18. september 2008 številka 68 4 6 Uradna otvoritev Ekonomske šole Jubilejna Baška Festival FRiSK 2008 8 18 21 Pozdrav jeseni v Černelavcih Mura 05 Črni 15. avgust 24 25 26 Gasilski tabor mladih Meddržavno srečanje v Prekmurju Nagradna križanka SLOVESNOST OB OTVORITVI NOVE EKONOMSKE ŠOLE 2 ŽUPANOV KOTIČEK Festivalsko mesto Med prebiranjem gradiva letošnjega festivala računalništva FRiSK, ki je potekal v naši občini, razmišljam, ali se še lahko štejem med »računalniške navdušence«. V preteklosti sem vsekakor uspel slediti trendom sodobnih tehnologij, svoje računalniško udejstvovanje pa sem pričel že na znamenitem ZX Spectrumu ali popularni »radirki«, ki sem jo lahko našel tudi v muzeju računalništva na festivalu. Ker pa županova-nje zahteva celega človeka, lahko sedaj zgolj izrečem priznanje in ponudim pomoč dogodkom, ki jih že tradicionalno gosti naša občina. Festival računalništva in sodobnih komunikacij FRiSK je pomemben dogodek, ki je že ob svojem zagonu prerasel meje naše občine in regije. Združuje izobraževalne, infor-mativne in zabavne vsebine, ki so namenjene različnim ciljnim javnostim. Vsebine temeljijo na znanju, inovativnosti in mreženju kadrov. Ekipa organizatorjev, ki združuje mladostno zagnanost in akademsko izkušenost, pomaga pri promociji lokalne skupnosti kot okolja, ki se predstavlja kot tehnično napredno, polno potenciala in idej. Vesel sem tudi, da so organizatorji ponovno poskrbeli, da je festival za javnost brezplačen. Navkljub hitremu tempu vsakdana še nekako uspem slediti nekaterim novim tehnološkim trendom in predvsem izkoriščam sodobne tehnologije, da sem lahko pri svojem delu učinkovitejši, hitrejši in doslednej-ši, kot bi bil, če govorice modernega sveta ne bi razumel. V praksi največkrat uprabljam komunikacijska orodja, kot sta Skype in MSN, ki omogočata pogovor v besedi, zvoku ali sliki. Svet bi bil mnogo manjši in enostavnejši, če bi se sodobna orodja pri delu pogosteje uporabljala. Ne smemo pa pozabiti na pristen osebni stik, brez katerega tudi v prihodnosti k sreči ne bo šlo. Tudi v Mestni občini Murska Sobota, smo kar se tiče informacijskih tehnologij, stopili od besed k deja-njem. V juliju smo uvedli novo storitev za občane, imenovano Pomoč občanu, o kateri sem v Soboških novinah že pisal, kjer lahko občani na posebni spletni strani www.obcan.si/murskasobota vnašajo svoje pobude in predloge, kako izboljšati življenje v mestni občini, sodelavci občinske uprave pa se trudimo podati odgovor ali rešitev v najkrajšem možnem času. Sodobne tehnologije tako izkoriščamo v korist lepšega in boljšega življenja občanov v naši občini in dober odziv na storitev dokazuje, da smo zadeli v polno. V prihodnosti bomo rešitvam, ki poenostavljajo življenje v mestu, približajo institucije občanom ter izkoriščajo sodobne trende, posvečali posebno pozornost. Navsezadnje je Mestna občina Murska Sobota ena prvih v Sloveniji z dobro pokritostjo z optičnim omrežjem kar dveh ponudnikov, kar bi si zagotovo želela tudi nekatera večja mesta v državi. S tem občina jasno nakazuje smer razvoja, ki bo v prihodnje tudi za regijo ključnega pomena. Upam, da bo festival FRiSK ohranil in nadaljeval svojo tradicijo, rasel in dosegal svoj namen. Murska Sobota je ob tako raznoliki ponudbi dogodkov res festivalsko mesto. Poletje se prične s Soboškimi dnevi, nadaljuje s Soboškim poletjem, sledita mu festival sodobnega plesa Fronta in filmski festival Grossmann, konča pa se s festivalom računalništva FRiSK. Kot kaže, se bo omenjenim festivalom letos pridružil še festival kratkega filma Mikkro film festival v mesecu decembru. Slednjega pripravlja murskosoboški javni zavod MIKK. Festivali popestrijo življenje v naši občini, privabijo goste iz ostale Slovenije in tujine ter promovirajo Mestno občino Murska Sobota. Mladi, šolani in za novosti odprti kadri, boljša infrastruktura in predvsem mladostniška zagnanost so znanilci boljših časov tudi v Pomurju. Organizatorjem zato vse čestitke za trud. Vaš župan Amon Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota 3 AKTUALNO Nova ekonomska šola tudi uradno predana namenu Karlo Vratarič Čeprav pouk v novi Ekonomski šoli na Noršinski ulici v Murski Soboti pote-kal že od začetka letošnjega leta, sta bili uradna otvoritev in predaja šole namenu - izobraževanju, v petek, 5. septembra. Lansko jesen se je na obrobju Murske Sobote pričela gradnja novega srednje- in višješolske-ga centra, kamor se je preselila Ekonomska šola. Projekt v vre-dnosti 1,669 milijona evrov je bil največja investicija države v Mestni občini Murska Sobota, slednja pa je k novemu objektu pripomogla z manjšim vložkom, kot so brezplačen prenos zemlji-šča, nekatera dela komunalne ureditve, ureditev Noršinske ceste in uvedba brezplačnega avtobusa Sobočanca. V začetku letošnjega leta se je po skoraj sedemdesetih letih v pretesnih in že dotrajanih prostorih pouk preselil v dvain-polkrat večjo šolo. »Nova šola je plod večletnih prizadevanj o izgraditvi nove in preselitvi iz stare in dotrajane stavbe v sredi-šču mesta. Razvoj gospodarstva v preteklosti je šoli narekoval nove izobraževalne programe, šolo je obiskovalo vedno več dijakov ter kasneje študentov in skoraj sedemdeset let stara stavba je postala premajhna in pretesna. Danes uresničujemo svoje po-slanstvo v tej novi, moderni le-potici na robu mesta, v nekaterih strokovnih krogih poimenovani tudi kot arhitekturni biser,« je na otvoritvi povedal direktor in ravnatelj Ekonomske šole mag. Beno Klemenčič. »Osebno sem zelo vesel, da je po več letih ponovno dokon-čana zelo velika investicija na področju šolstva, ki je še kako pomembna ne samo za Mestno občino Murska Sobota, ampak za celotno Pomurje. Ko govori-mo o razvoju Pomurja, moramo vedno poudarjati znanje, znanje pa se pridobiva v inštitucijah, kot je današnja šola,« je povedal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec ter se v svojem nagovoru dotaknil tudi vodila šole, ki pravi: Ekonomska šola Murska Sobota bo postala središče odličnosti za našo regi-jo in širše. Izobražujemo kadre, ki bodo služili razvoju regije. V svojem delovanju se povezujemo z akterji lokalne skupnosti, dr-žavnimi institucijami in seveda tudi iščemo mednarodne pove-zave in partnerje. »Tukaj oblju-bljam, da se bomo v Mestni ob-čini Murska Sobota trudili, da bomo Ekonomski šoli pomagali, da doseže zadani cilj,« je dodal Stihec. »Slovenija spada med tiste države v Evropi, kjer je srednje šolstvo dobro. Mednarodne raziskave uvrščajo Slovenijo visoko, kadar merijo znanje, kompetence, ve-ščine dijakov, in tukaj smo lahko izjemno ponosni. Ta šola je po-membna inštitucija pomurskega razvoja, saj ima častitljivo starost in kot taka je ena starejših tovr-stnih ustanov v Sloveniji, zato upam, da bo še dolgo živela in nadaljevala z dobrimi dosežki in uspehi,« je povedal minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je v zvezi s to šolo tokrat Mursko Soboto obiskal petič. V bogatem kulturnem progra-mu, ki je spremljal otvoritev, je bil predvajan Film o življe-nju in delu na Ekonomski šoli Murska Sobota, v katerem so se predstavili Silvija Ternar, Nino Nuhanovič in Mateja Hašaj. Nastopil je še harmonikarski orkester, Danica Medved je ob spremljavi Žive Vigali na klarine-tu in Nuše Titan na violini zapela pesem Ne ouri, ne sejaj, zaplesali so še člani Plesne šole Urška in skupine The Chosen Ones. Po slovesnem prerezu traku so sledili še simbolični meti žoge na koš. 4 AKTUALNO Nesklepčne seje Razvojnega sveta regije V Pomurskem akademskem klubu so se v začetku zadnjega tedna v avgu-stu na 17. seji zbrali člani Razvojnega sveta regije ter se sredi zasedanja, pri peti točki, po poročilu in razpravi o vodooskrbi Pomurja razšli zaradi nesklepčnosti. Z odhodom pred obravnavo vseh točk na avgustovskem zasedanju Razvojnega sveta regije sta ne-sklepčnost povzročila gornje-radgonski in moravsko-topliški župan, radenski pa je predlagal vpogled v evidenco prisotnosti v zadnjem letu. Sicer pa je Mihael Petek že večkrat opozoril na problem nesklepčnosti, ki ga povzročajo predčasni odhodi z zasedanj. Predsedujoči svetu, župan Občine Hodoš Ludvik Orban, si jih razlaga kot reakcijo na pre-dolge razprave brez učinka. Sam si je zastavil vodenje tako, da bi zasedanja končali v dveh urah in racionalizirali čas. Toda v praksi je drugače in posamezni razpra-vljala ga tudi zlorabljajo, zato bi kazalo s pravilnikom omejiti čas razprav, potem pa tudi sank-cionirati zamude in predčasne odhode ter stalno odsotnost posameznih županov. Kajti no-vinarji, ki zasedanja sveta regije spremljamo, imamo občutek, da odhodi niso pogojeni le z dru-gimi obveznostmi županov, na katere se sklicujejo, ampak tudi na vsebino obravnav. Tako je bilo vsaj pri obravnavi ustanovitve pokrajin, ki bi lahko odpravile neučinkovite in politično obar-vane razprave na tako imenova-nih debatnih klubih, v katere se prelevi večina sej razvojnega sveta in tudi zato ni pričakovanega ra-zvoja Prekmurja in Prlekije. Brigita Bavčar Černelavci - vzhod in Lendavska - sever Prva javna obravnava, Černelavci - Vzhod, je bila 6. avgusta 2008 in sicer v prostorih Vaškega doma Černelavci. Potekala je v sklopu jav-ne razgrnitve gradiva, ki se je pričela 14. julija in je trajala do 14. avgusta 2008. Obravnava Lendavska - Sever pa je bila 13. avgusta 2008 v veliki sej-ni dvorani Mestne občine Murska Sobota. Potekala je v sklopu javne razgrnitve gradiva, ki se je pričela 18. julija in je trajala do 18. avgusta 2008. Gradivo je bilo razgrnjeno v prostorih Mestne občine Murska Sobota v II nadstropju in na sedežu Mestnih četrti mesta Murska Sobota, na Trgu zmage 4. V tem času so lahko vsi zaintere-sirani podali pripombe k omenje-nem osnutku. Mnenja in stališča bo obravnaval izdelovalec prostor-skega akta, obravnavana bodo tudi na Mestni občini