v računalniku na zavodu za zaposlovanje že s 13. majem in da TSN Eling nima po tem dnevu nič več z nami. Nekateri smo še popoldne, ko smo prejeli telegram iz podjetja, klicali na območni svobodni sindikat. Nihče iz sindikata ni imel časa, da bi naslednji dan zjutraj prišel v TSN Eling ali vsaj poklical po telefonu in vprašal, kaj se dogaja z nami. Pa so v svobodnem sindikatu vedeli, za kaj gre, kar smo mi izvedeli kasneje. Tako smo se delavci organizirali v odbor 77 presežnih delavcev TSN Elinga in se 11. aprila zbrali v prostorih območnega svobodnega sindikata in zahtevali varstvo, sestanek in pomoč, vodstvo sindikata. Že dogovorjeni čas sestanka so ves teden prestavljali. Končno smo se sestali v petek, 15. aprila. Mi smo po tem sestanku še bolj razočarani. Delavci moramo biti tiho, ne smemo sprožiti nobene kontrole SDK, ker to lahko povzroči stečaj podjetja. Tega pa mi ne želimo. Zakaj pa ne smemo nič zahtevati od podjetja? Saj smo v njem delali 15, 20, 25 let, se odrekali delu dobička, gradili tovarniško halo, kurilnico, menzo in kupovali stroje? Če pa se sindikat zavzame za delavce, mU očitajo, da sindikat peha podjetje v stečaj. Delavke in delavci, zbudite se! Toliko opevana pravna država, kje si? Odbor presežnih delavcev TSN Eling (Podpise hranimo v uredništvu) kovnjaki s področja otroškega varstva in družinske politike zahtevajo od državnega zbora in Vlade RS, da se zavesta resnosti tega problema in ukrepata, preden bo prepozno; 4. premajhna dežela smo, da bi si lahko privoščili izgubo enega samega otroka, ki zaradi socialnih razmer ne bi imel enakih razvojnih možnosti za življenje, do česar pa bi v primeru razpada mreže javnega otroškega varstva vsekakor prišlo. Stane Rozman, tajnik Združene liste socialnih demokratov Celje Zeleni prstan ie čisti Pot spomina in tovarištva Društvo Zeleni prstan je organizirala v aprilu že tradicionalne čistilne akcije na Poti spominov in tovarištva. Brigadirji veterani so minulo soboto, kljub dežju, očistili spominsko območje Gramozne jame, kjer je okupator med drugo svetovno vojno streljal talce. V soboto, 23. 4.1994 ob 9.30 uri pa je bila osrednja čistilna akcija na PST pri Koseškem bajerju nasproti Agrostroja v Šiški. Udeležili so se je planinci, taborniki, brigadirji — veterani, športniki in ljubitelji narave, kulture in zdravega načina življenja, ki jim ta edinstveni spomenik oblikovne narave izpolnjuje potrebo po oddihu, rekreaciji in razvedrilu. Zeleni prstan Vladi Republike Slovenije Odgovornost prometnega ministra Zagotovo vam je znano, kako potekajo priprave na gradnjo avtoceste skozi Savinjsko dolino. Že na začetku je vlada sprejela osnutek odloka o izgradnji in se v njem sklicevala na osnutek sprememb srednjeročnega in dolgoročnega načrta občine Žalec, ki ga sploh še ni bilo. V času javne razprave, v kateri niso ustrezno ovrednotili pripomb, je republiška uprava, za ceste že razpisala natečaj za nakup zemljišč. Še preden je skupščina občine Žalec odločala o spremembi razvojnih dokumentov, so začeli postavljati na bodoči trasi avtocest mejnike (isto se je zgodilo tudi na območju občine Domžale). Še pred izdajo lokacijske odločbe pa so na območju Goto-velj (SO Žalec) začeli tudi sekati gozd. Vse to so grobe kršitve zakonitosti, ki vam niso neznane. Gre za aktivnosti, ki sicer sodijo v ustrezen resor, predvsem prometni, in v resor za okolje in prostor. Posegi v lastnino (mejniki, sekanje) so zelo groba nezakonitost. Za to je odgovoren prometni minister, saj so dela izvajali z njegovo vednostjo. Pričakujemo, da boste v vladi Republike Slovenija ugotovili njegovo odgovornost in ustrezno ukrepali. Ekološki pozdrav! Karel Lipič, tajnik izvršnega odbora Slovenskega ekološkega gibanja NOVA SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO S KOMENTARJEM! izdali bomo novo SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO ZA GOSPODARSTVO S TARIFNO PRILOGO S KOMENTARJEM IN DOGOVOR O POLITIKI PLAČ V GOSPODARSTVU ZA LETO 1994. Komentar Cena brošure v prednaročilu je 1.500 SIT + 5% prometni davek, t.j. 1.575 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefoni (061)321-255,1310-033 in 313-942, fax 311-956. NAROČILNICA. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo-izvod(ov) brošure SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO S KOMENTARJEM IN DOGOVOR O POLITIKI PLAČ V GOSPODARSTVU ZA LETO 1994 (separat socialnega sporazuma). Naročeno pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj:- Ime in priimek podpisnika:--------------------------------------------—— 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku; 2. Ind. naročniku pošljite po povzetju Osemurna iluzija Piše: Martin Ivanič Osemurni delovni dan je star ideal delavskega oziroma sindikalnega gibanja. Na neki način je bil kot vodilna misel aktualiziran tudi v času prvomajskih praznikov. Vendar se človeku pogosto zdi, da gre pri tem res samo za ideal, če že ne kar za iluzijo. Vprašanje pa je, ali tak vtis nastaja le pri nas ali pa gre za splošnejši pojav. Individualne in zlasti osebne izkušnje ne morejo biti obče merilo. Pa vseeno: Pred več kot dvajsetimi leti sem v počitniškem času skusil »proletarski kruh« v takratni Zahodni Nemčiji. Veljal je zelo strog red, ki je med drugim pomenil tudi to, da delavci nikoli nismo niti minute zamudili začetka dela ne ob prihodu v službo in ne ob koncu odmora. In nikoli nismo bili niti za minuto prikrajšani za odmor ali prisiljeni »potegniti šihta«. Ko sem se po končanem šolanju zaposlil v domovini, se mi je ta izkušnja povsem podrla. Čeprav več nisem bil industrijski proletarec, mislim, da veljata dve (resda posplošeni) ugotovitvi: Prvič, da začetek in konec delavnika nikoli nista držala tako, kot bi morala - bodisi zavoljo malomarnosti delavcev ali pa malomarnosti in v nekaterih primerih zavoljo samovolje t.i. šefov. In drugič, da se z osemurnim delavnikom enostavno ni več dalo shajati. Trdim pa, da druga ugotovitev ni povezana samo z naravo dela. Mnogi izobraženci npr. ugotavljajo, da jim kronično primanjkuje časa, da bi opravili vse, kar od njih terjata poklic in zaposlitev. Ne gre samo za nujno spremljanje strokovnega področja in redno usposabljanje in ne gre niti samo za nekakšno poklicno strast. Preprosto gre za to, da ljudje delajo takorekoč vedno več tudi iz gmotnih, da ne rečem ravno eksi-stentičnih razlogov. Zlasti to slednje je pravi bič božji nad domala vsemi zaposlenimi. Takorekoč vsak industrijski (pogojno bom rekel poklicni) delavec skuša po službi kaj dodatno zaslužiti s t.i. šušmarstvom. Bolj ali manj vsaka strojepiska ali tajnica kaj honorarno tipka. Veliko učiteljev se ukvarja z inštruktor-skim ali podobnim dodatnim delom. Vsi lektorji, prevajalci in podobni opravljajo poklicna opravila tudi na domu. Najbrž je silno malo univerzitetnih učiteljev ter drugih (poklicnih) raziskovalcev, ki ne bi morali iz tega ali onega razloga delati celo po dvanajst ur dnevno. Ne bom posebej govoril o (uspešnih) direktorjih, ki bi svoje delo opravili v osmih urah, ker se mi zdi to v njihovem primeru še najmanj mogoče. Vsekakor pa številni mali zasebni poslovneži, četudi ne gre za nikakršne meteorske bogataše, ki bi za celodnevno delo imeli poseben interes, še zdaleč ne morejo shajati z osemurnim delavnikom. Našteti primeri niso morda niti dovolj očitni in sploh ne najboljši. Toda nekaj mora biti narobe. Gre samo še za eno neživljenjsko parolo, ki bi jo morda kdo želel enostavno zbasati v arzenal socialistične ideologije? Ali pa gre morda za kakšno slovensko posebnost, ki je pač brez temeljitih raziskav ni moč razložiti? Takšne 'aziskave vsekakor niso preproste, saj morajo upoštevati dolg šemam t.i. parametrov od družbenega sistema in delovne tradicije do znanstveno-tehnične »opremljenosti in usposobljenosti dela«. Vendar so za Slovenijo več kot nujne. A glavni razlog za to ni vprašanje, če je parola o osemurnem delovniku iluzija ali pa gre za »surovo resničnost«, v kateri ta vrednota pač ne deluje. Bistveno je nekaj drugega. Po eni strani se mi zdi, da gre za vprašanje smotrnosti in »komercialne vrednosti« našega dela, s tem pa tudi njegove konkurenčnosti, o kateri smo pravkar spet lahko slišali zaskrbljujoče podatke celo v primerjavi z vzhodnoevropskimi in celo razvitejšimi afriškimi nacionalnimi gospodarstvi. Lahko da prav neumno z velikimi vložki delamo in ustvarjamo nekaj, česar ta svet ne potrebuje posebej in tega ne kupuje - razen če ni smešno poceni. Lahko pa gre za »sistemsko vgrajeno« podvrednotenost našega dela že znotraj države in se ta kaže s prevelikimi družbenimi obremenitvami (jasneje: v predragi državi), zaradi česar nismo konkurenčni niti navzven niti si s tem delom v osmih urah ne moremo zagotoviti pričakovane ravni eksistence. Najbrž bi mi lahko marsikdo postregel s primerjalnimi podatki, koliko v posamezni dejavnosti ustvari in zasluži delavec v bolj in manj razvitih državah po svetu. Žal pa takšnim primerjavam ne morem povsem zaupati. Zelo različna je struktura naših in zahodnih plač in cen, mi pa smo že tako in tako navajeni demagoških primerjav npr. s cenami bencina. Najbrž je jasno, da je slovenska družba v številnih pogledih spet v zgodnjem kapitalizmu. O tem ne govorijo samo gospodarske razmere, temveč tudi odnosi med delodajalci in delojemalci, pa celo očitno manipuliranje vlade s podatki o naših plačah in mednarodni gospodarski konkurenčnosti. Če oživljanje parole o osemurnem delavniku izhaja iz spoznanja o zelenaškem stadiju našega gospodarstva, tedaj ima še smisel kot perspektivni ideal. Če pa realne razmere, ne samo gospodarske, marveč tudi socialnopolitične, kažejo, da je osemurni delavnik za nas resnično nestvaren, tedaj bi kazalo celo v sindikalnem delovanju premisliti o bolj tehtnih mobilizacijskih prejemih. Kot rečeno, primerjalne analize o teh vprašanjih so nujne, vendar pa nobeni izsledki razmer ne bodo obrnili na glavo. Lahko rabijo le za oblikovanje smotrnejše razvojne strategije. Ob masi brezpo- • selnih vsekakor ni logično očitno daljšanje delavnika zaposlenih in obsežno priložnostno delo brezposelnih. Po najnovejših podatkih je predsednik države šef neke tajne organizacije. Tako približno se je pred javnostjo, in to kar na državni televiziji, ki mu je za tako izjavo brez razmišljanja odstopila prostor, izprsil eden od sedaj že nekdanjih gladovno stavkajočih iz Cankarjevega doma gospod Jernej Jung. Omenjeni gospod kajpak lahko gladovno stavka, kadarkoli in proti komurkoli hoče, proti šefu države ali proti papežu. To je pač stvar njegovega prepričanja in slednjič tudi njegova pravica. Obtoževati pri tem kogarkoli, ne da bi postregel vsaj z enim, četudi najmanjšim dokazom, pa seveda ni nikakršna pravica, marveč kvantanje, ki pa mu je, žal, botrovala tudi državna televizija. Pri tem imena akterjev sploh niso pomembna. Gre za nekulturno navado, po kateri lahko vsak, tudi s pomočjo j najbolj razširjenega medija, Z vrednotenjem dogodkov iz poznih osemdesetih in prvih devetdesetih let je tako, da so za zgodovinsko stroko še preblizu, za dnevno politiko pa že dovolj daleč, da so lahko včasih tudi zaviti v meglo in uporabljeni za tekoče politične potrebe, kakor pač komu ustreza. Zanimivo je, da sta se te dni na to temo oglasila dva znana moža. Najprej je dr. Matjaž Kmecl, včasih je bil kulturni minister, za hrvaški Vjesnik - kar je po svoje zanimivo, ne pa tudi presenetljivo - spomnil, kako ga je Kučan povabil v svoj tim z obrazložitvijo, da bo družbi potrebna demokratizacija, in tudi na demonstrativni odhod slovenske partijske delegacije iz jugopartije. Zato vsa ta Kvantanje V • •• i voma sestaja s plavolasko ali pa s plavolascem zelo nežnega obraza. Kot kaže, je stresanje obtožb iz levega rokava pri nas postalo pravi hobi, če ne kar športna panoga. Pri tem nove vrste lovci kar tekmujejo, kdo bo stresel čimbolj alarmantno in ponavadi nepreverjeno obtožbo. Poslanec Hvalica se je spravil na neke ljudi v Novi Gorici, tudi on na TV, in ker ga sedaj tožijo za obrekovanje, se poslanec kajpak sklicuje na imuniteto. Če bi svoje obtožbe lahko dokazal, mu imuniteta pač ne bi bila potrebna. Sedaj lahko samo še čakamo, da bo kdo predsednika države obtožil, ker svoje mačke ne hrani z vvhiskasom, ampak s topcatom, kar je nedopustno favoriziranje z globokimi meddržavnimi in gospodarskimi posledicami. Za tako reč mora šef države odgovarjati najmanj pred ustavnim sodiščem ali pa bodo pristaši vvhiskasa pričeli množično gladovno stavkati. Pri tem se bodo primojdušali, da bodo šli do konca oziroma vsaj tako dolgo, da bodo kakšnih desetkrat na televiziji in bodo lahko vpili proti hrani, ki jo žre predsednikova mačka. Nato jim bo kakšen eksminister velikodušno dal odpustek s pojasnilom, da so njihovi trebuščki vendarle več vredni kot predsednikova mačka. Skrajna desnica V nekaterih evropskih državah dviga glavo skrajna politična desnica, v severni Afriki (zlasti v Alžiriji) pa je na pohodu islamski fundamentalizem. Piše: Jože Smole Voditelji obeh političnih ekstremov spretno izkoriščajo gospodarske težave in neurejene družbene razmere (zlasti korupcijo) ter z demagogijo pridobivajo del obubožanih socialnih slojev ljudi, še pose- bej brezposelnih. Pri tem početju desničarskim skrajnežem sploh ni do resničnega reševanja gospodarskih, socialnih in drugih družbenih problemov, ampak se zavzemajo za uvajanje sistema »trde Han matere - sim sna Piše: Qeza Pik) vanje je dneva. Drugo nedeljo v maju je predvsem v zahodnem svetu, v Evropi in v Ameriki, praznik vseh mater, poimenovan Dan matere. Pri nas je ta praznik večinoma »omejen«, brez velikih daril, praznovanj in brez velike reklame. Takšno prazno-pravzaprav želela ustanoviteljica tega Skoraj nikomur med nami ni znano, da je to bila Američanka Anna Jarvis (1864-1948). Živela je samsko življenje, pri svojih starših. Dne 9. maja 1905 ji je umrla mama, s katero je bila globoko povezana. Za samsko, 41-letno ženo je bila smrt matere velika izguba. Dve leti po materini smrti je Anna Jarvis pred svojimi znankami in znanci izjavila, da je za matere, ki so bile do takrat bolj malo upoštevane, treba kaj več storiti. Zanje je treba določiti časten dan. Tako se je rodila zamisel o dnevu matere. Ob tretji obletnici smrti svoje matere je Anna Jarvis prosila svojega duhovnika, naj v svoji nedeljski pridigi omeni položaj mater v družini in družbi. Duhovnik Wiebar Chapman je predlog rad sprejel. Njegova pridiga je imela ugoden odmev. Na koncu te božje službe je Anna Jarvis razdelila 500 belih nageljnov v spomin in v čast svoje in drugih mater. Udeleženci božje službe so bili več kot presenečeni. Ob podpori somišljenic in somišljenikov je pisala mnogim vodilnim osebnostim svojega časa. Njen cilj je bil doseči razglasitev častnega dne za vse matere. Leta 1910 je guverner države Zahodna Virginija izdal razglas, v katerem je pozval k izrednemu prazniku: »V znak spoštovanja, ljubezni in naklonjenosti do naših mater bomo v nedeljo, dne 7. marca 1910, obhajali dan matere. Na ta dan naj vsi verujoči obiščejo božjo službo in nosijo bele nageljne.« Iz Zahodne Virginije se je dan matere hitro razširil. Leta 1914 so drugo nedeljo v mesecu maju obhajali dan matere v vsej Ameriki. Iz globoke naklonjenosti, ki jo je hčerka izkazala do svoje matere, je nastal pomemben dan, dan matere, ki se danes obhaja v mnogih deželah sveta. Anna Jarvis je postala znana osebnost, vabili so jo na razne prireditve, bila je deležna mnogih priznanj. Toda kakor se pač v življenju dogaja, uspeh in veselje nista ostala brez sence. Anna Jarvis je spoznala, da so ideali, ki jih je zagovarjala, počasi postajali trgovina. Bila je globoko verna kristjanka. Ni želela, da bi trgovina pri tem praznovanju služila. Zanjo je bil dan matere stvar srca in ne denarja! Odklanjala je reklamo, potrošništvo, zaslužek. Žal ni uspela. Zgubila je marsikatero tožbo in tudi svoje imetje. Dan matere je postajal vedno bolj priljubljen, njegova odkriteljica pa vedno bolj razočarana. Anna Jarvis ni doumela, da je v svetu marsikaj povezano z denarjem, da se ohranja z reklamo. Njen svet je postajal vedno bolj ozek, osamljen. Umrla je leta 1948 skoraj pozabljena v Philadelp-hiji. Drugo nedeljo v mesecu maju se milijoni na različne načine spomnimo svojih živih in mrtvih mater z molitvami, s pesmimi, tudi z darili jim izkazujemo spoštovanje, ljubezen, naklonjenost, hvaležnost. Ime Anne Jarvis pa je zatonilo v pozabo. Resnicoljubnost današnja zgodba nekaterih slovenskih razumnikov, da je tedanja slovenska nomenklatura brez vsakih zaslug in da so za slovensko pomlad vse naredili drugi, preprosto ni točna, je povedal dr. Kmecl. Dva dni pozneje pa se je prav nenavadno razjezil še predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Potem ko je povedal, da mu je 18. julija 1991 uspelo z Beograjčani doseči dogovor o umiku JLA iz Slovenije in o vrnitvi nekaj tisoč slovenskih vojakov iz drugih krajev Jugoslavije, je še dodal: vse to se je dogajalo takrat, ko sem sam hodil v Beograd in dobesedno tvegal tudi glavo, medtem ko so jo številni sedaj glasni demokrati uspešno tiščali doma v pesek ali pa pogledovali proti Celovcu. Da je bil zagrebški časopis voljan objaviti razgovor z dr. Kmeclom, ni presenetljivo zato, ker so se na Hrvaškem že pred dobrim letom lotili vrednotenja vlog pri hrvaški pomladi, pri čemer niso prav nič zanikali pomembne vloge hrvaške partije, ki je prva sledila slovenski z odhodom iz Jugopartije, in tako vsaj soomogo-čila, da se je pomlad lahko spremenila v osamosvojitev. Za Slovence je seveda prav trapasto, morda pa tudi značilno, da si morajo svoj spomin na ne tako zelo minule dogodke osveževati s pomočjo hrvaškega tiska. Dr. Kmecl seveda ni nič kriv, če ga k besedi nočejo vabiti slovenski časniki; je pa njegovo razmišljanje dobrodošlo, ker prihaja v času, ko je zelo v modi lastiti si zasluge za slovensko pomlad in za osamosvojitev, pri čemer igra izguba spomina nadvse pomembno vlogo. To še posebej velja za tiste politike, ki hočejo pri vsakem dogodku poiskati in osvetliti predvsem njegovo ozadje, torej vse, kar se je zgodilo pred njim in ga je lahko povzročilo. To je seveda moder pristop, ki pa bi moral biti načelen, ne pa uporabljan ali prikroje-van samo od primera do primera. Na videz se sicer tak nenačelen pristop kaže zelo uspešen, v resnici pa gre za bedo politike, ki zaradi strankarskih ali posamičnih interesov ni sposobna objektivne presoje, čeprav se na vsa usta zavzema zanjo, goža Gloda roke« oziroma diktature. Uporabljajo podobne metode, kot sta jih Mussolini in Hitler, ki sta demokracijo imela za »glavni vir vsega zla«. Zmaga desnice v sosednji Italiji je pri nas izzvala upravičeno zaskrbljenost. Še posebej zato, ker so v njenih vrstah vse glasnejši novofašisti, ki se nikdar niso sprijaznili z mejo, določeno leta 1947 na pariški mirovni konferenci. Po razpadu SFR Jugoslavije so postali še agresivnejši v načrtih za »vrnitev Istre« in drugih naših ozemelj, ki so bila po prvi svetovni vojni pod Italijo. Zaskrbljenost nad zmago desnice v Italiji izražajo tudi vse demokratične sile v Evropi. Voditelja Nemške socialdemokratske stranke Rudolf Scharping in Socialistične stranke Francije Michel Rocard sta na nedavnem sestanku v Parizu posvetila posebno pozornost pojavu novo-fašizma. Ocenila sta, da je treba zaostriti politični boj proti novofašizmu, sovraštvu do tujcev in mržnji proti manjšinam. Scharping je poudaril, da se je proti pojavom novofašizma treba boriti z ambicioznejšimi razvojnimi programi, z zmanjševanjem brezposelnosti v Evropi in z zagotavljanjem moralne integritete politikov. Voditelj francoskih socialistov Rocard je napovedal, da bo socialistična skupina v evropskem parlamentu kmalu sprejela skupno odločitev o vseh vidikih današnjega fašizma. Ugledni ameriški dnevnik Herald Tribune opozarja, da bi Evropska unija in ZDA morale resno razmišljati tudi o posledicah možne zmage skrajnih islamskih fundamentalistov v Alžiriji. Pričakovali so, da bo general Liamine Ze-roual, ki je januarja letos prevzel vlado, dosegel spora- zum z umerjenim delom Islamske fronte in se tako uspešno postavil po robu skrajnežem. Toda to se ni zgodilo. Politični skrajneži, ki se zavzemajo za uvedbo islamskega enoumja in diktature v Alžiriji, netijo sovraštvo do vseh, ki ne spoštujejo ortodoksnih načel in običajev islama. Najbolj zgovoren primer njihovega pogleda na družbeno ureditev je bil nedavni umor dveh alžirskih srednješolk, ker nista nosili feredže (nista imeli pokritega obraza). Islamski fundamentalisti razpihujejo sovraštvo do vseh tujcev, ki živijo ali delajo v Alžiriji. Takšnemu sovraštvu so vse bolj izpostavljeni tudi naši delavci. Odnosi so že tako zastrupljeni, da francoska vlada resno načrtuje evakuacijo 35.000 Francozov in drugih Evropejcev iz Alžirije. Vse večja je nevarnost, da bodo desničarski skrajneži zavladali v celi