■trotina 1 oluqij skq Uj iznica via Geppa, 9 !‘ SIESTE DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I Leto IX, štev. 38 (467) TRST - SOBOTA. 2. NOVEMBRA 1957 Posamezna 5tev. 25 Lir ov i >ai NOTNI PODPRIMO e 'V Dravicno delavcev borbo sredo ob 14. uri je stopilo v stavko 13.000 delavcev iz GRDA in Tržaškega arzenala in ostalih kovinarjev. Delavci v 1LVI so v znak Varnosti stavkali eno uro, delavci v Tržiških la-d jielnicah pa dve uri. Tokrat so prvič stavkali tudi 'Iniki. Stavkali so tudi delavci miljske ladjedel-ladjedelniee Giidiano in drugih manjših pod-J- Na trgu Ulpiano je bilo veliko zborovanje ~,‘kajočih, na katerem so govorili sindikalni vodi-tovariša Sema in Burlo od CGIL in Cosulich ClSL. Zaradi trmastega vztrajanja delodajalskih j?ov so delavci prisiljeni nadaljevati trdo borbo in eD “o potrebno, bo ta v prihodnjih dneh zajela še ; 8e delavske kategorije. Zahteve delavcev ladje-lie’^ic so pravične, zato je treba prisiliti delodajalce, ne jih sprejmejo. Druge poti ni. a» v CRDA in Arzenalu ] a (’ se je razvila po dolgih in-JŠ3 ivnih pripravah bodisi za lo TVq zahtev, kot za enotnost lv. Mri, ki se je imela voditi 'jihovo dosego j-K Rusija se je razširila med delavce, tudi med take, 0 organizirani ali ki skl ^jeni v drugem sindikatu. S-fci; pripomoglo, da so vsi 3 Učenci prizadetih tovarn l1 ^ali važnost postavljenih 'mov in potrebo, da se za rz8;djivo rešijo. Gre predvsem «$i°, da se zagotovi delavcem i , Votlega plačila za njihovo ’ katerega leta ladjedelnic ♦ Zborovanje stavkajočih delavcev ♦ Solidarnost federacije KPI in ZKMI zaslužek in večje jamstvo napetost se je večala j« ieia postopoma lam, kjer niso bili uvedni v .Slr°ji bi Jlove produktivne ‘ e ‘ke. To pomeni, da pod j gp s samim povečanjem fizič-raV | in umskega napora, črpa C* ? delavstva večjo količino >ge: .Vodov in s tem večje do-jb k druge strani naraščanje živ. in iških stroškov daje vedno z^j °bčutiti težave, ki izhajajo ^bke med nizkimi plačami >0večjimi potrebami družin. attj ',-adi tega so delavci v hor-l{ b jih je okrog 15.000 11 in Tržiču, prepričani ;e vičenost svojih zahtev 1 podjetjih 1R1 smo ime j d Večje število stavk in naj-ol dolgotrajnih, za zahteve ÌH 11 bterih breme hi bilo vse-)tfll !r nižje, kot je škoda, ki f? iz teh borb. Toda v teh et djih se ne upoštevajo pre-"°risti krajevnega in narod r , gospodarstva in blaginja 'r,ev, dočim Confindustria, v Delavci GRDA, boreč se za boljše življenjske in delovne pogoje, za bolj pošteno ureditev delovnih odnosov, za večje spoštovanje pravic državljanov, vodijo obenem veliko bitko za obnovitev ustroja italijanske družbe, za ločitev IRI od Confi n dustrie. za osvoboditev državnih podjetij od povezave s privatnim in zlasti z monopolistič. niin sektorjem, katerega koristi so v nasprotju s koristmi o-gromne večine italijanskega ljudstva. Avtonomna tržaška federacija KPI je skupno z Zvezo komunistične mladine izrazila svojo solidarnost z delavni v borbi in podčrtala važnost zahtev in potrebo, da se ugodno1 rešijo. O-benem je pozvala vse svoje člane in simpatizerje, naj nudijo ves svoj doprinos raznim stav- lavci vodili, široko spoznajo vsi prebivalci mesta in podeželja, da o njej razpravljajo in jo podpirajo, kajti poraz v CRDA in Arzenalu bi predstavljal težak udarec za vse tržaško delovno ljudstvo, dočim bi dala zmaga ladjedelniškili delavcev veljaven prispevek k pozitivni rešitvi sporov drugih strok. Oblasti same pa morajo intervenirati. da se preneha sramotno obnašanje določenih voditeljev podjetij, ki mislijo samo kako bi poniževali delavce, ne skrbijo pa za potrebno tehnično in organizacijsko obnovitev naših največjih industrij, ki bi morale biti stebri mestnega gospodarstva in nuditi delo vedno večjemu številu brezposelnih, zlasti mladinskih sil mesta in podeželja. Ti voditelji bi morali skrbeti, da se v Trstu ustvari dragocena specializirana delovna sila, da nadomesti tiste, ki so se izselili, ker se niso mogli podvreči pogojem življenja in dela v tovarnah, kjer je zaslužek vedno nižji in ni spoštovanja človeške osebnosti. Perspektive so z dneva v dan siabše namesto da bi se stanje izboljšalo, kot bi se moralo v sedanjih časih, ko vse ladjedel. niče sveta delajo s polno paro in nudijo svojim nameščencem možnosti mnogo boljšega življenja, kot ga imajo naši delavci v Trstu. PAOLO SEMA Ustanovna seja Pokrajinskega sveta KPI TT torek zvečer se je vršil v » veliki dvorani Ljudskega doma ustanovni sestanek po. krajinskega sveta partije. Na predsedstvu so bili tovariši Vi dali, Pacco in tovarišica Marina, ki je otvorila sestanek s počastitvijo svetlega lika tovariša Rika Malalana in tovariša Vittoria Pascottini, ki nas je tudi pred kratkim zapustil. Tovariš Giacomiu je nato o-bravnaval kampanjo obnavljanja izkaznic in pridobivanja novih članov v partijo za leto 1957 ter objasnil njen pomen in važnost v zvezi s proslavami 40. obletnice Oktobrske revolucije in v vidiku volilne kampanje. Govornik je iznesel v glavnih obrisih načrt obnovitve izkaznic in rekrutacije in zlasti poudaril potrebo, da se vsi tovariši trudijo v akciji za rekrutacijo, da bi naša federa-cija postala vedno hočnejša organizacija, ki naj zadobi zna- Razširitev partije je odločilnega pomena za uspeh volilne bitke čilnosti resnične množične partije. Poročilu tovariša Giacomina je sledila diskusija, v kateri so številni tovariši zlasti obravnavali problem rekrutacije in obnavljanja izkaznic, pridobivanja mladine za ZKM, vprašanje volilne kampanje, nabiralne akcije za tisk ter borb, ki so sedaj v teku. V zaključkih je tovariš Vida-li podčrtal veliko važnost proslav 40. obletnice Oktobrske re-volucije, ki bodo zaposlile vso partijo v čim širši politični in vzgojni akciji, v akciji širjenja idej socializma s pomočjo konferenc, zborovanj, celičnih sestankov, posebnih izdaj raznih publikacij itd. in ki bo tesno povezana s kampanjo za obnovitev izkaznic in pridobi- V Bonnu pozabljajo na nedavno preteklost J ugoslavija je uradno priznala Demokratično republiko Nemčijo in navezala z njo redne diplomatske odnose. To pa je silno vznevoljilo vlado bonn-ske republike in nekatere kro-ge na Zahodu. Tudi italijanski zunanji minister Fella je «obžaloval)). da je jugoslovanska vlada rfapravila ta korak. Naposled je bonnska vlada skle- Nov sovjetski satelit sprejel' »o je še "'Ov. IRI, vedno vključena preizkuša prav P ^ sektorju svojo moč in 'T; ava dalje upirati pravič- ‘i Zahtevam, ki jih postav-xr ! Vsi sindikati in katerih ^ljivost priznavajo celi^ ^kateri tehnični voditelji r ; fi» *ij. H>a traja 1 5 mesecev 'a,l ,!l°glavost podjetij izhaja ^ političnih razlogov kot j sindikalnih in gospodar- .k Prisiliti hočejo delavski (j ha dolge borbe, iz kale- 1,1 j bi izšel poražen in iz- ^ Toda ta cilj se ne more ^iti, ko pa obstaja med I velika odločnost in je t čvrsta enotnost med lenimi organizacijami ter a *at združen tudi tisti del 'P V, Zakaj je Jugoslavija priznala Demokratično republiko Nemčijo Ubrati je treba pot zaupanja v, ki je zaposlen v trži- U' ‘»varnah. j traja že pet mesecev, . "°benega znaka utrujeno-"Paziti. Nasprotno, poživ-° sindikalna in partijska > "st, pospešujejo se stiki č in prebivalstvom, po-I ! se odločnost stavkajočih -JT . Aoka/i. ki jih je bilo v tiesecih le malo, sedaj ■n , '"ma izginjajo. In kot i /""e strani povečuje odgo-'st v Sovjetski znanstveniki pripravljajo satelit, ki bo poletel na luno. Gornja slika prikazuje skico, kako bo izgledal nov satelit. Sliko je pred nedavnim objavila neka sovjetska znanstvena revija. Zračna ladja bo sestavljena iz številnih. cilindrov (1), v osrčju bo zaloga goriva (2); pod štev. 3 sta označena dva laboratorija, pod štev. 4 kabina za posadko, štev. 5 označuje kraj, kjer bodo nastanjene helioelektrične centrale, štev. 6: orjaški teleskop, štev. 7 observatorij. Za premike v vsemirju bodo služile majhne kozmične ladje (štev. 8 in 9) nila pretrgati diplomatske od. noše z Jugoslavijo, še nadalje pa so ostali v veljavi lego vinski odnosi med obema državama. V Zahodni Nemčiji še nadalje vodijo sovražno kampanjo proti Jugoslaviji, kar prav gotovo ni v intero.u pomiritve in miru v svetu. Predsednik zunanje političnega odbora Zvezne ljudske skupščine Jugoslavije je v nedeljo obrazložil razloge priznanja Demokratične republike Nemčije in prekinitve stikov z bonnsko Nemčijo. Med drugim je Vlahovič dejal, da je Zahodna Nemčija, odnosno njena vlada kakor nalašč izkoristila priliko 13-letnice osvoboditve Beograda za prekinitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Dejal je. da ni izključeno, da so la sklep navdihnile tiste sile s katerimi so se jugoslovanski narodi v nedavni minulosti dobro seznanili. Kot razlog za prekinitev diplomatskih odnosov so v Bonnu navedli jugoslovansko priznanje Vzhodne Nemčije Toda priznanje DR Nemčije in ureditev normalnih diplomatskih odnosov z njo je samo pravni akt že prejšnjega priz-nanja dejstva, da sta dve nemški državi. S tem dejanjem je Jugoslavija hotela samo dosledno uveljaviti načela, na kate- | rib že več let sloni vsa njena | zunanja politika, zlasti pa na- | čelo aktivnega sožitja. Obstajajo tudi dejstva, je nadaljeval Vlahovič, da sta dve Nemčiji, da ni upanja, da bi v dogledni bodočnosti prišlo do združitve teh dveh držav, da je Jugoslavija že leta 1951 priznala Zahodno Nemčijo in da je bila prav Jugoslavija ena izmed prvih držav, ki je priznala bonnsko vlado in navezala z njo diplomatske odnose, d* so bili s to državo, zlasti v zadnjih letih, razviti gospodarski odnosi, da ima ZSSR še več kot live leti diplomatske stike z obema Nemčijama, da Jugoslavije ne zadene odgovornost za razdelitev Nemčije, ne za ovire na poti k njeni združitvi. Toda Jugoslavija je zainteresi-I rana na tem, da bi prišlo do I združitve Nemčije na demokra- tičen in miroljuben način. Ta zainteresiranost je tem bolj razumljiva ako se upošteva, da je prav ta dežela mnogo pre-trpela zaradi fašistične agresije, zaradi dveh svetovnih vojn, da je utrpela velika opustošenja, ki so jih povzročili prav nemški militaristi in fašisti. Vlahovič je nadaljeval, da se zdi, da so sile v Bonnu, ki so sprejele sklep o prekinitvi diplomatskih odnosov z Jugoslavijo hitro pozabile na minulost, ki je ostala jugoslovanskim narodom živo v spominu, ki živi v stotisočih grobov sinov jugoslovanskega ljudstva, ki jih jugoslovanski narodi še zmeraj čutijo in jih bodo še dolgo čutili kot breme v njihovem razvoju. Toda v sedanjih pogojih ni več mogoča politika zaostritve mednarodnih stikov, marveč je potrebna odločna politika popuščanja in mednarodne pomiritve. Zato mora tudi Zahodna Nemčija, če hoče ponovno pri-dobiti zaupanje narodov, ki so toliko pretrpeli zaradi militarističnih agresij, uveljaviti politiko prijateljstva in sodelovanja s temi narodi, ne pa politike pritiska in izsiljevanja. vanje novih tovarišev. Sekretar federacije je nato objasnil cilje bodoče volilne kampanje za politične volitve ter smernice za delovanje, ki ga bodo morali tržaški komunisti razvijati v tem okviru, v zvezi z italijansko in krajevno politično in gospodarsko situacijo in v zvezi z borbami, ki so sedaj v teku. Tovariš Vidali je zaključil svoj govor s pozivom na vse tovariše, naj se obvežejo v akcij za okrepitev in obnovitev partije, kar je odločilni pogoj za uspeh v volilni bitki. Seja federalnega komiteja KPI soboto popoldne je bila skupna seja komiteja in kontrolne komisije Avtonomne tržaške federacije