Murska Sobota, na odboru za urbanizem in mestni svetniki na mestnem svetu. Na zemljišču - Černelavci - Vzhod ki je veliko 1,3 ha, je predvidena gradnja treh stanovanjskih blokov in dveh stanovanjskih hiš. Območje na zaho-du omejuje stanovanjski kompleks naselja Černelavci, na severu travni-ki, na vhodu kompleks Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota in na jugu Ulica Stefana Kovača in Gederovska ulica. V razpravi, ki je sledila, so stanovalci, ki bodo stanovali neposredno v bliži-ni predvidenih stanovanjskih objek-tov, izrazili nekatere pomisleke. In sicer: višine objekta, parkirišč, ceste, prometa, meteornih vod in podtal-nice. Obenem so izrazili, da ne na-sprotujejo investitorju, vendar želijo, da se upošteva prizadetost ljudi in nenazadnje tudi vpliv na okolje. Na zemljišču Lendavska - Sever, kjer je obratovala mesna industrija Pomurka, želi investitor zgraditi sta-novanjsko blokovsko naselje s 440 stanovanji. Peter Peterka Namesto ruševine kmalu poslovno-parkirna hiša Karlo Vratarič V avgustu je bil na koncu Kocljeve ulice v Murski Soboti porušen dotrajan objekt. Kmalu ga bo nadomestila po-slovno-parkirna hiša, ki jo bo zgradila družba Sobota-center. Ideja o poslovno-parkirni hiši na Kocljevi ulici v Murski Soboti sega že v leto 2005, ko je bil načrtovan začetek investicije za april 2006, ki bi mu še v istem letu sledilo dokončanje projekta. Ker je šlo z organizacijskega, iz-vedbenega in z vidika zagotavlja-nja finančnih virov za realizacijo za zahteven projekt, je družba Sobota-center šele v letu 2007 uspela kupiti zemljišče in pripra-vljati dokumentacijo za rušitev dotrajanega starega objekta, ki se na zemljišču nahaja. Rušitev je bila načrtovana že za mesec maj, vendar je po besedah župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca časovni zamik posledica procedure, v kateri je bilo treba izvesti razpis, odkup in urediti potrebno dokumentacijo za rušitev. »Družba Sobota-center, kjer ima Mestna občina Murska Sobota šestdesetodstotni delež, je od-kupila zemljišče neposredno ob Panonki, kjer je bil tudi starejši objekt. Sledil je razpis in z njim je družba izbrala gospodarsko družbo, ki je objekt poruši-la, tako da je zemljišče v celoti prazno, prosto za nadaljnjo gra-dnjo,« je pojasnil Stihec. Sledi ponovno projektiranje, saj so že narejeni idejni načrti vsebovali del Panonke, ki pa je družba ni uspela odkupiti, tako da morajo projektno dokumentacijo prede-lati. »Računamo, da bodo pro-jekti končani v roku treh mesecev in potem bodo tudi oddana dela za samo gradnjo. Želeli bi, da bi se le-ta začela že v tem letu in bila končana v naslednjem letu,« pravi župan. Murska Sobota bo s to investicijo bogatejša za prek 200 parkirnih mest, ki bodo v garažni hiši na dvoriščni strani, na ulični strani pa bo poslovni del v več etažah. 5 AKTUALNO Jubilejna Baška: 50 let mladinskega in zdravstvenega turizma Janez Konkolič Baška je že vrsto let znana kot prijeten in gostoljuben kraj. Ostanki rimskega naselja izvirajo iz rimskih časov in segajo v obdo-bje pred našim štetjem. Z zname-nito Baščansko ploščo v bližnjem Jurandvoru z zapisom v glagolici iz 12. stoletja predstavlja zibelko hrvaške pismenosti. O začetkih turizma v Baški govorimo od 1. 1908, ko je češki humanist in poliglot ustanovil zametke pr-vega turističnega društva in od-prl kopališče z 18 kabinami. V času pred drugo svetovno vojno sta turizem obvladovali družini Volarič in Grandič, vsaka s svo-jim hotelom. Hotel Grandič je bil med drugo svetovno vojno sedež nemškega poveljstva, ki so ga zavezniki bombardirali in močno poškodovali. Po vojni so ga nacionalizirali, leta 1954 pa ga je odkupil OLO Murska Sobota za potrebe letovanja pomurskih otrok. Prenova je trajala kar štiri leta in 1. 1958 je Otroški dom Daneta Šumenjaka sprejel prve goste — otroško zdravstveno ko-lonijo. Lokacija se je kmalu izka-zala za zelo primerno predvsem zaradi blagodejne mediteranske klime, visoke koncentracije soli in joda v vodi, prijaznih doma-činov ter prelepega razgleda na otoke Prvič, Goli otok, Rab in Cres. Kristalno čisto morje in dva kilometra dolga plaža, ena najlepših na Jadranu, sta bila še dodatna aduta, da je Baška po-stala sinonim za otroški in mla-dinski zdravstveni turizem. V 50. letih je v neokrnjeni naravi bla-godejne darove mediteranskega podnebja uživalo na desettisoče Pomurcev. Hitro se je razvil tudi vrhunski turizem, katerega no-silci so Hoteli Baška, in kraj je postal eden naj zanimivejših tu-rističnih ciljev na hrvaški obali. Razen Slovencev sem množič-no prihajajo turistični noma-di iz Nemčije, Avstrije, Italije, skandinavskih držav, Češke, Madžarske. Otroški dom - Dječje odmaralište Prav je, da povemo nekaj več o organiziranosti, problemih in perspektivah doma. Do 1. 1990 so posteljne zmogljivosti znašale 240 postelj, po tem letu pa so se zaradi preureditve in izbolj-šanja bivalnih razmer zmanjša-le na 200. Letos dom praznuje »abrahama«, v teh 50 letih je bil zaprt le v letu 1991 — v času voj-ne v Sloveniji in na Hrvaškem. Do tega je letno v njem letovalo 2500 otrok, pozneje pa 1500. To število se iz leta v leto povečuje na račun zdravstvenih kolonij in šole v naravi. Drugo leto zapored tam izvajajo šolo v naravi tudi hrvaške šole. O delovnem utripu in vsem, kar je povezano z življe-njem in delom v domu, smo se pogovarjali z ravnateljem zavoda Bojanom Nemcem. »Pred petimi leti je bil v skladu s hrvaško zakonodajo ustanovljen zavod Dječje odmaraiište Murska Sobota. Da je ta otroški dom do-čakal ta visok jubilej, se moramo v prvi vrsti zahvaliti županoma MO Murska Sobota Antonu Slaviču in Antonu Štihcu, ki sta pokazala veliko zanimanja pri urejanju statusa, zagotovila pa sta tudi precejšnja finančna sredstva za njegovo delovanje. Posebna zahvala gre pedagoški-ma in družbenima delavkama, ki sta na tem področju orali ledino: Dragici Juteršnik in Heli Sreš. S svojim vodstvenim in organiza-cijskim delom, požrtvovalnostjo in kreativnostjo, predvsem pa s toplim človeškim odnosom sta veliko pripomogli, da je dom postal, kar sedaj je. Omenili smo že, da dom deluje po hrvaški zakonodaji in sezon-sko zaposluje sedem hrvaških delavk. Dobro je sodelovanje z lokalno skupnostjo in turistično zvezo. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota zagotavlja dve tretjini sredstev za letovanje 880 otrok iz štirih pomurskih uprav-nih enot na leto. Letos je v ta namen zagotovljenih 172.655 EUR. Od leta 1992 se dom samofinancira. Za vzdrževal-na dela vsako leto namenjamo 30.-50.000 EUR. Odvisno od ostanka dohodka. Dom v novih pogojih - perspektiva Ob osamosvojitvi Slovenije se je večina šol odločila, da poletno šolo v naravi izvede v Sloveniji. Na to je vplivalo več faktorjev: prehod meje, tuja valuta, večja oddaljenost, pojavilo se je veli-ko centrov obšolskih dejavno-sti. Nekaj pomurskih šol se je v Baško vrnilo, ker so spoznali določene prednosti. Te šole so OŠ Puconci, OŠ III Murska Sobota, OŠ Dobrovnik, OŠ Lendava I, OŠ Dobrovnik, OŠ Kobilje, OŠ Genterovci, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Mirna na Dolenjskem ... Z vodiči v koloniji in šoli v naravi smo zadovoljni, v prihodnje pa va-bimo ostale šole, klube, društva in posameznike, da preživijo del svojih počitnic ali dopusta pod Obzovo in Mesečevo planoto, ob pihljanju blagodejnega maestrala in božajočih valovih, ob pogledu na Velebit in otoke Kvarnerskega arhipelaga. Naj dodam še to: ti-sti, ki ste tu bili pred 30 in več leti, kraja skoraj ne boste več pre-poznali. Nekoč je tu bilo le nekaj lokalov, sedaj pa ima Baška več kot 150 gostinskih lokalov, od hotelov, slaščičarn, picerij, kjer lahko vsak najde kaj za svojo dušo in telo.« Na zdravje abrahamu ! Zagotavljam vam, da je tako. Cene so zmernejše kot v Umagu, Portorožu ali Poreču. Naša in hrvaška avtocesta vas pripeljeta na prag najbolj zelenega otoka na Jadranu, kjer se razen Baške še bohotijo turistične destina-cije Njivice, Malinska, Krk in Punat. Tudi mi nazdravimo 50. obletnici otroškega doma Baška in 100-letnici organiziranega tu-rizma v tem kraju. Letos je prava priložnost za to. 6 AKTUALNO FRiSK 2008 v znamenju mreženja Tadej Kirinčič Festival računalništva in sodobnih komunikacij - FRiSK, ki se je letos že drugo leto za povrstjo odvijal v murskosoboškem gradu, je potekal predvsem v znamenju mreženja. Prvi dan FRiSK-a je postregel s kar dvema zanimivima omizjema in sicer na temo vladanja s pomo-čjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter spletnega nakupova-nja. Pod okriljem festivala je tudi letos potekal Pomurski informa-cijski forum na katerem so lokal-na IKT podjetja predstavila svoje lastne rešitve in storitve, kot no-vost pa je bila predstavljena Borza kadrov, katere prvinski namen je spoznavanje iskalce ter ponudnike zaposlitev s področja IKT. Drugi dan festivala je bil predvsem v zna-menju izobraževanja. Prisluhnili smo lahko mnogim predavanjem in se udeležili kar treh delavnic. Predvsem zanimiva so bila predava-nja na temo nevarnosti in posledice posredovanja in puščanja osebnih podatkov na spletnih družabnih omrežjih kot so Facebook, Netlog in podobno, predstavitev izkušenj mladih IKT podjetij ter omizje na temo Mediji vs. Spletne skupnosti, kjer so zopet gostili mnoga zna-na imena s področja novinarstva in družboslovja. Svoje praktično znanje je bilo moč izpopolniti na delavnicah grafičnega oblikovanja v Adobovih orodjih, odkrivanja ter analize vdorov v sistem GNU/ Linux, sodobnih spletnih rešitev, manjkala pa ni niti Linux name-stitvena delavnica. Prireditelji pa niso pozabili niti na zabavo. V MIKK-ovem pri-reditvenem prostoru so namreč pripravili igralno sobo, kjer so se udeleženci lahko pomerili v igra-nju računalniških iger, se sprostili na mnogih igralnih konzolah, kot posebna atrakcija pa je bil predsta-vljen tudi navtični simulator, ki ga sicer uporabljajo na Fakulteti za po-morstvo in promet v izobraževalne namene. Dan pred samo slavnostno otvo-ritvijo festivala, pa vse do konca festivala, si je bilo moč ogledati tudi edinstveni muzej računalni-štva. Organizatorji so nad obiskom festivala zadovoljni, saj ocenjujejo, da ga je obiskalo nekaj manj kot 3.000 obiskovalcev. Kljub temu, da v prihodnjih letih nameravajo festi-val uveljaviti na državni in medna-rodni ravni, zatrjujejo, da FRiSK ostaja v Murski Soboti, kjer ima za svoj razvoj odlične pogoje. »Otrok policist za en dan« Na policjski postaji Murska Sobota je bilo poleti na obisku deset učenk in učencev mursko-soboških osnovnih šol, ki so bili povabljeni v sklopu preventiv-ne akcije »Otrok policist za en dan«. Naloge policije je predstavil ko-mandir postaje, po opravljenem sprejemu pa so učenci prejeli ma-jico in čepico z napisom »otrok policist«. V nadaljevanju so policisti se-znanili učence z načinom dela in nalogami, ki jih opravljajo. Po predstavitvi opreme in ogledu prostorov ter voznega parka so se odpravili v fitnes, kjer so se razgi-bali in pripravili za delo na terenu. Pred tem so tudi preizkusili nekaj opreme (alkotest, orožje, radar za merjenje hitrosti, kolesa ipd.). Spremljali so tudi delo policistov na terenu. 