Alžiriji, ali pa da se bo država razdelila na dva dela. V enem bi vladali islamski fundamentalisti, v drugem pa Berberi, ki so sicer muslimani, so pa odločno proti islamskemu ekstremizmu. V obeh primerih bi to imelo resne posledice za sosednjo Tunizijo in tudi za druge države v severni Afriki, zlasti za Egipt, v katerem so islamski fundamentalisti vse močnejši. Uvodničar ameriškega dnevnika Herald Tribune ocenjuje, da bomo posledice močno čutili tudi v Evropi. Prišlo bo namreč do novega vala beguncev iz držav severne Afrike v Evropo, reakcija na to pa bo še močnejše desničarsko širjenje sovraštva do tujcev. Islamski fundamentalisti v severni Afriki in desničarski. skrajneži v Evropi so na »isti valovni dolžini«. KOSMATE PLAČE OGROZILE USPEŠNEGA DIREKTORJA V Mariboru in Podravju je malo podjetij, ki poslujejo uspešno in delavcem izplačujejo plače po kolektivni pogodbi ali celo bolje. Eno takšnih je tovarna umetnih brusov Swaty s 500 zaposlenimi. Kljub relativno uspešnemu poslovanju in za mariborske razmere solidnim plačam pa jo zadnje čase pretresajo notranji konflikti. Povod za to je bil nesporazum. Delavci so razumeli, da jim je direktor obljubil 10-od-stotno povečanje neto plač, dejansko pa so prejeli za 10 odstotkov večje bruto plače. Tako so sicer vsi delavci prejeli višje plače, vendarle ne vsi za enak odstotek, saj imajo različne davčne olajšave iz bruto plače in podobno. Zaradi tega so se na plačilni dan začeli zbirati pred upravno zgradbo in terjali pojasnilo. Nato so sindikati v tovarniški dvorani organizirali protestni zbor. Na njem se je zbralo več kot 300 delavcev in z veliko večino so zahtevali zamenjavo sedanjega direktorja Draga Naberšnika, ki že šesto leto uspešno vodi podjetje skupaj s tehničnim direktorjem Stanislavom Flisarjem. Direktorju niso dali priložnosti, da bi jim pojasnil drugo plat medalje, z argumentom, da njegovim besedam »tako in tako nihče ne verjame«. Delavci in sindikalni aktivisti KNSS (ki je večinski sindikat) so direk- torju očitali tudi, da ne spoštuje sklepov sveta delavcev, ki je v podjetju že oblikovan, in sindikata. Tiste, ki terjajo razrešitev direktorja, nič ne skrbi uspešnost poslovanja Swatyja, češ da se umetni brusi tako in tako dobro prodajajo in da bodo novi ljudje navezali še nove stike in pripeljali nove posle. O razmerah v tovarni bo v kratkem razpravljal tudi upravni odbor podjetja in odločal tudi o zaupnici ali nezaupnici direktorju. ■ Direktor Naberšnik je za javnost povedal, da podjetje uspešno posluje brez kreditov, da delavci v povprečju prejemajo mesečno okoli 51 tisoč tolarjev neto plače (kar je krepko nad povprečjem mariborskega gospodarstva) in da plače za okoli 20 odstotkov presegajo dogovorjene zneske po kolektivni pogodbi. Tik pred prvomajskimi prazniki se je sestal upravni odbor Swatyja in ugotovil, da ni argumentov za razrešitev direktorja Draga Naberšnika. Plače delavcev v Swatyju presegajo določene s kolektivno pogodbo, podjetje posluje uspešno, tovarna izvaža že okoli 80 odstotkov svoje proizvodnje (ob Naberšnikovem prihodu v podjetje so izvažali 20 odstotkov proizvodnje). Poleg tega po mnenju članov upravnega odbora tudi ni ar- gumentov za trditev, da direktor ignorira delo sindikatov in sveta delavcev. Upravni odbor je direktorju naročil, naj do naslednje seje dobi ponudbo treh revizijskih hiš za revizijo zaključnega računa za poslovno leto 1993. Po upravnem odboru se je sestal izvršni odbor KNSS-Neodvisnost. Menil, je, da bi morala biti revizija opravljena že ob zaključnem računu, zato sindikat ni pripravljen nositi krivde, če bi se zaradi revizije zavlekel postopek privatizacije. Sindikat Neodvisnost je vodstvo podjetja in upravni odbor spomnil, da mora biti po veljavnem statutu podjetja poročilu o letni bilanci obvezno priloženo revizijsko poročilo. Sicer pa so si člani izvršnega odbora KNSS-Neodvisnost vzeli čas za razmislek. O tem, ali bodo skupščini podjetja predlagali razrešitev petčlanskega upravnega odbora ali ne bodo odločali na svoji naslednji, majski seji. Sekretar sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske industrije v Podravju Edi Ozimič je po seji upravnega odbora Swatyja povedal, da Svobodni sindikati gledajo na direktorja vedno s treh zornih kotov: ali podjetje pozitivno posluje, ali delavci prejemajo plače redno in skladno s kolektivno pogodbo in ali Sindikalno premoženje ne bo podržavljeno______________________ Tudi svobodni sindikati imajo v parlamentu »svojega« poslanca. Miloš Pavlica, funkcionar SKEI in poslanec Delavske stranke v državnem zboru bo na pobudo uredništva DE vsak teden pokomentiral, kaj tam državljanom in delavstvu posebej pripravljajo; oziroma kdo, kako in zakaj, saj tisto »kaj« žal vsi občutimo. Spoštovani bralci, vemo, da so vsi kanali vpliva v naši demokraciji na široko odprti in poslanci komaj čakajo, da bi vam ustregli. Toda če kljub temu mislite, da bi kazalo vašega poslanca o čem povprašati, mu kaj predlagati ali mu napeti nekaj gorkih - to le storite, na vaša vprašanja bo rad odgovarjal. Vprašanja pošljite v uredništvo DE ali zavrtite naš telefon. Državni zbor je pred prvomajskimi prazniki obravnaval tudi zakon o političnih strankah. Gre za prvo obravnavo predpisa, ki je nastal že v času Demosove vlade. Zakon naj bi onemogočil nepravilnosti v delovanju strank, ki so se dogajale tudi v najbolj pravno urejenih deželah. Naš zakon bo sodeč po besedilu, ki je prišlo v državni zbor, obravnaval zlasti postopek ustanavljanja strank in njihovo financiranje tudi v času volilnih kampanj. Ta zakon pa je zanimiiPtudi za Svobodne in druge sindikate zaradi prehodnih in končnih določb o možnosti podržavljenja njihovega premoženja, ker so bili v prejšnji ureditvi ena od družbenopolitičnih organizacij. Državni zbor se je z veliko večino odločil proti podržavljanju sindikalnega premoženja. Proti takšni rešitvi je glasovalo le 9 poslancev, med katerimi je bilo največ krščanskih in socialnih demokratov. Večina poslancev pa se je najbrž hotela izogniti možnosti, da bi Slovenija prišla v zgodovino kot edina dežela, ki bi si privoščila podržavljanje sindikalne lastnine. Poslanci so se torej zavestno izognili napovedanim protestom slovenskega delavstva in mednarodnih sindikalnih organizacij. Glasovanje štirih poslancev Slovenskih krščanskih demokratov me ni presenetilo, saj je njihov predsednik nedavno izjavil, da Svobodnih sindikatov ne more videti. Bolj so me presenetili poslanci SDSS, saj se štejejo za edine prave predstavnike socialdemokracije na Slovenskem. Miloš Pavlica podjetje delavce odpušča. Hkrati je njihovo vodilo spoštovanje večinske odločitve delavcev, ki mora biti argumentirana z dejstvi in ne s političnimi motivi. Tomaž Kšela TRADEUNIONI SO IZGUBILI ZAKONSKO ZAŠČITO Len Powell opozarja slovenske sindikaliste na nevarnost desne politike. Slovenijo je ta teden obiskal Len Powell, član vodstva sindikata (tradeuniona) železar-jev in jeklarjev Velike Britanije (ISTC). Prvi dan obiska je aktivistom SKEI in Zveze svobodnih sindikatov predaval o položaju njihovega sindikata. Ta se je med vladavino Margareth Thatcher - temeljito poslabšal. ISTC je imel leta 1979 prek sto tisoč članov, sedaj pa jih ima le 32 tisoč. Zmanjšanje članstva je v glavnem posledica ukinjanja tovarn in delovnih mest v železarski in jeklarski industriji. Zmanjšanje zaposlenosti v železarnah je povezano tudi s privatizacijo. Ta je tudi v Veliki Britaniji potekala prek »Feniks podjetij« in z zmanjševanjem vrednosti državnega premoženja. Tisti, ki so prodajali, so namerno zniževali vrednost delnic, in tako so lahko kapitalisti iz ZDA kupili tudi 30-odstotne lastniške deleže. Sindikalisti, ki so s prejšnjimi menedžerji imeli dobre odnose, so se pri novih krepko osmodili. Potem ko so spora- zumno pristali na znižanje odpravnin in drugih pravic presežnih delavcev, so novi lastniki začeli številne obrate zapirati. Jeklarstvo in železarstvo, ki je bilo prej združeno v velikem državnem podjetju, so novi lastniki v več etapah decentralizirali. ISTC, ki je prej sklepal tarifno prilogo le na državni ravni, se je zdaj prisiljen pogajati v vsaki decentralizirani tovarni. Zaradi tega imajo delavci od obrata do obrata različne pravice. Sindikat je izgubil možnost nasprotovanja lastnikom, ki delavce izsiljujejo tudi z zapiranjem obratov. Sindikati Velike Britanije so v takšnem položaju zato, ker je vlada temeljito spremenila delovno zakonodajo in sindikatom odvzela pravice, ki so jih imeli po devetih prejšnjih zakonih. Delo sindikatov so otežili npr. z zahtevo po osebnem glasovanju vsega članstva o sindikalnih pogajalcih oziroma reprezentantih na državni ravni. Osebno glasovanje zahtevajo tudi za vsako stavko. Glasovanje po pošti je organizacijsko zahtevno opravilo in za sindikate pomeni tudi velik, strošek, saj je njegovo izvedbo vlada financirala le na začetku. Takšna vladna politika je v Veliki Britaniji privedla do velike nezaposlenosti. Največ delavcev je izgubilo delo v železarstvu, ladjedelništvu in rudnikih. Prav v teh dejavnostih pa so bili sindikati v preteklosti najmočnejši. Zanimivo je, da je vlada hotela s svojo politiko zlomiti in odstraniti zlasti Skargilla, predsednika rudarskega sindikata. Ta se je kljub vsemu obdržal, sindikati pa so izgubili zelo veliko. Po besedah Lena Pawella je cilj ISTC le en sindikat v jeklarski industriji in železarstvu. Angleški sindikalisti so prepričani, da je sindikat najmočnejši takrat, ko je en sam. V Veliki Britaniji pa to na žalost še ni mogoče, ker so inženirji organizirani v enem, uslužbenci pa v drugem sindikatu. Gost iz Velike Britanije je govoril tudi o njihovi socialni politiki, ki je bistveno drugačna kot v Sloveniji. Pravice presežnih delavcev so zelo okleščene. Nezaposleni delavci praviloma prejemajo socialno pomoč le eno leto. Plače v klasični deželi kapitalizma in sindikalizma pa se izplačujejo tedensko in tudi brezposelni delavci se morajo tedensko javljati na zaposlovalnih uradih zaradi potrdil o socialnem zavarovanju. F. K. PRED IZIDOM NOVA SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO S TARIFNO PRILOGO S KOMENTARJEM EV DOGOVOR O POLITIKI PLAČ V GOSPODARSTVU ZA LETO 1994 Cena v prednaročilu 1575 SIT s^p. davkom. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,1310-033 in 313-942, fax 311-956. JSfS mOSOie' ^ ,M° harjernh delavk očitno m bil pripravljen zaščititi mhce rd^S!e glede ru^to, koliko^e komu kakšen sindikalni zaupnik simpatičen ali ne, je očitati sindikatu, da je kriv za propad 100 delovnih mest, pravi cinizem. Žrtve naj bi bile krive zaradi tega, ker nočejo postati še večje žrtve, sindikat pa zato, ker opeharjenih delavk ne pomaga pehati v Še ' pri vsem tem ni pravo vprašanje, zakaj delavke, organi- delavke Capricea. ToTr)az Kšela a \T SEDEM DNI V SINDIKATIH ORMOŽANCI SO NAVAJENI ŽIVETI S PROBLEMI »Gospodarstvo v ormoški občini v preteklosti ni nikoli doživljalo strmih vzponov in padcev in tako je tudi danes«, pravi sekretarka ormoškega krajevnega sveta pri območni organizaciji ZSSS za Podravje Mira Žličar. Malo za šalo, malo zares dodaja, da je danes, ko vso Slovenijo pesti gospodarska in socialna kriza, pravzaprav laže tistim, ki so navajeni živeti s problemi in jih reševati. Z Žličarjevo smo se pogovarjali, kako se delavci v ormoških podjetjih spopadajo s problemi. »V Ormožu je v Svobodnih sindikatih okoli 2800 članov, ki so povezani v več kot 20 organizacijah. Struktura članstva je zelo heterogena,« pojasnjuje Žličarjeva. Okoli 800 delavcev dela v kemijski industriji, v Optiplastu, Plast-dispenserju, Karrera Opticu in še nekaterih manjših podjetjih. Na tem področju je še posebej razvita kmetijska dejavnost. Med največjimi podjetji so Kmetijski kombinat Jeruzalem, Tovarna Sladkorja in obrat Droge v Središču ob Dravi. »Morda je prav raznolikost gospodarske strukture vzrok, da ormoško gospodarstvo ne doživlja večjih pretresov ne v negativnem ne v pozitivnem smislu,« meni Žličarjeva. Običajno je pač tako, da niso vse gospodarske panoge naenkrat v težavah, zato lahko izpad dohodka v eni panogi nadomestijo boljši rezultati v drugi panogi in obratno. Trenutno imajo precej problemov v Optiplastu. V njem je, kakor kaže, veliko presežnih delavcev, poleg tega pa imajo zaposleni skromne plače. Optiplast je močno prizadela izguba trgov, sedaj pa si prizadevajo tržišču ponuditi nove izdelke. Tudi opekarna Ograd je bila prisiljena reševati problem presežnih delavcev. PLAČE IN KOLEKTIVNE POGODBE V ZAHODNI EVROPI V večini članov ZSSS in tudi v drugih zaposlenih se je že dodobra usidralo vedenje, da se plače urejajo s kolektivnimi pogodbami. Pri tem pa je seveda zelo pomembno, s katerimi kolektivnimi pogodbami se urejajo oz. za katero raven so sklenjene. V slovenski praksi so to: splošni kolektivni pogodbi, panožne kolektivne pogodbe - oboje sklepajo na državni ravni, in podjetniške kolektivne pogodbe, ki pa so lahko sklenjene za posamezno podjetje, društvo oz. zavod ali pa na ravni koncerna oz. povezanih družb. Prav tako je pomemben način usklajevanja plač z rastjo inflacije oz. življenjskih stroškov. Usklajujejo se lahko sprotno, četrtletno oz. letno po nekem avtomatizmu, ali pa je to predmet vsakokratnih pogajanj. Način usklajevanja plač je odvisen tudi od dosežene stopnje rasti inflacije oz. življenjskih stroškov. Ker smo si za cilj gospodarskega in družbenega razvoja izbrali združeno Evropo, je prav, da se seznanimo, kako potekajo kolektivna pogajanja o plačah v zahodnoevropskih državah, večinoma članicah Evropske unije in EFTE. Vsi podatki so iz edicije Evropskega sindikalnega instituta in so za leto 1992. NEMČIJA: Plače se urejajo s panožnimi oz. branžnimi pogodbami, praviloma letno, in se neavto-matično povečujejo v skladu z rastjo življenjskih stroškov. AVSTRIJA: Plače se urejajo z letnimi panožnimi oz. branžnimi dogovori oz. sporazumi in se ne avtomatično povečujejo z rastjo življenjskih stroškov. BELGIJA: Plače v privatnem sektorju se urejajo s splošno, panožnimi, podjetniškimi in regionalnimi pogodbami oz. dogovori, ki so dveletni (91-92). V javnem sektorju so ti dogovori 4-letni (91-94). Plače se avtomatično povečujejo v skladu z rastjo življenjskih stroškov. CIPER: Plače se določajo letno po panogah oz. branžah; njihovo usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov poteka z dogovarjanjem. DANSKA: Plače so določene s splošno in panožno oz. branžnimi pogodbami, ki so dveletne (91-92), in se ne povečujejo z rastjo življenjskih stroškov. ŠPANIJA: Plače se določajo z eno- ali dveletnimi panožnimi oz. branžnimi, regionalnimi in podjetniškimi kolektivnimi pogodbami. V večini primerov se popravijo skladno z rastjo življenjskih stroškov. FINSKA: Plače se urejajo z dveletnimi panožnimi oz. branžnimi pogodbami (92-93) in se usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. FRANCIJA: Plače se urejajo z letnimi regionalnimi, podjetniškimi in panožnimi oz. branžnimi pogodbami. Z zakonom določena minimalna plača se povečuje v skladu z rastjo življenjskih stroškov. VELIKA BRITANIJA: Plače v industriji se urejajo letno s panožnimi oz. branžnimi pogodbami, v drugih gospodarskih dejavnostih pa letno na ravni podjetij in obratov. Povečevanja plač z rastjo življenjskih stroškov tam ni. GRČIJA: Plače se urejajo s splošno nacionalno pogodbo in panožnimi pogodbami v privatnem sektorju za 2-letno obdobje (91-92). Z rastjo življenjskih stroškov se plače usklajujejo v privatnem sektorju, v javnem pa so zamrznjene. IRSKA: Plače so urejene s triletno centralno pogodbo za obdobje 1991-1993 (gre za drugi triletni program stabilizacije) in se ne povečujejo z rastjo življenjskih stroškov. ISLANDIJA: Dogovor o plačah je sklenjen za 10 mesecev brez možnosti njihovega povečanja skladno z rastjo življenjskih stroškov. * ITALIJA: Plače se urejajo s panožnimi oz. branžnimi pogodbami za 3,5 do 4 let (91-94) in se ne avtomatično usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. NORVEŠKA: Plače se za privatni sektor urejajo s centralno pogodbo. Usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov je možno z dogovori. NIZOZEMSKA: Plače se določajo z 1- do 2-letnim panožnimi oz. branžnimi in podjetniškimi pogodbami. Z rastjo življenjskih stroškov se lahko- povečujejo v nekaterih panogah (gradbeništvo, prehrambena industrija). PORTUGALSKA: Plače se urejajo z letnimi panožnimi oz. branžnimi in podjetniškimi pogodbami in se usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. ŠVEDSKA: Plače se urejajo z dogovorom o gospodarski stabilizaciji za leti 1991-1992 (sicer s splošno, panožnimi oz. branžnimi in podjetniškimi kolektivnimi pogodbami) in se ne usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. ŠVICA: Plače se določajo letno s panožnimi oz. branžnimi, lokalnimi in podjetniškimi pogodbami in dogovori in se ne povečujejo v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Gregor Miklič V Podravju je že več kot 40 podjetij v stečaju, v ormoški občini pa je morala v zadnjih letih v stečaj samo Marlesova Notranja oprema v Središču ob Dravi. Tam 25 delavcem doslej še niso poplačali vseh terjatev. »V Ormožu je v preteklosti delalo precej delavcev iz sosednje Hrvaške. Ti so v tem kraju obiskovali že vrtce in osnovno šolo, nato pa so šolanje mnogi nadaljevali v Sloveniji. Veliko izmed njih je sedaj ostalo brez delovnega dovoljenja,« pojasnjuje Žličarjeva. V posebno težkem socialnem položaju so tiste družine iz Hrvaške, kjer sta mož in žena delala v Sloveniji. Po sprejemu nove zakonodaje o zaposlovanju tujcev ostajajo brez delovnih dovoljenj zlasti nekvalificirani in polkvalificirani delavci iz Hrvaške. Sindikat jim tako kot vsem svojim članom po svojih možnostih pomaga, tako na socialnem kot tudi pravnem področju. Čeprav je ostalo brez delovnih dovoljenj mnogo delavcev iz Hrvaške, je v Ormožu okoli 1500 brezposelnih. Brezposelnost je v občini 17- do 20-odstotna. Med nezaposlenimi je žal tudi vse več mladih. Plače so v ormoškem gospodarstvu za okoli 15 odstotkov manjše od republiškega povprečja. Najnižje imajo v Optiplastu in v gradbenih podjetjih. Med podjetji, ki spoštujejo kolektivno pogodbo, pa so Tovarna sladkorja, trgovska podjetja, podjetja s področja kmetijstva. »Velikokrat so v zelo težavnem položaju delavci pri nekaterih privatnikih. Marsikdaj si ne upajo povedati niti, da jih delodajalec ni prijavil in jim ni dal pogodbe, kaj šele da bi se pritožili zaradi plače, če ta ne dosega zneska v kolektivni pogodbi«, pravi Žličarjeva. Morda se bodo razmere, ko Ormož dobi svojega inšpektorja za delo (doslej je nadzor opravljal inšpektor s Ptuja), obrnile na bolje.