Komunistične partije Italije. Seja se je nadaljevala tudi v ponedeljek. Na njej se je razpravljalo o pripravah na prihodnjo volilno kampanjo. Na seji je bilo soglasno sprejelo imenovanje tovarišice Marije Bernetičeve za namestnico sekretarja tržaške federacije. Prav tako je bil soglasno o-dobren seznam tovarišev, ki so določeni za člane Deželnega komiteja KPI. Na sej se je mnogo razpravljalo o poročilu, ki ga je podal tov. Vidali v zvezi s pripravo volilne kampanje in je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo izdelala tozadevni dokument za sekcije tržaške federacije. Prav tako je bil odobren maksimalni načrt, ki ga je predložil tov. Giacomin o kampanji za obnavljanje članskih izkaznic in za rekrutacijo V letu 1958 in pismo, ki bo naslovljeno tovarišem v zvezi s tem važnim problemom. Na ponedeljkovi seji sta Fe-deralni komite in Federalna kontrolna komisija počastila spomin tovariša Rika Malalana, ki je pravkar umrl in o katerem je govoril tov. Vidali. Občni zbor CGIL v Križu V torek, 5. novembra oh 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v Križu občni zbor krajevne organizacije nove Delavske zbornice CGIL, na katerem bodo izvolili delegate za prvi kon. gres nove Delavske zbornice CGIL, ki bo v Trstu od 15. do 17. novembra. ly ; tistih voditeljev, 'I' tovarnah ||" lovarnati vodijo tak-I | '"'no protidelavsko politi-0 Postaja z druge strani ,l j bolj resen molk kraj e v-r "entralnih vladnih obla- ’Sar Paiamara ima dolž-j< h^btevati, da delodajalci V"j° nevzdržno stanje v zlasti v podjetjih IRI 'TjAi° imeti socialno vlogo ,lanja gospodarstva in tetivno vlogo škodovanja 0 šibkemu gospodarstvu *9esta in ozemlja. kovnim akcijam in mobilizaciji javnega mnenja okrog problemov ladjedelnic in te borbene stroke. Z druge strani so pri nagli rešitvi problema zainteresirani tudi drugi delovni sloji, obrtniki, mali trgovci, podjetniki in kmetje, ki živijo in napredujejo če delavci zaslužijo, a se jim njihovi življenjski pogoji pošuabšajo, če mora delavski razred kljubovati težkim trenutkom, če prejema nezadostne plače in če potrebna borba še bolj zmanjšuje njegove pre-jemke. Nujno je potrebno, da borbo v ladjedelnicah, eno najdaljših in najtrših, ki so jih naši de- Delegacija KPI na proslavi Oktobrske revolucije v Moskvi CK KP SZ je povabil KPJ, naj pošlje svojo delegacijo na proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije, ki bo prihodnji teden v Moskvi. Vodstvo KPI se je zahvalilo sovjetskim tovarišem in sklenilo, da bodo delegacijo sestav. Ijali naslednji tovariši: Paimiro Togliatti, Pietro Ingrao, Mauro Scoccimarro, Antonio Roasio, Agostino Novella, Vittorio Vidali, Nella Marcellino in Erias Belardi. Radio Moskva je sporočil, da se bosta proslave 40-letnice Oktobrske revolucije udeležila ludi tovariša Gomulka in Ho Či Minli. Proslave se bo udeležila tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije. Azijska gripa je prodrla tudi do nas in zakadi obolelosti v uredništvu naš list prejšnji teden ni mogel iziti. Naprošamo naše bralce da to blagohotno upoštevajo. Nova pobuda SZ za razorožitev Q1 ovjelska zveza je predlagala Organizaciji združenih narodov, naj razpusti sedanjo ra-zorožitveno komisijo in njen ožji odbor ter namesto nje ustanovi stalno razorožitveno komisijo, v kateri bi bile zastopane vse članice te mednarodne organizacije. Tozadevni predlog je sporočil sovjetski zunanji minister Gromiko v posebnem pismu, ki ga je poslal generalnemu tajniku OZN Hammàrs-kjoeldu, katerega je prosil, naj ta predlog dostavi vsem članicam OZN. Gromiko je v svojem pismu poudaril, da dosedanje razpravljanje o razorožitvi ni dovedlo do nobenega sporazuma. Eden izmed vzrokov je prav v tem, da v razorožitveni komisiji sodeluje le malo držav in da 70 držav, katerih narodi so prav tako zainteresirani na čim hitrejši rešitvi tega vprašanja, praktično ne sodeluje. Ustanovitev krajevne CGIL v Lonjerju TT torek se je vršil v Lonjerju » ustanovni občni zbor krajevne sekcije nove Delavske zbornice Sovjetska zveza bo posodila Siriji 100 milijonov dolarjev. Tozadevni sporazum je bil pod. pisan te dni v prestolnici sirijske republike, Damasku. Sirija bo omenjeno posojilo porabila za gradnjo važnih javnih naprav v deželi. Riko Malalan je umrl a njegov lik živi CGIL. ob prisotnosti velikega števila domačih delavcev, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da se zavedajo važnosti močne in delujoče sindikalne organizacije, kot orožja r rokah delovnih ljudi v borbi za svoje pravice in dostojnejše življenje. Izvoljen je bil sindikalni odbor, ki bo vodil sekcijo in bo odslej na razpolago domačim delavcem v vseh njihovih zadevah. Odbor bo imel nalogo tudi utrjevati sindikalno zavednost in enotnost delavcev, ter s svojo odločno obrambo pravic delavcev dokazovati koristnost sindikalne organizacije. Občnemu zboru sta prisostvovala člaha izvršnega odbora nove Delavske zbornice CGIL tov. Calabria in Ulični, ki sta v svojih govorih objasnila [lomen enotne organizacije ter rjene naloge, zlasti s sedanjih za vse delavstvo tako resnih trenutkih. . Želeti je, da bi tržaški delavci ustanovili svoje sindikalne sekcije tudi v vseh ostalih o-krajih, kjer jih še ni. rT‘ o variš Riko Malalan je * „ umrl. Ta vest je bridko odjeknila v srcih tržaških demokratov in komunistov, Slovencev in Italijanov. Zapustil nas je človek, ki je vse svoje življenje posvetil stvari delavskega razreda, pravice in mi ru, stvari prijateljstva med tu živečima narodoma. Umrl je eden izmed ustanoviteljev Komunistične partije Italije. Težka je bila pot, ki jo je prehodil tovariš Riko Malalan. Rojen je bil na Opčinah 14. julija 1893. Obiskoval je nemško gimnazijo v Trstu, kjer je dovršil .5 razredov. Zaradi slabih ragmer, v katerih je živela njegova družina, je moral svoje študije opustiti. Odšel je kot prostovolec v avstrijsko vojsko. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil ponovno vpoklican pod orožje in bil poslan na rusko bojišče. 10. septembra 1914 je bil ujet in prepeljan v Kra-snojarsk v Sibiriji v ujetništvo. Kasneje se je pridružil jugoslovanskim prostovoljcem ter se boril najprej v Dobrudži, nato pa na solunskem bojišču. Po končani vojni je vstopil e delavsko gibanje v Zagrebu, zaradi česar ga je policija zasledovala. Po vrnitvi v svoj rodni kraj se je takoj vključil v tedanje socialistično gibanje in po kongresu v Livornu vstopil v Komunistično partijo Itali ježe leta 192(1 so fašisti napadli njegovo hišo na Opčinah, katero so ponovno delno opu-stošili oh volitvah leta 1924. Leta 1925 je bil odpuščen iz službe v Delavskih zadrugah Tovariš Riko je bil blaga duša, prijatelj z vsemi dobrimi in poštenimi. Sam siromašen, je skušal drugim pomagati —- in jim je pomagal. Bil je ne le prijatelj, temveč zagovornik razžaljenih in ponižanih. Skratka: velik človekoljub. Kol socialist najprej in kot komunist kasneje pa je vse do smrti jravsod kjer je mogel, dajal svoj doprinos v borbah ta pra vice svojega naroda in delovnega ljudstva na splošno. Bil je velik rodoljubi a hkrati tudi neutruden zagovornik bratstva med Slovenci in Italijani, zagovornik prijateljstva in miru med vsemi narodi. Bil je sinov sko vdan ■ do Sovjetske Zveze, kar je potrdil ob neštevilnih prilikah, tudi teda j, ko je bilo to združeno z velikimi žrtvami. Povsod je branil pravico in odločno nastopal zoper krivice Kot dosleden antifašist in borben komunist je odločno nastopil tudi t> obrambo slovenskega pridigarja, ki so ga ob neki jiriliki hoteli izgnali fašisti it prižnice v ojvenski cerkvi. Celo za popravilo openske cerkve se je zavzel kmalu po končani zadnji vojni. (In to bi bili mo-•n/i upoštevati tisti, ki so odločili, da naj blagega, pokojnika ne spremlja zvonenje na njegovi zadnji poti!) Tovariš Riko Malalan je bil kot zaveden Slo venet■ tudi neutruden prosvetni delavec. Četudi sam ni bil i-gralec ali pevovdja, je venda/ bil duša openskega prosvetnega društva. Bil je tudi član Glavnega sveta Slovensko-hrvat-ske ljudske prosvete in kot tak zaradi stavke proti vmešavanju j ir P° svojih močeh mnogo do-fašistov v notranje zadeve te brega napravil ta to osrednjo ustanove. Kasneje je delal na raznih krajih in končno pri openskem tramvaju; a tudi tu je bil odpuščen ker je l. 1929 glasoval proti fašistom. Leto kasneje je bil aretiran in obsojen na 8 let zapora od zloglasnega fašističnega posebnega sodišča. Prestal je 3 leta v zaporu in bil nato J>od policijskim nadzorstvom. Leta 1940 je bil ponovno aretiran in marca 1911 poslan v konfinacijo na otok Tremiti. Po 8. septembru 1943 je v Tarantu in Carbonari organiziral 1. prekomorsko partizansko brigado, bil nato politični komisar v raznih enotah NOV, se četudi že izčrpan in ostarel aktivno udeležil težkih borb v Dalmaciji in 4. maja 1945 prišel v Trst s IV. armado NOVI. Kasneje je hil izvoljen za, predsednika Krajevnega osvobodilnega sveta na Opčinah, kjer se je z vso vnemo lotil delovanja za obnovitev svojega rojstnega kraja, ki je bil poškodovan zaradi dogodkov zadnje vojne. Izvoljen je bil za člana CK KP STO in leta 1949 za občinskega svetovalca r Trstu. Kljub temu, da je bil bolan, je s pravo mladeniško vnemo deloval na raznih področjih in uspešno opravljal svoje na-loge. Pogostoma smo ga sreča-vali kot govornika na najrazličnejših krajih, na proslavah, prireditvah, shodih. Slednjič je omagal in se moral zateči v bolnico. Zelo je upal, da ho ozdravel, a zaman, bil je preveč bolan, srče mu je opešalo. 29. t.m. je v tržaški bolnici umrl. prosvetno organizacijo. In ko je bilo potrebno, je naš dragi Riko prijel tudi za pero in pisal jirispevke za časopise, Ljudski koledar in druge pw blikaci je. Toda tovariš Riko je bil tudi vzoren mož in pravi družinski oče. Svojo družino je ljubil in bolelo ga je, da je ta zaradi njegovega političnega delovanja. zlasti v dobi fašizma, morala, veliko pretrpeti, bolelo ga je, da zaradi krivic ni mo gel ljubljeni družini nuditi to, kar je nujno potrebovala. Kot človek je bil vedno dobre volje, nasmejan, poln živahnih dovtipov. Tak je ostal tudi tedaj, ko ga je kruta bolezen priklenila na bolniško posteljo. Četudi je bilo malo «-pan ja. da bi še ozdravel, je vendar upal (in to smo vsi, ki smo ga ljubili, upali!), da se bo to zgodilo. Še na smrtni postelji je izrazil željo, da bi mogel šc obiskati Sovjetsko zvezo in se tudi tam radovali uspehov, ki jih je la dežela socializma dosegla tudi na znanstvenem področju. Žal se to ni zgodilo in je on. ki je tako ljubil življenje in ki se je toliko boril za dosego boljše bodočnosti za vse ljudi, ki so dobre volje — legel v prerani, hladni grob. Riko Malalan je umrl, a mi gc bomo ohranili v hvaležnem spominu. Vzgledi njegovega življenja nam bodo v trajno vzpodbudo! MIRKO KAPELJ Stran 2 DELO 2. novembra 1957 POL ITIKA IN GOSPODARSTVO T^V 1 • • lil Uovolj je spletk ameriških imperialistov ! - ' ' ; " v i ,'f A Ves Trst naj podpre pravično borbo delavcev ladjedelnic nove Demokratični centralizen^ in neprožnost sektašev llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIISIIIIIIIIllllllliimillllllllllllllllllllllllllllllllllllHillilllllllllllllli'llllllllllllllllilllllllìlllllllllllilll Nevarnost vojne na Srednjem vzhodu ogroža tudi Trst in njegov promet Poziv Komunistične partije Italije ' ‘ V,. Spletke ameriškega imperializma na Srednjem "tizhCdu predstavljajo resno nevarnost za mir na področju,' ki je za Trst '.n n je go- promet življenjskega pomena Tržaška Avtonomna federacija KPI sprejema kot svoj komunike KPI in poziva vse tržaške prebivalce. naj protestirajo in zahtevajo od vlade politiko miru 7 Vodstvo KPI je objavilo1 naslednji komunike : «Komunistična partija Italije se obrača na vse- delovne ljudi in jib opozarja na resnost položaja, ki je bil ustvarjen na Sredo jeni vzhodu. 