7 AKTUALNO Že drugi Pozdrav jeseni v Černelavcih Aleksandra Grah Člani Kulturno-turističnega društva Černelavci so letos od 12. do 14. septembra pripravili veliko tridnevno kulturno-zabavno prireditev Pozdrav jeseni - Černelavci 2008. Tridnevno dogajanje je bilo tematsko obarvano, in sicer je bil prvi dan namenjen ljudski glasbi, drugi dan ekološko pridelani hrani, medtem ko je bil zadnji dan namenjen ohranjanju tehnične kul-turne dediščine. Prireditev se je tudi letos dobro obnesla, organizatorji so z ude-ležbo zadovoljni, hkrati si pa želi-jo, da bi Pozdrav jeseni v bodoče postal tradicionalno jesensko do-gajanje v Cernelavcih. Dejstva, da je ljudska pesem prvotna do-brina človeštva, ki nas spremlja pri vseh pomembnih življenjskih dogodkih, se zavedajo tudi or- ganizatorji prireditve, ki so prvi prireditveni dan namenili ljudski pesmi in plesom. V vaško-gasil-skem domu so nastopili ljudski pevci, godci, plesalci iz Slovenije in Hrvaške. Ekodan Ekološko pridelana hrana je bila v bolj oddaljeni preteklosti vedno znova na jedilniku naših prednikov v vseh domačijah kot tudi v gostilnah. V nekem obdo-bju je ekološko pridelana hrana izgubila na pomenu, danes se pa z majhnimi, a vztrajnimi koraki vrača na jedilnike, tudi pri go-stinsko-turističnih ponudnikih. Ekološko pridelana hrana pred-stavlja konkurenčno prednost pomurske turistične ponudbe, ki jo je vredno še bolje promo-virati in izkoristiti in hkrati je pomembna naravna vrednota Pomurja. Na dan, ki so ga or-ganizatorji poimenovali Pozdrav naravi oz. Ekodan, so bile aktiv-nosti usmerjene na promocijo in degustacijo ekološko pridelane hrane, način priprave itd. Bilo je nekoč Zadnji dan prireditve je bil na-menjen obujanju tehnične de-diščine, predstavilo se je deset krajevnih skupnosti. Ta dan so aktivnosti potekale v smeri pred-stavitve in promocije kmečkih in drugih opravil iz preteklosti s pomočjo starodavnih orodij, strojev, prevoznih sredstev ter prikaza starodavnih običajev in navad. Poseben poudarek je bil predvsem na druženju ljudi iz različnih krajevnih skupnosti in društev. Skupine iz posameznih krajevnih skupnosti so tako na iz-viren način predstavljale značilen običaj kraja, od koder prihajajo. Vodja projekta Pozdrav jeseni je izpostavil pomen tridnevne pri-reditve: »Pomemben vidik prire-ditve je povezovanje društev in ljudi v lokalnem okolju kakor tudi širjenje dialoga med lokal-nim prebivalstvom, in to nam, verjamem, zelo uspeva. Ne glede na to, da nam je letos ponaga-jal dež, so člani društva in ostali vaščani z veliko mero požrtvo-valnosti uspeli celotno dogajanje preseliti pod šotor in tako smo tudi letos od vseh obiskovalcev prejeli veliko pohval, kar nam je vzpodbuda za nadaljnje delo. In tako bomo tudi naslednje leto v takšni ali drugačni obliki organi-zirali Pozdrav jeseni - Černelavci 2009.« 8 PZA : HITRO DO ZDRAVNIKA SPECIALISTA Pregledi brez napotnice po vsej Sloveniji Prva zdravstvena asistenca (PZA) je podjetje, ki mu gre za kvalitetno in predvsem hitro zdravstveno oskrbo. Široka mreža specialistov, ki sodelujejo v PZA, daje uporabnikom možnost, da so na vrsti v nekaj dneh, za pregled pa ne potrebujejo napotnice. Z izvajanjem preventivnih programov kažejo uporabnikom pot, kako pravočasno odkrivati morebitna obolenja oziroma ohraniti njihovo zdravje. Pristop novih uporabnikov v sistem PZA je brez starostnih oziroma drugih omejitev. Dopolnitev javnemu zdravstvu PZA za plačilo 24.85 EUR mesečno nudi svojim uporabnikom hiter dostop in obravnavo pri zdravniku specialistu, preventivne specialistične preglede in preiskave, 24-urno zdravniško pomoč na domu, 24-urno svetovanje zdravnika po telefonu in reševalne prevoze (tiste, ki jih zavarovalnice ne krijejo). PZA za družinski paket omogoča dodaten popust. Če med uporabnike vpišete tudi svoje otroke, je storitev za mlajše od 18 let brezplačna ( v omejenem obsegu). Za pristop v PZA ni starostnih oz. drugih omejitev. PZA predstavlja dopolnitev javnemu zdravstvenemu sistemu. Hitro do specialista brez napotnice.. Na vrsti ste že v nekaj dneh, lahko pa že isti dan, vsekakor pa je storitev za uporabnike brezplačna. PZA zagotavlja hiter dostop do večine specialističnih področij brez napotnice (dermatologije, gastroenterologije, ginekologije, ortopedije, kardiologije, nevrologije, okulistike, onkologije, psihiatrije, otorinolaringologije, bolezni dojk, bolezni ožilja, plastične in rekonstruktivne kirurgije, urologije ...) in do preventivnih programov (zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, odkrivanje osteoporoze..) Odkrivanje osteoporoze.. PZA je svojo ponudbo razširila tudi na področje dignosticiranja osteoporoze. Merjenje mineralne kostne gostote priporočamo zlasti ženskam po 65. letu starosti, pomenopavzalnim ženskam z rizičnimi dejavniki, moškim po 70. letu starosti...Za uporabnike je storitev diagnosticiranja osteoporoze brezplačna. Zgodaj odkriti rak.... PZA je v letošnjem letu izvedla že drugo aktivno preventivno akcijo zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki. K izvedbi preventivnih pregledov so bili povabljeni vsi uporabniki PZA, glede na ustaljene evropske smernice ter sorodniki oseb, ki so zboleli za rakom na debelem črevesu oz. danki (dedno obremenitev). Preventivna storitev se izvaja enkrat letno in je za uporabnike brezplačna. »Brez preventivnega programa PZA bi lahko do diagnoze bolezni debelega črevesa prišla prepozno. Z asistenco sem bila pri specialistu naročena v 10 dneh, vseskozi pa so me bodrili z nasmeškom in prijazno besedo. Kljub težki bolezni se zaradi pravočasnega odkritja uspešno zdravim.« pravi Marija, 69 let. Informacije za uporabnike PZA je uvedla brezplačno telefonsko številko 080 81 00 in ugodnosti za nove uporabnike. Na njihovih spletnih straneh www.pza.si so dodatne informacije in obrazec za pristop. V Murski Soboti lahko trenutno koristite storitve s področji kar-diologije, ortopedije, dermatologije gine-kologije, ORL ... Ostale storitve so na vol-jo na območju Ljubljane z okolico in na Obali, Mariboru, Celju, Velenju, Novem mestu, Novi gorici, Kranju.. Za več informacij pokličite 080 81 00 ali obiščete predstavnika PZA na Lendavski cesti 15A v Murski Soboti. PRVA ZDRAVSTVENA ASISTENCA Ker je življenje eno samo! AKTUALNO Župan med prvošolčki osnovnih šol v mestni občini Anton Štihec je 1. septembra prvošolčkom na vseh osnovnih šolah v Mestni občini Murska Sobota zaželel uspešen začetek šolanja in jim podaril slikanice Abeceda na polju in v gozdu. Župan je ob tej priložnosti malčkom za popotnico v življenje izrekel dobre želje in svetoval naj so zvedavi ter čim več sprašujejo svoje učitelje. Letos je prvič sedlo v šolske klopi 198 šolarjev, ki so jih na pot do šole pospremili starši, za njihovo varnost pa so v okolici šol poskrbeli prometni policisti. Obrazi Primoža Trubarja Gostujočo študijsko razstavo sku-pine JKMB (dr. Mirko Juteršek, dr. Lev Menaše, dr. Peter Krečič in Irena Brunec) ob 500 - letni-ci rojstva Primoža Trubarja in v oviru programa Dnevi evropske kulturne dediščine je na otvoritvi v razstavišču Pokrajinskega mu-zeja v Murski Soboti napoveda-la direktorica Metka Fujs, odprl pa župan mestne občine Anton Štihec. Kot smo izvedeli iz njegovega otvoritvenega nagovora je so-šolec akademske kiparke Irene Brunec- Tebi, avtorice razstave, ki jo je pripravila skupaj s svojimi profesorji. Dr. Mirko Juteršek je podrobno predstavil razstavlje-ne kipe, skulpture, olja, risbe in grafike, ki so zares vredne ogleda. Tokrat je vse kar je bilo obliko-vanega in zbranega v jubilejnem letu velikega reformatorja, zbra-no na enem mestu. Primoža Trubarja ki je ohranil slovensko besedo in je po smrti v rodni pokrajini bolj čaščen, kot je bil za časa življenja, so upo-dobili številni akademski slikarji in kiparji ter karikaturisti, med njimi tudi rojakinja. Irena Brunec-Tebi je na otvoritvi v svojem daljšem nagovoru tudi duhovito pripomnila, da bi ob petstoti obletnici Trubarjevega rojstva, tako kot v Mozartovem Salzburgu ponujajo njegove kro-glice, pivovarna Laško lahko pro-dajala po znamenitev Slovencu imenovano pivo. Razstava Obrazi Promoža Trubarja bo v razstavišču sobo-škega gradu na ogled do 28. tega meseca. Brigita Bavčar 10 AKTUALNO Biserni poroki Ne zgodi se ravno pogosto, da zakonca obhajata 60 let skupnega življenja; se pravi, da sta se poročila daljnega leta 1948. Temu jubileju pravimo biserna poroka. Poleti smo bili v Mestni občini Murska Sobota priča kar dvema takšnima sve-čanima dogodkoma. Zakonca