« Ormoškemu gospodarstvu pa se odpirajo tudi nove možnosti, še posebej zaradi njegove obmejne lege. Zadnje čase prihaja v Ormož po nakupih vse več državljanov s sosednje Hrvaške. Tako nekateri Ormožu napovedujejo podoben status kot ga imata denimo avstrijska Radgona ali italijanski Trbiž. Razcvet maloobmejnega prometa lahko postane pomemben dejavnik hitrejšega razvoja celotnega ormoškega gospodarstva. Tomaž Kšela BOLNA MATI POTAPLJA ZDRAVO HČER Podjetje Ferromoto Avtomobili zaposluje nekaj več kot 100 delavcev. Tekoče posluje pozitivno, pestijo pa ga bremena in dolgovi, ki jih je podedovala od svojega matičnega podjetja Ferromota v stečaju. Da bi matično podjetje rešili pred stečajem, so namreč strategi rešitve Ferromota matice pred letom dni prenesli dolgove na hčere. Nanje pa jim ni več uspelo prenesti osnovnih sredstev. Tako bo, kakor kaže, stečaj matičnega podjetja potegnil za sabo v stečaj tudi domala vse hčere. Ferromoto Avtomobili morajo tako Agenciji za sanacijo bank vrniti kredit, ki ga niso sami ne najeli in ne porabili in je z obrestmi narasel že na 258,5 milijona tolarjev. Hkrati imajo Avtomobili za 37,4 milijona tolarjev neporavnanih obveznosti do matice. Matično podjetje v stečaju pa jim dolguje 150 milijonov tolarjev, ki pa jih v stečajnem postopku zagotovo ne bodo dobili poplačanih v celoti. Poslovanje Ferromota Avtomobili otežuje tudi že od decembra 1992 blokiran žiro račun. Blokada trenutno znaša okoli 100 milijonov tolarjev. Po knjigovodski vrednosti znaša premoženje Ferromota Avtomobilov 388 milijonov tolarjev. Ker je podjetje plačilno nesposobno in prezadolženo, saj vse premoženjene zadošča za poravnavo obveznosti do upnikov, je upravni od- bor podjetja sodišču predlagal njegov stečaj. Ker podjetje tekoče posluje pozitivno in ker ni samo ustvarilo dolgov, ki ga bremenijo, so zaposleni skupaj z vodstvom podjetja in sindikatom SKEI naredili, kar je v njihovi moči, da bi podjetje rešili stečaja. Tako je podjetje tožilo banko za razveljavitev pogodbe za kredit, ki ga v podjetju nikoli niso videli, ampak so ga dobili samo v »knjižni« obliki. Prav tako je vodstvo podjetja z direktorjem Petrom Grajfom na čelu o problemu celovito obvestilo pristojna ministrstva. Sindikat SKEI s predsednikom Albertom Vodovnikom na čelu pa je organiziral več pogovorov predstavnikov pristojnih ministrstev, občinskih skupščin, bank in predstavnikov podjetja. Kakor kaže, pa je bilo vse govorjenje bob ob steno, saj v tej deželi očitno nihče nima ne pravih pooblastil in ne volje, da bi rešil podjetje, ki ima dober program, ki tekoče pozitivno posluje in ki daje kruh več kot 100 delavcem oziroma družinam. Ali takšnemu podjetju zares ni mogoče odpisati dolga pri Agenciji za sanacijo bank, še posebej, če podjetje dolga ni samo ustvarilo? Pa še to: Čeprav se je SKEI na vso moč trudil za razrešitev Ferromota Avtomobili, je njegovo usodo na koncu zapečatil njegov upravni odbor, sestavljen iz predstavnika matičnega podjetja, predstavnika Ferromota Avtomobili in še enega člana, ki pa je na seji manjkal. Tako sta o uvedbi stečajnega postopka za Ferromoto Avtomobili glasovala dva člana: stečajni upravitelj matičnega podjetja Gorazd Zemljarič je že »po službeni dolžnosti« moral glasovati zanj, proti pa je bil direktor Ferromota Avtomobili Peter Grajf. Ker je glas matičnega podjetja »težak« za dva, je upravni odbor z dvema glasovoma proti enemu sprožil postopek za stečaj Ferromota Avtomobili. Tomaž Kšela To je prva slovenska knjiga o diplomaciji. Njen avtor je znan družbenopolitični delavec, publicist in doajen slovenske diplomacije. Knjiga v prvem delu govori o razvoju, teoriji in praksi diplomacije, drugi del pa je zgodo- Osrednja junaka sta mlad partizan in na smrt obsojena vohunka, ki jo mora predati štabu divizije. Odlika tega dela je poglabljanje v samo tkivo sveta in pisateljeva odpoved slehernemu opredeljevanju, ki bi bilo nad njim. Obe knjigi lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 1310-033, 313-942, faks 311-956. vinski pregled dela in deleža V dogajanje je močno vpeta Slovencev v diplomatski dejav- Suha krajina s svojo tipično nosti do danes. problematiko in znano tragiko. Cena knjige 2.000 SIT, s pro- Cena 2.400 SIT, s prometnim metnim davkom 2.100 SIT. davkom 2.520 SIT. 5. maja 1994 SEDEM DNI ¥ SINDIKATIH ZA VEČJE SPOŠTOVANJE DELA Svobodni sindikati so ob prvem maju priredili več kot 50 shodov. Po tem, kar smo videli, dobiva praznovanje mednarodnega praznika dela znova svoj prvotni pomen. Na tradicionalnih in novih zbirališčih so se delavci skupaj s svojimi družinskimi člani družili zlasti med seboj. Sindikalni organizatorji so praviloma poskrbeli le za zabavo in dobro počutje. Govori sindikalnih voditeljev in nekaterih drugih politikov so bili praviloma omejeni le na 5 do 10 minut. Temu se niso mogli izogniti le organizatorji ob zahodni meji, saj so iz Italije znova prikorakali »kameradi« s titovkami in petokrakimi zvezdami. Tudi delovnih zmag več ne obeležujemo. Obveščeni smo le o otvoritvi novega stroja, vrednega več deset milijonov mark v Strojih iz sestave Železarne Ravne. Kljub povabilu se slovesnosti niso udeležili niti direktorji železarn niti lokalni in republiški veljaki. Svobodni sindikati so na Gorenjskem organizirali shode skladno z napovedmi. Jeseničani so se znova zbrali na Poljanah, Tržičani na Brezjah, Radoveljčani na Šobcu, Škofjeločani pa na Križni gori. Ravenčani, večinoma železarji, so praznovali ob Ivarčkem jezeru, Dravograjčani na Košenjaku, Ra-deljčani na Županku, Slovenje-gradčani pa na Kremžarjevem vrhu. Kot poroča Tomaž Kšela, je 10.000 Mariborčanov napolnilo prostor ob Brestaniškem jezeru. Albert Vodovnik je tam požel aplavz za zahteve po spoštovanju zakonov in pravic delavcev. Ormožani so znova praznovali na Jeruzalemu, Bistričani in drugi so se zbrali na Boču. Rušani in Ptujčani pa so praznovali pred svojim gasilskim domom. Prebivalci Murske Sobote so se na predvečer zbrali na Trgu zmage v središču svojega mesta. Podobno je bilo tudi v Lendavi in Gornji Radgoni. Velenjčani, Mo- častna. Sindikalni govorci so shode izkoristili za promocijo sindikatov. Tako je bilo na Praprotnem, Kipah in Pleši. V Posavju in na Notranjskem smo lahko videli le kresovanja in budnice godb na pihala. Najbolj množično je bilo na Lisci in Trški gori nad Krškim, pa tudi na Slivnici nad Cerkniškim jezerom. Novomeščani in Trebanjci so se zbrali na Debencu pri Mirni. Ivan Kristan jim je v govoru med drugim povedal, da dogovor o plačni politiki in aneks h kolektivni pogodbi krepita položaj sindikatov. Novogoričani so se najprej zbrali na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici, kjer so poslušali ognjevite besede sindikalistov z obeh strani meje. Popoldne pa je velika množica znova zasedla prireditveni prostor v Opatjem selu. Med drugimi sindikalnimi praznovanji moramo omeniti tradicionalno prireditev Kranjčanov na Joštu in obalnih sindikalistov v Izoli. Ti so se znova srečali tudi s sindikalisti iz sosednjih dežel na mejnem prehodu na Škofijah. Za vse druge sindikate lahko rečemo le, da so se praznovanju prvega maja znova izognili, verjetno zato, ker je povezan z rdečo »preteklostjo«. Kot smo povedali že na začetku, je prvi maj letos dokončno izgubil značilnosti uradnega državnega praznika in postal priložnost ljudi za druženje ne glede na politično prepričanje in družbeni položaj. Od političnih strank se je prvega maja spomnila le Združena lista, ki je samostojno organizirala zborovanja na Socerbu, v Dolgi vasi pri Kočevju in Javorovici nad Šentjernejem. Nekdanjih rdečih in tudi novih zastav nismo videli skoraj nikjer. Povsod pa so goreli kresovi in veliko so jih zakurili kar ljudje v bližini svojih domov. Le v krajih severovzhodno od Trojan smo v vsakem naselju znova lahko gledali tudi lepo okrašene mlaje oziroma »majpane«, kot jih ponekod imenujejo. F. K., T. K. in C. U. Kresovanje krajanov Dola pri Novi Štifti. Štiriindvajseturna nogometna tekma v Nazarjih. Godba na pihala občine Trebnje je začela shod na Debencu. Organizatorji zborovanja ob Bresterniškem jezeru v družbi z Albertom Vodovnikom. Velenjčani in Mozirčani prihajajo na Graško goro. zirčani in drugi okoličani so znova množično obiskali Graško goro. Celjani so se tradicionalno zbrali na Gričku, Šentjurčani na Resevni, Konjičani pri Starem gradu, Žalčani ob Šmiglovi zidanici, Laščani pa na Šmohorju. Najbolj množično je bilo na Rožniku, ki ga je prehodilo več deset tisoč Ljubljančanov. Grosupeljčani so se letos napotili na Muljavo, Ribničani k Sveti Ani, Vrhničani na Ulovko, Domžalčani pa so praznovali na Viru. Kot nam je sporočil Ciril Urek, je bila udeležba v Zasavju veli- Igor Vizjak in Bojana Kordiž sta priznanje za lanskoletno uspešno delo podelila sindikalni podružnici Krke Proizvodnje zdravil in njenemu predsedniku Antonu Oj-stršku, Dušanu Peterlinu iz Krke Novoterma, Alojzu Venclju iz No-volesa, Mojci Novak iz Laboda, Vandi Bračko iz Toma in Marjanu Riosi iz Iskre Hipota. Dušan Semolič je na Graški gori (in tudi na Rožniku) med drugim ^ povedal, da bodo sindikati le z enotnostjo zagotovili delavcem boljše življenje. Podravski sindikalisti so s srečo-lovom zbrali milijon tolarjev, ki jih bodo namenili siromašnim de- Prostor ob Bresterniški čolnarni je privabil deset tisoč Mariborčanov. PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakor s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pr upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Stane Uhan PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščn osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretn predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh ot prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikov nja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredi o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alen Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Skl Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavc v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kaste Cena 950 SIT + 5% p. davek ------------------------->§- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ■.... izv. • Moje pravice na ..... izv. 0 Stanov, razmerja ..... izv. ® Delavci in uprav. ..... izv. $ Zakon o iast. .... izv. • Piačni sistem .... izv. • Kariera kot... .... izv. • Socialna država... ... izv. • Zdrav. zav... ... izv. • Kol. pog. za negosp..- Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:. Ulica, poštna št. in kraj:........... Ime in priimek podpisnika:............... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: ........................ žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956. 5. maja 1994 LETOŠNJA INFLACIJA BO (VERJETNO) VIŠJA OD NAČRTOVANE Slovenska mesečna inflacija je dosegla svoj vrh ob denarni osamosvojitvi oktobra 1991, ko je dosegla kar 21,5 odstotka. Potem je inflacija postopoma padala, aprila 1992 pa se je prepolovila. V drugi polovici leta 1992 je bila razmeroma zelo majhna, komaj 1,1- do 3,4-od-stotna. Leto 1993 je prineslo dva opaznejša odklona navzgor. Januarja tega leta so namreč cene na drobno poskočile za 3,7 odstotka, oktobra pa za 2,9 odstotka. Vmes, to je meseca julija, pa je bila inflacija le 0,8-odstotna. Letošnji podatki za prve tri mesece opozarjajo na nazadovanje rasti cen, in sicer za 1,5, 1,3 in 1,1 odstotka, aprila pa so cene ponovno poskočile. Razlog za aprilski skok je iskati predvsem v podražitvi elektrike in tekočih goriv konec marca in v začetku aprila. Gre za cene, ki so pod državnim nadzorom in so kar dolgo mirovale oziroma so rasle počasneje od inflacije. Tako je bilo povečanje cen elektrike in tekočih goriv načrtovano, napovedano in tudi neizogibno. K temu naj dodamo, da bomo šele v prihodnjih mesecih občutili rast drobnoprodajnih cen, ki bodo posledica aprilskih podražitev elektrike in tekočih goriv. Letna inflacija v odstotkih 1992 92,9% 1993 22,9% 1994 13%* * projekcija Predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani dr. Jože Mencinger pripisuje aprilskim skokom cen sezonski značaj oziroma izjemni odmik navzgor. Po njegovem mnenju so se cene na drobno pri nas umirile na okoli 1,5-odstotni ravni. Sicer pa strokovnjak pravi, da je bilo že od vsega začetka bolj ali manj jasno, da letna inflacija ne bo padla na 13 odstotkov, ampak da bo pristala pri okoli 20 odstotkih. To pa je za razmere, ko so pritiski stroškov in plač stalni in močni, normalna rast cen. Ob tem je zanimiva tudi tale misel dr. Mencingerja: »Če bi bila mesečna inflacija v povprečju nižja od 1,5 odstotka, bi bilo celo škodljivo. Če bi tiščali cene navzdol z denarno politiko, bi se dogajalo enako kot lani, ko je gospodarstvo v celoti ustvarjalo izgube, negativni poslovni presežek. To nekaj časa lahko traja, dolgo pa ne gre. Dolgo- Bog daj investicijskim družbam certifikate, nam pa denar. Franci Čeč Ideale vsakega naroda spoznate po malih oglasih. Norman Douglas Roka roko umije, noga nogo izpodbije. Matija Logar Če je čas zlato, potem so dolgčas zlate rezerve. Milan Fridauer ročno mora biti inflacija tolikšna, da previsoke plače izenači s produktivnostjo.« Nenehne očitke, češ da so podatki o inflaciji mnogokrat prilagojeni načrtom ekonomske politike in »sfrizirani«, dr. Jože Mencinger zavrača. »V tridesetih letih, odkar se ukvarjam s tovrstnimi indeksi, nisem opazil, da bi prej še jugoslovanska in zdaj slovenska statistika kakšne podatke po svoje krojila ali napačno prikazovala.« No, pri vsej zgodbi o podražitvah je verjetno najbolj bistveno to, da bo letošnja inflacija sicer nekoliko večja od napovedane (13 odstotkov), obenem pa manjša od lanskoletne (22,9 odstotka) in prav majčkena v primerjavi z letom 1992 (92,9 odstotka). A u. 4-fPIZ-ZA .SHOES J—5—'v STIEFELKČNIG SHop 5WEET boss/ / V/ORKINC) T0CtEfHEI<_ PBVBLOP school- WINDCMAS' MOdroSH HOVČL l- APPLE prometa in zvez Konstituiran svet delavcev v PTT Slovenije V PTT Slovenije je bil na volitvah izvoljen 27-članski svet delavcev. V PTT Slovenije deluje pet različnih sindikatov, od katerih je številčno najmočnejši Sindikat delavcev prometa in zvez pri ZSS. Aktivnosti za volitve v svet delavcev so se začele takoj po uveljavitvi zakona o soupravljanju. Predsedniki sindikatov vseh poslovnih enot (prej samostojnih PTT podjetij) so ob izdatni strokovni pomoči Milana Utroše iz ZSS izpeljali vse postopke do volitev in konstituiranja sveta delavcev. Tu velja omeniti - to so želeli, da posebej poudarimo, sami predsedniki sindikatov, ki so člani ZSSS - da je bila strokovna pomoč nudena vsem sindikalnim predsednikom, ne glede na članstvo. Zavedajo se, da brez te pomoči zadeve najbrže ne bi bile tako izpeljane. Odziv delavcev na volitvah je bil po temeljitih pripravah res zadovoljiv. Od 7832 volilnih upravičencev jih je volilo 6566, torej ni volilo 1266 delavcev, kar je za tako razpršeno dejavnost izreden uspeh. Volitve so bile 15. marca, prva seja sveta delavcev pa 20. aprila. Na njej so sprejeli poslovnik o delu sveta delavcev in izvolili predsednika ter njegovega namestnika. Tudi pri tem dejanju se je izkazal ugled članov Svobodnih sindikatov, saj je predsednik sveta delavcev naš član Milan Fujs. Oglejmo si, kako nova priloga in dogovor vplivata na kolektivno pogodbo za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (v nadaljevanju KPD). 1. Naj ponovimo, da je KPD, ki je začela veljati 1. 4. 1991 (Ur. 1. RS, št. 12/91), veljavna pogodba, ki ni bila odpovedana, niti ni pretekel čas njene veljavnosti. Pogajanja o sklenitvi njenih sprememb in dopolnitev potekajo, res pa je, da so zastala zaradi pogajanj o sedaj sprejetih dokumentih. Pričakujemo, da se bodo pogajanja obnovila in pospešeno končala do poletnih mesecev. 2. Normativni del SKP (kot že znano) vpliva na KPD le v delu, kjer so pravice za delavce ugodneje opredeljene, oz. v delu, ki ga KPD ne ureja (npr. 11. čl. SKP). V preostalem delu se uporablja KPD. 3. Drugačen vpliv ima tarifna priloga k SKP. Le-ta se v celoti uporablja namesto ustreznih določil KPD, razen 1. odstavka 1. točke. V prvem odstavku 1. točke je opredeljena višina izhodiščnih osebnih dohodkov. Glede izhodiščnih osebnih dohodkov torej velja višina po KPD. Kot je znano, med splošnimi združenji pri GZS in SKEI obstaja nesoglasje glede vpliva zakona o obračunavanju in izplačevanju plač, ki je veljal od 1. 3. do 30. 6. 1994. SKEI je na stališču, da je izhodiščna plača 40.715 SIT, GZS pa 36.885 SIT. Za informacijo naj povem, da je komisija za razlago KPD na Ministrstvo za delo že oktobra 1993 posredovala sporno vprašanje in prosila za mnenje, vendar pa do danes, kljub ur- gencam, zahtevanega mnenja nismo prejeli. V vmesnem obdobju je sicer ministrstvo posredovalo mnenje, ki navaja, da zakon ni veljal za vse pravne osebe, ne pa tudi mnenja, kakšno je izhodišče po KPD po prenehanju veljavnosti zakona. To vprašanje tako še vedno ostaja odprto, je pa vse manj pomembno. Nova tarifna priloga namreč temelji na načelu, da določa le minimalne izhodiščne plače, medtem ko je izračun konkretnih plač za posamezno organizacijo oz. delodajalca določen z dogovorom in odvisen od povprečja izplačanih plač v mesecih od januarja do vključno oktobra 1993, povečanega za stopnjo inflacije od junija 1993 do marca 1994 (glej tč. 2 dogovora). Tako ugotovljena plača se eskalira z enako eskalacijsko lestvico kot izhodiščne plače po tarifni prilogi (glej tč. 3 dogovora). Tarifna priloga torej določa spodnji minimum izhodiščnih plač za vse subjekte generalno, konkretni plač izračuni pa so individualni za vsakega posameznega od njih. Tudi relativna razmerja med tarifnimi razredi ostajajo takšna, kot jih opredeljuje KPD v prilogi 1 (1,00-3,10). 4. Kot že rečeno, celotni preostali tekst tarifne priloge razveljavlja ustrezne določbe KPD. Konkretno to pomeni: a) Zneski izhodiščnih plač se lahko znižajo le še do 10 %. S tem odstavkom se nadomešča možnost 20-odstotnega znižanja izhodiščnih plač iz 1. odst. 62. čl. KPD. Od dneva, ko se uporablja nova tarifna priloga, je torej najnižja izhodiščna plača po KPD 40.715 SIT b) Dodaja se nova možnost za sindikate. Sindikat lahko sproži arbitražo, če njegovo mnenje ni upoštevano. c) Pogajanja o izhodiščnih plačah v KPD bodo omejena z 2. točko tarifne priloge. Najnižja izhodiščna plača, o kateri se je mogoče dogovoriti, je 35.828 (-10%), najvišja pa 41.202 SIT- d) Eskalacijska lestvica iz 61. člena || KPD se nadomešča z eskalacijsko le- ;:•} stvico iz tarifne priloge (tč. 3). Za ugod- ij i % Delovna in socialna sodišča odločajo o individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter v socialnih sporih. Individualni delovni spori so tisti, ki jih sproži delavec proti delodajalcu oz. delodajalec proti delavcu. Kolektivni delovni spori pa so spori, ki jih sprožijo organizacije delavcev ali delodajalci ali posamezni delodajalci, ki so podpisniki kolektivnih pogodb, lahko pa tudi skupina delavcev, ki izražajo skupinski interes. Kolektivni delovni spori so za nas novost. Njihova uvedba bo odpravila nekatere sedanje probleme, tako v delu služb pravne pomoči pri ZSSS kot v postopkih pred sodišči. Po zakonu delovna sodišča odločajo v naslednjih individualnih sporih: 1. o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja; 2. o premoženjskih in Kaj prinaša novi zakon o delovnih in socialnih sodiščih? (II) NOVOST - KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI KAJ DELAJO ■aniihlSokih nalhnvih Konec marca je državni zbor sprejel težko pričakovani zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki bo začel veljati 13. maja 1994. Že pri pripravi osnutka, nato pa v vseh fazah sprejemanja je pri njegovem oblikovanju sodeloval Gregor Miklič (na sliki), ki bo v nekaj zaporednih sestavkih novi zakon raztolmačil tudi našim bralcem. začasnim ali občasnim opravljanjem dela; 6. v zvezi z opravljanjem volonterskega pripravništva; 7. v drugih sporih, za katere tako določa zakon. Poleg tega je treba opozo- goff dS^P0 leStViC° ^ ^ 1 posacoičih^pravicah sodišTa msoveč pristtjna^a e) V skladu s 4. točko tarifne priloge Jsj: naj bi bile spremembe in dopolnitve KPD sprejete najkasneje do 30. 6. 1994. || SKEI je na pogajanja v celoti priprav- JS;: Ijen. . ;| d) Določba 69. člena (regres za letm dopust) se nadomešča z določbo 5. 5S;: točke tarifne priloge. Regres je s to do-ločbo omejen navzgor. & e) Povračilo stroškov za prehrano za mesec april znaša 6.000 SIT in ne več 5.792 SIT kot do sedaj po KPD. f) Povračila stroškov za službeno potovanje se izplačujejo v skladu s J-točko tarifne priloge, ker KPD določb o tem nima. Posebej velja opozoriti še na točko 6-dogovora. Eskalacijska lestvica ne velja za tiste organizacije oz . delodajalce, 8 8 I I I in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni; 3. med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami; 4. iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del; 5. med organizacijo oziroma delodajalcem in učencem ali študentom v zvezi s kadrovsko štipendijo ter odškodninske spore za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kolektivni delovni spori, o katerih odločajo delovna sodišča, so spori: 1. med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju; 2. glede pristojnosti za kolektivno pogajanje; 3. o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti kolektivnih po- 4. o zakonitosti stavke; 5. ki izvirajo iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in se nanašajo na kršitve zakona s strani sveta delavcev, na spore med vodstvom in svetom delavcev, na izvolitve delavskih zaupnikov, članov sveta delavcev in nadzornega sveta, če ni z zakonom drugače določeno; 6. o pristojnostih, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji; 7. v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata; 8. v drugih sporih, za katere zakon tako določa. Socialni spori, o katerih odloča socialno sodišče, so spori s področja: 1. pokojninskega in invalidskega zavarovanja: - v sporih o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - v sporih iz postopka za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem; - v sporih o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in sporih o izvrševanju pogodb o vključitvi v prostovoljno zavarovanje; - v sporih iz priznanja in dokupa zavarovalne dobe; - v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; 2. zdravstvenega zavarovanja: - v sporih o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja; - v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem; - v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje; 3. zavarovanje za primer brezposelnosti: - v sporih o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti; - v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem; - v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti; - v sporih o vrnitvi sredstev, izplačanih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti; 4. družinskih in socialnih prejemkov. (Se nadaljuje) Sindikat delavcev dejavnosti energetike icultešt [me: '.stilih godb z zakonom; ki ne dosegajo povprečja plače v panogi ali v gospodarstvu Republike Slovenije za marec 1994. Le-ti lahko povečujejo j;:; izplačane plače nad višino, ugotovljeno po ‘2. točki, dokler ne dosežejo pov- šj: prečne izplačane plače v panogi ali sj; v gospodarstvu. Zanje torej ne velja vezanost na eskalacijsko lestvico. Odločitev o tem sprejme organizacija oz. delodajalec ob prvem izplačilu plač po dogovoru. Pozor: Dogovor uporablja izraz plača in ne izhodiščna plača! Lidija Jerkič, dipl. ivt- I 1 m M -10% (SKEI) oz. 36.885 -10% (GZS) I y----------------------življenjski stroški tri- Po čem smo (nrelziiieli? in štiričlanske družine za april 1994 APRIL 1994 Skupina dobrin iz košarice 1. Hrana 2. Pijača 3. Kajenje 4. Oblačila 5. Obutev 6. Stanovanje 7. Ogrevanje, razsvetljava 8. Gospodinjska oprema 9. Higiena, zdravstvena nega 10. Izobr., kultura, razvedrilo 11. Prometna sr. in storitve 12. Razni predmeti in storitve 13. Drugi izdatki SKUPAJ (v SIT) stopnja rasti IV. 94/XI. 93 stopnja rasti IV. 94/HI. 94 tričlanska delavska družina poprečni stroški 39243,15 5542,36 3523,81 19828,46 4524,33 11545,91 14928,50 10528,15 9247,34 18549,68 24146,10 2429,98 20068,56 184106,33 8,51 2,12 minimalni stroški 30905,39 2062,03 1904,76 12269,55 3461,69 6294,93 10454,42 5567,31 7706,50 7686,90 8093,92 1513,97 4060,28 103981,26 8,43 2,02 mini. mes. stroški 30905,39 2062,03 1904,76 570,43 0,00 5956,70 8763,75 0,00 5800,08 4300,19 3308,71 0,00 3197,24 66769,26 9,66 2,16 štiričlanska delavska družina poprečni stroški 49469,17 5567,20 3523,81 24467,94 5306,36 14119,50 18431,10 12460,61 10586,46 21343,59 29882,82 3033,05 22287,80 220479,40 8,40 2,11 minimalni stroški 37736,32 2072,68 1904,76 15191,52 3844,29 10000,44 12457,27 6432,47 8742,69 8777,67 10804,85 1712,80 4306,66 123984,62 8,34 2,03 mini. mes. stroški 37736,32 2072,68 1904,76 629,15 0,00 7169,94 10426,48 0,00 6808,83 4436,60 3747,63 0,00 3197,24 78129,63 9,56 2,18 indeks cen življenjskih potrebščin IV./IX. 93 100,30 112,50 144,30 104,50 106,60 108,90 105,00 104,80 107,30 108,70 108,10 109,10 109,10 indeks cen življenjskih potrebščin IV. 94/111. 