i
Poitnlna pav&allrana.
Uredništvo In upravniŠIvo vLjubljani, „Narodni dom“.
Rokopisi se ne vraćojo N'efrankiranf dopisi se ne sprejemajo.
Oglasi po dogovoru.
Izhaja tedensko. Naročnina:
Letno. ■...*• Din 48'—
polletno...............Din	34*—
Četrtletno .... Din 13*— Za Inozemstvo j» dodati po&tnino.
ŠTEV. 6.-*' LETNJ#!.
i—»—n——————B»gja—ii——i      |... !■■■ |  j | , -n , sapinTin —|—ISWI>OH
Ljubljana, dne 3. marca 1923.	posamezna štev n t oinaä.
Tovarišem volilcem!
Začrtali smo si r ogram in sredi januarja.t. I. razglasili naše narodno-državne zahteve.
„ Na naš pozi^s^ je mnogo ljudi, med temi tudi znanstvenikov, zasebno obrnilo na nas in te zahteve odobravalo kot edino sredstvo za ureditev naše države in za premostitev socijalnega nasprotja.
Ali mi smo pričakovali tudi podporo in soglasje od strani delavskih organizacij, kajti naše zahteve so smotreno sestavljene tako, da morejo tvoriti stvarno podlago za skupni nastop in boj zoper nerazumni kapitalizem.
Vse naše zahteve so izvedljive brez ogroženja delavskega stanu ali narodnega gospodarstva.
In vendar smo trčili na odpor. Ne na odkriti odpor, kajti uspešnost začrtanega programa ni bilo možno tajiti, M prav časnikarstvo proletarijata je naš program zamolčevalo. A ne samo to, vkljub našim resno revolucijonarnim zahtevam so nas voditelji proletarijata izključili s praznim izgovorom celo iz kongresa delavnega ljudstva, takozvane »enotne fronte«.
Prav to dejstvo, kakor tudi prikazen, da je slovenski proletarijat politično najbolj razcepljen, je dokaz, da rujejo med slovenskim delavstvom le podkupljene kreature.
To vedenje socijalističnih strank je nas opravičilo, da smo se, čeprav nevoljno, vrnili na napredne stranke.
Da smo tam pri manj poštenih elementih tudi trčili na odpor, je umevno; posebno prve točke naših zahtev jim niso ugajale.
Čudili smo se pa, da je toli obrekovana demokratska stranka vkljub svoji meščanski smeri, na našem programu našla vendar toliko interesa, da je sklicala konferenco, ki je dobila nalogo, naše zahteve vzeti v pretres.
Na prvi izogibni odgovor zaradi točk, ki se tičejo kapitalizma, smo zaprosili za točni odgovor, ker se nismo hoteli prej spuščati v nadaljnja pogajanja, dokler nismo mogli biti prepričani, da stranka ne namerava našo akcijo paralizirati in onemogočiti.
Po dolgem medsebojnem obravnavanju je stranka pristala tudi na prvih 7 točk, kajti stavljena je bila pred alternativo, priznati se kot kapitalistično ali odreči se naslovu demokratske stranke.
Načelstvo stranke nas je končno le zaprosilo, da upoštevamo slučajno politično situacijo.
Ker smo razumni dovolj, da uvidevamo, da se naš program ne da čez noč uresničiti, smo pristali.
Mi imamo torej nobenega povoda, tej stranki naše zaupanje odrekati
Da smo se spustili v pogajanja s to stranko, je opravičeno, ker nismo mogli naše Članstvo pustiti brez politične podpore.
Mi priporočamo torej našim članom, da glasujejo za jugoslovansko demokratsko stranko in da se celo udeležijo volilne akcije v prid te stranke.
Bodite prepričani, da bomo natančno zasledovali delovanje demokratskih poslancev in da bomo odločno prekinili vsak stik s to stranko, ako bi nas hotela varati ali izvršitev naših opravičenih zahtev zavlačevati.
»Unija« je vse storila, da bi omogočila resnično enotno fronto delavskega stanu. Bila je odbita očividno le zaraditega, ker je zastremela mirno, razvojno revolucijo in ker se ni dala preslepiti od frazerjev. »Unija« si je stem pridobila možnost do uspešnega sodelovanja na zgradbi naše države obenem pa ohranila svojo samostojnost.
Živela demokracija!
Bistvo države in njegova uprava.
Ako zasledujemo, koliko policije, žandarmerije in slučajno celo vojaštva se postavi v bran za to državo, in sicer zoper posameznika, se vendar moramo vprašati, je li posameznik, je li poedini človek močnejši kakor država, kakor velika množina vseh drugih državljanov?! Dru-«° vprašanje je, zakaj je pač tej; državi treba toliko zaščite? Na prvo vprašanje moramo pač odločno trditi, ‘la je individuum (posameznik) res močnejši nego država, kajti vsak posamezni človek je razum in volja, 'vi imata sile dovolj, da pritegneta množino drugih za seboj in to tem Prej ja tem lažje, če se gre za boj zoper krivico in zločinstvo
V očigled tega, da se bahamo z narodno silo zoper zunanje sovražnice, se nam zazdi nekako smešno, če celo lepakov in časnikov bojimo Ca ter e kak posameznik razširja.