Papič iz Bakovec Pred kratkim sta v družinskem krogu jubilej biserne poroke praznovala tudi zakonca Jože in Marija Papič iz Ulice ob Muri v Bakovcih. Jože, rojen leta 1928, je bil zapo-slen v tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti; Marija, z dekli-škim priimkom Tratnjek rojena leta 1930, pa je delala v tovarni Mura v Murski Soboti. V zako-nu se jima je rodilo šest otrok - Marija, Jože, Stanko, Olga, Janez in Marjana, imata pa tudi 12 vnukov in 14 pravnukov. Ob jubileju sta ponovno stopila pred matičarja v Murski Soboti, kjer sta prejela tudi biserno po-ročno listino Upravne enote Murska Sobota. Ob »sklenitvi« biserne poroke sta jima bila priči sin Stanko in hčerka Olga. Na jubilanta so se spomnili tudi v Krajevni skupnosti Bakovci in v Društvu upokojencev Bakovci, katerega člana sta, in jima ob tej priložnosti izročila priložnostna spominska darila. Jubilanta sta srečna in vesela, da sta dočakala tako visoko starost in 60 let skupnega življenja, ki jima ni bilo postlano z rožicami, saj sta za vsakdanji kruh mora-la trdno delati. V mladosti sta rada hodila na vaške veselice, saj ju ples zelo veseli. Na svo-jem domu v Bakovcih postorita manjša hišna opravila, Jože hodi na nogometne tekme in pešači. Spominjata se tudi manj prije-tnih dogodkov, ko še ni bil zgra-jen obrambni nasip reke Mure in je le-ta velikokrat prestopila bregove in poplavila domačije in pridelke. Zakonca Kuzmič iz Rakičana Zakonca Franc in Lojzka Kuzmič, ki na jesen življenja ži-vita v Rakičanu, sta se poročila 17. julija v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Natanko po 60 letih sta ta do-godek zaznamovala v cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti, pri če-mer jima je zahvalno mašo daro-val takrat še župnik stolne župnije Murska Sobota Martin Horvat. Franc, rojen 1926, je v času, ko sta z ženo živela v Ljubljani, spr-va delal kot inženir agronomije na kmetijskem ministrstvu v Ljubljani, takrat pa je sodeloval tudi v agrarnih reformah. Ko sta se zakonca preselila v Prekmurje, je bil Franc profesor na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, hkrati pa tudi pedagoški vodja v okviru šole delujočega dijaškega doma. Dve leti mlajša žena Lojzka je bila kuharica v rakičanski šoli oziroma dijaškem domu. V zakonu sta se jima rodila sin Vlado in hčerka Lidija, na jesen življenja sta ponosna na štiri vnu-ke in dva pravnuka. Ze vrsto let zasluženo uživata sadove svojega dela in se v pokoju spominjata mladostnih let, se posvečata drug drugemu, skrbita za dom in oko-lico. Njun recept za dolgoletno zakonsko srečo se skriva v kom-promisih in spoštovanju. Srečanje dijakov po 60 letih Geza Grabar V začetku novega šolskega leta so se na častitljivi obletnici — minilo je 60 let od dokončanja šolanja na takratni Nižji kmetij-ski šoli - na sedanji biotehniški šoli (prej Srednji kmetijski šoli) v Rakičanu sešli nekdanji dijaki. Na srečanju, ki je bilo iz niza nji-hovih obletnic že tretje v zadnjih letih, se je zbralo deset nekdanjih sošolcev, medse pa so povabili tudi svoje žene. Slavko Brglez s Ptuja, eden orga-nizatorjev srečanja, je povedal, da so spomini na prijetne izkušnje v šolskem letu 1947/48 kljub časovni odmaknjenosti med zbranimi še zelo živi, zlasti pa so veseli znanja s področja kmetij-stva — živinoreje, poljedelstva in veterine, ki ga pridobili v času šo-lanja. Sami fantje letnikov 1926 do 1933 so bili še posebej navdu- šeni nad praktičnim delom. Čeprav so nekdanji sošolci, ki jih je v razredu bilo 40, prihajali iz različnih koncev Slovenije -od Prekmurja do Primorske in celo avstrijske Koroške, se stiki med njimi niso nikoli pretrgali. Mnogi so šolanje nadaljevali, šte-vilni pa so uspešno razvijali svoje kmetije. Tako tudi ob 55. obletnici, ki so jo na šoli pripravili leta 2003, do naslovov ni bilo pretirano težko priti. Tedaj se jim je pridružil tudi razrednik Martin Masten. Na srečanju, kjer sta jih na šoli sprejeli profesorici Simona Potočnik in Marija Tratnjek, je bil najstarejši udeleženec 82-letni Franc Žibrat iz Ormoža. 11 AKTUALNO Potujoči muzej starodobnikov po štirih državah Geza Grabar Ljubitelji starodobne tehnike sc po zaslugi Motokluba Veterani Murska Sobota sredi poletja ime-li že tretjič letos priložnost, da sc lahko v našem mestu občudovali stare, a lepo obnovljene in ohra-njene jeklene konjičke, kolesa z motorji, motorje in motorje pri-količarje. Že omenjeni motoklub je namreč v začetku avgusta pri-pravil tradicionalni, VII. medna-rodni potujoči muzej starodob- nikov po štirih državah. Blizu 150 udeležencev iz Slovenije in tujine se je po formalni re-gistraciji in zanimivi izložbi s parkirišča Murska Transport popeljalo na kar 120 kilome-trov dolgo promocijsko vožnjo. Starodobnike je pot tudi tokrat vodila skozi Bad Radkersburg v Avstriji, Mursko Središče na Hrvaškem ter Magyarszombatfo na Madžarskem. Po štartu pri BTC-ju je bil cilj vožnje z za-ključkom in podelitvijo pokalov v gostišču ob Soboškem jezeru. Gotovo ni odveč, če vnovič po-novimo, da je mednarodni potu-joči muzej starodobnikov edin-stven v Sloveniji in Evropi, saj udeleženci v enem dnevu zaradi nenavadne geografske lege pre-vozijo kar štiri različne države. FordFiesta TILIA 12 JAVNE OBJAVE OBVESTILO OBČANOM MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Spoštovani! 1. V Mestni občini Murska Sobota je večina gospodinjstev vključenih v reden od-voz komunalnih odpadkov, ki ga na podlagi vsakoletnega programa vrši podjetje Saubermacher & Komunala d.o.o. Murska Sobota, kot izvajalec javne službe. Ugotavljamo, da nekatera gospodinjstva niso vključena v sistem rednega odvoza komunalnih odpadkov, ki je po Odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS št. 3/02 in 112/05) obvezno za lastnike in upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Mestne občine Murska Sobota in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, za počitniške hiše in druge stavbe v katerih se izvaja dejavnost, kjer nastajajo komunalni odpadki. Za stavbo se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. Lastniki ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora najkasneje 15 dni pred za-četkom uporabe objekta, prijaviti začetek uporabe objekta izvajalcu javne službe. Opustitev uporabe storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov, ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih in na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano. V skladu z citiranim odlokom se pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik kaznuje z globo 834,58 EUR, ostali povzročitelji pa z globo 250,37 EUR. Glede na navedeno pozivamo vse lastnike in upravljavce stavb, da najpozneje do 25.09.2008 na podjetju Saubermacher & Komunala d.o.o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota, prijavijo odvoz komunalnih odpadkov. Po tem datumu bodo zoper povzročitelje, ki ne bodo uporabljali storitve obveznega odvoza komunalnih odpadkov sproženi inšpekcijski postopki. 2. V sodelovanju s podjetjem Saubermacher & Komunala d.o.o. smo v Mestni občini Murska Sobota pred več kot desetimi leti pristopili k ločenemu zbiranju odpadkov. V ta namen se na območju celotne Mestne občine Murska Sobota nahajajo zbirni centri t.im. ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov. Večina občanov se zaveda pomena ločenega zbiranja odpadkov na okolje in na go-spodarske prihranke, ki pri tem nastajajo. Nekateri občani, kljub številnim pozivom, še vedno ne sortirajo odpadke in jih hote ali nehote odlagajo v zabojnike, kamor ne sodijo. Ekološki otoki so namenjeni ločenemu zbiranju papirja, plastike, kovin in stekla in se nahajajo v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih Mestne občine. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov se za občane Mestne občine Murska Sobota nahaja na sedežu podjetja Saubermacher & Komunala d.o.o., Kopališka ul. 2, 9000 Murska Sobota in je namenjen izključno zbiranju ločenih frakcij, kot so papir, steklo, plastika, kovine, električna in elektronska oprema, les in kosovni odpadki. V zbirni center je možno oddati odpadke vsak delavnik in sicer: -oktober-marec od 8,00 do 17,00 -april-september od 8,00 do 19,00 -sobota od 8,00 do 12,00 -nedelja in prazniki: zaprto Ekološki otoki in zbirni centri so namenjeni izključno občanom in v njih ni mogoče odlagati odpadkov iz opravljanja dejavnosti (pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, javnih podjetij, društev, zavodov in drugih), prav tako pa niso namenjeni odlaga-nju nevarnih odpadkov in posebnih odpadkov (azbestni odpadki, gume, gradbeni odpadki, itd.). V posameznih krajevnih skupnostih se v zadnjem času pojavljajo v večjem številu kršitve citiranega odloka v zvezi z nedovoljenim odlaganjem odpadkov v zabojnike, ki se nahajajo na pokopališčih. Ti zabojniki so namenjeni izključno za potrebe obi-skovalcev pokopališča. Mira Toplak komunalna inšpektorica Obvestilo občanom v zvezi z odvozom azbestnih plošč Mestna občina Murska Sobota je po neurju, ki je bilo 13. in 14. julija 2008 občanom omogočala brezplačen odvoz tiste azbestne kritine, ki jo je zaradi neurja odtrgalo od ostrešja oziroma poškodovalo na stanovanjskih objektih tako, dajo je bilo potrebno zaradi zatekanja zamenjati (podlaga za brezplačni odvoz je bil zapisnik o popisani škodi, ki ga je opravila občinska komisija za popis škode po neurju). Tudi po neurju s točo, ki je bilo 15. avgusta 2008 so občinske komisije za popis škode ocenile škodo na objektih. Lastnikom stanovanjskih hiš je prav tako omogočen brezplačni odvoz tistih azbestnih plošč, ki so bile odtrgane od ostrešja oziroma poškodovane tako, daje bila potrebna zamenjava le-teh zaradi zatekanja (podlaga je popisana škoda s strani občinske komisije za popis škode po neurju). Prijave in dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki: 02 52516 21 ali 02 525 16 77. Naj spomnimo, da je pri tem potrebno pravilno ravnanje z azbestnimi plo-ščami, ki jih je potrebno pred odvozom oviti v primerno folijo. Mestna uprava TURISTIČNO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota razpisuje javni natečaj ZBIRANJE PREDLOGOV ZA NAJLEPŠO ZUNANJO IN NOTRANJO UREDITEV GOSTINSKIH IN DRUGIH LOKALOV NA OBMOČJU MESTA MURSKA SOBOTA - Utemeljitev: Turistično društvo si je zadalo nalogo, da v poletnih in jesenskih mesecih izbere in nagradi najlepše urejene gostinske in ostale lokale, ki posebej izstopajo in so okras mesta Murska Sobota. - Namen: Z željo, da je teh urejenih lokalov čim več in da spodbudimo še druge, želimo, da so lokali v mestu privlačni in urejeni. - Udeleženci: Predloge sprejemamo od lastnikov gostinskih in ostalih lokalov, lahko pa jih podajo tudi druge osebe. - Predloge sprejemamo pisno in s točnim naslovom lastnika do 17. oktobra na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA, ŠTEFANA KOVAČA 40, 9000 MURSKA SOBOTA. Podelitev posebnih plaket in nagrad bo 10. novembra 2008. Dodatne informacije na telefonu 031 381 951. 