94 103,50 103,60 100,00 101,70 102,00 101,80 96,80 100,90 102,40 103,80 102,50 102,40 102,40 indeks cen življenjskih potrebščin IV. 94/Xnj$ toasjT 112,00 14A30 J03J30 Tomo 106,50 98,30 10270 TosTo TotTo 105J30 T0720 TotTo POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 Vprašanje: Nimam veliko začetnega ;.... kapitala za ustanovitev Sij:: družbe z omejeno odgovor- ss $ i i S: 1 1 I 1 I 8 I I 8 $ Struktura življenjskih stroškov Mesec: APRIL 1994 1. Hrana 21,3 29,7 46,3 22,4 30,4 48,3 2. Pijača 3,0 2,0 3,1 2,5 1,7 2,7 3. Kajenje 1,9 1,8 2,9 1,6 1,5 2,4 4. Oblačila 10,8 11,8 0,9 11,1 12,3 0,8 5. Obutev 2,5 3,3 0,0 2,4 3,1 0,0 6. Stanovanje 6,3 8,0 8,9 6,4 8,1 9,2 7. Ogrevanje, razsvetljava 8,1 10,1 13,1 8,4 10,0 13,3 8. Gospodinjska oprema 5,7 5,4 0,0 5,7 5,2 0,0 9. Higiena, zdravstvena nega 5,0 7,4 8,7 4,8 7,1 8,7 10. Izobr., kultura, razvedrilo 10,1 7,4 6,4 9,7 7,1 5,7 11. Prometna sr. in storitve 13,1 7,8 5,0 13,6 8,7 4,8 12. Razni predmeti in storitve 1,3 1,5 0,0 1,4 1,4 0,0 13. Drugi izdatki 10,9 3,9 4,8 10,1 3,5 4,1 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 KOMENTAR: Objavljamo ocenjene košarice za april, ker pričakujemo, da 130 Zavod RS za statistiko dejanske, tako kot vsako leto, izračunal šele sredi naslednjega meseca. Košarice kažejo, da so se v primerjavi z marcem 1994 po- -dražile kar za od 2,02 do 2,18%. Cene j;;.; življenjskih stroškov so se od konca lanskega leta povečale že za 7,2%- j:;: V aprilu so se cene življenjskih po- S;:-trebščin v primerjavi z marcem 1994 povečale kar za 2,4%. Rast drobno- ;:;i prodajnih cen je bila v istem mesecu 2,1-odstotna ali v prvih štirih letošnjih j:.;; mesecih že 6,1-odstotna. -t-S Izračun pokaže, da je v letošnjem j.;:;: aprilu tričlanska delavska družina za ........ !& poravnavo najnujnejših mesečnih stroškov potrebovala vsaj 66.769,26 tolarja, štiričlanska delavska družina pa vsaj 78.129,63 tolarja. Strokovna služba Hilda Žežko, sekretarka Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS i ::: i $ :S t $ 1 i S: _________________________________________________________ ^ . nostjo, rad pa bi samostojno opravljal dejavnost na področju gradbeništva. Zanima me, ali lahko delujem kot samostojni podjetnik. To ni je sicer svetoval prijatelj, ki ima že podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo. Odgovor: Zakon o gospodarskih družbah določa, da podjetnik lahko začne opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri organu, pristojnem za javne prihodke, priglasitev pa mora vsebovati označbo obrata in njegov sedež, ime podjetnika in njegovo prebivališče, dokazilo, da podjetnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti v skladu z zakonom. Zakon dalje določa, da ima lahko podjetnik podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža obrata, tudi te pa je treba priglasiti pristojnemu organu. Način in postopek priglasitve ter ureditev vpisnika predpiše minister, pristojen za malo gospodarstvo. Glede na navedeno bi bilo smiselno, da se obrnete na organ, pristojen za javne prihodke v občini, kjer boste dejavnost opravljali oz. boste imeli sedež ali celo podružnico. Tam boste dobili vse podatke, kaj potrebujete za »registracijo samostojnega podjetnika«. Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro! Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da se za podjetnika smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki se nanašajo na dejavnost, na firmo, na sedež, na podružnice, na prokuro in na poslovno skrivnost, pri čemer mora firma podjetnika vsebovati poleg označbe dejavnosti in morebitnih dodatnih sestavin tudi ime in priimek podjetnika ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.). Zakon tudi določa, da v primeru, da podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, kupec ali družba lahko še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika, če le-ta s tem soglaša. Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi tega podjetja še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Pomembno je tudi določilo, da mora podjetnik na bi s pogodbo razdelil vse svoje premoženje. Odgovor: Možno je, da oče z opravilom med živimi izroči in raz- Omenjeni zakon določa, da če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka po lastni izbiri zah- deli svoje premoženje svojim tevati bodisi izpolnitev po-otrokom. Taka izročitev in godbe, če je to še mogoče, ali razdelitev premoženja pa je povrnitev škode in vrnitev veljavna le tedaj, če se s tem are, ali pa vrnitev dvojne strinjajo vsi otroci oz. tisti, are. Zakon še določa, da kaki bi bili po zakonu pokli- dar zahteva stranka izpolni-cani, da po zapustniku de- tev pogodbe, ima vselej tudi dujejo. Tak sporazum o izro- pravico do povrnitve škode, čitvi in razdelitvi premože- ki jo ima zaradi zamude. nja mora biti sestavljen v pisni obliki in overjen pri sodniku. Z izročitvijo in razdelitvijo je lahko zajeto samo sedanje zapustnikovo premoženje, in sicer vse ali pa samo del. Pomembno pa je tudi določilo zakona o dedovanju, ki pravi, da je, ko prednik, ki je za življenje izročil in razdelil svoje premoženje, umre, njegova zapuščina samo tisti del premoženja, ki ni bil zajet z izročitvijo in razdelitvijo, oz. premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Ob izročitvi in razdelitvi V vašem primeru se morate odločiti za naštete možnosti in svojega znanca pozvati k ureditvi vajinega spornega razmerja. V primeru, da rešitev zadeve ne bo možna po mirni poti (tako vsaj kaže), se boste z zahtevkom morali obrniti na sodišče. Le-temu pa boste morali predložiti dokaze o plačilu are in o vašem dogovoru glede prodaje navedenega avtomobila. (Dokazovanje poteka lahko npr. s pomočjo prič, s pomočjo listin in s podobnimi materialnimi dokazi, z zaslišanjem strank). Pospešeno o novih podlagah Nadaljujejo se pogajanja za sklenitev novih kolektivnih pogodb elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. S partnerjem Vlado Republike Slovenije oziroma pooblaščenim Ministrstvom za gospodarske dejavnosti smo se v dvodnevnih strnjenih pogajanjih 18. in 19. aprila v SIC Radovljica sporazumeli o vsebini obligacijskega in normativnega dela kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije. Pogajanja za sklenitev prvega dela nove kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije pa bodo med 9. in 13. majem. Po podpisu tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 pospešujemo tudi izdelavo podlag za tarifni del obeh kolektivnih pogodb. Pred sklenitvijo in podpisom tarifne priloge k SKP za gospodarstvo in dogovora o politiki plač smo v republiškem odboru sprožili tudi akcije, da bomo s partnerjem uredili osnove za plače delavcev dejavnosti elektrogospodarstva in premogovništva do sklenitve in podpisa novih kolektivnih pogodb. Med drugim naj omenimo še akcijo, s katero se kot sindikat dejavnosti vključujemo v razreševanje problematike delavcev v podjetju Nafta Lendava. Skupaj s sindikatom tega podjetja smo za nove izvoljene sidnikalne zaupnike organizirali tudi dvodnevni seminar. Prvi del seminarja je bil 20. aprila, drugi del pa bo predvidoma sredi maja. Ivo Miglič, sekretar Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Izdatki so pokriti! Nadzorni odbor je pregledal finančno-materialno poslovanje sindikata dejavnosti v letu 1993. Delo je bilo tokrat nekoliko lažje, saj je finančno poročilo pokazalo pozitivno stanje. Še ob polletnem pregledu lani izdatki niso bili pokriti s prihodki, zato je nadzorni odbor zahteval skrajno racionalnost in tudi kontrolo izvajanja finančnega pravilnika. Po ocenah bi namreč moral biti priliv sredstev od članarine večji. S posebno sekretarjevo aktivnostjo in sodelovanjem območ-nih odborov je bila zagotovljena večja finančna disciplina, kar se je ob koncu leta pokazalo tudi pri finančnem rezultatu. Nadzorni odbor je zato poročilo sprejel brez posebnih pripomb. ;i;:; Letošnji finančni načrt temelji tako na prihodkih kot tudi £:j odhodkih, ki so nastali v mesecu marcu. Ker pa je letos kon-jS grešno leto, bo to zahtevalo večje stroške. Zato bo tudi v prihod-nje potrebna skrajna racionalnost in skrb za dosledno izvajanje finančnega pravilnika. Verjetno pa bomo morali poskrbeti za £:• dodatna sredstva za strokovna dela pri usklajevanju in sprem-Ijanju panožne kolektivne pogodbe. Miloš Mikolič, sekretar i pa lahko izročitelj pridrži zase ali za koga drugega vprašanje: pravico užitka vsega izroče- Dobil sem sklep o preraz-nega premoženja ali dela poreditvi na drugo delovno premoženja, ali si izgovori mesto> 3e za devet razve dosmrtno rento v denarju ali naravi, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Vprašanje: Z znancem sva se dogovorila, da mi bo v dveh mesecih prodal in izročil osebni avto. Ob najinem dogovoru sem mu izročil 1000 DEM kot »nekakšno aro«, preostanek kupnine pa naj bi mu izročil ob izročitvi avtomobila in vseh sporočilih, ki jih pošilja sklenitvi kupoprodajne po-naslovniku, poleg celotne godbe. Sedaj je od izročitve firme in sedeža podjetnika navajati organ, pri katerem je podjetnik priglašen, in opravilno številko priglasitve. Vprašanje: Oče je meni in bratu, ki sva edina dedišča po njem, predlagal, da bi že za življenja uredil vse zadeve z njegovim premoženjem. Pravi, da ne bi delal oporoke, temeč lili denarja preteklo več kot dva meseca, znanec pa o prodaji avtomobila noče ničesar slišati, prav tako pa mi ne vrne 1000 DEM. Kaj lahko storim? Odgovor: Ara pomeni utrditev obveznosti, pri čemer zakon o obligacijskih razmerjih določa, kakšne so posledice neizpolnitve pogodbe, do česar je prišlo tudi v vašem primeru. dov nižje ovrednoteno. Tako bi po novem dobival namesto dosedanjih 50.000 le 35.000 tolarjev plače. Prerazporeditev je obrazložena s tem, da ne dosegam dobrih rezultatov in da imam negativen odnos do strank. Na omenjene napake dosedaj nisem bil nikoli opozorjen niti nisem dobil v roko kakšne pripombe od strank. Proti meni pa tudi ni bil uveden disciplinski postopek. Kako postopati dalje?. Odgovor: Navedeni sklep vsekakor še ni dokončen, zato imate v roku, ki je naveden v pravnem pouku navedenega sklepa (pravilno bi bilo), možnost pritožbe. Pri tem pa morate poleg zakona o delovnih razmerjih upoštevati tudi vse notranje akte vašega podjetja. V primeru negativne odločbe drugostopenjskega organa v podjetju se lahko obrnete še na sodišče združenega dela. 5 fe: I i s ŽŠ 6 >:* i i 8 :•>: * •:* Strah pred višino Mel Brooks je s filmom Strah pred višino izkazal posebno spoštovanje mojstru Hitchcocku, pa čeprav je njegov film parodija na žanr kriminalke. Brooks, ki je v filmu koscenarist, igralec, poje uvodno pesem in je film tudi zrežiral, pa ima vendarle vrsto duhovitih aluzij na prizore iz Hitchcockovih filmov, zlasti na Ptiče. Film je tudi za tiste, ki niso najbolje seznanjeni s posameznimi deli slavnega mojstra, vsekakor dovolj napet in privlačen, zlasti pa v njem prevladuje posebne vrste humor, ki izhaja iz posebnih tehničnih prijemov in efektov ter posamičnih gagov. Brooks igra harvardskega profesorja in psihiatra, ki pa se izjemno boji višine. Čeprav ima sam svojo fobijo, postane direktor inštituta za zelo živčne paciente. Na inštitutu delata tudi medicinski sestri, ki skušata izrabiti tako profesorjev strah kot nervozo pacientov za lasten zaslužek. Tako brez vednosti direktorja po nepotrebnem zadržujeta paciente na kliniki in hkrati od njih izvabljata denar. Kljub nenavadni situaciji in psihiatrovemu strahu pred višino pa vendarle obstaja nevarnost, DE KANAL - DE da ju bodo odkrili. Gre torej za situacijsko komiko, ki pa vseskozi vzbuja tudi napetost. Filmska uspešnica Strah pred višino bo na sporedu v petek, 6. t.m. ob 20.30 na TVS 1. Skrivališče V času, ko še ni izzvenel z oskarji nagrajeni Spielbergov Schindlerjev seznam, se bomo srečali s pretresljivim ameriškim filmom Skrivališče, ki je nastal po sloviti literarni uspešnici nizozemske pisateljice Corrie Ten Boom. Dogajanje filma je vezano na zloglasno nemško koncentracijsko taborišče Ravensbriick, ki se ga z bolečino spominjajo tudi mnogi Slovenci. Resnična zgodba je ena izmed mnogih zgodb o reševanju Židov med H. svetovno vojno. Pri nizozemski družini Ten Boom so v skriti sobi skrivali Žide in jim pomagali pri begu na varno. Ob raciji so Nemci zajeli vso družino in jih zaprli. Corrie Ten Boom so poslali v Ravensbriick, kjer je doživela in preživela vse strahote življenja v koncentracijskem taborišču. Ten Boomova in ustvarjalci filma so ustvarili pretresljivo fresko o človeškem trpljenju, o odnosu med žrtvami in nemško taboriščno upravo, o solidarnosti med ta-boriščnicami, ki je mnogim, tudi Corrie Ten Boom, omogočila preživetje. Film bo na sporedu v nedeljo, 8. t.m. ob 20.50 na TVS 2. BospofaKlta uspešnost slomsklh slat Uspešnost gospodarske politike kažejo: rast proizvodnje in zaposlenosti (gospodarska rast), ustaljenost cen (notranje ravnotežje) in pokritost uvoza z izvozom (zunanje ravnotežje). Ali gospodarska politika povečuje blaginjo, kažeta nizka brezposelnost in realna rast plač. Visoka brezposelnost in realno zmanjševanje plač kažeta zniževanje blaginje. To je načeloma možno tudi ob gospodarski rasti in notranji ter zu- Piše: Franci Križanič nanji stabilnosti. Kot merilo gospodarske rasti upoštevamo spreminjanje (rast ali upadanje) industrijske proizvodnje in družbenega proizvoda, zaposlenost nam kažeta število zaposlenih in brezposelnih, blaginjo realne plače in (nizka) brezposelnost, notranje ravnotežje (nizka) inflacija, zunanje ravnotežje in vključevanje v mednarodno menjavo pa spreminjanje izvoza in uvoza blaga ter salda v blagovni menjavi s tujino. Pri tem so štiri ključne spremenljivke: spreminjanje družbenega proizvoda, nezaposlenosti, cen in salda v zunanjetrgovinski menjavi. Druge spremenljivke podatke dopolnjujejo. Spreminjanje industrijske proizvodnje in zaposlenosti kažeta industrializacijo oziroma deindustrializacijo, spreminjanje izvoza in uvoza pa vključevanje v mednarodno menjavo ali umikanje iz nje. Podatkov o gospodarski uspešnosti po vseh štirih ključnih spremenljivkah o Kidričevi (od leta 1945 do 1946) in Marinkovi (od leta 1946 do 1953) vladi nimamo. Da njuno obdobje ne bi ostalo povsem zamolčano, navedimo rezultate, ki smo jih uspeli zbrati: - Med Kidričevo vlado (1946) je bila slovenska industrijska proizvodnja (brez Cone B) za 12 % manjša kot pred vojno (leta 1939). Zanimivo, če upoštevamo,da je od leta 1986 do 1993 upadla za 36 %. Primerjava kaže, podobno kot pri ZDA (če opazujemo padec proizvodnje med secesijsko vojno in veliko gospodarsko depresijo), da je za gospodarstvo (ne pa tudi sicer) depresija usodnejša od vojne. - Med Marinkovo vlado se je industrijska proizvodnja povečevala po 12% letno - najhitreje med vsemi povojnimi slovenskimi vladami in le nekoliko počasneje od upadanja med Peterletovo vladavino, zaposlenost pa je (od leta 1949) upadla za 6%. Na začetku Kraigherjeve vladavine (leta 1953) je bila stopnja brezposelnosti dobre 3 %. Realne plače so od leta 1951 do 1953 zrasle za 13% (6% letno), cene na drobno pa so se leta 1953 povečale za 2%. V primerjavi z Marinkom je Kraigher upočasnil rast plač in povečal zaposlenost. Pri tem je bilo povečevanje dejavnosti industrije nekoliko počasnejše, inflacija pa hitrejša. Gospodarsko uspešnost drugih slovenskih vlad, za katere imamo zbrane vse potrebne podatke, lahko gledamo z dveh zornih kotov. Prvi je primerjava rezultatov dane vlade z rezultati prejšnje vlade. Tako vidimo, ali je vladi uspel preobrat (na bolje oziroma na slabše - v tem primeru seveda ne moremo govoriti o »uspehu«). Takšno primerjavo smo izračunali z difuznim indeksom. Izračun ranga pa predstavlja pogled z drugega zornega kota, saj primerja rezultate vseh v analizo zajetih slovenskih vlad (nižji kot je INDEKS, večja je bila gospodarska uspešnost vlade). Difuzni indeks kaže, da je največji preobrat na bolje (torej vsaj na manj negativne rezultate) v celoti uspel vladi Janeza Drnovška, četrt stoletja pred njo pa tudi Vladi Staneta Kavčiča. Preobrat na slabše se je zgodil zlasti med vladama Janka Smoleta in Dušana Šinigoja. Če se omejimo le na najznačilnejše kazalce uspešnosti, pa tudi med vladavino Viktorja Avblja in Andreja Marinca. Po rangu uspešnosti pa lahko vlade razdelimo v štiri skupine: • Najuspešnejše so bile vlade Borisa Kraigherja, Viktorja Avblja in Staneta Kavčiča. To pomeni, da je bila takrat gospodarska rast, zaposlenost, notranja in zunanja stabilnost še najboljša. Difuzni indeks kaže, da se je gospodarska uspešnost med Avbljevo vlado sicer poslabševala (a je bila očitno še vedno boljša kot v naslednjih desetletjih). • Povprečne rezultate (rang med 4 in 5) sta dosegli vladi Andreja Marinca in Antona Vratuše. Difuzni indeks kaže, da so se rezultati med tema vladama poslabševali. To pomeni, da so bili med vlado Marinca slabši kot pri Kavčiču in med vlado Vratuše še slabši kot pri Marincu. # Podpovprečno uspešni sta bili vladi Janka Smoleta in Janeza Zemljariča. Prva vlada je »vnovčila« spodletelo gospodarsko reformo, druga pa naftno in dolžniško krizo. Od zajetih spremenljivk je Smoletu uspelo povečati uvoz, Zemljariču pa realne plače in izboljšati zunanjetrgovinsko menjavo. # Najnižji rang oziroma v povprečju najslabše rezultate so imele vlade Lojzeta Peterleta, Janeza Drnovška in Dušana Šinigoja. Pri tem je Šinigoju uspelo povečati obseg zunanjetrgovinske menjave (a tudi deficit), Peterletu je uspelo znižati inflacijo in izboljšati zunanjetrgovinske rezultate, Drnovšku pa je uspel skoraj popoln gospodarski preobrat. Od drugega leta Peterletove vladavine je »podedoval« visok realni tečaj tolarja, ki je poslabšal zunanjetrgovinske rezultate, povsod drugod pa je bil Drnovšek uspešnejši od predhodnika. Pri razlagi rezultatov je treba upoštevati: - visoko vrednost dolarja (nizek izvoz in uvoz, merjeno v dolarjih) med Zemljaričevo vladavino; - iz Jugoslavije dobljeno hiperinflacijo in ponovno znižanje vrednosti dolarja (torej večji uvoz in izvoz, merjeno v dolarjih) med Šinigojevo vladavino; - iz Jugoslavije dobljeno recesijo med Smoletovo in Peterletovo vladavino; - od Peterletove vlade dobljeno holandsko bolezen (42-od-stotno podražitev efektivnega tečaja tolarja) med Drnovškovo vladavino. S (SNEŽNIMI) TOPOVI NAD ZELENE ZIME . letošnja zima je bila manj zelena in za gostinsko-turistične delavce bolj spodbudna od prejšnjih. Slika: Sašo Bernardi. Slovenski zimsko-športni centri učinkovito dopolnjujejo našo turistično ponudbo. Se posebno tisti, kjer imajo upravijaki izostren posluh za potrebe in najrazličnejše muhe gostov in se ne zanašajo le na več mesecev dolgo belo zimo. Ker pa je takih zimskih centrov, ki se lahko pohvalijo s kakovostno in pisano ponudbo v Sloveniji malo, predstavljajo zelene zime za mnoge turistične