A zakaj to in kaj je vsebina vseh tako strašansko nevarnih tiskovin?
In so zares le zločinci ki to dr-zavo sovražijo?!
Pogled v naše državno in narod-"n-gospodarsko življenje nam more m razjasniti. Kaj zagledamo?! Morda 'ed, morda pravico, morda blagostanje vseh?! Ali zagledamo krščansko 111 resnično kulturo?!
Ne, ne, vsega tega ne, ] fctedamo kruto nadvlado neri sd m nesramnega kapitalizi miavnim narodom.
Mi vidimo stradati one, ki delajo, živeti v razkošju, ki ne delajo.
Mi gledamo strašansko bedo in krivico na eni strani, svobodo lopovstva na drugi strani.
Toda kaj ima s tem opraviti država?! O, da, kajti polastili so se države elementi, ki vse to povzročajo, ki trdijo, da je to red, da je vse to prav in naravno.
Gospodarji te države imenujejo zlorabo naroda napredek, in prav ta nered imenujejo državo.
Obupali bi nad človeštvom, ako bi vse to moralo tako biti, obupali tudi nad državo. —
Ali hvala bogu, da je vse to le razvoj in da to še ni država.
Ne, ni to še država, kajti razum nam kaše boljšo državo.
Ne, ne, ne gre se torej za boj zoper državo, ampak za boj zoper slabo državo in niti se ne gre za boj zaper slabo državo, temveč za boj zoper kapitalizem, ki to državo zlorablja. —
Gre se celo zoper posameznike.
Kakor na eni strani le posamezne ogroževatelje zagledamo, tako gledamo tudi na drugi strani vedno le osebe kot osknmitelje države. Komunizem, kapitalizem, anarhizem in drugi taki izrazi, so vendar le imena in besede, ki same na sebi ne morejo koristiti ali škodovati. Vsaka ideja mora imeti živega nositelja, ki to idejo razširja in uresniči, in na la način škoduje ali koristi.
Prav to dejstvo pa, da se gre le za boj med posamezniki, nam kaže pot in sredstvo do resnične, države.
To sredstvo mora pa odgovarjati položaju tako, čeprav zadošča proletarijatu, da zadošča zajedno tudi kapitalizmu.
Kaj pa more kapitalizmu in proletarijatu bolj zadoščati, kakor da nudimo obojim zakonito, kulturno in sistematično medsebojno izrabo.
Je to mogoče?! Da, je mogoče, treba je le izvajati, treba je le ek sele uti vnega aparata za to, kar je človeški razum že iznašel in odobril, treba je, da človek vendar že začenja samega sebe upravljati in sicer tako državno upravljati', kakor se kapital državno upravlja.
Imenoval bom to upravo državljansko upravo. Ali s kom jo hočem pričeti brez da bi ne grajal, brez da ne preklinjam, kar je zadolžila na človeštvu katoliška cerkev. —
V revne cunje zavito nese žena dete k krstu. Podoba božja je mati in dete, podoba božja tudi ta ženska. Dete je krščeno, — tiho odide žena. Doma leži mati na slami, mož sedi pri mizi, mrko gleda pred se. Sem pa tje se njegove oči uipirejo v milo obličje njegove bolne žene. Botrica prineise dete, s strastjo ga sprejme oče v swje roke, ga poljubi in nese ženi v naročje. Beda zija skozi okno na bledo lice mladega moža. Tiho, prav tiho proklinja svojo usodo.
Žena mu hira, on ji ne more nuditi hrane. Kaj bo z detetom? Kaj iz njega samega?
Ali kaj na tem? Dete je krščeno, ime ima, da prav krščansko ime in zapisano je v knjigah krščanstva. — Kaj na tem, če zdaj umre. Rešena je njegova duša. Kakor bi sploh treba bilo rešiti to dete prokletstva?!
Duhovnik zapre veliko knjigo, in malomarno gre k kosilu. Bogato je. ostanki bi zadostovali celi družini tam v bajti, toda ne pride mu na misel, da bi je dal zanesti tje, kaj se
šele pečati s takim možem, ki je ravnokar prišel iz zapora zaradi tatvine divjačine. Saj bi se lahko celo zameril gospodu graščaku.
To je ideologija mnogo mnogo naših krščanskih duhovnikov.
Zakaj pač ta evidenca novorojenca? Zakaj duhovnik sam? In da prav duhovnik izvršuje prvo popisovanje?! Ali se ne da s to krščansko evidenco združiti tudi krščanska oskrba deteta. Ali je mrtvi kinč v cerkvi in pusto zidovje več kakor živo dete, živa podoba božja?! Ne bi cerkev imela celo dolžnost prav to prvo oskrbo, prvo sistematično oskrbo prevzeti in izvršiti in sicer za dušo in telo.