1 lirska vlada je po navdihu ameriškega državnega tajništva zbrala čete na meji s Sirijo in pripravlja napad na omenjeno državo." VI. ameriško vojno brodovje križari na morju ob sirijski obali kot v časih, ko je bila zadavljena svoboda in neodvisnost Jordanije. Ameriški zunanji minister je po brezuspešnem ščuvanju arabskih držav spregovoril besede jasne in težke grožnje proti sirijskemu ljudstvu, čigar edini zločin je la. dà zahteva nevtralno politiko, obrambo svoje neodvisnosti, da se upi-ra zahtevam velikih ameriških petrolejskih družb. Orožje, letala, ameriški vojaški svetovalci spreminjajo Turčijo v oporišče za vojaške in napadalne pustolovščine. - Po napadu na Egipt, po intervenciji v Jordaniji, in med tem. ko je v teku nesramna vojna proti Alžirti. imperialisti ogražajo mir na Srednjem vzhodu, ponovno organizirajo ustrahovalne gonje in silo za napad nà~osvobodilno gibanje arabskih narodov in za ohranitev svojih privilegiranih in izkoriščevalskih položajev na omenjenem področju sveta., Danes si nihče ne more delati utvar.'da tri napad nii Sirijo- ostal brez>. odgopora. Vlada v Damasku je izjavila, da je Sirija pripravljena z orožjem braniti sVojo svobodo. Arabski narodi sp izrazili sjojo aktivno solidarnost z bratskim ljudstvom. Soyjetska zveza .je opozorila, da ne bi mogla dopustil', oboroženega napada na Sirijo, . Imperialistična zarota proti Siriji grozi' torej, s sprožitvijo splošnega spopada,'in vsi vedo kako katastrofalen obseg, bi zavzel - danes tak spopad v osrčju Sredozemlja, na področju,- kjer se srečuje io drzavé;-? različni socialni ustroji in interesi mnogih narodov. , - Italija ne more biti brezbrižna in ostati oh strani spričo tako vznemirljivih perspektiv.r Potrebna in nujna je akcija Italije, ki bo ščitila mir, ki bo potrdila naše nasprotovanje proti vsakršni imperialistični agresiji prrjti Siriji^ da se uvrsti v korist neodvisnosti arabskih narodov;. To ie v interesu vsehrdržavljanov Italije, vseh. plasti našega liudstva. buržoazije i|i proletarcev., delavcev •in kmetov, srednejega slft’a: kajti interesi vsega narojlà se prizadeti od^poostritve napetosti v Sredozemlju in najvišja dobrota htir š jè ogražen* Toda italijanska vlada odobrava in poveličuje «Eisenhowerjevo doktrino», zgkriva" imperiaiisličnie pustolovščine v imenu takpintehovane «zahodne solidarnosti», napada Sovjetsko zvezo zaradi odločnih nastopov, kr jih je izvršila in jih vrši za obrambo miru na Srednjem vzhodu in za pravicg arabskih narodov do svoje neodvisnosti. V trenutku, ko je. tako temen in vznemirljiv položaj na Sredozemlju, edina pobuda zunanje politike italijanske vlade ■ je bila ta. da je pOslala veleposlanika k (>.ng Kaj Sekti." znamenju tiranije, korupcije in podreditve iinpèriàlistom vseh narodovi Azije in Afrike. Ta nesramna Odločitev, ki .je bila pod vzeta na pobudo in predlog'fašistov odkriva vso reakcionarno snov.' ki «e skrifa za frazairiv o «nčpatlantiž.mu». Demagd: ški koraki poslanca Fanfjaniia, kažejo nevednost' sèdanje italijanske zunanje politike, nudijo dokaz snubljenja, ki se.ga klerikalni voditelji ne obotavljajo sklepati z-najbolj 'zaslepljenimi silami skrajne desnice.' Komunistična partija 'Italije opozarja na takojšnjo nevarnost, ki jo taka politika" predstavlja za našo državos Pogubonosen vojaški pakt včžč i talijnn-sko vlado z vlado Turčije, katere akcija je v^srtidišču provokacij proti Siriji. VI", ameriško brodovje se lahko pOsluži italijatiskih "pomorskih oporišč, katera so klerikalne vlade dale na razpolago "temu brodo.vju, Turško-ameriška zarota proti Siriji, razen tega. da ograža sprožitev splošnega spopada, lahko neposredno privede v-spopad tudi Italijo. : - Potrebno je> da italijansko ljudstvo, katero je‘ob drugih prilikah s zgodovinskimi borbami zndlo najtr.široko -zavezništvu proti vojhi. spregovori glasilo besedo; da-protestira proti nevarni politi ki- klerikalne vlade, Ba hrani svoj mir" in mir ha "vsem svetu. Sirija je zahtevala Tntčrteneijo-OZN za zaščito svoje neodvisnosti. Italija mora podp.reti'’to zahtevo i$irije. Zahtevati mora. naj se posebna komisija < »ZN. ki bo dala^ jajpstvq .n|epfistrap.psti, poda na poizvedovanje in da čuva: nad vznemirljivim^ pojorajeiri ,ua tjirško-sirijski meji. Italija mora odkrito izjavili, da obsoja sleherni-napad' na' Sirijo, da -priznava''pravico Siriji, da vodi. nevtralno politiko, da ‘je ‘v 'svoji ' hiši sama gospodar. Italija mora delovati, zato. da se bodo glavni* "veTešrle 'usedle okrog èùè mize in da bodo dosegle snorn.zifm 1- i ho 'atiičil hi jr ila 'Sfédldjeàf iVžhodu ' ip neodvisnost arabskih narodov ter ho proti vsaketti^i tujemu "vmešavanjti. Kdor izjavlja, .da. Italija nima moči in prestiža za tako pobudo omalovažuje našo državo. Kdor,zagotavlja, da tako ,pobudo,prepovedujeta Atlantski pakt in «zahodna solidarnost», izpoveduje.,da so pakti,,..ki;«o jih-sklenile klerikalna vladen proti avtonomiji in proti temeljnim. LnlereSom države. Naj porieso komunisti na:o obsodbo in -nàseAprotèste nlted ljudske množice. Pripravljeni smd razpravi jati z vsfemi ljudmi, jki so...dbpre volje -C— J rie glede "na to kakšna sta njihova vera in poli trend - prepričanje — o tem, kaj se lahko naredi proti nevarnosti nove vojnči " ' ! A - - Roke stran od Sirije ! Mir na Srednjem" vzhodu ! i Neodvisnost arabskim/ ttàrodom in prijateljstvo z njimi ! » - VODSTVO {KOMUNISTIČNE -• v.: PARTIJ VT okaj odkritih Leseci in toč--k' nih argumentov pa je na- menjenih drugim tovarišem, ki zaradi svojega omejenega in sektaškega čuta slabo pojmujejo demokratični centralizem. Ti tovariši mislijo na statičen demokratični centralizem, razčlenjen in uresničen vedno na isti način : mislijo na notranje življenje partije, vedno enako kot v preteklosti, tako kot so ga oni živeli v preteklosti; medlem ko se položaj menjuje in narekuje spremembe tudi v načinu notranjega življenja partije. «Demokratični centralizem — je dejal Gramsci nudi e-Jastično formulo, ki je. prikladna za mnogo utelešenj. Ta formula živi v kolikor se jo vedno prilagodi potrebam in ne kot rezultat racionalnega, abstraktnega procesa, ki je svojstven čistokrvnim intelektualcem. Demokratični centralizem v komu- nistični partiji, v partiji delav-I skega razreda in delovnih ljudi ima zgodovina, ki jo sestavljajo različne razčlenitve, ki so sc \ Genovi zasluži kvalificirani delavec, ki dela na akord, povprečno po 49.000 lir na mesec. Enako kvalificiran delavec v Trstu pa zasluži od 6 do 10.000 lir manj kot njegov genovski tovariš. To se dogaja kljub temu. da segje -v zadnjem času proizvodnja \ Trstu povečala za 30%^ od česar imajo podjetja velike koristi. Cene življenjskih potrebščin stalno naraščajo, d očim delavske mezde ostajajo praktično nespremenjene. Zahteve, ki jih postavljajo prizadeti delavci «o bile izdelane na številnih šestankih.'ki so se-.-vršili v teku leta. Od začetka sindikalnih agitaci j pa do danes so tržaški delavci stavkali skupno nad pol mil ijona delovnih ur. Razen tega niso opravili za okrog 300.000 izrednih delovnih ur. Iz tega sledi, da je bilo tržaško gospodarstvo prizadelo za okrog TfiO milijonov lir. (ločim so industrijska podjetja bila prizadeta za najmanj desetkrat toliko. Do vsega tega je prišlo paradi trdovratnosti Confindustrie. Zalo je v interesu vsega prebivalstva, da podpre tudi borbo za ločitev tržaških ladjedelnic od Confinduštrie. (Na gornji sliki: pogled na Foro bipiano v Trstu, kjer je bilo prejšnji teden veliko enotno zborovanje stavkajočih delavcev). vrstile* in odgovarjajo raznim obdobjem zgodovine partije, j raznim položajem v katerih je • deloval. ► Nadaljevanje konference tov. D’Onofria izvajanja demokratičnega centi alizma v partiji. Še težje je bilo pozneje, ko je bila partija obsojena v ilegalo zaradi j)osebnih zakonov, ki so prepovedali njen obstoj. Takrat smo se morali odpovedati večjim sestankom, morali smo razdreti celice in jib sestaviti z največ petimi tovariši, namesto skupščin smo morali li-vesti sestanke majhnih skupin iii osebno povezavo. Na ta način smo obranili pri življenju partijsko organizacijo, da se jc lahko borila. Centralizem v ilegali To je trajalo vseli dvajset let \ nekaterih krajih sc j<- partija obranila samo z osebno po» vezavo, pismi, študijem, informacijami ter s časopisi in brošurami za izmenjavo mišljenj in kroženje idej, kar se je tiskalo skrivaj. Tudi to notranje je T čet primerih celo po kaplarsk' ^čne metodah se postavljajo ipe°rgJ indeks in zamenjujejo metodo skupnega vodstva, f *eni vorizirana je kritika in * ^Samokritika na osnovi gioii j° k e politične diskusije. Bazi pa 0 je lije je dodeljena, bolj kot k^1 raz‘l1-koli. ustvarjalna funkcija. ^ nb^ Vse to je tisto, kar imenuj mo pomladitev ; gaja ali kar povzročamo in «raniziramo. Pomlajevanje i i 'tigre«, to kar se ^ ( Vse tein področju pomeni iskati ^dru^ določati, v praktičnem življe* ^ partije, artikolaeijo demokr ^ ličnega centralizma, ki jt‘ skladu z razvojem naše vehi; 1 ... . . , - |'p mm partije in z novimi nalogami- jih je postavil njen Vili, k»' Ztl za 1 "reS* trem, Zato ni nobenega novega Zpkaj kana, ki bi ga treba iskati 1 ey ;n vodenje organizacije in zas*'1, smo v ite v učinkovitega deloval a j temveč samo prilagoditev nU’ ga zakona o notranjem ž.., . • i h,! So bo rij ti, potom novih statut1' ^ , členov, ki naj pomagajo pobij ^ ' ‘IZ< Kdo izmed nas. ustanoviteljev kratično, toda s centralizacijo, I K Pl si* ne spoininji!. kako srno ; ki je bila zaradi potrebe velika ! v letih Irko j po kongresu v Li- j in je slonela na specializiranem | vomii skl, - ali spravili v delova- tehničnem in organizacijskem 1 nje partijo? Imeli smo res m no- | aparatu in tovariših, ki so bili go sestankov in mnogo.se je tli- politično kvalificirani, j skuti ralo. Toda že samo zaradi ; Vako je bilo v Italiji. V tuji-j obrambe organizacije pred po- ni pa s0‘ naše partijske skupine; iieijo in fašisti smo bili prisi- mv(I množ.ieami izseljenih de- ljeni uvesti v naš način organi- | |avcev Helovale uvajajoč demo-ziranja in vodenja stroge itkre- » Lratieni centralizem na druga-pe. vsilili smo morali strogo , <:.en skoraj normalen ; življenje partije je bilo demo-I ti sektaštvo. stare oblike de**1 ^a,n° disciplino, ki je nismo nikoli i mo! i v socialistični partiji. Več-kral smo bili prisiljeni poverili vodilnim komitejem oblast skupščine, in io tembolj, čim težje je postalo sklicati sestanke* in obvestiti o vsem vse člane. To bil takrat potrebni način Je Učvrstitev bratstva med KPI in KP CSR kroženje idej med bazo in voditelji je bilo bolj široko, bolj pogosto in bogatejše. • Med partizansko in osvobodilno vojno je bila partija prisiljena organizirati različne sekcije in celice partije, z ozirom na to, kje so to delovale, ali v partizanskih skupinah, ali na področjih, ki «o bila zasedena po Nemci h in fašistih, ali v mestih in vaseh, ki so bile že osvobojene. V vsaki izmed teh organizacij je neka določena o-blika notranjega življenja obstajala in se razvijala, stabiliziralo se je določeno kroženje mnenj in idej in se formiralo neko določeno centralizirano vodstvo. II;. .JTAI.UK ^ Obisk češkoslovaške partijske delegacije v Italiji ♦ Pomen srečanja in posvetovanja med bratskimi partijami ♦ Učvrstitev mednarodnega komunističnega gibanja na načelih marksizma-leninizma T) ré j šn ji teden je bila v Ri T in u •delegacija Komunistične partije Češkoslovaške;- katero so sestavljali ' tovariši ; A4 ad irti ir Koueky, elan CK K P ( SR in glavni urednik partijskega "'glasiliv «Rude pravo» ; prezidi ja Pavel Majjing. član KP Slovaške, Antoniu Krcek, sekretar KP za mesto Prago ; PaVtil T<»nhaq.