in gostinske delavce pravo katastrofo. Še posebno za žičničarje. In nenavadno toplih zim brez snega in brez padavin je bilo v minulih letih kar precej. Hoteli so bili napol prazni upravljale! žičnic pa povsem brez dela in brez zaslužka. Bili so namreč v celoti odvisni od snega, o katerem pa nekaj let zapored praktično ni bilo ne duha ne sluha. Seveda, če bi imeli snežne topove in bi turisti vedeli, da se bodo v času svojih zimskih počitnic v vsakem primeru nasmučali, bi bila druga pesem. Tako pa so zaporedne zelene zime marsikoga spravile na kolena, v obup in nove dolgove. No, letošnja zima ni bila tako slaba kot prejšnje. Posebno v višje ležečih zimskošportnih središčih je bilo dovolj snega za nekajmesečno smuko, medtem ko se je v dolini ponovila stara pesem. Bled, na primer, je bil celo januarja in februarja brez bele odeje, njegovo jezero pa brez ledu. Zato je bil kraj tudi brez turistov, hotelirji in vsi, ki živijo od turizma, pa brez dela. Kajpak so podobno usodo delili še mnogi drugi slovenski kraji. Povsod, kot že rečeno, pa ni bilo tako slabo. V Bovcu, denimo, so letošnjo zimo našteli že kakih 40.000 smučarjev in bistveno več nočitev kot lani ob tem času. Zato pač, ker ta kraj veliko ponuja in ker je tu smuka vsako zimo zagotovljena. Sicer pa na Kaninu lahko nemalokrat smučate celo poleti. Ja, dopoldne na snegu, preostali del dneva pa nekje ob vodi..., to se lepo sliši, mar ne? Razmeroma dolgo zimo so imeli tudi v krajih, ki jih osvežuje Sava Dolinka. Snežna odeja je bila zajetna in kar dolgotrajna. Zato je bilo tu živahno od decembra pa tja do konca marca. V Kranjsko Goro so se vrnili številni gostje iz tujine, tudi tisti iz bolj oddaljenih držav. Iz An- glije, Beneluksa... In ker Kranjska Gora veliko ponuja ob vsakem letnem času, bo v tem kraju zagotovo uspešna tudi poletna sezona. O tem ni dvoma. Več kot tri mesece dolgo sezono so imela letošnjo zimo tudi pohorska smučišča. Na nekaterih delih Pohorja pa so ljubitelji belega športa uživali celo štiri mesece. Žičničarji so imeli ob petkih in svetkih veliko dela. To pa je veljalo tudi za hotelirje, saj je bilo povpraševanje po zmogljivostih marsikje večje od ponudbe. Ja, glede snega je bila letošnja zima precej bolj radodarna kot prejšnje. To pa še ne pomeni, da se vračamo v stare čase, ko zelenih zim sploh nismo poznali. Zato bi kazalo temeljito razmisliti, kako se v prihodnje ogniti velikim skrbem in neizkoriščenim turističnim zmogljivostim, ki so posledica toplih zim in pomanjkanja snega. Pa konec koncev ne gre kaj dosti razmišljati. Radi ali neradi se bomo morali zgledovati po sosedih, denimo po Korošcih oziroma Avstrijcih, ki imajo v mezincu vse recepte za donosno turistično gospodarstvo. Ja, proti zelenim zimam in neizkoriščenim turističnim zmogljivostim se je moč uspešno boriti le z učinkovitim umetnim zasneževanjem. Naložbe v to opremo sicer niso kdo ve kako poceni, se pa zagotovo prej ali slej obrestujejo. Andrej Ulaga SALON ŽELJA Ko bodo prvi bralci že prebrali to številko našega časnika in jo zagnali v kot, bodo prvi obiskovalci mednarodnega avtomobilskega salona v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču tudi že zapuščali razstavo široko odprtih oči. V njih pa bo ena sama zmešnjava elegantnih oblik, fine obdelave pločevine in lepe notranjosti ter imenitnih barvnih odtenkov razstavljenih jeklenih konjičkov. Poleg tega pa velika neodločnost, kaj od razstavljene paše za oči bi si želeli. Če je verjeti uradnim napovedim (in ni razloga, da jim ne bi), bo na 18. Slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani razstavljeno skoraj vse, kar je ta hip aktualnega na področju avtomobilizma. Razstavljali bodo proizvajalci vozil, rezervnih delov, dodatkov itd. iz 25 držav. Večina proizvajalcev seveda ne bo nastopala neposredno, ampak preko svojih zastopnikov, ekskluzivnih uvoznikov v Slovenijo. Od močnih avtomobilskih izdelovalcev omenimo samo avtomobilsko industrijo iz Češke, Francije, Nemčije, ZDA, Japonske, Južne Koreje, Španije, Švedske, Ukrajine, Velike Britanije in Nizozemske. Razstavili bodo tudi slovenski proizvajalci in kooperanti velikih, Revoz, Cimos in drugi, zanimivo pa je, da se bodo neposredno predstavila tri podjetja iz Avstrije in Italije ter po eno iz Nemčije in Poljske. Za obiskovalce bo salon odprt od 7. do 15. maja. Dolžni smo še pojasnilo, odkod pred imenom salona zaporedna številka 18. Prvi avtomobilski sejem je bil v Ljubljani že leta 1957, se pa je z leti spreminjal in občasno ukinjal. Začel se je kot sejem prometnih sredstev, prerasel v prodajni sejem avtomobilov, |še kasneje v Mednarodno raz- stavo dirkalnih in športnih avtomobilov. Pred dvema letoma pa je spet postal salon avtomobilov. Letos je prvikrat omenjen tudi v koledarju tovrstnih prireditev, ki ga vodi Mednarodno združenje avtomobilskih konstruktorjev (OICA). Kot smo uvodoma zapisali, bodo obiskovalci salona videli skoraj vse, kar se danes v svetu avtomobilizma dogaja. Zanesljivo pa ne bodo videli avtomobila, kakršnega vam predstavljamo na sliki. To je namreč tako imenovani sončni avtomobil, električni avtomobil, ki mu energijo da- jejo sončne celice na strehi. Skonstruirali so ga pred štirimi leti na znamenitem inštitutu M.I.T. v ZDA, denar za razvoj je dal Ford, posnet pa je bil med neko dirko sončnih avtomobilov na dirkališču v Indianapolisu. Avto je torej precej širok pojem, mar ne? B. R. Knjiga, ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave Ciril Ribičič Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956 ELEKTROINDUSTRIJA: ŠIBKA TOČKA JE KONKURENČNOST Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo, smo objavili v eni izmed prejšnjih številk časnika. So pa med posameznimi dejavnostmi velike razlike, prav tako pa tudi med posameznimi regijami, da seveda posebej ne omenjamo zelo velikih razlik med uspešnimi podjetji v posamezni panogi in tistimi z izgubo. Za eno izmed teh velikih razlik smo zvedeli med nedavnim obiskom premiera Drnovška v škofjeloški občini. Ta občina, za razliko od mariborske, skorajda ne pozna stečajev, večina podjetij pa posluje nadpovprečno dobro. Mi pa se bomo v nekaj naslednjih številkah posvetili posameznim dejavnostim, začeli pa bomo z dvema vsaj nekdaj najpomembnejšima industrijskima dejavnostima elektroindustrijo in kovinsko predelovalno industrijo. Podatki, ki jih je objavila SDK o poslovnih rezultatih lanskega leta kažejo, da sta bili ti dve panogi, ki. zaposlujeta nekaj več kakor eno tretjino vseh v industriji zaposlenih delavcev, pod velikimi pritiski. Privatizacijska dogajanja, drobljenje velikih podjetij, nedoločna industrijska politika in popolna odsotnost kakršnekoli razvojne politike so povzročale velike težave tema dejavnostima. Naložbe vanju so bile minimalne, opuščanje proizvodnih programov nenačrtno, povečevanja proizvodnje v drugih programih pa ni bilo zaradi pomanjkanja investicij v izvozno perspektivne programe. To še posebej velja za celoten spekter avtomobilske industrije, zlasti proizvodnjo sestavnih delov. O rezultatih elektroindustrije smo se pogovarjali s Francem Gerbcem, sekretarjem združenja elektroindustrije pri Gospodarski zbornici. Ta panoga je lani dosegla za 178,5 milijarde tolarjev prihodka, kar je samo 20 odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, pri čemer se je število zaposlenih zmanjšalo bolj (za 16 %), kakor v gospodarstvu (za 11 %). Še najboljše gre podjetjem, ki pretežno izvažajo, so pa zato nizko akumulativna. Da se konkurenčna sposobnost elektroindustrije lani ni bistveno izboljšala, dokazujejo podatki, vzeti iz poročila SDK. Prihodki in odhodki so se lani povečali v skoraj enakem razmerju, za 25, oziroma 26%, stroški materiala, energije in nadomestnih delov pa so se istočasno povečali za 43 %. To kaže tudi na slabo nabavno politiko v povprečju za celotno panogo in prav tu so največje rezerve, saj je nabavna politika popolnoma sproščena. Znižane so carine in ni uvoznih omejitev. Toda slovenska podjetja, za razliko od zahodnoevropskih konkurentov, še niso našla boljših in cenejših dobaviteljev. Bolje pa podjetja pazijo, kako gospodarijo z denarjem, je pa res tudi, da se je izboljšal položaj na finančnem trgu. Masa denarja za plače se je lani povečala za 29 % (za dve odstotni točki manj, kakor v industriji). Največji problem elek- troindustrije pa predstavljajo velike izgube'ob majhni akumulaciji. Čeprav je bila izguba lani manjša, kakor v letu 1992 in akumulacija večja, se je nepokrita izguba vseeno povečala in to za 22 %. V primerjavi z drugimi industrijskimi dejavnostmi elektroindustrije ni mogoče postaviti med tiste, ki so dose- vanja. To so dosegli lani samo v kemični, prehrambeni in grafični industriji, akumulacija pa se je povečala izdatneje samo v gostinstvu in turizmu kjer je dvakrat tolikšna, kot izgube. Izgube, gledano v celoti, so posledica popolne tržne liberalizacije, postopkov privatizacije, pa tudi premalo agresivnega nastopa podjetij na tistih trgih, ki so se nam odprli že v lanskem, še bolj pa v letošnjem letu. Težava pa je tudi v tem, da Slovenija še vedno nima določene industrijske politike (menda leži, »že« pripravljena, na ministrstvu za gospodarske dejavnosti), država pa ni pripravila niti osnov razvojne politike, razen nekaterih programov razvoja gospodarske infrastrukture (ne tudi za energetiko), ter pogojev za kapitalno združevanje podjetij. Zaščitna politika pa je še tako nejasna, da močno vpliva na položaj nekaterih podjetij v elektroindustriji, predvsem na proizvodnjo elektronskih sklopov in ele- mentov, pa tudi za telekomunikacije in energetsko opremo. Konkurenčna sposobnost elektroindustrije se lani ni nič izboljšala, čeprav se je delež finančnih odhodkov močno zmanjšal. Povečale so se druge oblike odhodkov. Dodati pa je treba, da je na konkurenčnost slabo vplival tudi precenjeni tolar, pa premajhna občutljivost podjetij na gibanje vseh vrst stroškov in zato prepočasne reakcije in pa premajhna prodornost podjetij na tujih trgih. Zraven pa sodi tudi zaostajanje za konkurenco iz razvitega dela sveta pri kreaciji novih izdelkov, pri razvoju blagovnih znamk, pri podjetniški promociji. Podjetja iz elektroindustrije bodo morala posvetiti več po-•zornosti prav tem kategorijam poslovanja, pa tudi industrijski zaščiti bo treba dodati večji pomen. Zelo kritična je konkurenčna sposobnost pri proizvodnji elektronskih elementov ter v nekaterih podjetjih pri proizvodnji komunikacijskih naprav ter električnih strojev. Podatki za letošnje leto kažejo (na osnovi rezultatov v prvem trimesečju) rahlo izboljšanje, saj se povečujejo naročila z zahtevnejših trgov. Zaostril pa se je položaj v podjetjih, ki so v lasti sklada za razvoj (Koržetovega sklada). Tu je vprašanje, koliko teh podjetij bo preživelo letošnje leto... Odprto pa je tudi, vsaj za zdaj, vprašanje, kako izkoristiti trge, ki so se slovenskemu gospodarstvu odprli po sklenitvah sporazumov o svobodnih trgovinah (Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska). Ti trgi bi lahko nadomestili trg, ki ga je slovenska industrija imela v bivši Jugoslaviji, vendar za zdaj ni videti ustreznega povečanja trgovanja z njimi. Boris Rugelj grafična (1,0$ prehrambena, UDELEŽBA V IZVOZU INDUSTRIJE LETO 1993 Ind.odpadkov usnje. (5,4$) tekstil (9.6%) papirna (4.6%) les (8.3%) gradben (0,5$ kemija (14,7$)' Vir podatkov: SDK - Zaključni računi za leto 1993 lergetika (2,0$) ma in barvna met.(6,4$) nekovine (18%) -kovinska (23,2$) elektroind (16.9%) UDELEŽBA V PRIHODKU INDUSTRIJE LETO 1993 Ind.odpadkov (> grafična (1,7$) prehramb (11,7$) usnje (3.3%) tekstil (6.9%) (0 11) 0stal0 (o,6$) energetika (14. 3$) papirna (3.3%) les (6.1%) gradben (1.9%) kemija (11 1$) Vir podatkov: SDK - Zaključni računi za leto 1993 metalurg (4,7%) nekovine (1.8%) kovinska (19.7%) elektroind (1^1%) Pismo iz Beograda Prvi maj Kaj, mar je res že prvi maj? Niti opazil nisem. Nobena stvar in noben človek me ni spomnil na to. Redno berem časopise, pa nikjer niti sledi praznika. Včasih smo - dobro se še spomnim, veste, takrat, ko smo še delali - priprave za zaznamovanje mednarodnega praznika dela in delavske solidarnosti začeli že takoj po novem letu. Še vsi obteženi s hrano in mačkasti od pijače smo soglasno sprejeli sklep, da moramo vse to za prvi maj ponoviti. Ndjvečji problem je bil, na kateri dan je padel praznik, oziroma koliko dni dopusta potrebujemo, da bi združili dva konca tedna. Ko pa je ta po dolgem čakanju vendrle napočil, smo ga potem res dostojno proslavili. Ni mogel miniti brez potovanj v tujino, če pa že, pa vsaj ne brez prvomajske budnice ali izleta v naravo, ki ga je spremljal najmanj dober raženj in zaboj piva. Sedaj pa, ko pravzaprav nihče ne dela, bi praznik dela mirno lahko opustili. Če že tega ne bodo naredili, bo sam od sebe ugasnil. Šel bo h komu drugemu, ki se ga bo bolj razveselil. Tista peščica delovnih ljudi Srbije, ki morajo za plačo celo na delo, tam večinoma igra veliko zaposlenost. Za večino ljudi pa je 1. maj postal dan kot vsi drugi, edino kake spomine lahko spodbudi, pa potem skoraj neopazno mine. Srbska »nebeška duša« Če bi za spremembo hoteli biti resni in lakonično poskušali opisati položaj v Srbiji, bi lahko dejali, da je ljudem glede na novoletno rnegainflacijo danes objektivno teže, da pa so veliko bolj zadovoljni. Rešitev paradoksa morda tiči v srbski »nebeški duši«, bolj verjetno pa je, da je temeljni razlog zadovoljstva v tem, da ni uničevalne in zastrašujoče inflacije. To je takšna inflacija, ki ne le neverjetno razvrednoti nacionalno valuto, marveč ljudem jemlje kakršnokoli varnost, postavlja na glavo vsa merila in jih potiska v mrzličen boj za preživetje in obupno iskanje blaga po praznih trgovinah ter kopičenju velikih zalog s pomočjo črnega trga. Ponosni smo, saj imamo sedaj »super dinar«, ki se kljub vsem predvidevanjem strokovnjakov in skeptikov še kar dobro drži. Pri tem gre za to, da je država dobro izračunala, da je trenutno bolje biti »dober« in ne tiskati preveč dinarjev. Zadovoljni so tudi zato, ker so jim znova, kdo ve kolikič že, vzbudili lažno upanje in vero » čudeže. To pot jim jih obljublja »super dedek« dr. Avramovič, tvorec gospodarskega programa in guverner Narodne banke. Naraščanje optimizma potrjujejo številne ankete. Upoštevajoč podatek, da dr. Avramo-vič dobiva pokojnino Mednarodnega denarnega sklada, bodo na televi-ziji - ko bo program kmalu propadel zaradi nezmožnosti, da bi spodbudil proizvodnjo - Zlahka dokazali, da ga je po nalogu CIA in mednarodnih finančnih ustanov miniral prav avtor sam. Ljudi rešujejo »devizne rezerve« Veliko olajšanje je prinesla tudi precej dobra založenost v družbenem sektorju in zelo dobra v zasebnih trgovinah ter na mestnih ulicah. Cene hrane in košarice življenjskih potrebščin padajo, ob hkratni veliki rasti osnovnih komunalnih stroškov. Sicer pa je po kaosu konec leta 1993 gospodarski položaj videti idiličen in neverjetno ugoden. Vse bi bilo odlično, če bi lahko ljudje živeli od plač in pokojnin, ki jih dobivajo. Vendar te žal ne zadoščajo niti za komunalne stroške. Z minimalno plačo lahko kupite dnevno košarico potrebščin in se en dan v mesecu res dobro najeste. Za vse preostale dneve pa mora veljati vzdržnost. Celo najboljše plače ne zagotavljajo več kot deset dnevnih košar. Očitno se ljudje borno preživijo s prej ustvarjenimi zalogami in preostalimi deviznimi rezervami. Teh pa je očitno še toliko, da presenečajo in radostijo sedanjo oblast. Izčrpalo jih ni niti nekdanje posojilo za preporod Srbije, ne tako imenovano »staro varčevanje«. Ogrozilo jih je šele varčevanje pri mami Dafini in gazdi Jezdi, toda dotolkel jih bo očitno sedanji »super dinar«. Prve mesece so redno objavljali, koliko več deviz so odkupili kot prodali. Zadnja številka, ki sem jo prebral, seje ustavila pri 250 milijonih DEM. Z občasnimi grožnjami, da se bo porušilo razmerje 1 : 1 z marko, je usahnil tudi priliv deviz. Morda pa so tudi ocenili, da je objavljanje teh številk kontraproduktivno. S tem bi namreč potrdili splošno strokovno in laično mnenje, da je osnovni cilj ohranitve stabilnosti domače valute, da od ljudi izpulijo še preostanek bolj stabilnih valut. Oblast namreč ni zadovoljna niti z nemško marko, saj petodstotna inflacija v Nemčiji povzroča težave celo »super dinarju«. Kdaj bo eksplodiralo? Srbija tako v gospodarskem, socialnem in političnem pogledu neusmiljeno spomAnja na motor z notranjim izgorevanjem, z gorivom v rezervoarju že pod rdečo črto. /Hi še natančneje, na pokvarjen ekonom lonec, v katerem vre, dokler ne pride do eksplozije. Vsi se zavedajo, da je sedanji »konvertibilni« intermezzo resnično začasen. Zato vsi z glavo med rameni napeto čakajo na trenutek, ko bo vse eksplodiralo v vsem dobro znano inflacijo, socialne nemire in politične obračune. Kdaj in če sploh bo prišlo do tega trenutka, je odvisno od zunanjih okoliščin pa tudi od ocene vladajoče stranke in njenih mogočnikov, ali je še kaj mogoče ugrabiti ali pa je že napočil trenutek, da se umaknejo na Ciper in začnejo obračati »težko prisluženi« kapital. Zanesljivo je, da ima tudi presenetljiva pripravljenost ljudi na trpljenje svoje meje. Objektivni kazalci opozarjajo na gromozansko ceno, ki jo Srbija plačuje za uresničitev sanj o Veliki Srbiji in za obstanek SPS na oblasti. Pred kratkim so objavili uradno oceno, da bo ZRJ zaradi cene tranzicije, škode zaradi razpada SFRJ in sankcij, ob določenih ugodnih pogojih, šele leta 2012 dosegla družbeni proizvod iz leta 1990. Skupno škodo do tega daljnjega leta ocenjujejo na neverjetnih 147,3 milijarde ameriških dolarjev. Veliko razprav je o osnovanosti teh predvidevanj in številk, jasno pa je, da je ZRJ z 2.530 dolarjev na prebivalca leta 1990 padla na družbeni proizvod okoli 600 dolarjev leta 1993. Ta raven ne dovoljuje niti sedanje borne ravni zdravstvenega varstva, ne brezplačnega šolanja, celo normalnega delovanja dvomilijonskega Beograda ne. Kaj visi Srbiji okoli vratu? Na vprašanje, kaj se bo zgodilo,^ko bodo ukinili sankcije, ekonomist Stojan Stamenkovič odgovarja: »Nič spektakularnega. Soočili se bomo z zrušitvijo iluzije, da imamo industrijo, kakršne nimamo; okoli 1,2 milijona ljudi, ki sedaj mislijo, da imajo delo in ne delajo samo zaradi sankcij, bo spoznalo, da njihovih delovnih mest ni. Preprosto zato, ker je bila ekonomija poslovanja pretežnega dela jugoslovanske industrije zasnovana na bivšem domačem trgu s 24 milijoni potrošnikov in povprečnim narodnim dohodkom 3000 dolarjev na prebivalca. Na tej ravni so hoteli avtomobile, na ravni narodnega dohodka okoli 600 dolarjev pa iščejo možnosti, da bi se posameznik in njegova družina prehranila.