Ali je treba, da nedolžni otroci umirajo gladu, da umirajo zbog slabega negovanja in stanovanja, med tem, ko se tisoči in tisoči darujejo za zvonove— ali za cerkev, za . mrtvo cerkev. Ali ne bi duhovništvo moglo organizirati oskrbo detet tako, da se hrana in oskrba vsakega deteta brez izjeme redoma zasleduje. Koliko otrok pač umre zbog nerazumnosti mlade matere ali staršev sploh. Koliko otrok srka prepir in prokletstvo staršev vase, koliko otrok se zastruplja za celo življenje, kjer ntiedo ni zavaroval dete pred pogubno okolico. A država, kaj se rodi iz zanemarjenih otrok za državo? Beda in zločinstvo ali oboje zbog krivice nad otrokom. In kaj zgublja narodno gospodarstvo z vsakim detetom, ki se duševno ali telesno zanemarja. Nič manj in nič več, kakor neizmerno mnogo duševnih in telesnih moči. — Torej kaj je treba drugega kakor nove organizacije za to prvo. evidenco.	(Dalje jprih.)
■
Komunisti in komu-nižem.
Ako bi Kristus zopet prišel na svet in hotel predavati prve svoje nauke, bi ga naši državotvorci brzo ovadili kot protidržavnega komunista. Dali bi ga zapreti ali celo ustreliti. Revež ne bi bil deležen niti cerkvenega .sprevoda. Njegovi spisi bi bili brzo zaplenjeni in stavljeni tudi na cerkveni indeks.
Sicer bi ta usoda vendar bila znosnejša kakor smrt na gromadi, katera bi mu bila gotova v srednjem veku od strani svojih učencev.
Toda kaj hočem s tem reči?!
Pač nič drugega, kakor da je du-ševnii komunizem sedanjim gospodarjem države prav tako malo všeč kakor političen komunizem, ki ga propagirajo osebe brez vsakega /mi-sla za krščanstvo.
Ali vprašati se je treba, imamo li v naši državi tudi resne komuniste, komuniste v duhu Kristusovem?! Če da — ali zasledujemo tudi te? če to — bi to bila krivica in neumnost zajedno. Taki komunisti bi v skupščini pač več koristili kakor marsikatera kreatura drugih strank. Taki komunisti bi gotovo našli krščansko smer delovanja.
Če smo pravični dovolj, moramo razločevati komunista od komunista; saj v tem smiislu. Sicer pa zasebno življenje vsakega posameznika tudi kaže smer udejstvovanja kake ideje. Saj iz nasprotnega stališča tudi vsak kapitalist ni prijatelj države, marveč jako nevaren.
Konstatirati pa moramo, da prav le pošteni ljudje se dajo varati od kake zapeljive ideje. Prav občutljiva srca so dostopna za komunizem, toda taka srca in taki elementi bi se dali pridobiti tudi za razvojno revolucijo in za demokracijo, in bi po primernem političnem pouku državi več koristili kakor marsikateri strankarski parasit.
Prav nam bi bilo svetovati), da razločujemo krščanskega in poštenega komunista^ Znale in kriterium za to razločitev pa nam nudi zasebno življenje vsakega posameznika.
Mučeništvo je rodilo krščanstvo, mučeniStvo je rodilo socijalizem, in priznajmo, le mučeništvo je rodilo komunizem. Ali kakor se je ujedlo v krščanstvo gomazen in mrčes, da ne rodi več polnega sadu, in kakor »e je v socijalizem ugrizlo parasit-
stvo in ga razveljavilo, tako se je tudi in sicer kar brzo v komunizem ujedla razna gomazen, da mlado, krepko in zdravo drevo uniči, da lepo idejo zlorablja mesto, da bi to idejo udinila in usmerila v zgradbo resnične države, — in da bi ljubezen in razum združila za razvojno revolucijo razvojne države.
Mi pa kot demokrati moramo pri vsem tem biti pravični in razumni dovolj, da ne posekamo zaradi mrčesa drevo, kajti posekali bi s tem mnogo zdravega naroda, zanetili bi si sami grozen požar, ki bi uničil državo in narod. Mučeništvo našega naroda je krivo, da se je mogla uživeti komunistična ideja; — na demokratizmu je, da muoeniški nas narod zavede zopet na pravo pot. Treba pa je, da se demokracija sama tudi na novo oživi in okrepi, in da se prelevi v socijalno, res narodno smer. Demokracija mora biti razvojna, inače je laž in izvesek za prikriti kapitalizem.
Ona se naj razjasni, ona naj zasi-ja v priprosti narod in pač kmalu bodo spuhteli in izginili smradljivi duhovi, bodisi moskovskih krvoloc-nikov ali rimskih zvijačnikov.
In ona bo oživela; in bo procvelu tem bolj, čim bolj jo bo zasledovala pošast absolutizma.	S.
Inozemstvo.
Politična maša.
Francoski časnik »Eclair« je v dolgem članku prinesel vest, da je v krasnem katoliškem hramu v Parizu bila urejena ruska maša v iztočnem ritu in ruskem jeziku.