13 JAVNE OBJAVE EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 16.-22. september 2008 EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA »V MESTU BREZ AVTOMOBILA« 22. september 2008 Mestna občina Murska Sobota se je letos že devetič pridružila vseevropski akciji »Evropski dan brez avtomobila« in tretjič »Evropskemu tednu mobilnosti«. Bivša evropska komisarka za okolje Margot Wallström je leta 2000 uvedla evropsko pobudo dan brez avtomobila. S tem je želela vzpodbuditi lokalne skupnosti, da pokažejo skrb za vprašanja, povezana z okoljem, ter za en dan predstavijo svoja mestna središča v drugačni luči, izvedejo ključne ukrepe za omejevanje motoriziranega prometa na določenih mestih ter s tem vzpodbudijo uporabo trajnostnih vrst prevoza. Cilj pobude je ozaveščanje meščanov o okoljskih učinkih izbire prevoznih sredstev. Vsako leto se vedno več lokalnih skupnosti odloči za sodelovanje pri tej pobudi. Leta 2007 je pri izvedbi Evropskega tedna mobilnosti sodelovalo 2020 lokalnih skupnosti, kar je 53 % več kot leta 2006. Vključenih je bilo več kot 220 milijonov ljudi iz 37 držav. Letošnji moto pobude »Zadihajmo s polnimi pljuči« prinaša opozorilo, da potrebujemo za svoje zdravje tudi čist zrak in ohranjeno okolje . Poudarja nujo po izboljšanju kakovosti zraka na lokalni ravni, kar je pomembna skrb Evropske unije in njenih držav članic. Obstajajo dokazi o neposrednem učinku onesnaževal zraka na smrtnost ter na bolezni dihal, srca in ožilja. Po posredovanih podatkih danes za astmo oboleva dvakrat toliko ljudi kot pred dvajsetimi leti. Še zlasti občutljivi za učinke škodljivih snovi so otroci. V mestnem okolju je cestni promet glavni povzročitelj onesnaženosti zraka. Cestni promet povzroči 72 % vseh izpustov C02 v prometu in mobilnost v mestih je vzrok za 40 % vseh izpustov C02 v cestnem prometu. Sodoben življenjski slog od ljudi zahteva večjo mobilnost, zaradi česar se povečuje odvisnost od avtomobilov. Zato je osrednje sporočilo Evropskega tedna mobilnosti in Evropskega dneva brez avto-mobila, da lahko vsakdo na svoj način prispeva k zmanjšanju vpliva prometa na kakovost zraka in podnebja, hkrati pa ima od tega koristi, saj preživi manj časa v prometnih zastojih, diha čistejši zrak in se giblje po varnejših cestah. Mestna občina Murska Sobota je s svojimi strateškimi usmeritvami na področju cestnega prometa na poti uresničevanja načel Evropskega tedna mobilnosti in Evropskega dneva brez avtomobila, kot so: uvedba programa trajnostne mobilnosti z ustrezno prostorsko politiko in namensko rabo prostora, izločitev tranzitnega prometa iz urbanega dela mesta in primestnih naselij z gradnjo obvoznega sistema, ureditev cestnega prometa z zmanjšanjem motornih vozil v najbolj urbanem delu mesta in ureditev parkirnih mest na obrobju mesta, uvedba jav-nega prometa v mestu s povezavo do primestnih naselij s subvencioniranjem vozovnic (podpora občine), uvedba plačljivega parkiranja v mestnem središču, ureditev kolesarske mreže po celotnem območju mestne občine in drugih alternativnih poti, ozaveščanje prebivalcev prek akcij, informiranja, zloženk o okolju prijaznejših prevoznih sredstvih. Nekaj ukrepov smo do danes že izvedli z izgradnjo nekaterih kolesarskih poti v mestu in do primestnih naselij, z izgradnjo počivališč za kolesarje, z ureditvijo površin za pešce, z uvedbo brezplačnega mestnega avtobusa in subvencioniranjem vozovnic javnega potniškega prometa do primestnih naselij, s postavitvijo nadstrešnic na avtobusnih po-stajališčih, z izločitvijo tranzitnega prometa iz mesta na izgrajeni del južne obvoznice in drugimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti v mestu in okolici. V letu 2007 je Mestna občina Murska Sobota tudi sprejela Občinski program varstva okolja. Občinski program varstva okolja je strateški dokument občine, ki je osnova za vse nadaljnje strateške, politične, razvojne, investicijske in prostorske dokumente občine. Pomembna strateška in operativna cilja tega dokumenta sta zmanjšanje onesnaževanja okolja in spreminjanje potovalnih navad prebivalcev mestne občine in širše regije ter zmanjšanje obremenjevanja okolja. V letošnjem letu nadaljujemo z izpolnjevanjem prioritetnih ciljev, zastavljenih v Občinskem programu varstva okolja. Tako s pomočjo Fakultete za gradbe-ništvo Maribor pripravljamo pomemben načrt trajnostne mobilnosti na območju Mestne občine Murska Sobota. Načrt trajnostne mobilnosti obsega analizo stanja in celovite ukrepe za zmanjšanje uporabe osebnih motornih vozil z zagotovitvijo drugih načinov mobilnosti, ki bodo omogočili še večjo mobilnost vseh prebivalcev. Zmanjševanje uporabe osebnih vozil je pomembno zaradi prispevka vozil k podnebnim spremembam, lokalni kakovosti zraka, zmanjševanju hrupa in povečanju kakovosti življenja v mestu. Vabimo vas, da se pridružite skupnim prizadevanjem za izboljšanje stanja okolja, boljšo prometno ureditev mesta in okolice, za varno in čisto Mestno občino Murska Sobota. V teh dneh vas še posebej vabimo, da se vključite v različne dejavnosti in akcije, ki bodo po-tekale ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti in Evropskem dnevu brez avtomobila. Udeležite se kolesarjenja, sajenja dreves, okrogle mize na temo »Zadihajmo s polnimi pljuči« ter vseh drugih aktivnostih, ki bodo potekale v mestnem središču ter ob dnevu brez avtomobila po programu, ki je razviden iz zloženke, ki smo jo izdali ob tej priložnosti. Vabljeni k sodelovanju. Spremenimo svoje potovalne navade in uporabimo načine prevoza, ki so bolj spoštljivi do okolja! Mestna uprava od 10. do 10.30 ure: vožnja rolerjev osnovnih šol in Roller kluba Murska Sobota Kraj dogajanja: mestno središče od 10.30 do 11. ure: predstava za otroke Kraj dogajanja: mestno središče ob 11. uri: spretnostna vožnja kolesarjev osnovnih šol Kraj dogajanja: poligon na Slovenski ulici od 12. do 13. ure: okrogla miza na temo Promet in okolje -Zadihajmo s polnimi pljuči Kraj dogajanja: velika sejna dvorana Mestne občine Murska Sobota V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota, s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murske Sobota, Pomurskim ekološkim centrom, osnovnimi šolami, vrtci in občani • na stojnici Pomurskega ekološkega centra bo predstavljena dejavnost s področja varovanja okolja • na stojnici Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota bo predstavljena kolesarska mreža Mestne občine Murska Sobota Dobro je vedeti: • v mestnem okolju je cestni promet glavni povzročitelj ones-naženosti zraka • mobilnost v mestih je vzrok za 40 % vseh izpustitev CO2 v cestnem prometu • obstajajo dokazi o neposrednem učinku onesnaževal zraka na smrtnost ter na bolezni dihal, srca in ožilja. • 36 mesecev je pričakovano krajše trajanje življenja za prebi-valce posebno onesnaženih območij. • 1400 € je letni strošek bencina za povprečen slovenski avto RAZMISLIMO, SPREMENIMO VSKADANJE NAVADE, NAREDIMO NEKAJ ZA NAŠE OKOLJE IN ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI. OŽJE SREDIŠČE MESTA MURSKA SOBOTA SLOVENSKA ULICA nove ureditve za kolesarje EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 16. - 22. SEPTEMBER 2008 EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA 22. SEPTEMBER 2008 14 JAVNE OBJAVE Spet smo tu! Pridi in se nam pridruži! 16. - 22. SEPTEMBER 2008 EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 22. SEPTEMBER 2008 EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA »ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI« je letošnji moto Evropskega tedna mobilnosti 2008. Mestna občina Murska Sobota se je letos že devetič pridružila tisočim evropskim mestom, ki sodelujejo v tej vseevropski akciji. Onesnaževanje okolja je eno glavnih skrbi Evrope, lokalnih skupnosti in državljanov. Naša neposredna odgovornost je, da obvladamo ta problem s spremembo naših vsakdanjih navad, ko uresničujemo majhne, toda učinkovite spremembe za naše okolje. IZKORISTITE PRILOŽNOST! PRIDITE PEŠ, S KOLESOM ALI Z MESTNIM AVTOBUSOM. Mestna občina MURSKA SOBOTA EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI TOREK. 16.9.2008: VARNOST - OZAVEŠČANJE OBČANOV od 9. do 13. ure: predstavitev policije in policijskega dela Kraj dogajanja: mestno središče ( Slovenska ulica) V sodelovanju s Policijsko upravo, mestno upravo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota. SREDA, 17.9.2008: TRAJNOSTNA MOBILNOST ob 12. uri: delavnica na temo trajnostne mobilnosti in predstavitev študije Kraj dogajanja: velika sejna dvorana Mestne občine Murska Sobota V sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo Maribor in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota ČETRTEK, 18.9.2008: JAVNI PREVOZ od 9. do 13. ure: predstavitev javnega prevoza in mestnega avtobusa »Sobočanec« Kraj dogajanja: mestno središče ( Slovenska ulica) Promocija javnega prevoza in mestnega avtobusa »Sobočanec« PETEK. 