« Ob skoraj nerešljivih gospodarskih težavah je na politični ravni razplet situacije odvisen od nadaljnjega razvoja štirih zadev, ki Srbiji visijo okoli vratu. Gre za medsebojno povezane procese, ki jih je vojna in razpad SFRJ dramatično zapletel in ni videti možnosti hitrega izboljšanja. To so Kosovo, vojna v BiH, odnosi s Hrvaško in sankcije. Vrstni red potez je takšen, da bodo očitno najprej zagotovili popuščanje in normalizacijo odnosov s Hrvaško, ob določeni avtonomiji Krajine v mejah Hrvaške. Albanci na Kosovu naj bi dobili tisto, kar bodo dobili Srbi na Hrvaškem, ne več ne manj. Potem bi srbski del BiH formalno ali neformalno priključili Srbiji in po nekaj letih bi pozabili na sankcije. Morda bo tako, morda tudi ne. Do takrat pa bo ob malo kruha obilo iger. Z vseh strani in iz vseh programov hrešči novokomponirana narodna glasba, na televiziji pa predvajajo najboljše filme. S to narkozo gre res vse laže. V strogem centru Beograda, na ulici Kneza Mihajla, kjer je bilo še do včeraj slišati samo rodoljubne četniške pesmi, do konca nažigajo najnovejšo uspešnico neke zagrebške skupine - »Tek je 12 sati«. Kakor za koga! (KOLEKTIVNA POGODBA ZA Negospodarske (DEJAVNOSTI V REPUBLIKI (SLOVENIJE s komentarjem in stališči £ komisije za razlago kolektivne pogodbe ^ % Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in % vsebuje še: stališči brošura^ - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS^ ^Republike Slovenije o določitvi koeficienta Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-jj določanje- OD^ z_ar\ui i u piaoai i ueiavocv v jctvillll V^yuji lU-I^UUidZcVdiniM ZdVO-^ £ dih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsegaj J sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. ^ %Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOT-J £ NOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 110-033, faksV 5311-956. $ Piše: Lučka B6hm Plačilo za ne-vamost »Plačilo za strah« se je imenoval odlični francoski film, ki nas je pred mnogimi leti pretresel z zgodbo o ljudeh, ki so bili za dober denar pripravljeni peljati tovornjake z razstrelivom po neutrjenih poteh do gorečih naftnih vrtin. Slo je za samomorilsko tveganje, saj bi razstrelivo lahko zaradi tresljajev vsak hip eksplodiralo. In res sta od dveh šoferjev in kamiona ostala le cigaretna ogorka, dva pa sta celo prišla na cilj in se pustila izplačati. Na koncu filma je vsakomur jasno, da denar ni primemo plačilo za tveganje življenja. Nauk, ki si ga je težko zapomniti. Ljudje si, vse kaže, zapomnijo samo nauke, ki jih je mogoče izraziti v denarni škodi. Na Slovenskem je tudi z odgovornih mest slišati, da zahtev za varno delo ne kaže poostriti, saj bo sicer slovensko gospodarstvo ekonomsko prizadeto. Trditve, da je ne-varno delo drago, da so na pamet. Na Slovenskem se namreč doslej še nihče ni lotil izračuna, koliko je vredno delavčevo življenje in njegovo zdravje. Odslej pa ne bo več tako! Na Slovenskem je izšla knjižica, ki ji kaže posvetiti pozornost, ki jo zasluži! V zbirki Delo + varnost Zavoda RS za varstvo pri deluje izšla knjižica z naslovom EKONOMSKI UČINKI VARSTVA PRI DELU avtorjev Primoža Gspana in Aleša Juga. Ne le poučno, temveč celo napeto branje za varnostne inženirje, predsednike sindikatov, predsednike delodajalskih združenj, direktorje podjetij, direktorje zavodov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, za ministra za delo, zdravstvo in gospodarstvo, za poslance in za predsednika vlade. Koliko je torej vreden delavec pri nas in koliko v tržnih ekonomijah? Razlika je tolikšna, kolikršna je razlika med konkurenčnostjo našega in uspešnega tržnega gospodarstva zahodno od nas. Zahodni menedžerji so se potrudili in izračunali, da si ne-varnega dela ekonomsko ne morejo privoščiti. Nič presenetljivega torej, da inšpekcija dela ugotavlja, da je delo najbolj varno organizirano v slovenskih podjetjih, v katerih je večinski lastnik tujec. Pri nas smo uspeli postaviti kamuflažo, ki nam omogoča skriti večino škode. Je pa zato ni treba poravnati nič manj. Vprašanje je samo, kdo jo poravna. Ali tisti, ki je škodo povzročil z malomarnim odnosom do zdravja delavcev, ali pa (prisilno) solidarno vsi zdravstveno in invalidsko zavarovani delavci in delodajalci ter kupci nekonkurenčno (prav zato) dragega slovenskega proizvoda. Avtorja knjižice sta dobra poznavalca metod ocene škode zaradi nevarnega dela, ki so jih razvile nemške zavarovalnice na podlagi svoje stoletne zavarovalniške tradicije v tržnem gospodarstvu, kjer se stroški ne skrivajo. In kakšne stroške znajo izračunati in upoštevati pri oceni škode izkušeni Nemci: škodo na osebah, škodo na predmetih, izpad proizvodnje v tekočem letu, izpad proizvodnje v naslednjih letih, izgubo prostega časa, splošne stroške. Te vrste škod pa je seveda mogoče še kako razčleniti na podvrste in jih prav tako izračunati: število izgubljenih delovnih dni, izgubo kapitala, uničenje sredstev za delo, neizkoriščenost sicer nepoškodovane opreme, ki pa je zaradi nezgode obstala, čas za izučitev nadomestnih delavcev za visokokvalificirane delavce, ki so izpadli iz proizvodnje, stroške ponovnega uvajanja v delo poškodovanega delavca, spremembe delovnega mesta, nadomestilo plače v času zdravljenja, izdatke za obisk zdravnika, nudenje prve pomoči, prevoz v bolnišnico, zdravljenje, rehabilitacijo, zdravila in druge pripomočke, izdatke za nadomestitev uniče- nega materiala, penale, pomoč poškodovanim in njihovim družinam, zmanjšani učinek dela, ceno prerazporeditve delavcev, manjšo proizvodnost neizkušenega delavca, udeležbo predstavnika podjetja na invalidskih komisijah ali pri sodnih obravnavah, nenazadnje postavitev zdravstvenih kapacitet in zavodov za rehabilitacijo in vso pripeto družbeno režijo, vrednost škode zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti, posledično zmanjšanje ugleda podjetja itd. itd. Kako se vse to izračuna, si oglejte v omenjeni knjižici. Avtorja sta skušala nemške izkušnje smiselno prenesti na slovenska tla. Za konec še dva podatka. Slovensko gospodarstvo stanejo nezgode pri delu letno 761 milijonov nemških mark, nezgode v prometu pa dodatnih 529 milijonov mark, ali skupaj milijardo 290 milijonov. Ocena je optimistična, saj ne zajema vseh prej naštetih stroškov. Dovolj, da se nad tem podatkom zamislijo vsi, ki pišejo novi zakon o varnosti pri delu. Podoben izračun je tam, kjer si nočejo zatiskati oči, mogoče pripraviti za vsako podjetje. »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE« Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Raket sestavljajo knjige: Peter Božič Rudi Čačinovič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Orienta!. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu«-mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki seje prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s'svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033 faks 311-956 Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Lin D /. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« ■m—.m .............. Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo ; od otroškega zšvedanja do razpleta, ki i se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. H M O 10 o .SL o .H* n c 3) O Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hote! postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA BODO IMELI 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo X izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I. izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:.......................................................... 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku (velja za DO) 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate .................................... f SOCIALNA KARTA SLOVENIJE Kaže, da se vlada tudi letos namerava bolj kot z iskanjem izhoda iz krize (pospeševanjem razvoja gospodarstva) ukvarjati s krčenjem različnih »pokojninskih upravičenj« in vseh vrst socialnih pravic. Tako si na vse kriplje prizadeva, da se delež prejemkov »iz naslova« socialnega zavarovanja ne bi povečal. Zaradi usklajevanj s plačami (brez poračunov za nazaj, kar je imela v načrtu) naj bi se obseg sredstev za pokojnine celo zmanjšal - pa ji je državni zbor zadnji hip prekrižal račune. Po oceni vladnega zavoda za makroekonomske analize naj bi bile nižje tudi prispevne stopnje za socialno varnost. Glavna opora vlade pri uravnoteženju proračuna pa naj bi vendarle bile - relativno nižje pokojnine v primerjavi z njihovo sedanjo ravnijo in, kajpak, zožene socialne pravice »vzdrževanih« članov družbe - nezaposlenih in pomoči potrebnih. Poglejmo, kako naj bi vlada ta namen dosegla, in koliko enih, drugih (in tretjih) naj bi njeni ukrepi prizadeli. Viri za financiranje socialnih pravic so štirje: državni in občinski proračuni, pokojninski sklad in sklad zdravstvenega zavarovanja. V zadnjem času sta v socialni politiki zlasti veliko nalog in denarja dobila dva »porabnika«: država in posamezniki. Glavni vir socialne varnosti je še vedno plača oziroma zaslužek, vse pomembnejši pa postaja tudi - premoženje. Javna sredstva za socialno varnost se stekajo iz dveh osnovnih virov: zavarovanja in proračuna. Zavarovanje poravnava predvidljiva posamična tveganja (na primer v zdravstvu). Za obvezno socialno zavarovanje sta bili ustanovljeni javni (državni) zavarovalnici, ki sta v javnem financiranju dokaj avtonomni. Delodajalci in delojemalci jim plačujejo prispevke, njuno poslovanje pa je pod nenehnim in strogim nadzorom države. Proračun pa je orodje države. Državljani imajo pravico do dogovorjene stopnje socialne varnosti, država pa mora organizirati in financirati socialne storitve ali pa dajati denar državljanom - toliko, da si lahko z njim sami zagotavljajo socialno varnost. Javno financiranje omogoča uresničevanje kar 61 pravic, ki so za prebivalstvo denarni prejemki, za javne finance pa denarne dajatve. Devet vrst pokojnin za 480.000 upravičencev Razumljivo, da takšna količina »socialnih« pravic državo (vlado) močno moti, saj gre zanje kar četrtina kosmatega domačega proizvoda oziroma polovico javne porabe. Največ denarja gre za različne denarne prejemke prebivalstva, kot so: pokojnine, invalidnine, nadomestila, dodatki, pomoči, priznavalnine in štipendije. Devet vrst pokojnin dobiva približno 480.000 upravičencev, ne-zavarovalske pokojnine pa prejema šest tisoč prebivalcev. Upravičenih do štirih vrst invalidnin bo letos približno 47.000 ljudi. Nadomestila za brezposelnost prejema - spet 46.000 ljudi. Vendar so ta nadomestila časovno omejena, pa tudi sorazmerno nizka so. Med pomembnejšimi nadomestili je tudi tisto, pri katerem je zaposlena mati na porodniškem dopustu ali je doma eden od staršev - zaradi nege otroka do pr- vega leta starosti. Upravičencev do tega nadomestila je približno 19.000. Statistiki so ugotovili, da so odhodki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lani dosegli 186 milijard tolarjev - 9,3 odstotka več kot v letu 1992. Pokojnine sicer z zamudo sledijo rasti plač na zaposlenega, vendar bo upokojenih več, kot je bilo v načrtu, kar vpliva tudi na naraščanje odhodkov. Odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja so znašali približno 107 milijard tolarjev in so tako v primerjavi z letom 1992 realno večji za več kot deset odstotkov. Veliko brezposelnih menda dela in - služi Veliko denarja gre tudi za pomoč brezposelnim. Ob koncu leta 1992 je bilo v Sloveniji prijavljenih 118.214 brezposelnih, novembra lani pa 136.051. V prvih enajstih mesecih lani se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo 26.416 iskalcev prve zaposlitve, med njimi pa jih je 24.836 zaposlitev tudi dobilo. V istem času se je zaposlilo 55.954 brezposelnih. Niso pa vsi brezposelni brez dela. Mednarodna organizacija za delo je namreč s posebno anketo ugotovila, da je bilo maja 1993 v Sloveniji dejansko brez dela 80 tisoč ljudi, registriranih brezposelnih pa je bilo tedaj 125 tisoč oseb. To opozarja na pomanjkljivosti v delovanju trga delovne sile. Dokaz za to je tudi dejstvo, da že drugo leto zapored hitreje kot število brezposelnih narašča število prostih delovnih mest. Pravo socialno naravo pa imajo pomoči in dodatki. Pomoč dobiva 60 tisoč prebivalcev, ki imajo majhne dohodke, poleg tega pa še 150 tisoč upravičencev prejema otroški dodatek, njihovo število se bo letos povečalo na 200.000. Pomoči so majhne in so dozdaj znašale od 13.000 do 17.000 tolarjev, po novem pa bodo še nižje. Dodatke prejemajo invalidi za tujo postrežbo, nego, pomoč ali ortopedske pripomočke, upokojenci prejemajo varstveni in rekreacijski dodatek, največji reveži dobijo denar za plačevanje najemnine, nadarjeni študenti pa dodatek k štipendiji. Dodatke prejemajo še borci, upokojeni funkcionarji in policisti. Dodatkov je 22 vrst. Tisti, ki jih plačuje socialno zavaro- vanje, so nizki, a jih je veliko (brez dodatka za rekreacijo približno 90 tisoč). Iz proračuna se izplačuje manj dodatkov, posamezni iz tega naslova pa znašajo tudi do 55 tisoč tolarjev. Med denarnimi prejemki je nekaj takšnih, ki jih upravičenci prejemajo zaradi vloge in dejanj v preteklosti. Upravičencev za te pravice - priznavalnine - je približno enajst tisoč. Tudi štipendije se delno odmerjajo s socialnimi merili. Država jih podeljuje 53 tisoč, povprečno pa znašajo približno osem tisoč tolarjev. Hinavščina na kvadrat Razumljivo, da se vladnim uradnikom ob prebiranju vseh teh podatkov dozdeva, da družba daje preveč za »socialo«, zato imajo pri roki kopico predlogov, kako prav tu kaj prihraniti (če se je že treba za vsako ceno odločiti za obrambni, cestni, zdravstveni, prosvetni ali še kakšen drug tolar). Med drugim so že uspeli preurediti nadomestilo za čas po porodu in za nego v prvem letu otrokovega življenja. To nadomestilo bi morali ločiti na čas dopusta, ko je mati odsotna z dela zaradi zdravstvenih razlogov, in na čas, ko dopust zaradi nege otroka lahko uveljavi katerikoli od staršev. Dopust naj bo enako dolg, denarno nadomestilo pa naj dobi tisti od staršev, ki ostane doma. Ne more pa biti več merilo primernosti stroškov za nego otroka prejšnji zaslužek staršev. Razlike v plačilu za nego otroka bi morale izhajati le iz posebnosti otrokovega zdravstvenega ali vedenjskega stanja. Največ pa bi (po njihovem) lahko dosegli s spremembami v pokojninskem sistemu. Glede na zelo »slabo razmerje« med številom upokojencev in aktivnih prebivalcev (1:1,6) ter na velik obseg < denarja, ki ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namenja za pokojnine, naj bi bile učinkovite že majhne spremembe, ki bi zmanjšale obremenitev aktivnega prebivalstva. Zato se obetajo spremembe valorizacije in usklajevanja pokojnin. Obrtniki n. pr. po novem ne bodo mogli več izbirati med različnimi zneski, ki jih bodo vplačevali za pokojninsko zavarovanje, temveč bo minimalni znesek zakonsko določen. Vladi se smili le mlada generacija Sicer pa, sodijo predlagatelji teh vladnih ukrepov, za zožitev pokojninskih in socialnih pravic, je o pokojninskem zavarovanju in obsegu prejemkov »iz tega naslova« nehvaležno govoriti, ker to mnogi razumejo kot »napad na upokojence«. Spremembe bi zato ne smele preveč prizadeti sedanjih upokojencev, temveč naj bi obveznosti in pravice sedanje, upokojene in bodoče aktivne generacije le »uravnotežile«. Pri obravnavanju plač in pokojnin da smo spregledali, da jemljemo bo- 3 doči generaciji. Zdaj nekako še lahko plačujemo te obveznosti, mlada generacija pa tega ne bo več zmogla. Ustvarjamo da ji raz- • mere, ki bodo pri zagotavljanju socialne varnosti veliko slabše, kot jih ima sedanje aktivno prebivalstvo oziroma kot so jih imeli sedanji upokojenci. Človek bi na vse to nič ne rekel, če bi država teh meril kar naprej ne spreminjala - po svoji volji. Vprašati bi jo zato kazalo, kaj je mislila, ko je pristala (vlada) na specifična - za poslance. In zakaj ne vrne upokojencem denarja, ki si ga je od njih »sposodila«, in potem šele govori o nekakšnih novih »pravičnejših« merilih za odmero pokojnin. Vinko Blatnik OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Še o škodljivih snoveh na delu Kadarkoli sem predaval o škodljivih snoveh na delu in o zastrupitvah, sem vprašal, s katerim strupom se zatrupi največ Slovencev. V večini primerov so modrovali o gobah, o monoksidu. Le malokdaj so vedeli pravilni odgovor, da je snov, s katero se vsakdan zastrupi največ Slovencev - alkohol. Ne se bati, da bom ponovno začel o alkoholu. Res je, da lahko tako kronične kot akutne zastrupitve najlaže razložim z zastrupitvijo z alkoholom. Pri razmišljanju o škodljivosti strupenih snovi na človekovo zdravje moramo vedeti, da strupena snov deluje na človeka: akutno, kronično, mutageno, karcinogeno, teratogeno in alergogeno. Če zelo na kratko razložim posamezne pojme: akutno - nenadno, velike količine strupa na človeško telo; kronično - manjše količine strupa, ki dalj časa ali dolgo delujejo na človeško telo; kancerogeno - strup povzroči rakavo obolenje; mutageno - strup povzroči bolezenske spremembe na potomcih; teratogeno - strup povzroči spremembo na plodu pri noseči materi; alergogeno - strup povzroči alergično reakcijo na telesu. Eden najbolj znanih je kancerogeni učinek. V današnjem času raziskovalci ugotavljajo, da je vedno več snovi, ki na človeško telo delujejo kancerogeno. Njihov seznam se vedno bolj širi. So pa tudi kraji, tako pri nas kot po svetu, kjer ugotavljajo, da imajo bistveno več takega ali drugačnega rakavega obolenja. Zelo hitro so ugotovili, da povzroča raka žarčenje. Tako so prvi odkritelji radioaktivnosti zboleli zaradi te bolezni. Če nekoliko pobrskamo po zgodovini, ugotovimo, da je že daljnega leta 1775 britanski kirurg Percival Pott ugotovil, da dimnikarji pogosteje obolevajo zaradi raka na mošnji. Menil je, da so saje tiste, ki povzročajo raka. Dolgo je trajalo, da so leta 1915 s poskusom ugotovili, da premogov katran povzroča kožnega raka. Tudi rak sečnega mehurja je znan po tem, da so zelo zgodaj ugotovili njegovo povezanost med delom z anilinskimi barvili. To je bilo leta 1895. Ko so ob polovici našega stoletja raziskovali, pa so ta sum potrdili. Ugotovili so, da je obolevnost zaradi raka na mehurju kar tridesetkrat večja pri delavcih, ki delajo z naftilamini in benzidini. Sicer pa je že Paracelsus (katerega petstoletnico rojstva smo praznovali lani) ugotavljal, da so rudarji umirali zaradi pljučnih bolezni. V začetku našega stoletja so poročali o večji umrljivosti zaradi raka na pljučih v rudnikih Schne-eberg v Nemčiji in Jachimstal na Češkem. Kaj kmalu so spoznali, da je vzrok obolelosti radioaktivnost. Zakaj toliko poudarjamo povezanost med delom in rakom? Enostavno zato, ker bi se dalo tako rakavo obolenje preprečiti. In že zelo dolgo je znano, da je lažje in ceneje preprečevati kot zdraviti. Na žalost pa mnogi to pozabljajo. Novopečeni podjetniki mislijo, da bodo s priganjanjem ljudi, s premeščanjem ali celo odpuščanjem invalidov dosegli večji delovni učinek. Motijo se, ker ne znajo še izračunati, kaj pomeni izkušen delavec, kaj pomeni zadovoljen delavec. PREJELI SMO Orožje za šolnike ali moje misli po branju članka s tem naslovom pred kratkim v Slovenskih novicah Mene pa je zbodel tisti del članka, kjer piše, da mora biti vedno pred prevzemom kakršnekoli obveznosti šolnikov vprašanje: »Koliko me boste pa za to plačali?« Nisem šolnik. Sem vzgojiteljica. Recimo, da sem »mali šolnik«, saj je vseeno. Plačo dobivam iz iste vreče. In ker poznam tudi plače šolnikov, vem, da te niso bog ve kaj. (Pravzaprav bog ve, a je tiho!) Dobim nekaj čez 50 tisoč tolarjev. Tako kot učiteljice v šolah. Imam končano petletno šolo in višjo izobrazbo pedagoške smeri. In dvajset let delovnih izkušenj. In delo, ki je delo. Delo, ki ne pozna branja časopisov med delovnim časom (beri strokovnega izpopolnjevanja), opravkov in telefonskih pogovorov zasebne narave ... Delo, ki je delo - tako, da pogosto niti na WC ne morem. Ni važno, da pogosto delam oz. opravljam delo, ki bi ga morali opravljati dve osebi, in pri tem izgorevam in za to delo ne dobim niti tolarja več. Ni važno, če delam dobro, boljše ali več. Ni važno, da moram sprejemati nove in dodatne zadolžitve. Ni stimulacije, ni dodatkov, ni... In že dolgo ne sprašujem: koliko me boste pa za to plačali. Kajti že dolgo poznam odgovor: Ni denarja! Zato je moj OD vedno enak. Osnovna plača + dodatek na delovno dobo. Nagrade za dobro, dodatno, prizadevno in izredno delo so papirnate. Kako ste pridne, ustvarjalne, kako le vse zmorete, polne ste en-tuziazma... - tako nas nagrajujejo in s takimi nagradami res ne skoparijo. Nagrajevani smo kot majhni otroci, ki jim Starši dajejo zlate ■ ■ .