On poroča dobesedno: «Liturgija je veličastna. Slovansko petje je močno povzdignilo slovesnost. Z besedami je težko dopovedati moč in milino napevov, ki smo jih čuli. V teh pesmih ni nič vsakdanjega za naše uho.
Zakaj to slavje v sijajnem pariškem svetišču v prisotnosti kardinala katoliške cerkve.
Katoliška cerkev hoče sprejeti nesrečno Rusijo, ona ji hoče biti prijateljica. Rim je videti pripravljen z Rusijo vzdrževati »redne stike«.
Kaj porečejo k temu naši duhovniki? Ali morda mislijo, da jim bo narod bolj verjel, če izvršujejo cerkvene obrede v latinskem jeziku?
In ne mora biti materni jezik najbolj pripraven za svetostne razgovore.
Toda ne — oni si hočejo ohraniti z latinskim jezikom nekako zviše-nost, ni jim mar za ljubezen naroda — kajti zabranjeno jim je naravno narodno življenje. — Duševno evnu-štvo jim bo to zabranilo še dalje.
" .	' š.
Monarhizcni v Avstriji.
Kako strastna je vera v obnovo staroavstrijske monarhije, je razvi-deti iz velenemškega in monarhističnega gibanja v Avstriji. Člani najboljših rodbin so ob tej strasti' pri-pravljeni k umoru ali drugemu zločinstvu.
Pred kratkim je bil na Dunaju umorjen socijalistični delavec Frane Birneker zgolj radi tega, ker je zavrnil mladega uradnika zaradi monarhističnih izrekov.
Slovesen sprevod je trajal od pol ene do pozno v noči. Vse delo je v znak protesta oziroma sožalja 1 uro počivalo. Ogromno ljudstva je priteklo k pogrebu. Na pokopališču v Breitensee je govoril med drugimi tudi prejšnji predsednik avstr, repu Nike g. Seitz.
Tudi v raznih drugih krajih je delavstvo za umorjenega manifestiralo
Politični pregled.
Slaba prede komunistom, ki bi
radi prišli zopet do poslanskih mest. Po zakonu o zaščiti države ne sme opravljati nobene javne službe ali funkcije, niti biti narodni poslanec niti poslovalec samoupravnih teles (uradnik, občinski odbornik itd) noben komunist. Mandati komunističnih poslancev so bili na podlagi Člena 18. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi razveljavljeni. Za predstojeće volitve so hoteli srbski komunisti zlezli v parlament pod imenom radničke stranke. Vlada pa je njihove kandidatske liste razveljavila. Zato prete sedaj s splošno stavko. Menda bo ostalo samo pri pretnji. — Pri nas se trudijo bivši voditelji komunistov (ali so danes še komunisti — seveda ne upajo povedati) da bi prilezli v parlament potom takozvane socijalistične stranke »delovnega ljudstva«, za katero »vodi« listo v Ijub-Ijansko-novomeškem volilnem okrožju bivši komunistični poslanec VI. Pabi-jančič. Ako ne bo njegove liste vlada
razv e (javila še pred volitvijo, se bo to zgodilo po volitvah, ker Fabijančič zakona o zaščiti države še ni razveljavil. Potem bodo oni glasovi, ki bi bili oddani za Fabijančičevo gardo, izgubljeni.
Pazite! Sedanji ravs in kavs med socijalisti, komunisti in drugimi takimi osrečevale! proletarijata naj zavedno delavstvo pametno motri in prišlo bo gotovo do zaključka, da v take organizacije ne bo šlo, vsaj nimajo nekakega haska od tega, ee kakega Nachtigala, Korena in druge take veličine s svojimi žulji izobrazijo v toliko, da potem fungirajo na radikalni listi kot kandidati. Delavstvo odpri oči in spreglej kam mole žepe tvoji bivši voditelji. Edina strokovna organizacija, ki ima srce za bednega trpina-delavea je strokovna delavska Unija, tu se organiziraj in dosegel boš, da se tvoj položaj izboljša.
Domače vesti.
Kralj Aleksander podpisal konvencijo % Italijo.
Beograd, 26 febr. Včeraj je prispel sem tajnik našega poslaništva v Rimu in prinesel s seboj original ratifikacijske listine o snntmargherit-skih pogodbah, kii gu je podpisal italijanski kralj že 22. februarja. Naš kralj je podpisal pod tistim datumom. Včeraj se je tajnik Stankovič vrnil v Rim, da izroči listino min. predsedniku Mussolini.! ••
V kratkem se sestanejo v Opatiji paritetne komisije, ki bodo razpravljale o raznih modalitetah evakuacije. Kmalu zasedejo naši vojaki Sušak in takozvano tretjo cono v Dalmaciji.
Le miroljubnosti naših državnikov se ima Italija zahvaliti, da je narod mirno prestal dolgotrajno izzivanje zaradi izpraznjenja našega ozemlja.
Ali boljše je tako.