19.9.2008: ZDRAVJE SKOZI GENERACIJE -ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI ob 11. url: okrogla miza na temo Zdravje skozi generacije -zadihajmo s polnimi pljuči Kraj dogajanja: Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2b, Murska Sobota V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota in s strokovno javnostjo SOBOTA, 20.92008: ZELENE POTI ob 9. uri: sajenje dreves Kraj dogajanja: otroško igrišče v mestnem parku v Murski Soboti V sodelovanju z mestno upravo, mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi in JP Komunalo, občani NEDELJA, 21.9.2008: KOLESARJENJE ob 9. uri: promocija kolesarjenja Kraj dogajanja: Murska Sobota (ploščad pred NLB in Pošto) - Čemelavci (postanek ob novem počivališču za kolesarje) in nazaj. V sodelovanju z mestno upravo, mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, občani PONEDELJEK. 22.9.2008: V MESTO BREZ AVTO MOBILA od 5. do 19. ure: za promet z motornimi vozili bo zaprto mestno središče (Slovenska, Trg Zmage, del Štefana Kovača, Kardoševa, Trubarjev drevored, Zvezna, Kocljeva, Staneta Rozmana, Zelena, Cvetkova ulica, Ul. arh. Novaka). od 9. do 10.30 ure: vožnja s kolesi osnovnošolcev ter osta-lih kolesarjev Kraj dogajanja: mestno središče - Slomškova ulica - Gre-gorčičeva ulica - Panonska ulica - Industrijska ulica - Len-davska ulica - Noršinska ulica do nove Ekonomske šole od 9. do 18. ure: vožnja vseh zainteresiranih s kočijo Kraj dogajanja: Slovenska ul. - Trg Zmage - Kardoševa -Trubarjev drevored - Slovenska od 9. do 18. ure: vožnja malčkov z otroškim vlakcem Kraj dogajanja: mestno središče od 9. do 18. ure: vožnja osnovnošolcev z avtomobilčki po mini mestni prometni ureditvi Kraj dogajanja: ploščad pred NLB in Pošto KOMUNALNO-STANOVANJSKO PODJETJE LJUTOMER d.o.o. v centru Maximus 15 AKTUALNO brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/ murskasobota/. Primeri: Luknja sredi ceste na Kocljevi Vprašanje občana: Že dalj časa je sredi ceste pred Hypo banko na Kocljevi večja luknja. Zanima me, kdaj se misli sanirati. Odgovor občinske uprave Prekop Kocljeve ulice je bil izve-den zaradi položitve sekundarne kabelske kanalizacije (Gratel). Mestna uprava je za sanacijo pre-kopa zadolžila investitorja SKK - družbo Gratel, ki je zagotovila, da bo prekop sanirala v petek, 13. 09. 2008. Občinska uprava Optična napeljava v Veščici in kupšincih? Spoštovani! Glede na to, da se izgradnja op-tike vrši po celi mestni občini, nas zanima, kdaj ali če sploh je predvidena izgradnja optike na območju Veščice in Kupšincev? Upamo, da ne bomo izvzeti od tega projekta. S spoštovanjem! Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, izgradnja optike bo potekala tudi na območju Veščice in Kupšincev. Pozanimali smo se pri izvajalcu del podjetju T-2, kjer zaenkrat ne morejo dati točnega terminskega načrta. Ko bomo do-bili točen odgovor oz. okvirni ter-minski načrt, vas bomo naknadno obvestili. Zaenkrat drugih infor-macij nismo mogli pridobiti. Dodaten odgovor nam je po-sredoval g. Edi Tuš iz podjetja GRATEL: »Optično omrežje v Veščici in Kupšincih se bo predvidoma iz-vajalo v letu 2010. V kolikor bi se pred tem obdobjem izvajala kakšna druga komunalna dela na tem področju, bi se seveda vključili. Občinska uprava Igrala v Vrtcu Gozdiček Pozdravljeni! Imam vprašanje glede vrtca Gozdiček. Starši opažamo, da so igrala v kritičnem stanju. Trenutno je mali tobogan v obnovi (zakaj zdaj?), v obnovi je tudi klop v bližini, ki trenutno predstavlja nevarnost za otroke. Plezalna stena ob stari zgradbi je nevarna in neuporabna, manjkajo mreže na istem igralu. Ne vemo, čemu služi celotno igralo, saj ne služi svojemu namenu in ga ne mo-remo uvrstiti med igrala. Prav tako manjka prečna deska, zato je vzpenjanje nevarno. Pod gu- gali ni nobene zaščite, ob nalivih pod igrali dolgo stoji voda. Edina uporabna igrala so pe-skovniki in gume, zakopane v zemljo, ter večji tobogan, klop za hojo. Si naši otroci ne zaslužijo več?! Prav tako od prve nevihte še ni popravljena ograja. Prosimo, da napišete, katere so bile investi-cije (razen tekočega vzdrževanja parketa, pleskanja, obnove kuhi-nje), kdaj se je nazadnje kupilo zunanje igralo. Ali kritina vsebuje azbest? Hvala za odgovor. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, na vaša vprašanja je odgovoril v. d. direktorja Dane Katalinič, njegov odgovor vam posredujemo v celoti: »Večji del igralnih elementov je v obnovi zdaj, ker ni bilo moč dobiti izvajalcev del. Prav tako bodo ograja in nova vhodna vrata sanirana naslednji teden. Izvajalec teh del zamuja zaradi obilice dela zaradi raznih sanacij po neurju. Eno novo igralo bo postavljeno še ta mesec. Kritina na stari zgradbi je ope-ka, na paviljonu in Marlesu pa je pločevinasta kritina (zamenjano v letih 1998 in 1999).« Promet Pozdravljeni. Zanima nas, kdo kontrolira promet in parkiranje v Šolskem naselju, ker je ulica zjutraj polna vozil z glasno glas-bo. Nekateri drvijo z veliko hi-trostjo, drugi se pa spet obračajo na cesti. Postavljeni so prometni znaki za prepoved ustavljanja in parkiranja, vendar jih nihče ne spoštuje. Hvala za odgovor. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni! Odgovor na vaše vprašanje je pripravila komu-nalna inšpektorica mestne občine Mira Toplak: Nepravilno parkiranje vozil nad-zira redarska služba Mestne ob-čine Murska Sobota v skladu z Zakonom o varnosti cestnega pro-meta ZVCP-1-UPB5 (Ur. I. RS št.56/08) in Odlokom o ureditvi cestnega prometa v Mestni obči-ni Murska Sobota (Ur. I. RS št. 45/03 in 18/06). Redarska služba stalno izvaja nadzor nepravilno parkiranih vozil tudi na obmo-čju okolice Srednješolskega centra (Aškerčeva ulica in Šolsko naselje) v M. Soboti. Nadzor smo s pričet-kom šolskega leta še poostrili. Občinska uprava Več na: www.obcan.si/murskasobota/ 16 AKTUALNO Filatelistična razstava Gorička Mariška Geza Grabar Malokdo ve, da je prvi vlak v Mursko Soboto pripeljal 22. ok-tobra 1924. Gotovo pa se jih kar nekaj spominja vlaka, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja vozil med Mursko Soboto in Hodošem in katerega pogonsko parno loko-motivo so imenovali Gorička Mariška. Filatelistično društvo Murska Sobota se ji je skušalo na 41. obletnico, odkar več ne vozi, oddolžiti z zanimivo razstavo, ki je bila na ogled v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Avtor razstave je bil član društva Damjan Toth. Pri obli-kovanju, zbiranju gradiva in po-stavitvi razstave so mu pomagali: Darko Szabo Pahič, Lado Klar in drugi člani društva. Toth je tudi avtor priložnostnega poštnega žiga, pisemske ovojnice in poštne znamke, ki so jo ob tej priložno-sti izdali. Na razstavi je bilo mogoče videti tudi materiale (skice, članke) o drugih železnicah — tudi o 150. obletnici železnice v Sloveniji ter različne poštne znamke. HYUNDAI DIANA TRGOVINA TIMA 17 ŠPORT Mura 05 tudi v novi sezoni zaenkrat pod pričakovanji Karlo Vrataric Pred dobrim mesecem dni se je pri-čela nova sezona v drugi slovenski nogometni ligi, v kateri murskosobo-ška Mura 05 že tretje leto naskakuje povratek v prvo ligo. Zaenkrat jim ne kaže najbolje, saj imajo po petih krogih le pet točk in se nahajajo na sedmem mestu. Po rošadah v upravnem odboru in menjavi trenerja za zdaj še nič ne kaže na boljše predstave nogo-metašev in vrnitev gledalcev na tribune Fazanerije. Po uvodnem visokem porazu na gostovanju pri Aluminiju z 0:4, ki suvereno še naprej premaguje vse naspro-tnike, je Mura 05 na domačem terenu premagala Bonifiko z 2:1. Sledil je pokalni obračun z nižje-ligašem iz Slovenj Gradca, ki so ga odpravili kar z 11:0, v prven-stvu pa sta bili na sporedu dve gostovanji. Z obeh so se črno-beli vrnili s točko — v Zagorju je bil rezultat 2:2, v Ivančni Gorici pa 3:3. V začetku meseca septembra je znova sledila pokalna tekma in zmaga s 3:1 nad Šentjurjem je vlivala določeno mero optimiz-ma. Vse pa se je na glavo posta-vilo le štiri dni kasneje, ko sta se moštvi pomerili v prvenstvu. Novinec v ligi je bil tokrat bolj-ši in slavil z 0:2. »Ne bomo več dopuščali iger, kot je bila zadnja proti Šentjurju. Prvič v zgodo-vini nove Mure bomo posegli po kaznih in finančni ukrepih za celoten kolektiv. Prav tako ni izključeno, da bi se od določenih igralcev poslovili med sezono in pripeljali druge,« je ostro zatrdil direktor kluba Goran Gutalj. Z začetkom sezone razumljivo ni zadovoljen niti stari-novi tre-ner Slobodan Djurič: »Splošno gledano nisem zadovoljen, ker sem upoštevajoč prikazano v pripravljalnem obdobju priča-koval boljšo igro in več točk. Opredelitev za domači kader, ki ji sledimo že tri, zdaj praktično že četrto leto, ne kaže prave smeri, ker kader v smislu tekmovalnosti ne izkazuje svoje kakovosti, ki jo nedvomno ima. In prvenstvo ni nič drugega kot tekmovanje.« Zanimivo je, da Mura 05 po-navadi izgublja proti slabšim moštvom; tako ji je lani težave predstavljala novomeška Krka, letos pa Šentjur. In kako naprej? »Povleči se mo-rajo korenite poteze, moramo se okrepiti, da bo lahko slika povsem drugačna,« je prepričan Djurič. Tudi Gutalj je mnenja, da na mlade, domače igralce več ne morejo čakati, da bodo začeli dajati, kar se od njih pričakuje, saj se petletni načrt vrnitve v prvo ligo počasi ruši, saj teče že njegovo četrto leto. »Igralci so dobro in redno plačani, imajo pogoje kot v prvi ligi, ampak na igrišču ne pokažejo, kar se od njih pričakuje. V klubu bomo v prihodnosti ukrepali v tej smeri, da v klub ND Mura 05 pripelje-mo igralce, ki so sposobni klub pripeljati nazaj v prvo ligo in ga postaviti tja, kjer mu je mesto,« pravi Gutalj. Kako se bo zgod-ba razpletala naprej, bo pokazal čas. Izžrebani so bili pari osmine fi-nala pokalnega tekmovanja, ki je Muri 05 namenil prvoligaša Maribor. Tako bodo ljubitelji no-gometa v Pomurju 17. septembra vsaj na kratko imeli znova pri-ložnost na uradni tekmi začutiti okus prve lige. »Veselimo se te tekme, to je stari derbi. Upam, da si ga bo prišlo ogledat veliko ljudi. Močna tekma je dobrodo-šla, skušali jo bomo zmagati in vsaj v pokalu priti dalje,« pravi Gutalj. 