Z Dobrne. (Cesarjev rojstai daa) smo obhajali po vziaožaoati slavaostao. Ko je v sredo o _večaej luči" bil vtihail zvoa, oglaaili so ae topiči, začele so švigati ia praskati drzae rakete, a pred aišo-zdravilaico svirala je godba. Se le, ko je zamajkalo ametaega ogaja, razšli smo ae vsakdo aa svoj kraj. Sledečega jatra je ob šestej uri meševal papežki protoaotarij, msgr. Filip. Ob osmih bili so bolaikitopličarji pri sv. aieši v topliškej kapelici. Kdor pa je bil zdravih udov, lahko je prišel ob devetej nri v farao cerkev, kjer se je vršila slovesaa služba božja. Sv. mešo popeval je vlč. gosp. kaezoškofji dahovBi sovetovalec ia dekaa Gajšek. Navzoči bil je seveda občiaski odbor, šolski sovetovalci, ačitelji z učeaei, razai uradaiki, vojaki ia obilao dnigega občiastva izmed gostov-topličarjev ia cesarju vedao zvesto vdaaih domačiaov. Ostalim ljudem, ki aiso mogli priti k službi božji, je poglavitae dele sv. opravila. da ao se ga vsaj v duhu mogli vdeleževati, aazaaajal glas zvoaa in grom topičev. Raz občiaske hiše je skoz celi daa vihrala velika cesarska zasta\a. A v topliškej dvoraai so zvečer s čedaim ,,vea(-.ekom" oveačali veseli prazaik avstrijskih Barodov, cesarjev rojatai daa. Iz Slovenjega Gradca. (Svečaaost.) Poziva, priobčeaemu po razaih slovaaskih liatih imamo še dodati, da se začae slavaost petdesetletaice Davoria Trsteajakovega kajiževaega delovaaja s sv. mašo v cerkvi sv. Paakracija ,,na gradu" ia sicer dae 4. septembra t. 1. ob 10. ari dopoldae. Ob dvaaajstia se predstavijo ia pokloaijo deputacije razaih društev ia posamezai alavitelji slavljeaca v ajegovem staaovaaju v Starem trgu. Ob dveh popoldaa je baaket v gostilai goapž Giiather-jeve v Slov. Gradcu — couvert ea goldiaar — ia po baaketu aarodaa veselica aa g. Lobe-jevem vrtu. Pri Barodai veselici aastopilo bo sloveaako pevako društvo iz Ptuja, svirala bo godba ia vršili se bodo razai govori. Ker ima — posebao aarodaa veselica — dvojai aamea: prvič javao dokazati prečastitemu starosti sloveaskih pisateljev ljubezea ia avaležuost, kojo si je kot pesaik ia aoviaar, kot stariaoslovec ia zgodoviaar bolj, kakor vsak drag zaslužil, ia drugič v žalibog še preveč zaspaaem aaroda aašem vzbuditi duh aarodae ideje, apati pač smemo, da bo adeležba pri Trsteajakovi slavaosti prav velika. Saj pa tudi zaaluži mož, ki celo dolgo svoje življeaje ,,češčeaja ai iskal aiialjive si seace, a slave brezsmrtae povijal si veace", da pri.hiti vsak zavedea Sioveaec dae 4. septeoibra t. 1. v Slov. Gradec ia se pokloai slavljeacu aašema, pol stoletja že tako blagoaosao delajoiemu za aaroda proslavo ia povzdigo. Da ae bo zamoglo potrebao priskrbeti glede preaočišča, baaketa ia vožaje od Spodajega Dravberga do Sloveajega Gradca, prosimo še eakrat aujao slavaa društva ia cast. posaaiezaike, da prav kmala aazaaaijo čas prihoda, če se udeležijo baaketa. če žele aedeža aa vozu ia pa preaočišča. Dotičaa aazaaaila aaj se pošiljajo g. J. Farsky-ju. ali pa g. L. Ropas u v Sloveajem Gradcu. Od slovensko-neinške meje. (Kreaovi v