Potrditev župana dr. Periču. — Kralj je potrdil izvolitev dr. Ljudevita Periča za ljubljanskega župana in se bo vstolioenje novega župana vršilo že ta teden. S tem se začenja tudi redno delovanje občinskega sveta. Upajmo, da se mu klerikalci no izneverijo. S potrditvijo dr. Periča za župana, je razrešen svojega poslu g. dr. B. Senekovič, ki že dalj časa boleha.
Podlistek.
R. 8.
Hudobna hči.
(Dalje.)
Prav na tihem in skromno sta obhajala Korenetov Joža in Markova Lenka svojo porok». Od ženinovih sorodnikov ni bilo nobenega zraven. Tinca bi se je bila sicer rada udeležila, pa je niso pustili domači.
Po poroki sta se naselila v hišici, ki jima jo je prepustila Lenkina mati. Hišica je bila majhna, zidana in čedno pobeljena. Stala jte čisto na samoti, por lučajev zunaj vasi, tik ob cesti pod goro, na zelenem brežuljku nad Savo. Nekdanji gospodar te hiše je pred mnogimi leti utonil v Savi, njegova žena, od katere je Lenkina mati kupila hišo, je pa umrla pred kratkim. V tej hiši torej sta se naselila in pričela lepo in srečno življenje.
Joža si je poiskal dela v bližnjem meutu pri gospodarju velikega valjčnega mlina. Pridno je delal in vemo nosil prislužene krajcarje domov, žena pa je šivala in kuhala. Bila sta srečna in zadovoljna in nikdar ni bilo Jožetu žal, da se je odpovedal rajši svojemu posestvu kakor njej —- saj boljše Žene ne bi bij mogel dobiti...
VI.
Kakor smo že omenili, sta bili starejši Korenetovi dekleta že damo z doma. Obe sta bili omoženi na velikih gruntih in obe sta že prejeli svojo doto. Prva jie prišla na vrsto FVanca, ki je bila tudi najstarejša.
Svojega moža ni poprej nič poznala, saj ga tudi nikoli ni videla. Prišel se ie ženit in takrat ga je spoznala. —-Takoj ji je bil všeč, čeprav je bil videti malo bolj plah in neodločen in oče in mati sta ji rekla, da je njegov grunt dober. Domenili so se in v nekaj tednih je bila poroka.
Vse je strme gledalo, ko so vozili čili konjiči njeno balo. Take bale še ni pripeljala nobena v Hudo vas. In tako lepe neveste že dolgo niso videli! Srečni Kotar!
Kolarjeva hiša — njen novi dom — je stala na vrhu klanca ob cesti nad strmo pečjo, nekako v sredi Hude vasi. Bila je lepa, velika in zidana in opazil si jo lahko že od daleč. Ob zidu se je vzpenjala stara vinska trta in za hišo se je košatil obsežen sadni vrt. Lep je bil Kotarjev dom in brez dolgu.
Mladi Kotar je bil dober človek, priden delavec in razumen gospodar. Bil je visoke, a bolj šibke postave njegov glas je bil mehek in slaboten. Bled in suh je bil njegov obraz. Zdelo se ti je, kot da leži v celem njegovem izrazu nekaj bolehnega in otožnega.
Bil je edini sin. Imel je samo še eno mlajšo sestro, ki je bila znana lepotica in za katere je lazil nekaj časa sosedov študent. Kolikokrat je stal ponoči pod njenim okencem in se pogovarjal z njo — ali deklica je bila sama toliko pametna da je vedela, da iz te moke ne bo kruha. — Dopadel ji je pa vendar in prav ra da jle govorila z njim. Ko pa je prišel čas in ko se je oglasil prvi ženin, se je poročila in hitro pozabila na svojega študenta .
Njegov oče je bil še mlad, ali vendar se ni več maral ukvarjati s svojim posestvom. Zato ga je izročil sinu in mu prigovarjal, naj se oženi. In sin ga je ubogal. Stari je bil sedaj prest in ni hotel več delati. Izgovoril si je dobro in živel brez skrbi. Hodil je okoli, zahajal v gostilne in zapil vse, kar je imel. Če pa ni imel denarja, je ukradel doma in prodal. Neštetokrat je vpil in razsajal po vasi, da so ljudje kar zmajevali z glavami in tudi doma bi bil razbijal, aiko bi mu bili pustili. Bil je nagle jeze in po njegovih žilali je tekla huda kri. Razen tega pa tudi nobeno ženske ni mogel pustiti pri miru. Če je le mogel, jo je vščipnil na lice ali kamor si že bodi ali pa je malo pokvanhd.
kavnotak ie bil njegov starejši brat, ki je bil tudi pri hiši, kateremu pa niso mogli toliko zameriti, ker ni bil popolnoma pri zdravi pameti. Srečko je nekdaj študiral la-tiniske šole in prišel je precej daleč naprej. — Dobil je lepo službo — ali naenkrat se mu je omračil um hi moral je iti domov. Ker so zdravniki konstatirali, da ni nevaren, je lahko ostal doma in revež je sedaj taval okoli kot zgubljena ovca. Koliko-krat so ga videli doli v vodi, kako sc je kopal v najhujšem mrazu, ko se je delalo ivje po drevju in ko so visele ledene sveče od streh.