18 Karlo Vratarič ŠPORT Mladi zvezdniki trenirali v Murski Soboti Potem ko je lansko leto del pri-prav v Prekmurju opravil ta-krat angleški drugoligaš West Bromwich Albion, je letos v -azaneriji treniralo še bolj slavno ime - londonski Chelsea, vendar s svojim drugim moštvom. V začetku avgusta so je štiri dni na pripravah v Prekmurju mudilo drugo moštvo slovitega london- skega kluba Chelsea. Bivali so v Moravskih Toplicah, tri treninge pa so opravili na Mestnem štadi-onu Fazanerija v Murski Soboti. Dva od treh sta bila odprta za javnost in sta na tribune zvabila kar lepo število obiskovalcev, več kot dvesto. Tekom priprav so Angleži od-igrali tudi prijateljsko tekmo v Mariboru proti tamkajšnjemu prvoligašu in izgubili s 3:2. Njihov trener Brendan Rodgers kljub porazu ni bil nezadovoljen, tudi celotne priprave in gosto- ljubnost v Prekmurju sta mu ostala v lepem spominu. Mož, ki je najbolj zaslužen za prihod slovitega angleškega kluba v naše kraje, je Zoran Krneta, srbski menedžer in solastnik podjetja Star Managment Signing, ki tudi za prihodnje leto napoveduje gostovanje kakšnega angleškega kluba. Dišič znova meri na sam vrh Karlo Vratarič Dijak četrtega letnika mursko-soboške gimnazije Mitja Dišič se kljub svoji mladosti lahko pohvali z vrhunskimi rezultati, le aktualni evropski prvak in svetovni podprvak v kikboksu, ki ga 22. septembra čaka zadnje svetovno prvenstvo v mladinski kategoriji. Miitjo Dišiča so borilne veščine zanimale že od malih nog, že v vrtcu je treniral karate. Po krat-kem premoru je pred osmimi leti pod vodstvom Alojza Ruhitlja pričel vaditi tekvando, kjer je po-stal tudi mladinski državni prvak. Pred štirimi leti se je zaradi večjih ambicij odločil za kikboks, kjer je že na prvem državnem prven-stvu dosegel prvo mesto ter se s tem uspehom prebil v slovensko reprezentanco. »Leta 2006 sem Slovenijo zastopal na svetovnem mladinskem prvenstvu, kjer sem proti ruskemu tekmovalcu izgu-bil v finalu in tako postal svetovni podprvak, lani pa sem na evrop-skem mladinskem prvenstvu na Portugalskem postal evropski prvak,« pravi Dišič, ki uspehe pripisuje trdemu delu pod vod-stvom Milana Korotaja. V sredini avgusta so se pričele šesttedenske priprave na novo veliko tekmovanje — svetovno prvenstvo v Neaplju, ki bo 22. septembra. »Ker kot mladinec tekmujem zadnje leto, so ambi-cije zagotovo velike. Hkrati sem postal tudi član in tekmujem v full-kontaktu; in v tej smeri že- lim razvijati svojo pot v borilnih veščinah, zanima pa me tudi boks,« pravi mladi športnik. v Mladinska ekipa SNK Bakovci, prvaki PMLMS 2007/2008. Stojijo: Branko Vurcer (tehnični vodja), Beno Bagari (trener), Mitja Buzeti, Grega Vurcer, Luka Nemec, Davor Kocjan, Mitja Bagari, Stefan Zavec, Mihael Karas, Franjo Rebernak (predsednik). Cepijo: Alen Zido, Rok Marič, Nino Katona, Mitja Poredoš, Jernej Balažič, Matej Tkalec, Aleš Zido, Sašo Radulovič, Leon Tratnjek. 19 ŠPORT Pionirke L -16 AK Panvita druge na atletskem pokalu Slovenije Geza Grabar Trditve, da ima Atletski klub Panvita iz Murske Sobote enega najperspektivnejših mladih po-tencialov, niso iz trte izvite, pač pa se potrjujejo na številnih tek-movanjih doma in v tujini. Na atletskem pokalu Slovenije za pionirje in pionirke U-16, kjer se je za najvišje uvrstitve potegovalo čez 200 atletov in atletinj iz 26 klubov med pionirkami in iz 19 klubov med pionirji. Kot že nekaj let zapored so vidno vlogo na tekmovanju odigra-li tudi mladi pomurski atletski upi, člani AK Panvita. Tako je osemčlanska ekipa pionirk z bero odličnih nastopov ekipno osvoji-la drugo mesto; pionirska ekipa, ki je nastopila v okrnjeni sesta- vi, pa je bila na koncu enajsta. Ob tem so štirje pomurski atleti stopili tudi na zmagovalni oder: v teku na 1.000 metrov z rezulta-tom 2:43,13 na najvišjo stopnič-ko Aleš Zver, na drugo stopničko na enaki razdalji z rezultatom 3:09,47 Urška Martinec, tretja sta bila v teku na 100 metrov Darko Rudolf (12,28) in Ines Horvat (12,92). Četrta mesta so osvojili Urška Jelenovec (100 m), Patricija Vogrinčič v metu kopja ter žen-ska štafeta 4 x 100 m (Sonja Neger, Mateja Bukvič, Anja Heric in Urška Jelenovec), peto Ines Horvat (skok v daljino) in šesto Darko Rudolf (300 m). V istem kraju je bil tudi atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke U-14 in U-12, kjer je imela AK Panvita 17 svojih čla-nov. Pionirke U-14 in pionirji U-12 so ekipno osvojili tretje mesto. Od uvrstitev na zmago- valne stopničke velja med pio-nirkami U-14 izpostaviti drugo mesto Katje Vrdjuke (1000 m), tretje mesto Anje Benko (200 m), med pionirji U-14 tretje mesto Dominika Ficka (1.000 m) ter med pionirji U-12 prvo mesto štafete 4 x 200 m (Luka Žerjav, Kristjan Lukač, Marko Horvat in Nino Celec). Na atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke v Mariboru, kjer je skupaj na-stopilo kar 300 tekmovalcev iz 24 klubov, pa je bila Ines Horvat najhitrejša v teku na 100 m, v skoku v daljino je bila šesta, Aleš Zver je bil v teku na 800 m dru-gi, Urška Martinec pa na enaki razdalji tretja. Gregor Vinčec je bil v skoku v daljino šesti, v teku na 100 m pa je zasedel sedmo mesto, Sara Rojnik pa je v teku na 400 m pristala na desetem mestu. 20 PEKARNA FEKONJA GASILCI Neurje s točo ponovno pustošilo ČRNI 15. AVGUST Geza Grabar Letošnje poletje je bilo, kar za-deva ekstremne vremenskih po-jave — neurja in točo, eno najbolj katastrofalnih doslej. Skupaj 12 neurij z močnim vetrom in točo je prizadelo večji del države, sku-pna škoda na kmetijskih posev-kih, trajnih nasadih, komunalni in tehnični infrastrukturi ter stanovanjskih in drugih objek-tih presega nekaj sto milijonov evrov. Nekateri govorijo celo o skupni škodi v višini pol milijar-de evrov in več. Več kot 10 mili-jonov evrov je bilo škode tudi v mestni občini. Žal je neurje kar dvakrat katastro-falno pustošilo tudi na območju naše občine. O razsežnostih po posledicah črne nedelje, 13. ju-lija, ki je zlasti močno prizadelo severovzhodni in severni del ob-čine, smo poročali v prejšnji šte-vilki Soboških novin, tokrat pa se bomo omejili na dogodke, ki so se zgodili ob neurju v petek, 15. avgusta, in so prizadeli vzhodni del območja mestne občine. Tako kot ob intervencijah ob prvem neurju so bili tudi ob drugem pustošenju po naši ob-čini v celoti angažirani gasilci in pripadniki Civilne zaščite ter drugih sil zaščite in reševanja, delavci Komunale, Telekoma in Elektra. Naključje je hotelo, da je tudi ob neurju sredi avgusta zaradi udara strele ponovno zagorelo v kraju Polana, kjer je pri gašenju gospo-darskega poslopja družine Cipot sodelovalo 58 gasilcev operativ- cev iz gasilskih društev Polana, Černelavci, Markišavci, Rakičan, Murska Sobota, Nemčavci ter Predanovci iz GZ Puconci. Pri tem gašenju so gasilci skupaj opravili 201 operativno uro. Naslednji dan, v soboto, 16. av-gusta, pa so gasilci iz prostovolj-nih gasilskih društev Bakovci, Kupšinci, Rakičan, Murska Sobota in Černelavci nudili po-moč občanom oziroma sodelova-li pri pokrivanju in prekrivanju streh ter čiščenju okolice. Skupaj je 32 operativcev za to porabi-lo 111 operativnih ur. Skupaj je torej 90 operativcev opravilo 312 operativnih ur, njihova vre-dnost po ceniku Gasilske zveze Slovenije pa je ocenjena na 6.322 evrov. OD IDEJE DO REŠITVE Podjetje NIROS se ukvarja z izdelavo visokozahtevnih kvalitetnih izdelkov iz nerjavečih materialov (INOKS, MEDENINA) v različnih kombinacijah s steklom, lesom in kamnom. Naši izdelki krasijo razkošne ladje na Švedskem in Finskem, različne vrste objektov: hotele, banke, zavarovalnice, trgovske in druge poslovne centre ter mnoga zasebna bivališča. NIROS-NIROS-NIROS-NIROS POJEM KVALITETE IN ESTETIKE 21 GASILCI Prvi korak - gasilsko vozilo Geza Grabar V okviru praznovanja šestega pra-znika Krajevne skupnosti Pušča je bil eden vrhuncev pestrega dogajanja tudi svečani prevzem podarjenega orodnega gasilskega vozila GV-1 TAM, ki ga je kra-ju oziroma gasilskemu društvu podarilo PGD Sebeborci. Ideja o formiranju prvega romskega prostovoljnega gasilskega društva v Evropi - to je bilo pri Upravni enoti Murska Sobota uradno ustanovljeno že leta 2004, tako postaja vse realnejša. Ob tej priložnosti je Slavko Škerlak, predsednik PGD Sebeborci in nedavni član pred-sedstva Gasilske zveze Slovenije za območje pomurske regije, po-vedal, da je sklep o prostovoljni predaji gasilskega orodnega vozila PGD Pušča predsedstvo društva, ki ga vodi, sprejelo na predlog svojih članov. S tem dejanjem so želeli gasilci iz Sebeborcev prispevati levji delež pri na-daljnjem razvoju in delu PGD Pušča. K tej odločitvi je veliko prispevalo tudi dolgoletno dobro sodelovanje med GZ Moravske Toplice, ki ji je sedem let pred-sedoval tudi Slavko Skerlak, ter GZ MO Murska Sobota in ga-silskimi društvi, ki delujejo pod njunima okriljema. Pri uresni-čevanju ideje so poleg GZ MO sodelovali tudi Romska zveza Slovenije in njen predsednik Jožek Horvat - Muc, Krajevna skupnost Pušča in predsednik skupnosti Ignac Horvat, glas-bena skupina Halgato band ter predsednik PGD Pušča Dejvid Horvat. Na simbolični predaji so vsi govorniki, med njimi tudi po-veljnik zveze Franc Olaj, izrazili željo, da bi bilo gasilsko orodno vozilo tisti del mozaika v razvo-ju romskega gasilskega društva, ki bo pripomogel k še večji po-žarni varnosti v samem naselju Pušča in pri nadaljnjem uspešne-mu del PGD Pušča. Tačas PGD Pušča še ni član GZ MO Murska Sobota, uradno pa nima nobene-ga operativnega člana. Po statutu jih bodo v zvezo sprejeli na skup-ščini na njihovo zahtevo. Vsekakor ustanovitelje čaka pe-stro obdobje. Jeseni naj bi okrog 15 krajanov, pretežno mladi, začelo s tečajem gasilca, sledila pa bo kategorizacija društva po merilih GZS. Na podlagi ocene požarne ogroženosti in na kon-to obstoječega stanja bo treba prilagoditi vodne vire, naba-viti opremo in pripomočke za gašenje ter druge stvari. Vse to je stvar dogovora, vendar se bo treba držati normativov enotnih meril GZS. Kot je razmišljal poveljnik GZ MO Franc Olaj, bodo za zače-tek opremo za vozilo dopolni-li solidarno iz ostalih društev zveze, kmalu pa naj bi bil v tej smeri sklican skupni sestanek ožjih članov upravnega odbora in poveljstva zveze z društvom, krajevno skupnostjo in romskim svetnikom Darkom Rudašem. 