-V-V/oj V ^ 'rpT1 ^ zvezdice in papirčke, na katere pišejo 100 in jim jih lepijo po sobah. Ali pa še tako ne! Naše nagrade so včasih tudi kakšna častna priznanja na papirju formata A4, včasih kakšna knjižna nagrada s posvetilom in dekanova čestitka ob podelitvi diplome. Kako je s plačami šolnikov v tujini oziroma drugod po svetu, vem le približno. Agencija »ena baba rekla« pravi, da ima učitelj v Avstriji 15 tisoč šilingov mesečne plače in še nekakšne dodatke ob božičnih in velikonočnih praznikih. Toda pisanje sem začela s torkom, z branjem omenjenega članka in mojim razmišljanjem ob branju. Po vsem tem sem šla po vstopnice. Za Kliniko Tivoli. Da se bom nasmejala, razvedrila... Da bo malo kulture po dolgem času. Da ne bo le kultura v obliki televizije in obiskovanja občinske knjižnice. Po dolgem času teater! Toda skoraj bi me kap! Ena vstopnica 1200 tolarjev. Za sina (še dijaka) in zame 2400 tolarjev. Torej eno dvajsetino moje mesečne plače za dve vstopnici. Za dve uri kulture! Moj celodnevni zaslužek. In spet se spomnim članka v Slovenskih novicah in si mislim: Ali morajo šolniki v tujini tudi odšteti zaslužek celega dne za dve gledališki karti? Tako mi je minil torek, 22. februarja. Na Kliniko Tivoli sva s sinom seveda šla. In ko se mi je po vsem tem v misli (in v moje zaradi razmer skopo srce) prikradlo spet tistih 2400 tolarjev za vstopnice oziroma moj (šolniški) enodnevni zaslužek, sem se tolažila s pregovorom, ki pravi: Ogibaj se tistega, ki vedno ve, koliko kaj stane, nikoli pa, koliko je to vredno! Toda kljub temu si na stara leta želim, da bi že končno dočakala plačo, ki bo rezultat mojega dela, prizadevanj, skrbi, izkušenj, uspehov, izobrazbe... in dodatno po- rabljenega prostega časa. Plačo, ki me bo nagrajevala. Plačo, kakršno imajo šolniki v tujini — in pogoje dela tudi. Plačo, ki me bo nagrajevala za dobro delo, za delo, ki me veseli bolj kot vse na svetu. Plačo, s katero bom lahko skromno živela, se solidno oblekla, poslala svojega otroka v kakšen dodaten izobraževalni tečaj. Plačo, ki mi bo omogočala, da enkrat na leto tudi pokukam kam v svet - ne le s prstom po zemljevidu, plačo, ki mi bo omogočala, da ne bom finančno odvisna od svojega sicer manj izobraženega, a zaposlenega v drugem ministrstvu - moža (žene). Ali pa prepuščena lastni iznajdljivosti in še čemu. Povsod na svetu velja za več dela več plačila, za boljše delo boljše plačilo! Pri nas pa še vedno za enako delo - enako plačilo. Vse se je spremenilo, le nagrajevanje je ostalo socialistično. M. R. Delu oblast in čast Ko so mi tekla leta profesionalnega sindikalnega delovanja, so takratni zvezni sindikati podeljevali prvomajske nagrade. In ne bodi treba, so se v sindikatu zdravstva in socialnega varstva odločili predlagati za nagrado medicinsko sestro. Nastal je hudir. Ni bila neposredna proizvajalka in ni mogla dobiti nagrade. Tako so odločili in tako je obveljalo. Prvomajske nagrade so bile po tistem zveznem sindikalnem pravilniku namenjene zgolj delavcem. Toda tisti, ki niso bili v »gospodarstvu«, po tem pravilniku niso delali in so bili zato izobčeni. Kaj je delo, ne vemo odgovoriti niti danes, razen v fiziki. Diamat, ki je sistem usmeril na fizično delo in v svoji viziji spregledal pomen človeka kot ustvarjalnega bitja, je menda izgubil zgodovinski boj z demokracijo. Ta demokracija pa, verjamete ali ne, drvi v čase prejšnjega stoletja in njegove prvobitne akumulacije kapitala. Zaenkrat delo ni ne čast in ne oblast, je fizična sila, ki jo vsakdo od nas prodaja na svobodnem trgu delovne sile. Tu bi se morala začeti država, ne kot instrument nasilja nad ljudmi, temveč kot posrednik med lastniki produkcijskih sredstev in prodajalci dela. Moj ded je bil kopitarski naddelavec. Izšolal se je na Dunaju v začetku tega stoletja in znal se je podpisati. Toda tam na Kozjanskem, kjer je delal, mu je tovarnar zagotovil skromno stanovanje v delavski hiši, in to je bilo njegovo tudi v današnjem smislu lastnine, pa nekaj zemlje, za ohišnico. In tudi to je bilo njegovo in je še danes v sodnih urbarjih zapisano kot njegova lastnina - četudi se je ded znal zgolj podpisati in je radio zanj pomenil prehod v civilizacijo, saj je lahko poslušal tisto, česar ni znal prebrati. Pa smo spet tam, ko bi lahko razpredali o razliki med fizičnim in intelektualnim delom. Ali gre enemu čast in nobenemu oblast? Morda gre našemu parlamentarnemu delu, ki je pred praznikom dela po prosti soboti trajalo v jutranje ure, oblast, morda pa vendar gre oblast vsakomur od nas. Tako sosedu Marjanu, ki je na javnih delih, pa dekletu, ki zvečer prodaja po kavarnah rožice, da preživi sebe in hčerko, kot vsem tistim ljudem, ki jih je zadnja leta po posebnih predpisih upokojila politika in so brez svoje krivde postali breme davkoplačevalcev in upokojencev, ki so si pokojnino prislužili po normalnih pogojih. Demokracija zares ni lahka zadeva, ima pa tudi ona svoj PRAZNIK DELA. Milan Bratec »Naša pesem« v Mariboru Konec aprila je v Mariboru minil tudi v znamenju zborovskega petja, saj se je v Unionski dvorani zvrstilo v okviru 2. mednarodnega tekmovanja pevskih zborov »naša pesem 94« kar osem koncertov. Na njih so najboljši slovenski pevski zbori najboljši pevski zbori iz Litve, Madžarske, Češke in Slovaške izvedli 140 zborovskih del 21 slovenskih in 36 tujih skladateljev. Tekmovanje, na katerem so poleg domačih pevskih zborov letos sodelovali tudi ženski zbor ELTE iz Budimpešte, mešani zbor Psalmos iz litovskega Vilnijusa, mešani zbor Križkovsky iz Opave na Češkem ter mešani zbor Technik iz slovaške Bratislave, je pote- kalo v več kategorijah - tako v zborovskem kakor v komornem petju. Letos se je prvič pet najbolje uvrščenih izmed več kot desetih sodelujočih zborov pomerilo tudi na finalnem koncertu. Temu je prisostvoval tudi pokrovitelj te velike mednarodne zborovske prireditve predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Mednarodna strokovna žirija s predsednikom Lojzetom Lebičem na čelu je veliko nagrado Maribora podelila komornemu zboru Ave iz Ljubljane, ki ga vodi Andraž Hauptman. Najvišje priznanje publike pa je prejel ženski zbor Rotovž iz Maribora z dirigentko Karmino Šileč na čelu. O kakovosti letošnje prireditve, ki je bila pravi praznik za ljubitelje zborovskega petja s Štajerske in vse Slovenije, pove tudi to, da je mednarodna strokovna žirija podelila še sedem zlatih plaket petim pevskim zborom in več drugih priznanj. Tomaž Kšela O bedaki, zakaj goljufate zunaj zakonov, ko je v njih toliko prostora? Carlo Dossi Tam, kamor pes taco moli, bo kmalu vse poscano. Milan Fridauer Zakaj »Iskanje«? Pri Društvu piscev zgodovine NOB Slovenije je v zbirki Aktualnosti izšlo delo Mitje Ribičiča »Iskanje«. Kot je zapisal sam avtor, je esej tretjino spominski, tretjino zgodovinsko-doku-mentaren in tretjino polemičen proti kritikom vsega po drugi svetovni vojni obstoječega. Objavljamo uvod v to brez dvoma aktualno branje, ki bo gotovo spodbudilo številne odmeve. Za slovensko partizansko generacijo, pri kateri se najmlajši približujejo sedemdesetim, starejši pa osemdesetim letom, sta v tem obdobju, v tem zadnjem desetletju tega tisočletja značilna dva protislovna občutka - po eni strani občutek ponosa zaradi zavesti, da je v osamosvojitev nove, mlade države slovenskega naroda vtkan tudi NOB in njegove pridobitve s ponosno samoodločbo in svobodno Primorsko od Triglava do morja, po drugi strani pa globoka prizadetost zaradi ponižujočega odnosa do borcev in zaradi teženj po zaniče-nju veličine štiriletnega boja, teženj po opravičevanju izdajstva, kvizlinštva in kolaboracije s fašisti in nacisti. Še posebej pa so prizadeti tisti slovenski partizani, ki so pred 50 leti bili poklicani iz slovenskih brigad v vrste nastajajoče varnostne organizacije in v vojsko državne var-nsoti in KNOJ-a, saj se jih obravnava kot zločinske organizacije. Na svojih srečanjih ob proslavah, ki imajo že častitljive jubilejne obletnice, nekdanji partizani in varnostniki ne govorimo mnogo o domobranstvu, kvizlinštvu, o zločinih okupatorja - ta vprašanja so več ali manj jasna, tako kot se je izrazil partizan na proslavi v Dražgošah: v slovenskih gozdovih je bilo dovolj prostora za vsakogar, ki se je hotel bojevati za svobodo. Težišče naših dvomov in dilem se vrti okrog naših lastnih ravnanj, o vzrokih razpada iz partizanske zmage vznikle Jugoslavije, o vzrokih za sedanjo strahotno vojno na njenem pretežnem delu, zakaj je nastalo čez noč sovraštvo med narodi in verami, pa pobijanje, uničevanje mest in vasi, etnično čiščenje, obupne raz- mere brez upanja, da bi se lahko umirile. Kdaj, kako in zakaj smo zapravili tiste prednosti, ki so našo državo ločevale od realsocialističnih sistemov in stalinizma? Kako, da nas je zagrnil val protikomunizma po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze? Kako, da smo dovolili, da se zniči izviren slovenski partizanski prispevek k jugoslovanski NOB in protifašistični koaliciji? Zakaj smo pustili umazati in razvrednotiti Osvobodilno fronto, pa Kočevski zbor, prvo slovensko vlado in prvega predsednika te vlade Borisa Kidriča? Kako, da v vojašnicah nove slovenske vojske ni portretov generala Rozmana, Avšiča ali Kvedra, enega prvih vojaških teoretikov doktrine osvobodilne vojne. Koliko so prisotne izkušnje generalov Ambrožiča, Potočarja, Poglajna, Sekirnika, Hribernika in drugih? Velika večina slovenskih častnikov se je enako zavzeto kot v NOB zavzemala za osamosvojitev Slovenije. Na vsa ta vprašanja iščemo odgovore partizani in varnostniki, zlasti za najtežje čase ob koncu vojne in prvo leto po njej. V iskanju odgovorov smo kritični do lastnih ravnaj in se zavedamo svoje moralne in zgodovinske odgovornosti za napake, ki so v vojnih in izrednih razmerah povzročale tudi človeške žrtve in krivice. Obenem pa smo prepričani, da vse tudi manj svetle in celo mračne strani NOB ne morejo zničiti njegove veličine in zgodovinske utemeljenosti. NOB je poroštvo za našo svobodo in varnost tudi v novih preizkušnjah. Partizani ne razumemo sprave samo kot preizkus naše lastne kritičnosti do svojih ravnanj. Temeljni predpogoj za spravo je obsodba fašizma in kolaboracije. Zato ideologi kvizlinštva sprave ne sprejemajo. Gospa Spomenka je zanje Antigona, ki hodi h grobnici s praznim vrčem. Še danes trdijo, da bi morali domobranstvu postaviti spomenik, kvizlingu Rupniku pa vzidati ploščo na magistratu. Dogmatizem belih poražencev je danes prav tako agresiven, kot je bil v času upora, konservativno tolmači krščanski nauk, vidi glavnega sovražnika v komunističnem in celo krščansko socialističnem nazoru. »Kar ni zapisano, je izgubljeno!« (Ugo Ojetti.) Pomislil sem, koliko dragocenih zgodovinskih in človeških detajlov je izgubljeno, ker niso bili povedani, zapisani, koliko vrednih virov je šlo v grob z mnogo bolj pomembnimi tvorci pretekle zgodovine, kot sem bil sam. Morda pa je tudi kaj od tega, kar vem, česar se medlo spominjam, tudi koristen zgodovinski vir. Takšne misli so me opogumile, da sem se lotil pisanja eseja, kar slovenski slovar tujk imenuje razpravico v lahki, splošno umrljivi obliki. Knjižica naj bi bila tretjino spominska, tretjino zgodovin-skodokumentama in tretjino polemična proti kritikom vsega po drugi svetovni vojni obstoječega. Temeljno vprašanje v njej je odgovor na dilemo, ali je bil NOB osvobodilna ali državljanska vojna. Eseju sem dal naslov »ISKANJE«, društvo piscev zgodovine NOB Slovenije ga je natisnilo kot svojo enajsto knjižico. Morda bo moje iskanje odgovorov spodbudilo nove odgovore drugih, ki vedo več in znajo pisati bolje od mene. Svobodni Sindikati w|j Slovenije W Cvetko Zagorski: Posestnica I. Iz daljše knjige zgodb Cvetka Zagorskega z naslovom Podobe časa objavljamo prvo od dveh najznačilnejših. To je zgodba z naslovom Posestnica I. Pisatelj je zgodbe napisal v različnih letih, vse pa imajo korenine v prelomnih časih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Mnoge moralne dileme ostajajo ne glede na čas enake, nekatere pa se nam glede na čas in zorni kot relativizirajo. Vsekakor delo zanimivo prikazuje razmere, ki so za nekatere tuje in odmaknjene, vendar tudi danes aktualne. (6. nadaljevanje) Jetnica ni takoj razumela, paznica ji je s prstom pokazala, in jetnica je dvignila kovinsko vedro in ga postavila pred vrata. Ker se ni dosti hitro umaknila, so jo vrata udarila po petah. Potem je prisluškovala korakom po hodniku, odnašanju in postavljanju posod pred vrata in se seznanjala z govorico hiše: drugič je že vedela, kako daleč ali blizu je paznica, in kadar je zarožljalo pri sosednih vratih, je bila že pripravljena, da zgrabi svoje vedro, ga postavi pred vrata ali ga izpred vrat odnese na njegovo mesto v kotu. Čez četrt ure se je vnovič začelo odpiranje in zapiranje vrat. Tokrat je stala pred vrati pločevinasta menažka s polovico hlebčka koruznega kruha na pokrovu. Morala jo je brž odnesti, da je ne bi vrata spet udarila po petah. Komaj je posrkala grenko, vodeno kavo, že so se spet odprla vrata in postavila je menažko pred prag in potem prisluškovala žvenketu posode naprej po hodniku. Zatem samo še oddaljeni, pridušeni glasovi iz mesta, kdaj je glasneje zahupal avto, kriknil otrok - vse daleč in tuje, kakor da bi ne bilo resnično. Včasih znotraj hiše skrivnostno trkanje ali komaj slišen kašelj. Prešinil jo je spomin: ko je živela leto dni pri stricu na Dunaju in obiskovala predavanja, je zahajala v kmetijski raziskovalni laboratorij - v beli dvorani so bile v vrsti prekatov zaprte bele miške, vsaka zase, vse je bilo tako snažno, tiho in laboranti v belih haljah so jemali miške iz kletk in jih odnašali na dolge, bele mize. Miške, sprva radovedne in živahne so se v trdih prijemih belih dlani vdajale v usodo, obmirovale, samo z rdečimi očesci so strmele v neznano ... Ne da bi prej slišala korake in rožljanje, je škrtnil ključ v vratih, isti hip so se v sunku odprla in med podboji je stal suhljat paznik z naprej štrlečo ozko glavo na dolgem vratu, bledega obraza in kot od neznane bolečine skremženih ustnic. Z zastrtim, sumnim postrani pogledom je skoraj šepetaje ukazal: »Z mano.« V gumastih podplatih je hodil pred njo neslišno, medtem ko so njene pete glasno odmevale od betonskih tal in sten obakraj hodnika. Na koncu hodnika je odklenil železna paličasta vrata, ki so segala od tal do stropa in jo vodil po več takih hodnikih in stopnicah navzdol, spotoma odklepal še več takih vrat in se slednjič ustavila v pritličju pred navadnimi sobnimi vrati z navadno kljuko. Potrkal je, odprl vrata in spustil jetnico pred seboj v sobo. Za mizo, ki je bila z dvema stoloma edino pohištvo, je sedel moški skoraj deškega obraza, v gizdavi, kot pravkar zlikani nebesno modri uniformi z zlatimi našitki na rokavih. Bežno jo je ošinil z zastrim pogledom in ji dal z roko znak, naj sede na stol nasproti njemu. Ne da bi jo še pogledal, je bral akt na mizi pred seboj, potem se je naslonil s hrbtom na stol in se zagledal v strop, ko da je v sobi sam. »Vi ste... ime?« je slednjič vprašal. Zapisal je običajne podatke, se spet naslonil s hrbtom na stol in se zagledal v gospo. Zdaj, je pomislila ženska, bo, kar bo. »Dolgo smo čakali,« je mimo rekel zasliševalec. »Vi pa kar naprej: zdaj utaja, zdaj lažni podatki pa klevetanje, ščuvanje...« Gospe je odleglo: nič ne vedo... Začela je naštevati napake in grobosti krajevnih oblasti. Častnik je mimo poslušal, da je končala. »Da,« je rekel preudarno. »Učimo se. Ljudje so neuki, takšno je bilo njihovo življenje, ko ste se vi šolali in potovali po svetu. Zdaj so se vloge zamenjale. Razumeti bi morali, saj niste navaden kulak, izobraženi ste. Pri vas bi pričakoval človek več pameti. Lahko bi uvideli, kam pojde razvoj. Ampak lastnina, lastnina!« se je posmehnil. Gospa je zrla v papirje na mizi. Ko bi le vedela, kaj je v njih. » V vas pa je užaljenost. Nočete se odpovedati privilegijem.« »Kakšnim privilegijem?« se je vzpela. »Delam kot vsaka kmetica. Zakaj ste mi vzeli zemljo? Zakaj mi branite živeti?« »Dovolj vam je ostalo za življenje. Tudi drugim moramo dati živeti. Vsem naj bo dostopno, kar je prej uživalo le nekaj izbranih. Ali ne vidite, da se dogajajo velike reči. Nov svet gradimo.« Zdaj me bo še ta prepričeval. To še ni najslabše, si je mislila. Častnik je vstal in nemirno stopil po sobi. Gospe se je zdelo, da se je skozi gizdavo uniformo prebilo nekaj človeškega. »Mar mislite, da radi zapiramo? Katera oblast bi dopustila tuje garniture v državi? Saj bi bili nori!« Sedel je in opazila je, da so mu ustnice trznile. Spet se je zagledal v papirje pred seboj, potem pa rekel: »Lahko greste.« Paznik, ki je sedel tačas na stolu ob vratih, je odpeljal jetnico nazaj v celico. Na mizi jo je čakalo kosilo. Posrkala je nekaj žlic mrzle, sluzaste ješprenja vode. Potem je vse popoldne hodila po celici, pet korakov sem, pet korakov tja in napeto premišljala: vedo ali ne vedo? Iskala je dokaze in protidokaze, se spominjala besed in izraza na častnikovem obrazu ter našla toliko tolažljivih, kolikor nič dobrega obetajočih znamenj. Minevale so ure in čim dalj je premišljala, tem manj je vedela in v toliko večjih dvomih je bila. Skozi palice v oknu pod stropom je videla nebo - jasno, sinje, kakršnega ni videla še nikoli prej; bleščečo se kupolo ter sleme sodne palače onkraj dvorišča. Okrog so se spreletavali golobje in sedali nanju. Priletel je velik, bel golob in pregnal s slemena vse druge, ošabno se je pršil in stopical, vs napet in jezljiv. Sprehajal se je sem pa tja, vs nestrpen, kakor da je ljubica zamudila zmenek. In res sta se nedaleč od njega spustili na sleme golobici in se pričeli spogledljivo ozirati po nemirnem golobu. Razprl je krila, dvakrat, trikrat zamahnil in že je bil lepoticama za hrbtom. Umikali sta se mu, se ozirali nazaj in vsaka si je želela, da bi jo ujel. Vzdignili sta se in zapeljivec je zajadral za tisto, ki je letala hitreje in se mu bolj odmikala. Zakrožili so, pa se spet spustili na sleme. Golobu je bilo igre dovolj. Odločno se je pognal za golobico, jo dohitel in jo s kljunom posvaril, naj-počaka. Ubogala je, vtem ko je druga užaljeno odletela. Nekaj minut je gospa opazovala njuno ljubezensko igro, pa se odvrnila in nadaljevala obhod. Obšla jo je žalost, kakršne dotlej ni poznala. Kakor da je zdaj hkrati leglo nanjo breme vznemirjenj, žalosti in nadlog vsega življenja. Čutila je, kako se ji v prsih zbira in gosti bolečina v težko, svinčeno kepo, ki ji pritiska na srce, jo duši in ji jemlje sapo. Ko je bila še prav mlada, si je kdaj zaželela trpljenja. Duševno trpeti naj bi bilo lepo. Junaki vseh romanov so trpeli. Nikakršne duševne muke niso bile takrat nevarne njenemu zdravju in vedrini. Sledile so enoličnost, povzdigovale človeka nad vsakdanjost in ga plemenitile. V nobeni zvezi niso bile z življenjskimi izkušnjami. Zdaj je bilo drugače: morala je sprejeti boj proti strašni moči. Srce, to tenkočutno mišico življenja, ji je stiskala jeklena pest, brez usmiljenja je zasajala vanj kremplje, ga gnetla, in bolečina je postajala vse bolj telesna. Brez reda so se v vročični glavi mešali spomini iz različnih obdobij in krajev, že zdavnaj pozabljena srečanja in dogodki, očetove in Vanjeve besede, napevi starih pesmi. In kot da bi lahko le s pesmijo izpovedala sebe, vso skrivnostnost in tragiko življenja, kakor da bi jo lahko le pesem potešila, je zaječala v gluhoto celice: Zabitj tak skoro, bože moj, zabitj ljubdv, zabitj mečti! Zabitj tak skoro, zabitj tak skoro, bože moj! Pesem ji je pomagala, da se je vsaj malo pomirila in zbrala. Sedla je k mizici in pritiskala dlan na srce. Čudila se je, da je bilo mimo in enakomerno. Poskušala je še enkrat trezno premisliti in se dokopati do pametnih sklepov. Priklicala si je v spomin dogodke zadnjih tednov, ponovila potek kratkega zaslišanja in se spet ustavila pred vprašanjem: vedo ali ne vedo? Kaj nameravajo? Jo hočejo le upogniti ali uničiti? Zaman je iskala odgovor, vendar pa dopuščala nekaj upanja. Najhuje pa je bilo, da vkljub vse večji utrujenosti ni mogla prenehati misliti. Nasprotno: kolikor bolj se je izčrpavala, tem strastneje je morala premišljati, vendar tem manj premislila. 8 Minevali so dnevi, čas je merila samo še po nedeljah. Tedaj ni bilo večerje, ne vsakdanjega direndaja, zato je bil dan dvakrat daljši. Od nedelje do nedelje pa je bila cela večnost. Komaj se je navsezgodaj prebujala, je bilo njeno prvo čustvo: strah pred neskončnostjo dneva, medtem ko je prebijala noči v mučni polzavestni dremavici. (Se nadaljuje) Janša, Peterle, Podobnik...: kaj ste počeli v letih 90 in 91? PROTIKORUPCIJSKI PLES V MASKAH Tako imenovani neodvisni tisk, ki je do zadnjega podpiral prejšnji enostrankarski režim, potem pa čez noč presedlal na nove demokratične oblastnike, nas zadnje dni in mesece bombardira s slovensko korupcijo, ki da dobiva zastrašujoče razsežnosti. Seveda ne gre spregledati, da dramatična opozorila potekajo skladno z zadetki njihovih političnih gospodarjev na ruleti, ki se ji reče oblast. Stvar postaja tako neokusna, da se začne vzdigovati tudi človeku s sicer popolnoma neobčutljivim želodcem. Medijski modreci nas učijo o vzrokih te »zastrašujoče« koru-pcije. Enega glavnih vidijo v tako imenovanih bivših rdečih direk-torjih, ki so se čez noč prelevili v menedžerje in lastnike brez kakršnega koli nadzora. Njihovim ugotovitvam je potrebno pritrditi, a se zraven vprašati, kaj so ti isti gospodje in dame počeli leta 1991 in 1992, ko je proces divjega lastninjenja in korupcije dobival resnično grozljive razsežnosti. Brez dlake na jeziku lahko zapišemo, da so bilki v zavidljivi večini zaposleni predvsem s »kopanjem kosti« po Kočevskem, medtem ko jim je bilo gospodarstvo, položaj delavstva in državne perspektive deveta skrb. Šlo jim je predvsem za oblast, ki se je napajala iz re-vanšizma najbolj poniglave sorte. Temu primemo so bile koncipirane tudi globalne sistemske spremembe, ki so ciljale na menjanje forme ob zadržani stari vsebini. Poenostavljeno povedano: prejš- nji samoupravni (komunistični) socializem so skušali spremeniti v novi nacionalni socializem. Številne zakonske luknje so jim bile pri tem zelo pogodu, saj so v njih videli zgolj priložnost za svoj veliki manever. Posledica takšnih razmer je bil ekonomski in z njim tudi socialni diletantizem, spričo katerega so kaj kmalu spregledali tudi volilci. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kaj si denimo danes ob tem silnem rohnenju in protikorupcijskem zbiranju misli dr. Alenka Žnidar-šič-Kranjc z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki je vestno zbirala podatke o številnih tako imenovanih programiranih stečajih in javno opozarjala na bližajočo se katastrofo. V neki raziskavi, v kateri je zbrala podatke o vseh stečajih v letih 1989 in 1990, je bilo črno na belem zapisano, da je šlo veliko podjetij v stečaj, da bi se rešila odvečnih delavcev in da bi jih lahko nekateri poceni kupili. Kako so tedanji oblastniki in njihovi kameleonski medijski lakaji takrat gledali na »drhal, ki veselo krade naprej«, slikovito ponazarja tale njena značilna izjava: »Če bom objavila vse podatke hkrati, ne bodo nikomur všeč. Ne bodo všeč vodstvom podjetij, kajti podatki kažejo, da so ti namerno ali pa zaradi nesposobnosti povzročila stečaje. Ne bodo všeč kriminalistom, tožilcem in sodnikom, kajti ti bi morali kriminal, ki je v ozadju stečaja preganjati, pa ga ne. In ne bodo všeč vladi, kajti ves čas ni storila ničesar, da bi obvarovala podjetja in zaposlene v njih...