Seveda vse to mladi nevesti ni moglo dopasti. Potrpela je, kolikor jo pač mogla, zlasti od začetka, ali na \se zadnje je minula tudi njo vsako potrpežljivost. In že so govorili Ijhdje da se pri Kolarjevih stari in mladi ne razumejo. Drugi so celo vedeti, tla je mlada zelo groba, da
pri vsaki priliki zmerja in vpije nad storim, da mu je odkazala poseben j kot pil peči in da je določila zanj posebno leseno skledo, katere nihče nikoli ne pomije. Mladi Kotar pa da je premehek in da ne reče nič ne na eno, ne na dingo stran.
Nekega jutra po so dobili starega Kota rjo mrtvega na njegovem leži- : šču. Bil je strašen pogledati. Hud je moral biti njegov smrtni hoj. Bil je napol nag in vse cunje je imel na drobne kosce raztrgane raz sebe. - .j Obraz mu je bil zabuhel in čisto plav in ves plav je bil tudi po rekah in po telesu.
Hudovaščanom, ki so ga še prejš- j nji večer slišali, kako je rogovilil in vpil po vasi, se je novica o njegovi; smrti zdela skoro neverjetna. Eni so [ zatrjevali, da se mu je vnelo žganje, v želodcu, drugi so začeli sumničiti; mlado, dobro vedoč, da se nista nikoli razumela, tretji pa so se Čudili, in molčali... Tajinstveno šepetanje! je šlo od hiše do hiše, čudne govo- \ rice so se širile po vasi in prišle tii'l di mlademu Kotarjh na uho. Tu se! je kljub svojemu mirnemu značaju silno razjezil. Zagrozil je, da ho vsa-j kega izročil sodišču, kdor ho razširjal neresnične govorice. In to je po-f magalo. Govorice so utihnile in km«-j hi je bilo vse pozabljeno.
Tudi nesrečnega Srečkota se ja slednjič usmilila smrt in rešila več-1 nega trpljenja njega in njegove.
}«t	*
*
Korenetova Tona, druga po sta; j osti, se je omožila kar v domači vasi pri Markonu. Tudi njena bali* je bila nekaj posebnega in ni zaosta'


Tri vozne plahte, najbrž ukrade-
ne začetkom juliju 1920 nekje v Ljubljani ali okolici, se nahajajo pri okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer si jih more lastnik ogledati v sobi št. 55.
Dvanajstletni morilec. V Novem Pazaru je 12 letni deček Vuk Obra-dovič v prepiru ustrelil s puško svojega prijatelja Vukašina Trifunoviča. Dečka so zaprli.
Zastrupila se je v Gornji šiški ga. Ambrožičev»., ki je imela v najemu gostilno pri Matjanu. Kaj je dobro in radodarno ženo pognalo v tragično smrt, ni znano.
Tihotapci s svilo V Novem Sadu je odredil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča aretacijo Šped. Kalefa in Israela (oba Žida seveda), ker sta vtihotapila za neko veliko tvrdko veliko količino svile in oškodovala državo za 45.000 Din. Razen tega je vložena tožba tudi proti odvetniku dr. Kalmam Kamarassu in špediterju Natani Hozani zaradi fal zificiranja uradnih spisov, s čemur sta z namenom oškodovala državo.
Roparski umor v Jarenlni pri Mariboru. V noči od srede na četrtek je neznani lopov vlomil v hišo samskih sester Marije in Terezije Weingerl v Jarenlni, ki prebivata v samotni hiši blizu pokopališča. Zaklal je obe ženski in je najbrže iskal denarja, ker je bilo v hiši vse prevrnjeno in preiskano. Eno sestro so našli umorjeno vznak na postelji, glavo zavito v ruti. Druga je ležala v mlaki krvi na tleh. Obe sta bili oblečeni, kar priča da se je umor izvršil zvečer, ali zgodaj zjutraj. Preiskava še ni dognala nič točnega. Našli so krvav kamen v hiši. Sodni izvedenec je dognal da sta bili ženski najbrže udarjeni s sekiro.
Akcija za zdrave kmečke hiše.
Zdravstveni odsek v Sarajevu je že lani započel dalekosežno akcijo za gradnjo zdravih kmečkih hiš v Bosni in Hercegovini. Proučeval je razne oblike jugoslovanskih hiš ter izbral med njimi nekatere, ki najbolj ustrezajta higijeničnim zahtevam in obenem tudi potrebam našega seljaka.
Načrti so že izdelani in bodo kmalu predloženi javnosti.
Namero zdravstvenega odseku zu Bosno in Hercegovino je treba pozdraviti z resničnim veseljem, saj je vprašanje zdravega razvoja našega kmetu vprašanje bodočnosti celokupnega naroda.
j‘du za sestrino. Njen mož je bil dober gospodar, sicer pa burkljež pne vrste in netečen v govorjenju. Ali vse to je Tona vedela poprej, saj ga je Poznala dolgo vrsto let. Saj sta še Lot otroka skupaj krave pasla! Poročila ga jta iz ljubezni, ne da bi jo Ldo silil, hi zato je sedaj mirno in vdana v božjo voljo prenašala njegove nerednosti.