*r, 'sekretar KP za'* okraj Banska Bistrica : Ul-drib Kaderka, pomočnik načelnika oddelka ža mednarodne Zadeve pri CK " KP ČSR, in Zlatko Tula član istega oddelka, pri CK KP ČSR. -i .7.1 tLAmvA , >■■■■.%: : vRV-5 Ì ; -i ■ J v» . I-g , A •* 7x?.r..v V olitve v občinske odbore -1'* C; v ri T • g • ,w. ^•1 Vdel], in zbore proizvajalcev v Jugoslaviji 20. oktobra so v Ju- j lit vab bi bila prav, got< i * gos-lavLji in sicer v re-[iiiidikali Sloveniji. Ilrvatski in Makedonjji volili odbornike za hbginske. zbore, preteklo soboto i,n nedtdj«» pa so bile v istih republikah volitve .v zbore proizvajalcev. Tako prye, kot drjpge volitve,, so bile velikega pomena, saj so bile to prve u-f> ra v ne golit ve potem, ko je bi la ..izvedena velika upravna, reorganizacija s katero. sqf. zelo. poenostavili ves upravni ustroj, zmanjšali." število okrajev,, usta-nogili.Yelike občine. komune. ««V'5» . .VT .P9«°j»sa: Udeležba na volitvah je bila, velika. Tako je na občinskih vu*14lvtfh 'V1'republiki Sloveniji -*P> K'I.V’o vpisanih v o. li Itti b Péti eéir. - V obttiéjrtih k rtSjlb. fto je v okraju Nóva Go: riea je glasovalo od 7P.AV6 vpV sanih ;66i.57b voliveey, v okraju Koper pa od 69.157 vpisanih ečja, ako ne bi 'razsajala takoj-rjienovana azijska gri^ja. ; V Sloveniji je. na občinskih volitvah ; kandidiralo , «kupno-fiO tl kandidatov,; od katerih fe bilo - izvoljenih 2974 od borni- rtošt iiT tene j .sestavljali ' volilne •j progìamé,^ pae" pà šo. ob ravna-^Vali tudi delovanje"/dosedanjih <ìdfjÓró9; pohvalili * kar je bilo _ . •• . 'Vtj/.A . ■Ijvple vrecl^ m l|ov. ' :r. >ilo prayibu).. Zato m» pred- •Za If-Uišnje volitve je b!lT,v/: f11'"1- den nòv volilni zakrTri. A7plitve' bile * tajne in demokratične ? oliv C? sB na vfdiščii p're jéli, ^la. pivnico z imeni kandidatov, kT so bili kandidirani nii raznih prédvotilnib z bòro vàri j iìi. Torej nič več kroglic, temveč Ondi tjatne li st è z imeni. Kandidatov je 'bilo miiogo vee kot pa je od* gorniških mest, . kar je nudilo Violi veCm niožhošl. da izbere jo ti'-te. ki sp jim najbolj po volji si (in ne Je v republiških - in K : ;r.. .S *v : - A • e ih za katere so lahko gotovi, da lìo(b) -vložili veš svoj trud z*a,du' lir<> Upravljanje občin. krajih volilni shodi ali sestanki a o mno- ovo ,š.e ^evifiia vprašanja '0bčin.n; JNìso "f razprav lja , in odloči govorili le n načrtih Za bodoč-I Toštevilnih gos|iodarskih in dni. kritizirali Tar Delegacija je imela razgovore z delegacijo Komunistične partije Italije, katero so sestavljali tovariši : Paimiro Togliatti,. generalni sekretar KPI, Luigi bongo, namestnik generalnega sekretarja KPI ; člani tajništva KPI: Giancarlo Pajet-la. Giorgio -Amendola. Pietro Iti gran, Paolo Buffalini, Enrico Bonazzl, Mauro • Seoeeimar-ro, predsednik Centralne kontrolne komisije ter Arturo Colombi in Velio Spano, člana vodstva KPI. .livm nekak obračun dosedanje-delovanja. Na teh .shodih: in 4sJ,ankjb sp bili tudi izbrani ' 4°?)' kandidati.. T,eh .gii’, pr e dia-, gaja oblast gaji stranka. . pač.. pav Volivci sami. Prav to predstav U». ri»' <•! Jiiljki, rečemo -velik -v. tlj-mokratičocii! fjist^mti'«jliliisli,;. 5 Kot jo znano olistaj'« sedaj v JFu^slavijj V k «.k . d v n < I y i p 11 i si- k’rujjjjh- skupštinajl, Jeniveé tudi ;..v koniujiiiii. kjer ,,predstav,-. 'TV" , ■ddinski odborniki e.n Pred volitvami so bili po v$#Ji .(jom, zbpr prpizyaj£|leeLy ,pa dru- i!iV9• àsFhU Y. .miniaturni o- g^h vprašanjih družbenega in cfuji r i !(lano. rešuje Kako voditi to množico komunistov, kako jih vzgajati, da bo delovala v stilu komunistov, na soglasen in enoten način? in proti sektaškemu ki zapira ta načela ceno nespremenljivo shemo-je tuja položaju in ne p° | nalog partije, ki obstajajo ki se jim je treba nepreneh1* prilagojevati. (Nadaljevanje sletl‘1 Ni bilo lahko in tudi danes ni lahka stvar in niti ni mogoče trditi, da je to vprašanje že rešeno. Ustvarjeni so bili ustroji, na tisoče in slotisočc kadrov ; ustvarila se je ne le partija propagandistov, temveč političnih borcev, partija akcijske po-lirike in borbe za sto in sto zahtev, od najmanjših in takoj, šnjih, pa do splošnih in perspektivnih. V vseli teh razmerah sc je -na splošno —, ustvarilo notranje življenje partijcev v katerem je nastala enotnost med demokracijo in centralizmom. Povsem, naravno, da je ponekod uspelo dobro, drugod manj dobro in ponekod tudi slabo. Danes je vse to naše notranje življenje jireučevano, pregledovano, analizirano in kritizirano. Birokratična okostenelost, ki se je s časom pojavila se razkrinkuje in borimo se za to, da se jo odpravi. Metode o-sèhnega vodenja, v nekaterih Kontrolni organi na Madžarske^ ■^7" lada LR Madžarske je labi zakonski osnutek 0, stanovitvi organov družb' kontrole v deželi. Z zakob1 družbeni kontroli bo tj A ra /ISe Cai rjeno delovanje njenih org^ j v industriji, kmetijstvu, pfc j ,j. hi, kakor tudi gospodarski 1 javnosti družbenih organih Centralni organ, ki se bo noval centralna komisija, koordiniral delovanje podf' komisij v mejah občin, jev in mest. Te organe bodo lila posamezna podjetja, glavitna naloga teh komisi) ar, c ne e'onali 'mir I hd g ® Pap 1 a ni L.Ì > Hi i . Zate i- 1 Ar ^iti ozi Pio Knje' n lYačen '"kje KULTURA IN ZNANOST iflekaj neposrednih vtisov o Leninu 1 je 13. novembra 1922 'a- četrtem kongresu Ko-rski *ične internacionale. Ve-i Seorgijevska dvorana v 'ju se zdi kakor svetišče, ftein se bo zgodilo nekaj slega. Šlo je za svečanost, loD lanjo duševno vsi priprav-pi To je videti ljudem tudi k,l 'azili. Smehljaj in veselje 1 njih napetost pričakova-1 toneš je za trdno zbran j 'ngre^. Zastopan je ves ze-i globus s svojimi ra-vse so se pomešale in se . la p rej, bliže govorniškemu. j,( Iti Internacionala v vseh ’ k a kaže. da je ta trušč Ul' pridušen ; tako se oh-. ; lp množica, ki varje svojo 'Jv za kaj večjega in boljša boljši trenutek. Ta trenutek pričakujemo vsi 11 1 'kaj dni, da tudi nekaj ' Cv in let. in da ho napočil -1'1 ' smo zvedeli snoči : med ;1"1 lj bi prišel Lpnin. n»’ . jv|jlaJ mesecev je liil bolan, itili se **° prvikrat po bolezni Pokazal v javnosti. Vsi si ^ Simo to kot dokaz, da se 0 J 'a stalno vrača ; mar ni to , tpn vzrok, da smo zamrli |(|l : zemlja, ko se priprav-* z viharjem pozdravi svo-''"anslvo? 'ibu pri oknu, pogled mi t skuša podreti skozi mno. ljudi [ire d menoj. Nena-1 Pa se ta množica vzdigne, 'vpne na mize, pokrite z -i tli preprogami, in se preji»1'štor črn val. Povzdignila •.,ic! '^e, ploska z njimi kakoi f|fj 1 stotine galebov krililo z n1 *■ perutmi nad črnim va-;.e>. 11 peruti so ranjene in kri ti , trdila pod njimi. Ves do-lo j babilonski slol]i Interni; 'ali- se z navdušenjem o 1 !ia v svoj vrh in ga po-trfl 'ja z viharnimi vzkliki , alatine ljudi, ki sicer potre j iltolmača, da se razumejo ajt 'iilm, so se zdaj zedinile v ef !|ttni, vsem razumljivi he ači 'Lenin, Lenin! vi', : "■ 'ko sem 5 dal... p', n*1 te vil se je na tribuni, po-'j ' k° je prišel skozi množi-tekor da bi iz temne glo-Vzp!aval v bleščečo sveti o-kot se je to, zgodovinsko Ll t^ano, zares zgodilo. Pod 5 fl* llko ima snopič zapiskov, !lia se in nas s prosto roko lfja. Toda nasproti kolek-^ te navdušenju je zdaj tu-)11 hrez moči. Neugnano bu-y 'W, dokler se slednjič line prelije v himno Intonale. Pojò vsi jeziki, a teiir Iljič se je mirno na-^ad govorniški oder. Pre-papirje in jih ureja, kani pred nami praktik- revolucionar s tisto svojo večno strnjeno pestjo bojevnika In vodje, ki dviga množico k vstaji in ki mu ostane pest stisnjena tudi po smrti, marveč znan slvenik-teoretik, ki ne mara, da bi ga vznemirjena množica molila pri njegovem znanstvenem delu. Mir, kristalni mir je x tern človeku. Kakor da nas niti ne opazi in ne sliši naše pesmi. Vsa moja duša je oko in oko je duša. Gledam ga. Prizadevam si, da bi se vživel vanj kakor v hladen, tih kip. Ni ga menda nikogar, ki bi ne videl njegove podobe. Preprost obraz, neopazljiv za tistega, ki bi ga ne poznal, plešav, obokano čelo, visoke tanke ta tarske obrvi, priškil jeno levo oko. Njegova slabo raščena postava liči v delovni obleki, v rjavi ' vojaški bluzi, iz nje pa štrli mehak bel ovratnik, ki mu daje videz nečesa, skoraj bi de j al byronovskega. Bled je, izmučen, mimo tega tudi neobrit vsi, ki so ga kdaj videli, so pozneje pravili, kar kažejo tudi starejše slike, da ga je bolezen oslabila. Očetovska dobrota ga 3» i» In' 'a Utihnila je tudi tretja kitica Internacionale in za trenutek je nastala tišina kakor v cerkvi. Iljič ima besedo. Začenja Njegov glas nima nič nenavad nega. Teče naravno, preprosto, tako kakor teče voda po strmem pobočju. Zmeraj, kadar sem si po spisih zamišljal govor Lenina in Trockega, sem rekel v | množice, tudi šepet alee se je spomnil in sedaj je Iljič izbral najprimernejšo in ves vesel, kakor da bi bil ujel lepega ptiča, jv postavil to besedo v trezno dialektiko svojih stavkov. Gl e (iam ta nasmehi j aj, uživljam se v njegovo notranje zadovoljstvo in se spominjam njegovega zadnjega, pred nekaj meseci, v marcu, izrečnega govora, ko je hrez kakršne koli sentimentalnosti izrekel parolo zoper saboterje gospodarske obnove : treba jih je postreliti ! Ali je ta diktator zares krvo-lofc? Iz vsakega njegovega giba, in vsake besede, iz naglasa in pogleda vre na dan prepričanje u njegovi ideji in delu in kvečjemu še ironija do nasprotnikov, a tudi do sebe, in če bi nujnost ne bila ustvarila zakon, mar bi ta mož prelil kri kogar koli že? Osnovni vtis o njem, ki sem ga iskal v sebi, sem našel ; globoko sem prepričan, da se ne motim, če trdim : v njem je otroška čistost duše in očetovska dobrota. Kakor oče napj je govoril poldrugo uro ; bilo je ozračje zimskega večera čeprav je bilo zjutraj ko ded deli svojim vnukom nasvete. Njegovemu govoru je spet sledil vihar pozdravov in znova je zazvenela Internacionala. Dvorana se je začela prazniti ; jaz sem za trenutek zaostal, čeprav me je nekdo klical : na tribuni za predsednikovo mizo 1 je stal ves p rez idi j v polkrogu ekrogu Lenina. Še zrniraj se je smehljal ;• takega sem pustil, ko sem trenutek na to odšel iz dvorane. Ko sem se vrnil,, ga ni Itilo več. Mesto, kjer je prej Današnja Moskva oskva ima danes nad 6 mi-Li-L lijonov prebivalcev. Pred 40 Irti. to jo. ob Oktobrski revoluciji. je živelo v tem mestu o-kiog 1.8500.000 ljudi. Vzored-no‘ z rastom prebivalstva se širi tudi mesto, ki se danes razprostira že čez celo pokrajino in je z enega na drugi konec mesta 40 in več km. Samo v teku letošnjega leta je bilo v Moskvi dograjenih 40.000 novih stanovanj. Pri gradnji teh je zaposlenih 230.000 ljudi. Mesto ima okrog 100 višjih šol, kjer so vsako leto usposobi o-krog 10.000 mladih strokovnjakov. Nadalje ima okrog 1000 knjižnic, 30 gledališč. Skupna dolžina moskovskih ulic pa znaša 1500 km. torej toliko kot znaša razdalja med Moskvo m Varšavo. Teža oblakov ............ fr Če bi oblak padel na , vomii, vagonov. Teža velikega 11. v- / . oblaka, ki je dolg 3000. širok tla, bi porušil mesto fr Za prevoz majhnega oblaka po kopnem bi potrebovali 130 tovornih vagonov Z natančnim proučevanjem in merjenjem oblakov so znanstveniki ugotovili, da bi celo najmanjši oblak z vso svojo količino vode lahko porušil vmes!a in povzročil veliko žrtev med prebivalstvom. Na srečo se dež zaradi vetra in drugih razlogov nikoli ne omeji le na majhno površino pod oblakom, temveč se razprši na veliko večje področje, s čemer izgubi precej teže in torej, tudi rušilno moč. Razmeroma zelo majhen o-blak, ki je dolg, recimo, 500, širok 100 in debel 20 metrov tehta nad 1300 ton. To pomeni, da bi za njegov prevoz po kopnem potrebovali okrog 130 to- 2000 in debel 35 metrov pa presega 2 (>.000 ton. Ni treba Še posebej razlagati, kaj bi se zgodilo, če bi tolikšna količina vode padla hkrati na manjše na-selje. Umetniške nagrade Za obletnico osvoboditve Beo-grada je svet za kulturo in prosveto pri Ljudskem odboru jugoslovanskega glavnega mesta podelil sedem nagrad za razna umetniška in znanstvena dela. Nagrade so prejeli : slikar .lova n Bi je vi č, pisatelj Milan Dedi nac. skladatelj Ljubica Marič, im iver. prof. Georgije Cist rogorski, arh. Mil o ra d Fantovi č, ing. Branko Žeželj in ing. Milan Krstič. Skupna višina nagrad je znašala 3 milijone din. Dve premieri Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje tiiisiimiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim-iiiiiiieiieiieiniiiiieiiiMeiiiiKiiiiHiiiiieiieiiiiiiiieiiiiiiiisiimiiiieiiiiimiuiiiiiieiieiinmiiiiieiiiiniiefiiueiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiie-mi O'Neillova drama: “Strast pod bresti“ 1 A °ktobra nam je nudilo 1 Slovensko narodno gledališče v Trstu v dvorani pri Sv. Ivanu novo premiero. Drama O’ Neilla «Strast pod bresti» je teatralno mojstrsko napisana. Prav posebno zadoščenje pa smo imeli od izvedbe dela samega. Režija Jožeta Ba- iskanja in izklesan ja novega človeškega lika. Njegov C oboi. močan in topel. je bil podan zelo dobro. Julij Guštin je z vlogo Ebena storil važen korak naprej. Pokazal je mnogo življenj, ske sile. temperamenta in spori, lenosti. Našemil mlademu tržaškemu igralcu so z rol jo. ki jo rej pomaga najti najlaže ključ do njegove duše in tako pripomore kulturni rasti našega probi val siva. S. G.A. “Naši ljubi otroci" biča je bila izrazita, močna in je pokazal do dela in umetni-izdelana tudi v podrobnostih ter je tako omogočila predstavo Vladimir I. Lenin genij Oktobrske revolucije visoko kvalitetnega nivoja Igralci o prispevali uspehu z iskrenim prizadevanjem. r. mnogi so nas veselo presenetili z novimi, umetniškimi uspehi. Modestii Sancinu se moramo prav prisrčno zahvaliti ker je. neizkoriščajoč le svoj že bogati igralski zaklad, utrl težjo pol sebi za enega: ko ta govori, I stal' > hil(> l'razn" i[' kak"r kakor da se maščuje in seka : | ‘,a. J‘‘ tud' v moji dosi nastala za drugega : ko la govori, ka- kor da florelira, zabada ; zdaj sem, kar zadeva Lenina, moral spremenili svoje mnenje. Njegov govor ni več bil meč, ki bi se vzdignil, da bi kaj razklal ; v njem ni bilo bleska, ne togotnega zamaha ; nasmehi jan j c bil kakor sončni žarek. Miren je bil, malce pridušen, vpijal se je v poslušalca kakor voda v gobo. Nenadoma si bil poln tega njegovega govora in si kakor rezonator odzvanjal njegov smisel. :Govoril je po nemško in za vsak primer, če bi mu zmanjkala kaka beseda, je namestil poleg sebe šepetalea. In če se je včasih to zgodilo, tedaj se je Lenin dobrodušno smehljal, iz-prožil roko, se igral s prsti po zraku, iskal besedo, podoben otroku, ki sega za metuljem. Ti trenutki so bili kar nenavadni: on, ki je premaknil os zgodovine in kakor Atlas ponesel na svojem hrbtu eel nov svet, je zdaj postal majhen pred neko neznano besedo. Radostno so mu jo vrgli Nemci iz neka praznina, istovetna z bo ločino, ki se je. če povem po pravici, ves čas med njegovim govorom plazila po moji notranjosti. Zatrdno je bil to eden najlepših trenutkov mojega življenja, čas, ko sem mogel videli in slišali tako pomembnega človeka, .kakor je Lenin, Toda naj je bil ta trenutek še avgust cesa reg ( Nadaljevanje na 4. strani J Avgust Cesaree ( 1893-1941 ), hrvaški publicist in pisatelj-komunist. Moskvo je obiskal leta 1922-23. Leta 1934-36 je prebil v ZSSR in v' Španiji. Leta 1941 je bil ena prvih žrtev ustaškega terorja — u-stre ili so ga v Maksimira pri Zagrebu. Njegov članek je preveden iz revije «Književna republika» (1924). Knjiga njegovih novel je izšla v Canka-r evi založbi v Ljubljani leta 1950. Pričujoči članek je prevedel Božidar Borko in je povzet iz knjige «Spomini na Lenina, ki jo je v počastitev 4C-'etnice Oktobrske revoluci- j je izdala letos ista ljubljanska | založba. Ob 40. obletnici velike Oktobrske revolucije, ko ves svet občuduje ogromen razvoj in napredek prve dežele socializma, katere znanost je te dni stopila na prvo mesto in s posrečenim poskusom z umetnim satelitom odprla človeštvu pot v vesoljstvo, se s še večjim občudovanjem spominjamo velikega genija revolucije in ustvarjalca Sovjetske zveze Vladimira Iljiča Lenina, ki je s svojim neutrudnim delom strnil ves ruski proletariat in ga pripeljal do zmage. Drugi padajo v pozabo, Lenin pa vstaja vedno bolj živ, ker ga njegovo mogočno delo dviga nad vse velikane človeške zgodovine, kajti ustvaril je česar nihče doslej ni znal ustvariti. S prvo deželo socializma je namreč ustvaril nov svet, ki se nezadržno uveljavlja in bo nekoč neomejeno zavladal. (Na sliki : Lenin govori na II. kongresu sovjetov). Jugoslovanska literatura v kitajščini T) red kratkim je kitajsko ■L združenje pisateljev objavilo v Pekingu zbirko pripovedk 21 jugoslovanskih književnikov. To je prvič, da imajo kitajski ljubitelji pripovedništva priložnost se seznaniti po-bliže s sedanjo jugoslovansko književnostjo v pripovedni prozi. V zbirki so zastopana dela najboljših jugoslovanskih avtorjev od realizma (80 let iz prejšnjega stoletja) pa do polovice tega stoletja. Zbirka, ki je objavljena v knjigi s 300 stranmi teksta predstavlja slovenske pripovednike Ivana Cankarja (s štirimi črticami ), Ivana Tavčarja, Prežihova Voran\ ca, Franceta Bevka in Cirila Kosmača z novelo Sreča. Pri Cankarju je nadalje omeniti, da bo izšel v kitajščini tudi prevod njegovega Hlapca Jerneja z ilustracijami Nore Lovri n ove. Ta izdaja bo verjetno izšla že v kratkem. V zboru jugoslovanske proze pa so še nadalje zastopani od srbohrvatskih pisateljev Ksa-ver Šandor-Djalski, Ivana Br-lič-Mažuranič, Vladimir Nazor. Miroslav Krleža, Vjekoslav Kaleh, Laza Lazarevič, Borisi av Stankovič, Veljko Petrovič. Ivo Andrič, Jovan Popovič, Čedo-mir Minderovič, Erih Koš, Antonije Isakovič in Branko Čopič medtem ko je bil iz makedonskega pripovedniškega slovstva izbran Vlado Maleski M. B. V soboto, 26. oktobra zvečer je bila v dvorani na stadionu «1. maj» druga letošnja premiera Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje. Tokrat je bilo na sporedu delo italijanskega komediugraia Manzarija : «Naši ljubi otroci ». Delo je režirala Nada Ga-j hiijelčičeva. katera ga je tudi ! prevedi a v slovenščino. Komedija razpravlja o sodobni pro- škega iz po poln ja van ja. od prte Še mnoge možnosti razvoja. Sledeč njegovi ìazvojni poti. pa 1 bi mu želeli na Lem mestu le ; svetovati, naj se odslej ne našla- i n ja zgolj na svoj zdrav in spro- Idematiki italijanske in luščeni temperament, marveč naj ,ej tu<|j tržaške mladine. \ i-posieča pozornost tudi notranji „ri nastopajo Štefka Drolčeva v psihološki konstrukciji vloge, v vlogi 33-letne advokatke Maril-čemer bo prav gotovo tudi u- ! {|e> .Silvij Kobal kot 16-letni spel. Zlata Rodoškom nam j :tud(mt Km, Joško Lukeš kot je tudi podala enega svojih najboljših likov z interpretacijo Abbie P ut man. A je na igra je razgibana in strast-ns;. n hkrati tudi trdno iz- 15-1 eni inženir Marko, Nedeljka Kacinova, kot gost, v vlogi 15-letne študentke Grazie, Justo Košuta kot predsednik sodišča za mladoletne in Bogdana Bra klesana ir podana s sigurnostjo j luy;vva v vlogi 25-letne hišne zrele igralke. V manjših vlogah so nastopali Slane Raztresen in Danilo Turk kot starejša sinova Simeon in Peter, podana zelo zanimivo, in Edvard M a ri inuzzi v vlogi šerifa. Vloge sodelovanja Adriajana Rustje nam ni mogoče oceniti zaradi asistent stia samega, a veseli nas njegovo so delovanje in skupen uspeh predstave sploh. Scenograf, gost, Vladimir Rijavec je ustvaril zanimivo in prijetno sceno, ki je tudi pri pomogla izralcem v življenju na sceni. Pogrešali smo pri inscenaciji le ono atmosfe ro, ki bi nam pripomogla ustvariti iluzijo zunanjega sveta. Ugotoviti moramo, da je bila prva premiera trinajste sezone SNG znaten umetniški uspeh. Naj nam ho na tem mestu dovoljena še kratka opomba. Zvedeli smo. da so nepredvidene o-vire onemogočile izvedbo slovenske novitete. drame prof. Jo-sipa Tavčarja, kot prve letošnje premiere. Zamude nam je seveda žal, igro pa upamo kmalu videti na odru našega gledališča. Poudariti hočemo, da bi tudi sicer želeli čim več slovenskih del, več Cankarja, ki nam je blizu in ki bi si ga želeli videti vsaj enkrat letno, ter slovanske literature, sploh, ker je prav ta najbližja miselnosti in bistvu našega naroda, nam to- Revščina ne sme bili vzrok, da bi talentiran o-trok ne študiral. Za to skrbi «Dijaška Matica» Podprimo to njeno plemenito delo ob vsaki priliki. ARELČAPEK: Kako je izginil trgovec Hirsch ■J /V J1 Hirsch iz Dolge ulice v Pragi je imel trgovino z usnjem, b raznih prilikah je prodajal tudi perzijske preprogo ge orientalske predmete. Mož je namreč mnogo let v Carigradu. V tem mestu si je nakopal neko bolezen na Zato je bil kasneje vedno mršav in rjave polti. Prepro-■ 'Z Armenije in Smirne so hodili za njim. ker se je znal / 'teili z njimi kakor pravcati cigan. Ti trgovci so bili, kot lf5 veliki sleparji in nihče, niti Žid, ni bil varen pred Ò/1; o>( "rgovec Hirsch je imel v pritličju usnje, od tam pa se je 1 N zavitih stopnicah v njegovo malo trgovsko pisarno, pisarne pa je imel še stanovanje, v katerem je po na-yedno sedela njegova žena. ki je bila silno debela in . . Bi mogla hoditi. 1 'ekoč proti poldnevu je stopil trgovski pomočnik Hugo "ino z namenom, da povpraša ali smejo poslali nekemu v Brno nekaj usnja na kredit. Toda trgovca Hirscha ni v pisarni. To se je zdelo pomočniku sicer čudno, a mislil ’ da je, morda stopil za hip tja zraven h góspej. Toda l,enutek je prišla od zgoraj gospodinjska pomočnica in '■■la gospodarja Hirscha h kosilu. I '1 kosilu? Kako to», je rekel pomočnik,» saj je gospod 'f v stanovanju». 