« In kdo je bil tedaj v vladi? Odgovor je na dlani: Peterle, Janša, Podobnikova Kmečka zveza... DE je bila tedaj eden redkih, če ne celo edini časopis na Slovenskem, ki je iz tedna v teden vztrajno opozarjala Peterletovo vlado na znamenita podjetja a’la »Marija k sebi Consulting«. Citiram del tega sporočila v celostranskem članku, ki sem ga napisal 10. maja leta 1991: »Se vlada zaveda, kam vodi takšno stanje?! Kot vse kaže, so ji takšni razmisleki španska vas, kar lahko pomeni samo nekaj: na eni strani Če dobijo oblast v roke otroci... POZIVNIK LE ZA IZBRANCE Dogodek v Depali vasi in njegovo ozadje še vedno burita duhove. Zadeva še zdaleč ni razčiščena in nastajajo nove domneve, ki s prstom vse bolj kažejo tudi v smeri ministrstva za notranje zadeve. Menim, da je to na mestu. V tem sestavku se bom ustavil le pri eni nejasnosti, ki pa ni povsem nedolžna in poznavalcu lahko pove precej več, kot izhaja iz kapljičnih sporočil, poslanih s Štefanove ulice št. 2. Kako je s pozivnikom, ki ga je imel pri sebi nekdanji miličnik, nato morisovec in danes po zaposlitvi neznani Smolnikar? Ko so ministra Bizjaka na Bučarjevi ; preiskovalni komisiji potisnili ob steno, je pred izbranci izdahnil iime: Vinko Beznik. Diplomant vo- jaške akademije in inšpektor v vadbenem središču na Jasnici je očitno imel razloge in tudi možnost, da je v enoti pogrešil tako napravo. Nekdanja protiteroristična enota milice je postala poleti leta 1990 neposredno podrejena ministru Bavčarju. Izločila se je iz milice in z njo je razpolagal le minister. Postala je specialna enota, saj slovenska beseda ni bila več primerna, kajti šlo je za sošolca iz kadetnice v Tacnu. Takšna je ostala vse do danes, kar pomeni, da minister takšno organizacijo nujno potrebuje. Njeno delovno področje je javnosti prikrito in le posvečeni so lahko v nedavni številki »Poročevalca državnega zbora« prebrali zelo okvirni opis njenih nalog: zaslugo za to je imel Zmago Jelinčič, ki je postavil neugodno vprašanje in se odgovoru ni bilo moč enostavno izogniti. V času slovenskega osamosvajanja se je specialna enota ministrstva za notranje zadeve, kot se uradno imenuje, zelo intenzivno ukvarjala z zbiranjem obveščevalnih podatkov o določenih, konkurenčnih enotah JLA. Vzpostavljeno sodelovanje in prijateljstvo s specialno brigado Moris se je kmalu po osamosvojitvi zrahljalo in nazadnje povsem pretrgalo. Za te napetosti je deloma izvedela tudi javnost, ki verjetno ni mogla razumeti, da sta v sporu slovenski oboroženi elitni enoti. Jaz sem svojim sodelavcem v vodstvu slovenske uniformirane policije več- POLICIJA! Nova knjiga Pavle Čelik Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države. V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit se v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek. Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255, 1310-033, faks 311-956. NAROČILNICA ^ Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) -izvod(ov) knjige POLICIJA, DEMONSTRACIJE, OBLAST. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: -- Ime in priimek podpisnika: _ Naročeno dne: ------------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku ^ 2. >Kotind.'naročniku’ * w . mi pošljite po povzetju ‘ ' •• •• ' - .... ........................\ ■'.»m»a ^.AaVi .slsl v.vl , r Žig ■ > ,T.V Pedplsinaročnikaic ,o^t oAz krat dejal približno takole: tako je pač, če otroci dobijo oblast. Takih sporov ne bi nikjer v tujini dopustili in spor je bilo treba razrešiti, tako ali drugače. Za sedaj je krajši konec potegnila enota iz Kočevske Reke oziroma Škrilj. Domnevati je moč, da je v zaostrenih medsebojnih odnosih Bizjakova enota svojo obveščevalno dejavnost usmerila na Janševo specialno brigado. To bi bila ena od možnih razlag za prenos pozivnika iz Podutiške ulice nekam v Trzin. Takih pripomočkov je bilo sredi leta 1993 med terenskimi delavci uniformirane policije približno toliko, kolikor je hudičkov v nebesih. Imeli so jih pretežno vodilni in vodstveni delavci v organih za notranje zadeve, kot smo uradno rekli. V upravi policije smo jih imeli le najožji sodelavci. Ali se da iz tega sklepati o pomenu, ki so ga v specialni enoti ministrstva za notranje zadeve pripisovali nekdanjemu specialcu in morisovcu? Vsa ta in podobna vprašanja bo treba razjasniti, če se bo hotel predsednik vlade pokazati mož na mestu. Pavle Čelik Kot odgovorni urednik se opravičujem za vse neresnične in žaljive obdolžitve, izrečene na račun članov kolektivnega poslovodnega organa MTT - Tovarne tkanin Melje in izražene v članku anonimnih avtorjev, objavljenem v 19. št. DE, dne 8. 5. 1992, z naslovom: »Delavci MTT Maribor - Lačni, ponižani in razžaljeni, vodstvo pa...« bomo slej ko prej imeli peščico bogatih zasebnih špekulantov, na drugi pa erozijo socialnih podpirancev in popolnoma bankrotirano nacionalno gospodarstvo.« Napoved se je žal v celoti uresničila. ' Danes komentator v Slovencu ugotavlja, da »poslovodne strukture sprejemajo odločitve brez notranjega nadzora (delavski sveti so razpuščeni ali brez kakršne koli veljave)«. Ne vpraša pia se, kdo je omogočil ta manevrski prostor. Poudarja, da imajo naši menedžerji enaka pooblastila kot njihovi ameriški kolegi, z eno samo »neznatno« razliko: za svoje početje ne nosijo nikakršne odgovornosti. V razvitem svetu je odgovornost v izgubi premoženja, kazenskem pregonu in izgubi kakršnih koli referenc za napredovanje in zaposlitev... Zanimivo, še bolj zanimivo pa je, s čim se je Slovenec bavil leta 1991. Ugibate lahko samo enkrat. Uredništvu predlagam, da po nepotrebnem ne razmetuje avtorskih honorarjev za takšne visoko leteče misli, saj mu gratis dajem vse avtorske pravice za svoje članke na temo korupcije in divjega lastninjenja iz leta 1991. Da bi mu res utegnili priti prav, citiram eno svojo misel iz že omenjenega člankh, ki nekam sumljivo sovpada z njegovim današnjim razmišljanjem. »In kje so haklci, ki bi lahko preprečili takšen tok dogajanj? Najprej bi glede tega morali reči, da so tržna gospodarstva na Zahodu že po naravi stvari, se pravi po temeljnem mehanizmu svojega funkcioniranja, zavarovana pred takšno erozijo. V pravem tržnem gospodarstvu z jasno lastnino pač vsakdo za sleherno svojo gospodarsko ali finančno potezo odgovarja s svojim premoženjem. In pri nas. Pri nas se zdaj vsi trudijo, da bi rizik teh potez prenesli na družbeno lastnino in delavce. Kot vidimo, jim to zelo uspeva.« Iz povedanega torej jasno sledi, da današnjim gromovniško navdahnjenim protikorupcijskim borcem ne gre za to, da bi v resnici prijeli bika za roge, saj bi v tem primeru morali najprej pojasniti predvsem svoje vloge, ki so v mnogočem pripomogle k razmahu divjega lastninjenja in korupcije. Očitno jim gre torej bolj za politično instrumentalizacijo omenjenih negativnih pojavov. Pri tem pa je najbolj žalostno, da manipulirajo z ljudmi v socialni stiski, ki so ji s svojim diletantizmom in slo po oblasti v veliki meri botrovali sami. Ob vsem tem se mora človek hočeš nočeš strinjati s Spomenko Hribar, ki misli, da bi si bilo »morda res dobro zapomniti njihova imena, saj jih poznamo, namreč tiste demagoge, ki jim ni nič mar, ne škoda, ki jo s svojim čvekanjem povzročajo Sloveniji«. Predvsem pa bi bilo potrebno vsakega od njih vprašati, zakaj se »kraji stoletja« ni postavil po robu, ko bi se ji lahko, ko je bil na oblasti. Odgovor, tisti pravi, pa je že znan: zato, ker je v »kraji stoletja« videl veliko priložnost predvsem zase. Na njegovo veliko žalost in našo srečo se mu je izjalovila. Zato tudi kriči! In pleše protikorupcijski ples v maskah. Ivo Kuljaj Malo za šalo, malo zares LASTNINJENJE V zadnjem obdobju socializma, ko je vse premoženje še bilo »naše« (državno), smo navadni ljudje razmišljali takole: Zakaj pa ne lastniniti. »Naše« premoženje si razdelimo med seboj in vsak posameznik bo bolj skrbel za svoje premoženje kot za »naše«. Konec koncev pa svoje lahko tudi prodamo - če bomo potrebovali denar za kaj drugega, »našega« pa ne moremo. Tudi druga varianta lastninjenja, odprodaja premoženja kapitalistom, nam je bila všeč, ker smo naivno pričakovali, da bo to izpeljano na hiter in preprost način, mi pa bomo od tega imeli dvojno korist. Kako? »Našo« tovarno prodamo kapitalistu, denar pa si zaposleni razdelimo med seboj. Ker tudi v kapitalističnih tovarnah mora nekdo delati, bo kapitalist zaposlil nas, ki smo že prej delali v tej tovarni in se na delo in »specifiko« te tovarne najbolj spoznamo. In ker kapitalisti na zahodu plačujejo svoje delavce veliko bolje, kot si mi lahko privoščimo v »naši« tovarni, bo tudi nam kapitalist plače vsaj podvojil. To, da je treba več in bolje delati pri kapitalistu kot v »naši« tovarni, smo vedeli, ampak glede na priča- kovano korist smo bili na to pripravljeni. Tako ali tako je bilo treba 8 ur prebiti v tovarni, čas pa hitreje mine, če imaš vseh 8 ur kaj početi. Prepričani o takojšnji materialni koristi in veliko lažjem in bolj bogatem življenju (nas in naših otrok) v prihodnosti, smo pomagali zrušiti socializem. Socializem smo (so) podrli, podirajo pa tudi naše upe v lažje in bogato življenje v prihodnosti. Lastninjenje se je začelo, ampak naših dveh preprostih variant ne upoštevajo. Res je, da nam bodo del premoženja razdelili (certifikati), ampak to je drobiž in povrhu še loterija. Certifikati so kot srečke, vemo pa, da vsaka srečka ne zadene. »Naše« tovarne tudi prodajajo, le da si zaposleni ne moremo razdeliti kupnine. Delati pa moramo več in bolje, ampak za manj denarja. Pa še srečni in hvaležni moramo biti šefom v »naši« ali že prodani kapitalistični tovarni, da lahko še delamo, za razliko od 130.000 brezposelnih, ki so, prav tako kakor mi, zavestno ali pa ne, pomagali zrušiti socializem. Pepe Ovca E 09 t/i C/3 Humoreska Koalicije... »Ne pustite se motiti,« je kar z vrat zaklical tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je vstopil v bife Bližnja srečanja posebne sorte. Pravzaprav je bilo res čudno, da je prišel tako pozno, kajti navadno zjutraj počaka oštirja... - Ja, kaj pa se je zgodilo? smo hiteli spraševati. »Nič posebnega,« je dejal nekam skrivnostno in takoj zavil k svojemu običajnemu mestu za šankom, kjer ga je že čakalo' veliko prvo jutranje pivo. - Pa vendar, recite kaj, smo silili vanj. »Problem imam in moram razmisliti...« - Morda vam pa lahko pomagamo, nas je dajal firbec. »Težko, da bi mi lahko pomagali. Gre za čisto osebno stvar.« - Ja hudiča, smo prijatelji ali ne! Povejte že no, kaj vas muči? »No, naj bo. Ne vem, ali bo zdržala moja koalicija.« - Ha, smo že pri politiki, saj smo vedeli... »Pri kakšni politiki? Kdo pa govori o politiki?« - Ko se govori o koaliciji, nismo daleč od politike. »Oh, jaz sem le uporabil moderen izraz. Gre za to, da se bom morda ločil...« - Ha, to je pa nekaj drugega. Ha, ta je pa dobra. Namesto besedice ločitev uporabljate izraz »prekinitev koalicije«. Pa mislite vladati poslej sami? »O tem si nisem še čisto na jasnem. Zdi se mi, da ne bo šlo. Zatorej bi si moral omisliti novega koalicijskega partnerja. Ampak ne vem, zakaj bi ga menjal, če pa sem sicer s sedanjim koalicijskim partnerjem zadovoljen.« - Ja zakaj pa se potem ločujete, pardon, hočete razpustiti svojo sedanjo koalicijo? »Ker je moj koalicijski partner v vlado privlekel še taščo in jaz počasi zgubljam večino v tej koaliciji.« - Aha, zdaj pa že razumemo. To je resna napaka v koaliciji. Potlej bi si bilo že bolje izbrati drugega koalicijskega partnerja, če ne morete vladati sami. »Saj, saj. V bivši službi imam znanko. Tudi ona je pred kratkim razdrla koalicijsko pogodbo in najbrž bi stopila v koalicijo z mano. Pred leti sva namreč imela čisto podoben program...« - Torej zamenjajte koalicijo! »Že, že. Ampak novega koalicijskega partnerja bo treba dolgo učiti, kaj mora delati, da bom jaz, torej glavni v koaliciji zadovoljen. Mojemu sedanjemu partnerju tega ni treba dopovedovati. On ve. Poleg tega...« - Oh, to so sami izgovori. Storite že vendar odločilni korak... »Poleg tega pa...« - Kaj poleg tega? »Poleg tega pa ima moj potencialni koalicijski partner, torej moja kolegica iz službe tudi še mamo.. .« Bogo Sajovic Drnovškov ples Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, je po izstopu socialdemokratov iz koalicije pravočasno zaznal zanko, ki mu jo skuša z ekskomunikacijo Združene liste iz vladne palače natakniti Lojze Peterle. Konec koncev ima Drnovšek v tem pogledu kar nekaj otipljivih »zgodovinskih« signalov. Krščanski demokrati so ga namreč pustili na cedilu vedno, ko je šlo zares. Za Drnovška bi utegnila biti dovolj poučna že zgodba o glasovanju za njegovo mandatarstvo, kjer bi prav po zaslugi krščanskih demokratov gladko pogorel, če ga ne bi z nekaj svojimi glasovi rešil Jelinčič. Sedanja kombinacija je torej na dlani. Če bo Združena lista ostala v koaliciji, bo Lojzek plesal okoli Drnovška, v nasprotnem primeru pa bo igra »pleši medo« potekala po notah Peterletove frajtonarice. Da bi pa krščanski demokrati šli iz vlade zdaj, ko imajo v njej po Lojzkovih besedah že tako »lepe« rezultate, pa je še najmanj verjetno. Oblast je pač slast. prišteti še 15 krščanskodemokrat-skih glasov v prid ministra Bizjaka. Napoved o koncu njegove politične kariere torej lahko jemljemo zgolj kot željo po maščevanju, k čemur je treba dodati še nakano o destabilizaciji vladne koalicije. Takšni igri pa najbrž nihče več ne bo nasedel, tembolj, ker je minister Bizjak v nasprotju z Janševo napovedjo eden redkih zmernih slovenskih politikov, ki se mu obeta še dolga in plodna politična kariera. Konca politične kariere se bodo morali že prej bati vaški pobalini in pretepači. Spomenkina resnica Spomenka Hribar, slaba vest slovenske politike, je prepričana, da resnica slej ko prej pride na dan, ker da je to njena notranja moč in nuja. Zraven pa se Spomenka čudi, kako nekateri politiki in politikanti dobesedno v oči javnosti lažejo - kakor da ne bo jutrišnjega dne, ko se bo vse izkazalo in resnice ne bo več moč prikrivati ne z novimi izmišljijami ne z okrivljanjem drugega. S Spomenko se je moč strinjati, vprašanje je samo, kdaj bo tisti jutrišnji dan. Če bo prišel ponovno čez 45 let, potem tudi nič zato, če se bo vse izkazalo in resnice ne bo moč prikrivati. Samo da bodo penzije dobre... Bizjakova kariera Ivan Bizjak, notranji minister, nikakor ne more razumeti, da so tajnega špiclja kriminalistične službe Smolnikarja pretepli vojaki, zdaj pa bi moral za to on plačevati račune. Absurd je tem-večji, ker zdaj minister, katerega podrejeni so prekoračili pooblastila, drugemu ministru, ki je spoštoval dogovorjena pravila igre, napoveduje konec politične kariere. Seveda je za kaj takšnega treba najprej izpeljati glasovanje o (ne)zaupnici v državnem zboru, kjer pa je treba k tistim glasovom, ki so odločili o razrešitvi Janše, Rusov kompliment Dr. Veljko Rus, profesor na Fakulteti za družbene vede, je zapisal, da je Demos zaradi prodelav-ske orientacije menedžmenta označil slovenske menedžerje za rdeče. Vendar bi morala ta oznaka po njegovem mnenju veljati kot kompliment slovenski menedžerjem, ne pa kot politična diskvalifikacija. Se strinjamo, razen seveda v primerih, ko je diskvalifikaciji sledila še likvidacija. Kuli AVTOR BOJAN ARKO OBOROŽEN TAT TIP FRANC. AVTOMO- BILA NIZOZ. HUMANIST ROTTER- DAMSKI DELAVSKA ENOTNOST PARNE LOKO- MOTIVE FRANC. FILMSKA IGRALKA OBRAZA KOST LUKA V IZRAELU BOLGARSKA LUKA OB DONAVI OTOČJE PRI NOVI GVINEJI VELIKA DVORANA PRIPRAVA ZA OBIRANJE MOTIV V KRŠČANSKI ORANŽA DELAVSKA ENOTNOST OGRADA ZA SVINJE LOVSKI POZDRAV IN ZDRAVICA SORODNICE ČEBEL RUSKI VLADAR ALBERT EINSTEIN VNETJE UŠESA ČLOVEK Z VEUKIMI OČMI AM. FILM. IGRALEC (NICK) DROBNO PORAZ- DEUENA SNOV SUMERSKA BOGINJA ZEMLJE EVROPSKA KNEŽEVINA SL. PISEC MEŠKO TIROLSKA (ORIG.) ZASTOP- NIKI VZDR- ŽNOST OTOK V JADRANU DANSKI OTOK URS RAEBER PRITOK RENA V ŠVICI NAGRADNA KREANKA IGRALEC VVALLACH STARO MESTO V SIRIJI (TUDMUR) VUUGA SL HEROJ PETER SKALA SRČNI UTRIP ŽENA GORBA- ČOVA ŠPORTNI OBJEKT ČRTA SEČNICA PREBI- VALKE EPIRA PRITOK IBARA NA KOSOVU AVGUST ČERNIGOJ DVA PRITOKA RENA MUSLIM. SODNIK ŠVICARSKI JUNAK (WILHELM) MESTO PRI ANTVVERPNU V BELGIJI PASJI LAJEŽ ŠPORTNI REKVEIT ENAKI ČRKI EISEN- H0WER HEBREJSKI PISEC ITALIJAN. PLEMIŠKA RODBINA REŠETO PRIPRAVIL SALAMONOV UGANKAR BIVŠI PREDS. CIPRA NIZOZEMSKI SIR OSLOV- SKO OGLAŠA- NJE SVETOV. POKAL KNJIŽ. FLEMING VOJAŠKA STOPNJA EDELO- VANJE ORODJA GRŠKA SOPRA- NISTKA CALLAS mm TOČKA 'Rl ŠPORTI PLESALKA PAVLOVA Nagradna križanka št. 19 Rešeno križanko nam pošljite do 12 maja 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 19. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 16 KRALJ, EKARIT, RALKA, POLONA, AKA, KRIMINAL, VINO, IRA, SA, ATBARA, NIGER, ŽOLNA, OSE, OLI, STRAN, ATOM, KANADA, TAIROV, EVA, RAS, SEL, ARAK, RESINQA, COKLA, TALOFIT, Dl, Križanko pripravil SEKA, IN PAJAC, KOVNO, PZ, STANEL, ŽE, ARAD, COL, TESTAMENT, ATETOZA, ILIA, ARIADNINA NIT, KARN, LAKTAT, TRAVA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 16 1. Simona Macarol, Smrtnikova 5, 61000 Ljubljana 2. Dragica Podkrižnik, Foitova 6, 63320 Velenje 3. Kamenšek Marjan, 5. Prekomorske 19, 62250 Ptuj Nagrade bomo poslali po pošti. SALOMONOV UGANKAR 4? Horoskop Razumljivo verovanje Po izumrtju dinastije Jageloncev je v Poljski in Litvi kot plemiški republiki vladal kralj, ki so ga izvolili plemiči in je obljubil, da bo za vedno spoštoval plemiške privilegije in pri vladanju upošteval voljo plemstva. Za kralja pa je bil lahko izbran tudi tujec. Predstavniki poljskega plemstva so namesto Jana III. Sobieskega leta 1696 za svojega kralja izvolili saškega volilnega kneza Avgusta, Avgusta II., kasneje imenovanega tudi Močni (rojen 12. maja 1670). Poljsko plemstvo je navadno izbralo kralja, ki je bil poslušen plemiškim zahtevam, toda pri Avgustu so naredili napako, saj se je izkazal za trmastega, samopašnega in častihlepnega vladarja. Čeprav ga njegovi podaniki niso podpirali, se je skupaj z Rusi in Danci zapletel v vojno proti švedskemu kralju Karlu XII. Po več porazih je Karel Avgusta pregnal iz Poljske in na njegovo mesto postavil drugega kandidata, ki mu je bolj ustrezal. Vendar pa si je s Karlovim porazom v bitki pri Poltavi Avgust ponovno pridobil prestol, čeprav je vojna trajala še skoraj deset let. V nadaljevanju svoje vladavine je Avgust prinesel tako Poljski kot tudi Saški nekaj gospodarskega razcveta. Bil je tudi pokrovitelj umetnosti, zlasti pa je podpiral dresdenske in meissenske tovarne porcelana. Avgust je s pridobitvijo Saške in Poljske obvladoval večji del vzhodne Evrope. To pa je še povečalo njegovo častihlepnost. Za cilj si je zadal nekakšen nov veliki imperij, za vzornika pa mu je bil Aleksander Makedonski. Tega ni glasno oznanjal, vendar so bile njegove ambicije znane vsaj v krogih blizu njega. V ta krog je spadal tudi dvorni norec s privilegijem da je smel vladarja pokritizirati in se tu in tam celo iz njega ponorčevali. Vladarja je dostikrat klical »Aleksander«, kar temu ni bilo neljubo. Nekoč pa je to izgovori! preveč porogljive ali pa se je vladarju tako zazdelo, in kmalu bi ga ubil s težkim kipom, ki ga je vrgel vanj. Norec je gospodarja nekako le pomiril, nakar ga je ta vprašal: »Norec, ali verjameš v naše veliko kraljestvo?« »Seveda, saj sem vendar norec.« Deni VREME Piše: Andrej Velkavrh Ne vroče in ne suho Maj se je začel s spremembo vremena. V ponedeljek in torek je bil^. ponekod celo slana. Vremenska napoved za konec tedna je v sredo, ko tole pišem, razmeroma negotova. Morda se vam zdi, da je z vremenskimi napovedmi pač tako, da vedno ne držijo. Vsaka zgrešena napoved pa še ni povsem za v smeti. Najprej je treba preveriti, kateri vremenski elementi so bili napačno napovedani. Ali so to padavine, morda oblačnost, temperature ali pa več njih skupaj. Kadar so na primer napovedane temperature za nekaj stopinj nižje od dejanskih, večina ljudi morda niti ne bo ugotovila, da se vreme le ni povsem držalo napovedi. Še manj opazne so temperature, višje od napovedanih. Tudi tu so izjeme, na primer ko gre za pojav slane oz. pozebe. Za marsikoga tudi take napake niso pomembne, za kmetijce, cvetličarje itd. pa so lahko ključnega pomena. Povsem drugače je, če se kljub napovedi sončnega vremena oblaki nočejo in nočejo razkaditi. Kdo bi se rad sončil, drug ponoči opazoval zvezde, tretjega jezi že samo to, da je oblačno. Nas meteorologe jezi le to, da napoved ni bila pravilna. V soboto in nedeljo ne bo vročine. Ob razmeroma sončnem vremenu se bo popoldne oblačnost povečala. Ne bodite presenečeni nad kakšno ploho.