Poslopje na njenem novem domu nj bilo v najboljšem stanju. Hiša je bila še nekam podobna, ali hlev in Pod sta kričala po mojstru, ki bi ju Popravil. Ker je Tona prinesla k hiši precej denarja, je Marken najprej poplačal dolgove, ostanek pa je določil za najnujnejše poprave. Seveda k® bi bil hotel popraviti vse tako, Lot bi bil rad, bi mu bila morala prinesti njegova žena še enkrat tako veliko doto, kot jo je prinesla.
Ker pa je bilo Markonovo pose-stvo lepo in ker sta bila tudi oba Pridna, sta živela prav dobro, dasi 'Usta imela nikoli nič posebnega. — štorklja jima je prinesla vsako leto onega otroka. Dvanajstkrat za po-vrstjo. Ali nobeden ni živel dolgo. — V&i so pomrli Se čisto mladi, samo ona deklica je ostala pri življenju, Li pa je bila več pri stari mater pri Coronet ovih kot pa domu.
Stara mati jo je imela nepopisno 'ada. Saj je znano, da imajo stari 'Judje več potrpljenja z otroki kakor ndadi. Pa tudi otrok jo je imel sko-lo rajši nego lastno mater.
Samo hudobna Marjana je ni '»ogla videti. Kot bi se bala, da ji 1,1,1 ti ne bi kaj zapustila. In večkrat ®o je zgodilo, da jo je brez usmilje-Bn napodila in pognala po vasi...
(Dalje prih.)
Paralelna akcija ali od strani umstvenikov je bila započeta po strokovnjaku, profesorju arhitekture g. Plečniku, za Slovenijo seveda raz stališča zunanjosti oziroma stavbe kot take. Seveda se obe akcije v hi-gijeničnem oziru strinjata. Toda vse to ne zadostuje, če se ne započne tudi v tem oziru redna kontrola stanovanj in vzgoja za higijeno.
Dopisi.
Bloke. Pri nas na Blokah je pravi semenj. Enkrat nas obišče Šušteršičev prijatelj Drobnič iz Nove vasi in nam pove kaj novega? Drugič nam jdišejo, da nas pridejo obiskat gospod Gostinčar iz Ljubljane. Kakor vidite, prijateljev nam ne manjka. Nismo Vam še vse povedali, tudi g. Korun iz Ljubljane so že prišli k nam, toda to še ni vse. Kmet Ančihar k Ravni-ka so nam obljubili po ceni fermen-tina. Bloški župnik nam pa bodo Marijino srce žegnali, in sicer le pod pogojem, če bomo na dan volitev volili njihovo stranko. Mi smo sicer obljubili vsem, toda volili jih ne bomo. Dobro se še spominjamo Šušteršiča kot deželnega glavarja, nismo pa še pozabili Koroščevega minktrova-nja in tudi ne Kristanove republike. Edino radi še imamo Ančiharja, ker on nam bi rad pomagal, toda ne more. Vemo dobro, da njegova stranka nam ni še prav nič pomagala. Vsled lega jo tudi volili ne bomo. Volili pa bomo listo gospoda ministra dr. Žerjava, ker to je edina stranka, v katero še zaupamo.	Bločani.
Sv. Vid. Že zopet prihajajo k nam samostojnežii, toda tokrat ste se opekli. Spomnite se, kaj ste nam obiju-bovali pri zadnjih volitvah. Ceste iz Begunj nam še do danes niste napravili, a kaj napravili, ni tl zinili niste v parlamentu. Na obljube mj ne damo več. Vi z vašo slabostojno stranko, pojdite agitirati drugam. Pri nas ne boste dobili glasov za vašo potapljajočo se stranko.
Žiri. Z natančno odmerjenimi koraki se bliža dan volitev. Vsaka od političnih strank hoče pripeljati svojo barko v pristanišče. Vedno večje vrvenje, vedno bolj prihajajo agitatorji na dan. Če je kdo navidez miroval, je sedaj tembolj delaven. Ni čudno, da postanejo nezavedni ljudje zbegani in ne vedo pri čem da so. Vsak pameten človek mora že uvidevati, da ne potrebujemo toliko strank. Vprašanje je le, če bodo vse stranke zmagale. Kakor je videti, bo pri teh volitvah več strank propadlo, kar je tudi pravilno. Star pregovor pravi: Zakaj se štuliš med ljudi, 6e te ne marajo. Pri nas se nam je na-rodno-socijalistična stranka direktno vsilila, zato pa pri volitvah tudi ne bo dobila zaželjenih glasov. Edina stranka, ki pride pri nas resno v poštev je demokratska in tej bomo tudi oddali na • dan 18. marca svoje glasove.	Žirovničani.