'le kako naj bo v stanovanju,» je odvrnila dekla», saj /j°spa vendar ves dan tik ob pisarni, pa ga že od zjutraj ‘ij t t A, i,A J / i -o, midva», je rekel pomočnik slugi,» ga tudi nisva a ne Vaclav? Ob desetih sem mu prinesel pošto», je |,Vedoval pomočnik dalje, «pa je sitnaril zakaj nismo ur-Pri Lembergu zaradi telečjega usnja. Od takrat se ni 'izkazal iz pisarne». '‘klil se je prestrašila in je. začela vzdihovati. Dejala je: šel kam v mesto?» v *°zi prodajalno ne», je rekel pomočnik,» saj bi ga ,Plorala videti, kajne Vaclav? Morda pa je šel skozi Aje?» T1 mogoče», je ovrnila dekla», saj bi ga gospa videla». , °čakajte», je rekel pomočnik», ko sem ga videl, je bil IjJ jopiču in v copatah.. Stopita pogledat, ali je vzel plašč. Če se ie oblekel, je šel v mesto, če ne mora Hje doma» (DETEKTIVSKA POVEST) Gospodinjska pomočnica je stekla gor in se čez nekaj trenutkov vrnila vsa iz sebe. «Moj Bog», je dejala pomočniku,» saj gospod Hirsch ni vzelčevl jev in sploh ničesar ; gospodinja pa pravi, da skozi stanovanjc ni mogel iti, saj bi moral skozi njeno sobo». «Skozi trgovino tudi ni šel,» je odvrnil pomočnik. «Da nes sploh ni bil v trgovini. Samo zaradi pošte me je klical v pisarno». Gospodinjska pomočnica in sluga Vaclav sta stekla iz trgovine. Najprej sta šla v pisarno. Tam je bilo vse v redu, le nekaj zvitih preprog v kotu, a na pisalni mizi nedokončan dopis industri j en Lembergu. Nad mizo je gorela plinska luč. «Razume se», je rekel pomočnik, «gospodar ni šel nikamor. Če bi bil kam šel, bi bil vsaj luč ugasnil, kaj ne? Zato mora biti nekje v stanovanju». Potem so preiskali vse stanovanje, a zaman ; gospodarja ni bilo nikjer Gospodinja je začela v svojem fotelju na vsoN moč jakoti. « Bilo je videti», je dejal potem trgovski pomoč ni k,» kot hi se tresla grmada žolce. «Gospa Hirscheva», je dejal pomočnik, «gospa Hirscheva, ne jokajte vendar, saj gospod ni zbežal nikamor, usnje gre dobro v denar in nikomur niste ničesar dolžni. Kajne, gospod šef se ni izgubil. A če ga do večera ne najdemo, javimo stvar policiji ; toda nikakor prej, veste gospa. Taka nenavadna stvar podjetju ni v prid». Do večera so čakali in iskali, toda o gospodarju ni bilo m duha ne sluha. Ko je trgovski pomočnik ob navadni uri zaprl prodajalno, je šel na policijo poročat o tem, kar se je zgodilo. Policija je takoj poslala detektive. Ti so vse pretaknili, a zaman. Za trgovcem Hirschem niso našli nobene sledi. Tudi kri so iskali po tleh. a je niso našli. Potem so pisarno zapečatili. Zaslišali so najprej žalujočo ženo. zatem vse osebje. Hoteli so podrobno izvedeti, kaj vse se je to jutro zgodilo Toda nihče ni vedel nič posebnega. Samo trgovski pomočnik se je spomnil, da je po deseti uri prišel k šefu trgovski potnik Lebeda, s katerim sta se pogovarjala kakih 10 minut. Nato so šli detektivi iskat Lebed o. Našli so ga v kavarni Bristol pri hazardni igri. Ko je Lebeda zagledal detektive je takoj spravil svoje papirje, toda eden izmed detektivov mn je rekel, da ni prišel k njemu zar\di igre, temveč zaradi trgovca Hirscha, ki je zginil. Toda Lebeda ni vedel nič o llirschu. Povedal je le, da je bil zjutraj pri njem zaradi nekih jermenov, da pa ni opazil nič posebnega. In dodal je, da je imel vtis, da je bil tisto jutro Hirsch še bolj rahel kot ponavadi. In prav zato, da mu je tudi dejal, da hujša. Po daljšem pogovoru, ali bolje rečeno zasliševanju, je detektiv dejal Lebedi : «Ge bi Kirsch še bolj shujšal, ko kafra ni izginil. Vsaj kaka kost ali kaka čel j us bi ostala po njem kajne? In v aktovki ga tudi niste odnesli. A vi ste ga zadnji videli...» Zadeva je postala zares mučna... Toda razvozljala se je drugače. Kako je na postajnih garderobah, kjer puščajo potniki razno prtljago in kovčke, vam je znano. Dva dni potem, ko je zginil trgovec Hirsch, je garderoberka rekla enemu od postreščkov, da ima kovček, ki ji nič kaj ni všeč. «Ne vem čemu», je rekla, «toda jaz ga kar bojim.» Postrešček je stopil h kovčku, ga ovohal in rekel : «Čujte naznanite to rajši postajni policiji.» Pripeljali so policijskega psa in brž ko je kovček povohal, je začel zavijati in ježiti dlako. To se jim je zdelo, seveda sumljivo in zato so vlomili. In glejte, kaj se je zgodilo : v kovčku so našli stlačeno truplu trgovca Hirscha v domačem jopiču in v copatah. Ker je bil bolan na jetrih, je revež že zaudarjal. V vrat je imel zarezano močno vrv. Bil je zadavljen Zadevo jo preiskal policijski komisar Mejzlik. Ko je la pregledal truplo je takoj opazil, da ima na obrazu in n a rokah zelene, modre in rdeče lise. Te so bile še bolj očitne, kei je bil Hirsch tako rjav.. Nenavaden znak razkrajanja« je pomislil komisar Mejzlik, in poskusil eno od lis otreti z robcem. Dala se je brisati. «Uujte», je rekel navzočim, «zdi se mi, da so te list* analinske. Grem pogledat še v pisarno». Najprej je v pisarni stikal za nekimi barvami, a našel ni ničesar. To kar ga je v pisarni najbolj zbodlo, so bile tiste perzijske preproge, zvite v nekem kotu. Zato je eno razvil in drgnil vzorec modre barve z oslinjenim robčkom. Na ruti »e je naredila modra lisa. «Sama sleparija' je rekel komisar in stikal dalje. Na pisalni inizi je našel na postavku črnilnika dva. tri ogorke turških cigaret. «Dobro si zapomnite», je nato rekel detektivu, ki je bil z njim. «da pri barantanju za perzijce kadijo c i gorelo za cigareto. To spada k orientalskim navadam» Nato je komisar poklical v pisarno trgovskega pomočnika in ga vprašal, ali je bil za trgovskim potnikom Lebed o še kdo drug pri šefu llirschu. Trgovski pomočnik je pritrdil, a dodal, da njegov gospodar ni maral, da bi o tem sploh črhnili « Brigajte se za usnje», je pravil, «preprog za vas ni. To je moja stvar,» «Jasno», se je nasmehnil Mejzlik, «ker so preproge pritihotapljene. Kar poglejte. Niti ena nima carinske plombe. C.e bi Hirsch ne bil že med rajnimi, bi imel vražje sitnosti in plačal bi globe, da bi se od jeze zgrizel. Torej, kdo je bil tu?» «No.» je odvrnil pomočnik, «okrog enajstih se je pripeljal z avtom neki armenski ali kdo ve kak Žid. debelušen in rumenkast. Vprašal je, menda po turško, po gospodu llirschu. Pokazal sem mu gor v pisarno. Za njim je šel sluga, dolg in suh kakor trska in črn ko vrag. Na ramah je nesel pet velikih zvitih preprog in z Vaclavom sva se čudila, koliko zmore. Sla sta v pisarno in ostala tam kake četrt ure. Midva se zanju nisva več zmenila, le pogovor sem slišal ves čas. Potem je po stopnicah prilezel sluga in nesel na rami samo štiri zvite preproge. Aha, sem si mislil, šef je spet eno kupil. Armenec pa se je med vrati pisarne obrnil in gospodu Hirsehu š<> nekaj rekel, le kaj, nisem razumel. Potem je dolgin prevalil preproge v avto in odpeljala sta se. O tem sem molčal, ker to ni bilo za nas nič novega. Takih preprogarjev je hodilo k nam več in vsi so enaki sleparji.» «Gospod Hugo», je rekel nato Mejzlik. «da boste vedeli nekaj posebnega pa je na tem le bilo. Tisti dolgin je v eni izmed štirih preprog odnesel truplo gospoda Hirscha. Razumete ! Da, moj dragi, lahko bi bili opazili, da je šel možak dol teže kot pa gòr! A armenski žid je bolj prebrisan kot vi. Ko je davil, gospoda Hirscha, se je pogovarjal z n jim ; ^i brusil jezik, kajne ! Potem pa je v zviti preprogi odpeljal truplo v svoj hotel, a ker je deževalo, je tista sleparska preproga pustila na truplu Hirscha sled. jasno, kajne? V hotelu je nato armenee stlačil truplo v kovček in nato poslal na postapjo. Tako je, dragi moj Hugo in nič drugače.» Medtem ko je komisar Mejzlik preiskoval zadevo, so detektivi že našli sled za zločinskim armeneem. Na kovčku je bil namreč naslov nekega berlinskega hotela, dokaz, da je Armenec plačal napitnino. Veste, hotelski vratarji po vsem svetu si 's temi listki dajejo znamenja, s kom imajo opravka. Armenec je potoval skozi Dunaj, toda ujeli so ga šele v Budimpešti. Tam se je v preskovalnem zaporu obesil. Zakaj je umoril Hirscha nihče ne ve. Najbrž je bil med njima kak trgovski spor še iz časov ko je Hirsch živel v Carigradu. Na tej zgodbi, vidite, da je v trgovini poglavitna solidarnost. Če bi Armenee trgoval s' pristnimi preprogami, ki niso bile barvane z anilinom, ga ne hi zasačili tako hitro. No, če prodajaš slabo blago, se ti prej ali slej maščuje... ! Prevedel M. D. Giuliette. Igra bi~ se bila morala ponoviti tudi v nedeljo, kar pa se ni zgodilo zaradi obolelosti v ansamblu. Iz tehničnih razlogov ne moremo tudi o tem delu ' odširneje poročati v današnji številki. Zato se bomo k stvari povrnili prihodnjič. Zaradi birokracije, ki je združena s cenzuro gledaliških del. še vedno ni na sporedu drama prof. Tavčar j a : «Prihodnjo nedeljo». Zdi se, da nekaterim odgovornim ni na tem. da bi repertoar SNG načrtno potekal, kar je vse kritike vredno. Kljub .temu, da je bilo SNG prisiljeno spremeniti svoj načrt že zaradi zgoraj omenjenega zavlačevanja cenzure, pa smo mnenja, da nikakor ni pravilno da je postavilo na spored kar dve zapovrstni deli, ki sta «za mladino neprimerni ! » Z ozirom na čase, v katerih živimo je nujno potrebno, da bi prav mladina zahajala na predstave gledališča. Toda kaj naj stori, ko pa so igre zanjo neprimerne. Olajšave na predstavah SNG t ani je Slovensko narodno AJ gledališče sprožilo zamisel o «krogu prijateljev SNG», med katere je razdelilo snopiče s «kuponi». ki veljajo za vse predstave na ozemlju. Zamisel je uspela in se bo v novi sezoni nadaljevala, vodstvo SNG vabi še ostale obiskovalce, da razširijo «krog prijateljev» in nu ta način pomagajo gledališču uresničevati začrtani program. Zavedajoč se, da je pretežna večina slovenskega prebivalstva v Trstu in okolici v gmotnih težavah in mnogi ljubitelji gledališča ne zmorejo potrebnega de-nar j a za sicer neprebrano vstop-nino in se zaradi tega nehote izločajo iz vrst obiskovalcev gledaliških predstav, je vodstvo SNG z letošnjo sezono u-vedlo posebne legitimacije, ki so označene s črko Z. kar pomeni «znižano». Lastniki take legitimacije bodo na predstavah. ki jih bo uprava najavila za Red Z kupili sedež po globoko znižani ceni (110 lir), trt od tem ko bodo za ostale obiskovalce veljale običajne cene. Legitimacije so na razpolago vsem prosvetnim in sindikalnim organizacijam v upravni pisarni SNG, ul. S. Vito - telefon 38-2-36. Neorganizirani, ali nevčlanjeni upokojenci, brezposelni, invadili, vdove in ostali interesenti iz Trsta in mestne okolice, lahko legitimacije dvignejo tudi osebno. Predstave za Red Z bodo v dvorani pri Sv. Ivanu, ali v Avditoriju. Praviloma te olaj--avc ne bodo veljale za premiero in prvo ponovitev. Nova letalska proga Pred kratkim so v Sovjetski zvezi u postavili letalsko zvezo med Moskvo in Irkutskom z najmodernejšim potniškim le. talom «Tupoljev 104». To veliko potniško letalo leti v višini 12 do 13 km s hitrostjo 850 km na uro. Razdalja med Moskvo in Irkutskom znaša 6000 km. Stran 4 DELO 2. novembra 195 DOMACI PROBLEMI INVESTI Vprašanje dvojezičnih tabel p redsednik pokrajinske upra- ve prof. Gregoretti je pred dnevi pismeno odgovoril pokrajinskemu svetovalcu tovarišu Karlu Šiškoviču "na vprašali je, ki mu ga je svojčas postavil in ki se je nanašalo na napisne table v italijanščini in slovenščini ob pokrajinskih cestah v zvezi s posebnim statutom, priloženim Spomenici o sporazumu z dne 5. oktobra 1954. z Po mnenju predsednika pokrajine so napisne table — o katerih je bilo govora in ki jih je pred časom dobavila pokra jini ustanova za turizem v skladu z obstoječimi zakoni, kajti nobena zakonska določba ne obvezuje pokrajinske uprave, da postavi table z napisi tudi v slovenščini, dočim Spomenica o sporazumu nima vrednosti točno določene zakonike določbe. Na ta negativni odgovor je tovariš Siškovič poslal predsedniku Gregorettiju drugo pismo, v katerem ga naproša, naj ponovno prouči zadevo, upoštevajoč dejstvo, da je bila Spomenica o sporazumu v nekaterih točkah že uveljavljena s strani italijanske vlade in ni bila torej preklicana ter bi mogla tudi v tem primeru nakazati pot, da se odpravi politična praksa kratkovidne nestrpnosti in zagotovi slovenskemu prebivalstvu tista enako- pravnost državljanov, ki jo predvideva ustava. Pomanjkanje zakonske določbe v vsakem primeru ne prepoveduje., marveč pooblašča sprejem tistih zahtev, ki kot v danem primeru — omogočajo postopno izenačenje pravic ter pre-prečujejo " nevolje in nesoglasja v višjem interesu ureditve javnega življenja, ne da bi se pri tem nudil povod za spotiko pri katerem koli demokratičnem državljanu. Tudi nam se zdi, da bi že morali v Italijanski republiki, ki ima demokratično ustavo z jamstvi za vse državljane, prenehati s sleporfiišenji in se ravnati po njenih navodilih v duhu in črki. Z druge strani pa so Spomenico o sporazumu podpisali polnopravni in opol-nomočeni predstavniki Italijan->ke vlade in bi zato morala veljati v vseh primerih, ne pa le v nekaterih. Za dvolastnike Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo prevažati preko obmejnih blokov kakršne koli kmetijske pridelke, da jim ni treba za to nobenega posebnega potrdila, pooblastila, izjave ali kakršnega koli drugega dokumenta razen dvolastniške izkaznice. Tri druge sekcije presegle cilj v nabiranju prispevkov za tisk zadnjih dveh tednih sta tu- di sekciji Curici in Kolon-kovec presegli cilj, dočim je sekcija Magdalena sto odstotno izpolnila svojo obvezo v nabiranju prispevkov za naš tisk. Tovariši sekcije Curici so zadnje čase poslali zneska 10.420 in 22.000 lir, skupno s prejšnimi prispevki torej 181.974 lir ali 101 odst. Sekcija Kolonkovec je z. zadnjim pologom 16.980 lir nabrala skupno 51.160 in za 2 odst. presegla cilj. Sekcija Magdalena pa je s svojimi zadnjimi 20.905 lirami nabrala točno 70.000 lir in s tem dosegla 100 odstotkov svojega cilja. Tudi mnoge druge sekcije so -de korak naprej v zadnjih dveh tednih: Sv. Ivan je dosegel 126 odst. cilja, Pončana je poslala nadaljnjih 6.100 lir, Rojan 1.200 in 2.650, Milje 16.390, Sv. Vid 2.500 in 1.250, Acegat 2.210, Barkovlje 3.050, Sv. A-lojz 5.200. Celica v Saležu sekcije Zgonik je nabrala skupno 3.500 lir, Greta 1.500, Skedenj 26.970, sekc. Pratolongo 11.500, Sv. Ana 8.270 in 1.200 ter ce-lica ladjedelnice Sv. Marka prvi prispevek 4.990, Prosek pa 6.500 lir. (^tevilne sekcije naše federali cij<* so že dosegle in presegle cilj v nabiranju prispevkov za naš tisk ; mnogo jiik je tudi, ki se približujejo cilju in I tovariši si obetajo doseči ga v | kratkem. Imamo pa določeno, Sveži grobovi Tokrat so se izkazale sekcije Curiel} Kolonkovec in Magdalena Število zamudnikov se vedno bolj krči sicer vedno manjše število sekcij. Repentabor, Bol junec, Mač-kovlje in Arzenal , ki še niso poslale nobenega zneska, dočim so nekatere druge še vedno pre. cej daleč od cilja. O tem stanju je treba resno premisliti, kajti dejstvo, da določene sekcije ali celice ne napredujejo pri nabiranju prispevkov, je politično resno in ni le izključno upravna zadeva. Glede nekaterih tovarn, ki so doslej malo ali nič nabrale je res upoštevati dejstvo, da preživljajo posebno obdobje agitacij in stavk in so zato pogoji delavcev težki. Vendar pa ima pri tem celica določeno odgovornost, kajti v tem sektorju dela so gotovo resne pomanjkljivosti, To je še bolj očitno za sekcije na podeželju, kjer ni posebnega položaja nekaterih tovarn in kjer so tovariši vseeno nabrali malo ali nič. Mislimo, da gre tu predvsem za podcenjevanje politične važnosti nabiranja prispevkov. Zaradi tega mislimo, da morajo tovariši teh sekcij samokritično proučiti svoje delo in predvsem nemudoma določiti primeren program, da bi razvili nabiralno akcijo in stopili ▼ korak z ostalimi. Pri tem pa morajo razumeti politično vrednost tega delovanja in se v resnici potruditi, da naglo dosežejo cilje, ki so bili v ostalem določeni v skladu s posebnimi | pogoji sleherne sekcije in so torej skromni in uresničljivi, LESTVICA Opčine 151% Sv. Ana 140% Sv. Ivan 126% Milje 117% Pončana 110% Sv. Jakob 104% Trebče 104% Kolonkovec 102% Curie! 101% Magdalena 100% Dolina 100% Dom j o 100% Rojan 91% Barkovlje 87% Sv. Alojz 85% Skedenj 80% Barriera 70% Acegat 66% Tomažič 56% Pratolongo 55% Sv. Vid 48% Greta 36% Sv. Križ 35% Zgonik 35% Prosek 32% Tov. strojev 26% Nabrežina 10% Šempolaj 10% Devin 10% Sv. Marko 6% Naslednje sekcije in celice niso do danes poslale še nobenega zneska : Re- pentabor, Boljunec, Mač-kovlje in Arzenal. Sovjetski pesniki med našo mladino Nova določila za obmejni prehod T) red dvema tednoma se je zaključilo zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Zasedanje se je uspešno zaključilo. Sklenjeno je bilo, da bodo odslej dalje veljale prepustnice za dobo e-nega leta in da bo smel vsak imetnik prepustnice ostati na področju onstran meje cele tri dni. Do tega trenutka pa nam še ni znano, kdaj bodo ti sklepi stopili v veljavo. Na tem zasedanju je bilo tudi sklenjeno, da se ojačijo prometne zveze med Trstom, raznimi kraji na istrskem področju, Sežano in Kozino ter med Gorico in Novo Gorico. Vse to je hvale vredno dejstvo, ki mora vsekakor razveseliti vsakogar, zlasti, pa tiste, ki bodo deležni ugodnosti od vzpostavitve novih avtobusnih prog. Kljub temu pa imamo nekatere pripombe k vsemu temu. Želeli bi, da bi te pripombe, vzeli na znanje merodajni organi, da bi jih pretresli — in seveda, da bi jih mešana komisija na prihodnjem zasedanju, ki bo v Vidmu, ugodno rešila. Riko Malalan V sredo popoldne je bil na Opčinah pogreb tovariša Rika Malalana. Že v zgodnjih popoldanskih urah se je začela zbirati pred njegovim domom na Bazoviški cesti množica ljudi. Iz vseh krajev so prihiteli ne le niki in osebni prija-tel ji blagega pokojnika, tem-\ eč tildi, ljudje najrazličnejših političnih ali ideoloških pripadnosti, delavci, kmetje in izobraženci. Želja vseh je bila, da se še enkrat poslovijo od priljubljenega tovariša, voditelja in borca. Ob pol štirih se je začel pomikati žalni sprevod proti pokopališču. Na čelu sprevoda sta bili zastavi tržaške federacije in openske sekcije K Pl, nato zastava SIILP. nato vrsta vencev (skupno 17) in šopov cvetja. Sledil je pevski zbor «Primorce» iz Trebč in trebenska godba. Šest tovarišev je nosilo krsto pokojnika, ki je bila zavita v rdečo za-slavo. V sprevodu so korakali voditelji Tržaške federacije K. P.I. s tov. Vidalijem in Marino na čelu, nato predstavniki nove Delavske zbornice CGIL. ZKM1. ZDŽ, SHLP, in drugih množičnih organizacij, številni bivši svetovalci tržaškega mestnega sveta, predstavniki podeželskih občin, predstavniki NSZ s tovarišem Kosmino na čelu, predstavnik «Unità popolare» dr. Pincherle, dr. Tončič in številne druge osebnosti iz političnega in kulturnega življenja, Slovenci in Italijani, deželani in meščani, ki jih riaš kronist ni mogel vseh zabeležiti. Za krsto so šli sorodniki in nato številna množica. Ob odprtem grobu so se od blagega pokojnika poslovili : tov. Marina in Vidah v imenu Komunistične partije in tov. Košuta v imenu SHLP. Še predno je krenil sprevod izpred hiše žalosti pa je govoril v imenu Opencev prof. Ivo Sosič, ki je bil njegov sošolec in velik o-sebni prijatelj. Pokojnikovi svojci so od raznih krajev prejeli sožalna pisma. med katerimi sta bili tudi pismi tržaške federacije K. P.I. in našega lista. Mario Sila Prejšnji ponedeljek je za vedno zatisnil oči nekdanji veliki slovenski igralec in režiser Mario Sila. Podlegel je po kratki bolezni. Prav zadnje dni je že kazalo, da mu gre na boljše a nenadoma nas je zadela vest. da ga ni več med živimi. Mario Sila je pomenil v tržaškem slovenskem kulturnem življenju mnogo. Njegovo odr- sko udejstvovanje sega iz po-čelkov čitalniške dobe, ko je nastopal kot talentirani igralec na odru šentjakobskega Delavskega konzumnega društva, pa do delovanja kot režiser in igralec v gledališču v Narodnem domu pred in po prvi svetovni vojni. Ko je bilo pod fašizmom tukajšnje slovensko kulturno delovanje nasilno ukinjeno, se ni mogel odločiti, da bi zapustil svoj rodni kraj, svoj Trst, marveč je tu ostal in trpel. se posvetil uradniški ka-lieri ter na skrivaj nastopal, posebno s komičnimi prizori, na tajnih slovenskih prireditvah po zasebnih stanovanjih v mestu, v kakem skrivnem kotičku gostilne ali pa kje na podeželju. Marsikatera od teh prireditev je bila prav po Si-lovi zaslugi nadvse posrečena ter je ostala udeležencem neizbrisno v spominu. Seveda so nastopajoči, kot tudi gledalci tvegali s svojo udeležbo ne samo fašistično ječo, marveč celo še kaj hujšega. Po drugi svetovni vojni je Sila ponovnokrat nastopil tudi pri SNG in sicer v Borovih «Raztrgana'h» v moji režiji in skupno sva ob raznih prilikah podala, Cankarjevega Hlapca leme ja prizor v ječi, kjer je on nastopal kot Jernej. Mario Sila je bil v pravem pomenil besede pionir slovenskega odrskega udejstvovanja na Tržaškem. Brez njega, brez njegove prizadevnosti in predvsem brez njegove igralske veličine in umetniške polnokrvnosti bi slovensko gledališče danes morda ne moglo imeti (istega slovesa med našim ljudstvom, kot ga lahko ima. Ma rio Sila je posebno v prvih letih po prvi svetovni vojni silno populariziral slovensko gledališče v Trstu. Igre, kjer je ori nastopal, so bile vedno do liro obiskane. A posebno naj omenim njegovega Kantorja v Cankarjevem «Kralju na Betajnovi)), ki je bil nedosegljiv. Po fašističnem nasilnem razpustu slovenskega gledališča v Trstu, smo ga povabili leta 1927 v Gorico, da z nami zaigra svojega znamenitega Kantorja. In res, tudi naš tedanji goriški Kritik, pisatelj Lo jz Krajgher je, spominjam se, prav tako napisal o njegovem Kantorju, do je veličinaki prekaša vse dotedanje slovenske Kantorje. A žal, Maria Sile ni več. Ne bomo mogli več občudovati njegove umetnosti in tudi ne biti v njegovi družili ter se diviti njegovim sijajnim dovtipom, ki jih je, posebno v svojih zdravih, krepkih letih, kar stresal iz rokova, > da si se moral do solz nasmejati. Ni ga več! Toda njegov duh bo lebdel med nami in ostal bo v spominu kot velik umetnik, rodoljub in naprednjak, ki so mu bili naše slovensko gledališče, napredek in usoda tukajšnjega slovenskega ljudstva tako pri srcu. Dragi Mario, počivaj v miru! Preostalim naše iskreno so-žalje ! JUSTO KOŠUTA Mati Vilhelmova V ponedeljek popoldne, skoraj ob istem času kot Riko Malalan, je umrla tudi Mati Vilhelmova z Opčin. Dokončala je svojo trnjevo pot v častitljivi starosti 85 let. Mati Vilhelmova. ki je bila po rodu iz Senožeč, je bila znana daleč naokoli kot poštena, skrbna in narodno zavedna žena. Bila je res vzorna mati. Nj^na življenjska pot je bila trda. Kot mlado dekle je delala v raznih krajih. V zakonu je živela srečno, toda, žal premalo časa. Dolga bolezen moža je povzročila njej in vsej družini mnogo neprijetnosti in trpljenja. Kljub temu pa je bila vedno vedra, močna in je pogumno prenašala težave živ-ljenja. Imela je štiri otroke, katere je vzgojila v zdravem, naprednem in narodno zavednem du- hu. Naj mlajši, Berto po imenu, je bil gledališki igralec v Mariboru in je skupno z mlado ženo tragično preminul v nacističnem koncentracijskem taborišču. Še do nedavnega je Mati Vilhelmova skrbno prebirala časopise in revije. Vsak dan je čitala tudi glasilo «Unità» in vsak teden «Delo». Vse jo je zanimalo, od svetovne politike pa do navadne krajevne kronike. Kako je bila spoštovana je pokazal tudi pogreb, ki je bil v torek popoldne. V dolgem sprevodu so bili tudi predstavniki tržaške federacije K. P.I. in predstavniki ljudske prosvete in drugih demokratičnih organizacij. Naj ji bo lahka domača gruda, žalujočim pa naše iskreno sožalje ! M. K. Tržaško demokratično ljudstvo, zlasti pa Križani in Miljčani, se bodo še dolgo spominjali izrednih in nadvse dragih gostov, predstavnikov sovjetskih pesnikov, ki so nas pred d verni tedni obiskali. Pesnika Boris Slutski in Nikolaj Zabolotski sta