S1 o v. gor.) CeravBo pozao, veadar sedaj aazaaajamo izid aaše alavaosti o goda slov. apostolov sv. Cirila ia Metoda, aaj sloveaski svet izve, kako ae takaj gibljemo. Vseh kreaov v Slov. goricah je bilo okoli 15, eaega smo videli tudi aa visokem Pohorju. Na prijazai opoaiia aašega mladega rodoljuba Vakaja smo pri aaa tako-le prazBovali god aaših slov. apostolov. Na predvečer ste se razobeaili z zvoaika dve sloveaski zastavi. Točao v mraku po ,,Ave Maria" so mladeaiči lepo aa zvoa pritr? kovali ia med tem so aa petih krajih žažgali kresove. Pri eaem so s topiči streljali, pri veoiai pa ao prepevali samo pošteae pesmi, cerkveae, kakor tadi aarodae, aič se Bi slišalo, kar bi moglo žaiiti pošteao uao. Med cerkveaimi so pevala dekleta tudi prekrasao ,,Larško pesem". Za raao dragi daa? v prazaik sv. Cirila ia Metoda se je zopet slišalo milodoaeče trijaačeaje. Ob 6. ari je bila v farai cerkvi sv. Aae av. meša z blagoalovom, pri kateri je g. Poš zapel prelepo pesem v čast sv. Cirilu ia Metodu, cela cerkev jo je aavdašeao prepevala. Ljudi, čeravao je bilo silao maogo dela. prišlo je v obilajsm številu, kar je očividao, kako so Sloveaci probujeai aa sloveasko-aemški meji, ia zaajo ceaiti svoje velike može. — Veseli Bas vse Sloveace, da so vrle mlade ia aadepolae Sloveake v obilai meri v tej reči se tekmovale, apamo, da se zaaaprej bodo še tadi mladeaiči postavili aa aoge, ter kadar imajo čas, že aaprej skrbe za priprave kresom, ki jih priredimo zopet prihodaje leto aa večer 4. julija. K. Iz Ljutomera. (Toča) Čeravao smo se letos aearečae toče vedao bali, ker ai aobeakrat prišel dež, da ae bi ob eaem tadi kde toča šla, imeli smo vendar zdaj že trdao apaaje, da jej mi v Ljutomerski okolici uidemo, ker aam je tako dolgo prizaaašala. Dae 17. ia 18. avg. pa je tadi aaše kraje oklestila, da jih je grozao gledati. Zvečer 17. avgusta je potolkla Mursko polje nad Radiaci in Iljaševci, drugi daa po- teai pa sta se ob 4. popoldae privlekla ob eaem dva oblaka, edea od sv. Jarja, dragi od Pobrščaka aad Ljutoaiersko okolico, iz kterih je četrt are suha kakor laški orehi debela toča sipala ter potolkla Marako polje od av. Križa do ogerske meje ia vse Ljutomerake gorice do sv. Miklavža. Škoda na polji je sicer velika, veadar se aiti primerjati ae da škodi po goricaa, kajti viaogradi so bili letos polai ia rodai, da je bilo veselje jih gledati, zdaj pa so aekteri čisto, drugi aapol, ia le malokateri samo za tretjiao pobiti. Sicer pa grozdje, kar ga je še ostalo, ae more dati dobrega viaa, ker je jako aatolceao ia ae zdaj ai mehko. Za viaogradaike je ta toča toliko občutljivejši adarec, ker je bilo v viaogradih vse delo dovršeao, grozdja obilao ia je zdaj v tem pozaem času že vaakdo skoro za gotovo pričakoval dobro trgatev. To upaaje pa aaai je aesrečaa toča v par treaotkih popolaoma vaičila. Z Dobrne. (Sklep šolskega leta.) Dae 12. avgusta so se ačeaci zbrali v šolskem poslopji, ki je že pri vhodu bilo okiačaao 8 cvetličjem ia zeleajem. Od tod so se s svojo zastavo podali v cerkev