22 Vzajemna GASILCI Gasilski tabor mladih v Nemčavcih 2008 Geza Grabar GZ MO Murska Sobota oziroma v okvi-ru le-te delujoča komisija za mladino je v duhu večletne tradicije tudi letos pripravila dvodnevni tabor za gasilsko mladino. Udeležilo se ga je 35 mla-dih različnih starosti - od pionirjev do mladincev, kar zopet dokazuje, da je zanimanje mladih za gasilstvo veliko, zato imajo te humanitarne organizacije v domala vseh sredinah zagotovljeno svetlo prihodnost. Kot je povedal Branko Merklin ml., predsednik komisije za mladino in vodja tabora, je bilo dogajanje pri vaško-gasilskem domu v Nemčavcih oziroma v tamkajšnjem športno-rekreacij-skem centru pestro in raznoliko. Začeli so s predavanji za zlato in bronasto gasilsko značko za mla-de in jih sklenili s pisnim prever-janjem. Osvojene značke bodo mladi dobili na rednih občnih zborih društev, katerih člani so. Na orientacijskem pohodu, ki so ga prav tako pripravili v okviru tabora, so mladi morali prema-govati pet kontrolnih točk. Drugi dan tabora so imeli v go-steh pripadnike različnih orga-nov in društev, ki v prvi vrsti skr-bijo za varnost in življenja ljudi. Člani pripadnikov Civilne zaščite — prve medicinske pomoči so jim predstavili svoje poslanstvo in de-lovanje na terenu, na praktičnem primeru pa so pokazali, kako se oživlja in rešuje življenje oseb, ki so utrpele poškodbe. Poučno je bilo tudi pri praktičnih prikazih delovanja policistov s službeni-mi psi in opremo, enako članov kinološkega društva ljubiteljev nemških ovčarjev, ki so na poli-gon prav tako prišli s svojimi šti-rinožnimi prijatelji. Veliko je bilo na voljo časa za usposabljanja z nekaterimi gasilskimi veščinami, tudi za seznanitev s pravilnim rokovanjem pri uporabi ročnih gasilnih aparatov. Ob seznanitvi s praktično vso gasilsko opremo za gašenje in reševanje so murskoso-boški gasilci na ta tabor pripeljali svojo avtolestev, prikazali njene sposobnosti ter mlade z njo po-peljali v višino. Zaradi bližajoče se nevihte prvi dan letos na taboru ni bilo dru-žabnih iger. So si pa mladi v mul-timedijskem centru v Maximusu ogledali risani film, nad katerim so bili zlasti navdušeni najmlajši udeleženci tabora. »Tabor je po mojem mnenju do-bro uspel, vendar upam, da se bo drugo leto koncept samega izvajanja le-tega spremenil in da bo tabor res postal tabor, se pravi taborjenje v drugem kraju ob tabornem ognju,« je sklenil predsednik komisije Branko Merklin ml. 23 GASILCI Gasilski tabor veteranov in članic Geza Grabar Spoznanja zavedanja korenin, ki po-tem pomenijo tudi dobre mejnike na poti za uspešno delo v prihodnje, se zavedajo tudi v Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota, Zato prirejajo tudi letne tabore za gasilce veterane, uspešno pa se vanje vključujejo tudi članice. Nedavno srečanje, ki so ga vzor-no pripravili prizadevni gasilci iz Veščice, je bilo četrto po vr-sti. Rdeča nit letošnjega shoda, ki so se ga udeležili veterani iz prav vseh desetih društev zveze - med njimi sta bila tudi nekda-nja predsednik in poveljnik zveze Jože Pintarič in Stefan Vereš — ob njih pa tudi članice iz vseh štirih društev, kjer aktivno delu-jejo ženske operativne desetine (iz Černelavcev, Markišavcev, Polane in Veščice), je bilo dru-ženje. Tako ob izvajanju nekate-rih detajlov gasilskih večin kakor tudi ob neformalnem delu. Tudi to obliko srečanj gasilcev -zaradi številnih intervencij ob kar dveh katastrofalnih neurjih (13. julija in 15. avgusta) na območju mestne občine je bilo v minulih dveh mesecih zanje kaj malo pri-ložnosti — je toplo pozdravil žu- pan mestne občine Anton Štihec. Ob tej priložnosti se je gasilcem zahvalil za ves vložen trud ob že omenjenih nesrečah, veteranom in članicam pa zaželel uspešne-ga dela tudi v prihodnje. Kot je dejal, so enako kot intervencije pomembne še druge podpore. Veterani z bogatimi izkušnjami iz dela v preteklosti ter članice z materinskim čutom in kot partnerke gasilcev lahko k temu veliko prispevajo. Več kot 150 udeležencev tabo-ra sta z izpostavitvijo izjemnega sodelovanja z lokalno skupnostjo na eni in samo zvezo na drugi strani pozdravila predsednik GZ MO Stefan Barbarič in v ime-nu društva gostitelja predsednik Stefan Fujs. Zbrane so nagovorili tudi predsednik domače krajevne skupnosti, sicer tudi podžupan Dezider Sooš, Stefan Gorčan, odgovoren za veterane v okvi-ru domačega društva, Stefan Merklin, ki mu je ta naloga za-upana na nivoju gasilske zveze, in Ingrid Lončar, predsednica komisije za članice. Gasilske športne discipline, kate-rih rezultat je bil tokrat v ozadju, so bile zelo raznolike. Oboji so tekmovali v metu vrvi na cilj, metu cevi C, sklapljanju cevi, se-stavljanju slike in žaganju drv; ob tem pa članice tudi v kotaljenju traktorske gume. Organizatorji so se spomnili najstarejših udele-žencev srečanja. To sta bila Viktor Karas iz PGD Krog in Emerik Hanc iz GD Murska Sobota, oba rojena leta 1929. 24 GASILCI Meddržavno srečanje prijateljskih gasilskih društev v Prekmurju Antun Novak PGD Černelavci je bilo 30. avgusta organizator petega tra-dicionalnega meddržavnega srečanja prijateljskih društev iz Slovenije (PGD Černelavci in PGD Slivnica pri Celju), Hrvaške (PGD (DVD) Bednja) in Madžarske (PGD Monošter) pod naslovom »Potepanje po Goričkem«. Srečanje se je začelo v gasilskem domu v Černelavcih ob 8. uri z nagovorom predse-dnika društva Marjana Horvata in pozdravom predsednika KS Černelavci Petra Vihra. Po ju-tranjem toplem zajtrku so se udeleženci srečanja z avtobusom odpeljali na ogled Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, zatem pa odšli na »potepanje«, in si-cer po občinah zahodnega dela Prekmurja oz. Goričkega. Med prvimi je bila gozdna učna pot z imenom Fuks graba v Korovski gori. Nadaljevali so z vožnjo skozi nekaj obmejnih naselij (Cankova, Korovci, G. Črnci, Gerlinci, Fikšinci, Kramarovci) vse do Občine Rogašovci oziro-ma Sotinskega brega, ki se ime-nuje »Prekmurski Triglav«. Vmes so obiskali in si ogledali turistič-no-izletniške kmetije (Kozelin v Gerlincih in Nemec v Nuskovi), vinotoč Marič in sadjarstvo Ficko v Rogašovcih. Prvi del srečanja se je končal z ogledom Grada na Goričkem, čigar poslopje spa-da med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem, ki ga je kralj Bela 111. priključil k madžarski državi in ga leta 1183 podaril cistercijanskemu samo-stanu v Monoštru. Po vrnitvi v gasilski dom so udeležence srečanja okrog 19. ure dočakali ljudski godci KTD Černelavci in ostali člani pro- stovoljnih gasilskih društev, ki so pripravili večerjo in vzdušje za nadaljnje družabno srečanje, ki je trajalo dolgo v noč. Kako je nastalo meddržavno srečanje prijateljskih gasilskih društev? V knjigah zgodovine teh pro-stovoljnih gasilskih društev naj-demo zanimiv podatek o tem, kako je meddržavno srečanje prijateljskih društev sploh na-stalo. PGD Slivnica pri Celju in PGD (DVD) Bednja imata prijateljske stike že od začetka 80-ih let prejšnjega stoletja, se pravi skoraj 30 let; utemeljila sta jih Martin Cmok st. in Drago Medved. Leta 1993 je poveljnik PGD Černelavci gas. ing. Anton Rančigaj imel tabor s pionirji na Slivniškem jezeru, kjer je srečal in spoznal poveljnika PGD Slivnica pri Celju Martina Cmoka ml. Beseda je dala besedo in gasilska vljudnost je spoprijateljila gasil-ce Prekmurja in Kozjanskega, ki se je prenesla na tudi na Hrvaško. Deset let pozneje, I. 2003, je PGD Černelavci izva-jalo program Phare in je rabilo zunanjega partnerja. To je bilo PGD Monošter iz Porabja na Madžarskem, ki je takoj naveza-lo prijateljske stike z obstoječimi prijateljskimi društvi černela-vskih gasilcev. Od takrat oziroma od leta 2004 je nastalo srečanje prijateljskih gasilskih društev Kozjanskega, Prekmurja, Porabja in Hrvaškega Zagorja in je istega leta bilo v Bednji. Drugo sreča-nje je bilo 1. 2005 v Černelavcih, tretje 1. 2006 v Slivnici pri Celju in četrto 1. 2007 spet v Bednji na Hrvaškem. 25 TLAKOVANJE Alojz GOMBOC s. p. KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. septembra 2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz aktualnega kataloga Turistične agencije Klas po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: (Žrebanje je potekalo 4. 9. 2008 na IDEATV KANAL 10) EVA OSTERC Zofke Kvedrove 12 9000 Murska Sobota glasilo: SOBOŠKE N0VINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oolikovanje: IN0UA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. -sklada: 7000 izvodov SOBOŠKE N0VINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno. 26 FESTIVAL FRiSK 2008 27 Lepo je imeti vse skupaj Vsaki mobilni številki Družinske vezi se ob vključitvi M4 SiOL televizije omogoči uporabo Mobilne TV brez doplačila. Povežite se v Družinsko vez in komunicirajte znotraj družine tudi za 0 € na MIN/SMS/MMS. V Družinsko vez lahko vključite naročniška razmerja Mobitel GSM/UMTS, Mobi številki ter M4 SiOL IP-številko.