bila. povsod z navdušenjem sprejeta, kot potrjuje tudi naša slika, posneta v Ljudskem domu v Križu. Poleg naših Ljudskih domov sta sovjetska pesnika obiskala tudi tržaško univerzo in se seznanila s številnimi predstavniki italijanske in slovenske kulture. Želeti je, da bi se obiski predstavnikov kulture raznih dežel v našem mestu ponavljali, kajti takšna koristna srečanja nedvomno utrjujejo medsebojno razumevanje in prijateljstvo med narodi. Zadeva je namreč sledeča : Ves spodnji Kras, takoimeno-van Komenski Kras je zelo slabo povezan s prometnimi sredstvi v smeri proti Trstu. Znano pa je, da je bil tisti del Krasa vedno navezan na Trst. Toda danes, ne obstaja niti ena avtobusna proga, ki bi iz Trsta vodila v tej smeri. Neko tržaško avtobusno podjetje vzdržuje progo le do meje pri Prečniku. Toda od meje do Številnih vasi na Komenskem je precejšnja razdalja. Zato ljudem, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva ne preostaja drugo, kot da sc poslužujejo avtobusne proge, ki vodi iz Sežane v smeri proti Komnu in obratno. Ta proga pa je zelo dolga in ne le, da stane mnogo, temveč je vožnja združena z veliko izgubo časa. Znano nam je, da je isto avtobusno podjetje, ki oskrbuje vežo med Trstom in obmejnim blokom pri Prečni- Potrebno je izboljšati prometne zveze s Komenskim Krasom ku že pred časom zaprosilo, da bi smelo podaljšati progo vsaj do Komna. Od tega podaljšanja proge bi imelo prebivalstvo iz Trsta, kot iz vasi na Komenskem Krasu mnogo koristi. Čudno pa je, da merodajne oblasti niso vzele doslej tega v poštev. Upati je, da se bo to zgodilo prihodnjič. Prizadetemu prebivalstvu je žal, da sc to ni zgodilo že sedaj, ko smo na pragu zimske sezone, saj je blok pri Prečniku silno neprimeren. Dostikrat se namreč dogaja, da mora vrsta potnikov stati dolgo časa na prostem — in to tudi ob slabem vremenu. Seveda ni drugega izhoda, ko pa tam obstaja samo majhna baraka za obmejne organe. Vtisi o Leninu (Nadaljevanje s 3. strani) gantske moči, kakor je bil nekoč. Pri njem si občutil utrujenost človeka, ki je zaradi neke nesreče prestopil svoj vrh in čeprav ni zašel s poti, se verjetno ne bo nikdar več povzpel tja kjer je bil. Vendar bi bil mogel iti še dalje — saj njegova tragika se je v zarodku videla že tedaj ? To je bil njegov zadnji javni nastop. Če pogledam nazaj mi je nekako tako, kakor je bilo p zneje v življenju Stcndtha-lovemu Fabriciju del Dongu, ko se je spominjal, kako je, tavajoč po poljanah Waterloo-ja, videl v daljavi, nekje na robu obzorja Napoleona. Tudi tu je zahajalo neko sonce, vsekakor večje sonce ; tudi tu se je dogajal nekak Waterloo. Waterloo velikega osebnega življenja osebnega in samo osebnega, zakaj za Leninom je o-stala ideja, ostalo je gibanje, ki je vele začelo prehajati Alpe svojih zmag. ZA TEDEN DNI NOVEMBER Pobota, 2. - Verne duše Nedelja. 3. - Just, Bogo Ponedeljek, 4. - Karel, 1 Torek, 5, - Caharija, Sa Sreda, 6. - Lenart, Rati Četrtek, 7. - Engelbert, ka (ščip) Petek, 8. - Bogomir, Mi Zgodovinski dnevi 4. 1918 je bila proglašena 1 ska republika. 7. H767 se je rodil tvorec skega jezika in pros’ tel j Vuk Stefanovič radžič. 7. 1917 zmaga velike Okt1 ske revolucije. 7. T944 je padel komanda! korpusa NOV general nant Franc Rozman-St 8. 1917 na Leninov perdio) fclxiS?! da kongres sovjetkov loke o miru, o razde! veleposestniške z e m med delovne kmete, o stavitvi delavsko - km' vlade. 4< RADIO ODDAJE 0 le tke « Tiski d >nila I M a vi j; balisti ,vno k »a 9C lij. Rc več razi stema. Sporočilo kontrolne komisije SOBOTA: 16. Mozart: daini kvartet v d-molu Oddaja za najmlajše: D1 i oč Petkovšek: «Zlatorog». Ig1 m;] člani Radijskega odra - 1 tatov Novela: A. Pertot: «Zivlj* j, , je skopo» - 20.30 Beethovfl1 d ‘ Schubertove, Schumanni 9tlj< Čajkovskega in Brahm’1 "i * samospeve - pojeta barite1 'vi d Marjan Kos in tenorist R6 "fme to Kodermac - 22.10 S ib d deja, Žalostni valček in Weber)1 Stan uverture «Euryante». ijniV NEDELJA: 9. Kmetijska ,ac|a[ daja - L). Prenos maše iz S1 . ai niče Sv. Justa - 13.30 'Gl* Ue po željah - 17. Narodi in " "anj lodije - 20,30 Berlioz: «F* 'Pade stovo pogubljenje», opera 1 ‘°čei dej; i PONEDELJEK: 16. Z Z-1 iki, rane police: «Rožmarini* ijj^ 21. Slovensko narodno gl£l nje’ lišče: A. P. Cehov: «Tri Z81 l$| ,r be» - 22.15 Strauss: SimE ^ c čna fantazija iz opere: «Ze ( e brez sence.»1 - 2:2.35 Večef ev“s melodije. nei TORiElK: 13.30 Glasba po ‘ nav ljah - 18.30 Pisani balonNnei radijski tednik za najmlakTdroč 19.15 Zdravniški vedez - ltje William Shakespeare: kresne noči>y' komedija v L. ' dej. Igrajo člani Rad. odrH 1 s SREDA: 12. Zena in d«TsttiJ obzornik za ženski svet - L ra Klavirski mojstri - 19.15 davanje: «Po vinogradih T*et« rope» - 20.30 Oj me'odije melodije. i» k ČETRTEK: 18. Hačaturi8 dtu Koncert za k!: vir in orke-j’ ^ 19.1:5 Radi jska univerzr. mi v zgodovini civilizzi'1 Ql !iZ Vv 1 «izumi ustvarja o zgodoV'11 e,< sintetični bencin» . 21. ^ ma liži m ira zgodba: Nik1'-h ederalna kontrolna komisija sc je sestala dne 24. oktobra na plenarno zasedanje in razpravljala o poročilu tovariša Pacco o nalogah federalne kontrolne komisijo in pregledovalcev računov naše federacije. Po obširni diskusiji, v katero so posegli tovariši Tominez, Lussi, Gattonar, Slavec, Tornaseli i in Giacomini, je komisija sklenila : I 1. da zaprosi Federalni vodilni komite, da pospeši, ker je I to mogoče, izvedbo sekcijskih [ kongresov za izvolitev novih vodilnih organov sekcij: vodilnega komiteja, sekcijskega razsodišča in sekcijskih pregledovalcev računov ; 2. sestavi posebno listino, da hi vsa partija spoznala funkcijo in naloge novih kontrolnih organov (federalne komisije in pregledovalcev računov) : Pogodba gradbene stroke 2 aradi spora, ki je nastal med delavci gradbene stroke in podjetniki, ker slednji niso hoteli priznati vsedržavne delovne pogodbe, ki je bila sklenjena po dolgih borbah delavcev na pogajanjih v Rimu, so sc prizadeti delavci pripravljali na resno stavkovno gibanje, Pred dnevi pa je deželni u-rad za delo v Trstu izrekel razsodbo v tem sporu, s čimer je bilo vsaj začasno prekinjeno protestno gibanje delavcev. Po razsodbi deželnega urada zv delo bo vsedržavna pogodba veljala .tudi na Tržaškem od 1 oktobra t. 1. v celoti, razen mezdnih razpredelnic in izrednih doklad, ki bodo veljale od 1. novembra. Do 2. novembra morajo podjetja, ki so vključena v Zvezo srednjih in malih industrijcev, izplačati svojim delavcem izredno enkratno nagrado v višini, določeni v seznamu, ki je priložen zapisniku o arbitražni razsodbi urada za delo. Pravico do celotnega izplačila te izredne nagrade imajo delavci, ki so opravili 216 delovnih ur v oktobru. Delavci, ki so delali manj ur, pa bodo dobili sorazmerno manjšo n agra do, Pokrajinski svet je uspel dopolniti postavke izdatkov 13 rejšnji ponedeljek, 21. okto-h ra se. je sestal pokrajinski svet, ki je z običajno večino sprejel sklep za dopolnitev nekaterih postavk izdatkov letošnjega proračuna, ki jih je bila upravna komisija znižala. Pokrajinska uprava bo dopolnila te postavke z določenimi prihranki in nekaterimi dohodki, ki so bili večji od predvidenega. Med ostalimi je bila tudi dopolnjena postavka izdatkov za slovenske šole, s katerimi bodo uredili službeni položaj uslužbencev slovenskih šol in jih vključili med redne pokrajinske uslužbence, pri čemer se jim bodo zvišali tudi mesečni prejemki. Na seji so tudi razpravljali o predlogu sklepa za spremembo pravil za podeljevanje šolskih štipendij. Namen je bil znižati šolske ocene pri podeljevanju pokrajinskih štipendij ter tretjino štipendij določiti za učiteljišče in sicer za moške dijake, ki jih je sedaj malo in bi možnost štipendij mogla povečati zanimanje za učiteljski poklic. Tem spremembam se je zlasti uprl tov. prof. Weiss, ki poučuje na učiteljišču. Po njegovem mnenju bi znižanje ocene povzročilo prav nasproten u- ♦ Razprava o šolskih štipendijah činek, ker bi povečalo brezbriž- njeno je bilo, da bodo predlo- nost mnogih dijakov, ki ne jemljejo šole preresno. Predlagal je, naj za srednje šole cslanc sedanji kriterij ali pa naj se zniža ocena le za eno točko (od 9 na 8 desetin in ne na 7 kot je bil predlog). Obenem je predlagal, naj pokrajina misli zlasti na štipendije za nižje sredn je ine strokovne šole, kjer je mnogo siromašnih dijakov in je šola obvezna. Skle- ge tov Weissa vključili kot popravke v sedanji predlog in o njem sklepali prihodnjič. Pokrajinski svet je tudi sprejel dva sklepa za razvoj živinoreje v tržaški pokrajini. Ta teden se pokrajinski svet ni sestal, ker je več svetovalcev | obolelo za azijsko. Zato nam v tem trenutku ni znano, kdaj bo nova seja. 3. priredi, v sporazumu s fe- deralnim in sekcijskimi komi- Strelišče pri Repentabru Prejšnji teden je prišla v Repen posebna komisija, se ivi jeli a iz predstavnikov pokrajinske uprave, med katerimi je bil tudi tov. Grbec, predstavnika vojake in civilnega tehničnega urada. Komisija si je na mestu ogledala vojaško strelišče, ki povzroča kmetom veliko škodo in za odpravo katerega se je nedavno zavzel pokrajinski svetovalec tov. Grbec. Kaže, da bodo rešili zadevo v korist rèpenskih kmetov. leji, predavanja z debatami za objasni lev statuta in važnosti kontrolnih organov za demokratični centralizem, partijsko disciplino in običaje ter okrepitev in obnovitev partije; 4. diskutira s tovariši, ki so v zadnjih letih iz raznih razlogov zapustili partijo, da jih ponovno p rivjede v vrste velike družine KPL s premostitvijo vsakovrstnih zamer in pridržkov ; 5. -Jiče, po zaključenih sekcijskih kongresih, pokrajinsko konferenco pregledovalcev računov, kateri bi moral prisostvovati član predsedstva centralne kontrolne komisije. Federalna kontrolna komisija je tudi proučila in soglasno rešila nekatere primere, ki so jih predložili federalni komite in posamezni tovariši. Ljeskov: «GL.s narave». J4* 'vh jo elani Rf.d. odra - 22. N''j knjige in izdaje: Arturo ' fanelli: «Zlati človek» (l mo d’oro). PETEK: 12. Predava «Razkrite tajne fakirjev» -j Ì ITaydn: Simfonija št. 45 v J 4 moiu - 18.55 Lucija Maria rjanc igra lastne kompozi"'; 1 - 19.15 y Ila in vzgoja: M3* * Gerrfo’: «Primeri obujM' mladine» - 21. Umetnost prireditve v Trstu. ZAHVALA Vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin in spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta in deda RIKA MALALANA se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre predstavnikom Komunistične partije, SHLP, prosvetnim društvom in drugim političnim in množičnim organizacijam, trebenski godbi in pevskemu zboru ter neštetim darovalcem vencev in cvetja. Svojo hvaležnost izražamo tudi prof. Cameriniju in Klugmannu za vso nego, ki sta jo posvetila dragemu pokojniku. Opčine, 30. oktobra 1057. ŽALUJOČA DRUŽINA Slovensko narodno gledališče v Trstu V nedeljo 3. novembr4 1957 ob 16. uri v pr»' svetni dvorani «A. Sirk" v Sv. Križu, v ponedeljek 4. liovemb*11 1957 ob 16. in ob 20. uf' v prosve{ni dvorani Gorici, v torek 5. novembra 19*1 'I ob 20.30 v kinodvorai1' v Skednju. v sredo 6. novembra 10» oh 20.30 v prosveta' dvorani na Opčinah. NICOLA MANZARI: Naši ljubi otroci vi, Ni KINO Prosek Sobota, 2. nov, ob 19.30: je brez greha...» f senza peccato...); D1111 tanus. 5' Nedelja. 3. nov. ob 16- ufJ ponovi. tff1 Poneie’jek, 4. ne v. ob ii' «Bil sem vojak»' soldato); film Inaila- Sreda, 6. nov. ob 19-3^e(ji jo, v. vu cidel vraštvo dvakrat za (L’odio colpisce due le): film Warner Br