k sv. meši. Povraivši se v uoilBico imeli so skušajo. Otroci so odgovarjali čvrsto ia dobro, da je bilo veselje poslašati. To spričaje, da 30 tudi ajihovi ačitelji z vso vnemo opravljali svoje težavae dolžaosti. Za privržek še je več učeacev deklamovalo. Izmed deklamacij bila je posebao gaaljiva zahvala, ki jo je govorila učeaka tretjega razreda, Z. Katica. Zatem je pred mizo, okoli ktere je atala vrsta šolskih prijateljev, prišel A. Rihard, ačeaec dragega razreda, v kterem je podačeval g. aadačitelj Agrež, ia kjer so za zdaj bili zbraai vai šolarji. Mali govoraik je rekel, da so učeaci zvedeli za aje žalostao aovico, da se čislaai gospod aamerava posloviti od šole. Z oziroBi aa to mu je v imeau vseh učeacev izrazil prisrčao zahvalo za ves trad, za vae dobre aauke, s kterimi je g. aadučitelj v dolgi dobi službovaaja, skoz pol stoletja, aa tisoče mladih ljudi k dobremu aapeljeval. Govorček je med učeaci-poslušalci povzročil jokaaje ia stokaaje. Dooisaik aaj opoaiai. da je g. Agrež učiteljsko slažbo aastopil leta 1839, ia sicer v SloveajemGradcu, od tam je 1845 odšel k sv. Mibaelu pri Pliberka, tu je ostal do 1851 ia v tem letu se je preselil k sv. Iliji pri Misliaji; 1853 je prišel v Braalovče, tukaj je za svoje zasluge v podučevaaji o sadjarstvu dobil srebrao medaljo, eakrat pa 20 tolarjev. Po 251etaem delovaaji v Saviajski doliai je aevarao vzbolel, toda preselivši se meseca aprila 1879 v aaš kraj je kmalu popolaoma okreval ter je ves čas z aajvečim veseljem bil vdaa vzvišeaemu poklicu učitelja, vzrejevalca v duhu krščaaskem. Laai vložil je prošajo, da bi smel stopiti v pokoj; šolske oblasti so ga vslišale iu mu dovoliie d,&, breme ueiteljstva odloži še le letos, dae 30ega septembra. Ia da si je pri aas pridobil arca učeacev, teaiu dokaz so solze, ki so tekle aa daa skašaje. Da se pa omeajeaemu žalovaaju deloma v okom pride, je krajaoaolski aadzorovalec, g. dr. vitez Heider, v roke vzel ^zlato kajigo" ter začel klicati imeaa v istej še po lepej starodavaej šegi zapisaaih učeacev; bilo jih je maloae tretjiaa vseh šolarjev. Vsaki poklieaai odlikovanec je priael k mizi, kjer mu je aačelaik krajaošolskega sveta, vlč. g. dekaa Gajšek, izročil po jedao kajigo, aekterim še po vrhu polao poštaoliraailaičao karto, zadnje aa podlagi želje aeke goape topličarice, ki je darovala dotičai zneaek. KoBečao je g. dekaa v avojem govoru ačeacem aa srce pokladal vzlasti krasao čedaost hvaležaosti, a to bodo razodevali aajlepše, če bodo se vestBO ravaali po aaukih, kar so si jih aabrali v cerkvi ia v šoli. Zatem je aledilo petje, ia s ceaarsko himao pak z molitvo je ,,skaSaja" bila pri kraji. Sedaj še so učitelji razdeljevali ,,šolska aazaaaila", a gospa Agreževa je mladež izaeaadila z jedili, ki jih je bila pripravila za otroke, vsaki je dobil aekaj. Zveeer pa je g. trgovec Robič priredil aeko zabavo v korist vbožaim učeacem, da ae jim omisli obleka začetkom aovega aolskega leta. Od sv. Tomaža pri Veliki nedelji. (Smrtaa kosa.) Nismo še zabili eae žalosti j[a aesreče, zarad smrti g Fr. Skrleca, c. kr. 'poštarja ia trgovca pri sv. Tomažu, že druga nesreča se zgodi. Aatoa Veeelko, poseataik v Koračicih, je kopal ia vozil kameaje za veliko cesto, ajegova dekla je bila ravao y rudi, ko ae plaz brega odtrga, ia smrtBO pokoplje deklo, čez pol ure še so le prikopali do aje, ali bila je že mrtva. Govori ae, kjer je pri hramu eaa nesreča, tam rada tudi druga pride, pri A. Veselku je bilo tako, tedea pozaeje so ajegova mati šli aa črešajo. ia so tako aearečao aa trda tla padli,^da so bili k priči mrtvi. Iz Šoštanja. (Okr. šolski svet.) Dae 3. avguata vršila se je takaj volitev okrajaega aolskega sveta ia so bili izvoljeai sledeči gospodje: Dr. J. Lipold, Ivaa Kačič, Fraac Steblovaik, Fraac Skubic ia Ivaa Vošajak. Pri volitvi aavzoči štirje aasprotaiki pa le Biao aiogli prebiti, da bi ae bili avojih kaadidatov postavili. kljabu temu, da so tako ogromaej večiai aaaproti staii. Da pa ljudje tadi aaše aovejše aasprotaike začenjajo spozaavati, moramo omeaiti, da ata se aaed zgoraj omeajeaimi štirimi aasprotaiki aahajali kukavici: Miha Gollob ia Fraac Woschaagg. Iz Haloz. (K r e s o v i.) Tudi pri aaa v Halozah se je aa predvečer sl. apoatolov sv. Cirila ia Metoda videlo maogo kresov, čalo se je titdi aa aekih krajih prav vbraao dekliško petje, aa aekib krajih so pa tudi faatje poleg kreaov popevali ia še nekterokrat vstrelili. Ia to ae- dolžao veselje je še tudi atarejim ljadem veselje aapravilo ia še aekterim aolze iz oči privabilo. Z nekega visokega griča, koder se daleč aa okrog vidi tje po Slov. Štajarju, -videl sem, da smem reči, kresov aa stotiao, aad Ormožem ia okolo Poleaščaka ia dalje gori po slov. goricah so še pozao v aoč goreli. Tudi Hrvati aiso pri teai sloveaskem spomiau zaoatali, kajti, kolikor je bilo moči videti aa hrvaško straa, videlo se je dovolj kresov, ia skoraj, da sem jih aa vsakem večjem griču opazil. Tako je prav. Od Mure. 'Toča.) Iz zasebaega piama, ki ga je poslal aeki kmet iz fare Ljutoaierske, poanameaio sledeče vrstice: Dae 18. t. m. nam je ob četrti uri popoladae strahovita toča vaičila brez malega vae prirastke, kar jih ai bilo že pod streho. Hajdiaa je cvetela; daaes aa aekaterih ajivah ai videti drugo, kakor prab, aa bolj močaih pa aekoliko straišča. Koruze smo mi potrte aabrali za dva voza; koruzinje dajemo kravam, strocje pa sviajam. V sadovajaku smo aabrali dva voza jabelk ia ea polovajak sliv, t. j. češpelj. Doma iaiam tri močae trse izabele, aa aajlepšem bi bilo okoli 140 litrov pijače, zdaj pa, če bo le aa vaeh treh 20 litrov. Vspomladaih ,,pridelkov" bilo je jako malo, sedaajih tako rekoč aič. Živiaa že zdaj žre slamo tako rada, kakor v dobrih letiaab seao. Ta niiaa ceae aikakšae; domače Ijudstvo je ae kapi, a ptujci ae pridejo po njo. Žita je v obče malo, ia še to brez ceae, aa pr. dreveaka, t j. vagaa pšeaice velja po 2 gld. do 2 gld. 50 kr., z dragim je še slabše. Valed  tega se razame, da je deaarja med ljudstvom  malo. Ia povrh tega toča ! Poklestila je, kakor čujemo, polovico Murskega polja.