Velike Lašče. Ravnokar smo sprejeli pismo ie Velikih Lašč, v katerem nam pišejo, da Pucelj že omahuje, ker vsa njegova okolica zabavlja čez njega. Vprašaj kogar hočeš, koga boš volil? Puclja gotovo ne, ker on nam je dosti škodoval, naj ga voli žlahta, kajti edino njej je koristi), nam kmetom je pa delal draginjo. — Nismo več tako neumnis kakor mislijo gospod minister Pucelj. Dobro vemo, kdo nam more pomagati. Gospod Pucelj le udrihajte po demokratih, preje ste bili demokrat kakor pa sa-mostojnež. Demokratom se imaste zahvaliti, da ste postali minister. Torej po našem mnenju, ste vi najmanje dolžni udrihati čez nje. — Demokrat iz Vel. Lašč.
* Iz Tržiča na Gorenjskem. Razmere, ki vladajo pri tvrdki Maly & Demberger so naravnost vnebovzijo-če. V tovarni že delamo cele mesece le po 6 ui' dnevno. Resnično vam povemo, da stradamo. Zahteva se od nas, da napravimo v šestih urah lavno toliko, kakor smo preje v osmih. Javnost vprašamo, 5e je to dopustno. Tvrdka Maly & Demberger je inozemska, in če nima sredstva za obratovanje kakor se pravi, naj delo kratkomalo ustavi, ali pa naj gu prepusti komu drugemu. Nir
kakor pa ne pustimo, da bi t uami še nadalje tako postopali. Opozarjamo na to tvrdko vse narodno čuteče lju di. — Kako postopa omenjena tvrdka proti nam delavcem Slovencem, to presega že vse meje.
Oskrba revežev po uačelu zasebne lastnine. Dejstvo, da slovenska prestolica vkljub — oziroma vsled — premnogo duhovnikov, cerkev in samostanov šteje neznosno množino revežev, sem javno in uradno predlagal, da se sestavi komite, ki bi proučil švedski sistem oskrbe revežev. Ne dajejo se tam sramotilni milodari, in ne zapirajo se reveži v ubožnice kakor kaznjenci, nnuveč se kolonizirajo na primerno urejenih posestvih, da je skupiček oziroma pridelek last zavarovancu. Na take zavode je dovoljeno tudi uplačevati. — Če kdo v svojem poklicu ni več delu zmožen, je to pač v skupini za kak drug posel. V tem slučaju odpade značaj ubožnice in se tale zavod prekrsti v samovoljno oskrbnino. Bilo bi to prva stopinja do premostitive socijalnoga nasprotja. — Gospodje pri mestnem magistratu imajo — dotični elaborat že nekaj mesecev v jiretresu, ali očividno od samega pretresavanja ne pridejo do referata na pokrajinsko vlado. Seveda take bistvene reforme niso dobičkonosne, da bi jih mogli priporočati. — S
Gospodarstvo.
Uradniška stanovanja. Novosadska občina razprodaja 3 tisoč oralov mestnega sveta, in namerava iz skupljenega denai-ja podeljevati uradnikom kredite, da si zidajo domove. V zadnjem članku o notranji kolonizaciji priporočamo tudi mi državno akcijo v istem smislu. Zakaj ne bi bilo možno državi, kar so razna mesta in zasebna podjetja za svoje nameščence z uspehom počeli. Tako so v Nemčiji in Avstriji cela mesta nastala Velika podjetja so kolonizirala vse delavstvo na lastnih zemljiščih in sicer z možnostjo amortizacije, tako, da so hišice in zemljišča postala last dotičnega delavca. Seveda je treba k taki akciji dolgo-trajnega kredita, ki pa bi bil pač plodonosnejše podeljen kakor da so se podpirala stavbena podjetja brez vsakega socijalnega namena .
Odkup privatnih poitnih postaj. Ministrstvo poSte in brzojava je sklenilo, da se v bodo!e stavi vsakoletni proračun posebni znesek za odkup poštnih postaj, katerih se nahaja v naši državi še okoli 600 v privatnih rokah.
Nazadovanje poljske marke.
Zadnje dni je poljska marka zopet precej padla dočim se je nemška marka popravila tako, da pomeni za Poljsko to skoro 100 odstotno zboljšanje nemške valute.
Padanje rumunskega leja. Tudi rumunski lej je v zadnjem času močno nazadoval. Padanje leja povzroča v prvi vrsti še vedno nezadostno urejen promet, zaradi česar se rumunski izdelki ne morejo izvažati v oni meri, kakor bi to odgovarjalo rumunski produkciji. Razen tega so se po avile na curiškem tržišču ponarejene novčanice po 500 lejev in to v višini od okoli 400 do 500 milijonov lejev. Rumunska vlada je zaradi tega omejila promet z devizami le za to pooblaščene denarne zavode. Razen tega namerava rumunska vlada zabraniti uvoz luksuznega blaga.
Železniška konferenca v Budimpešti se je pričela 15. t. m. Razpravlja se vprašanje o končni otvoritvi prometa za potnike in blago med našo in madžarsko. Z ureditvijo tega prometa se olajša prevoz po progi Beograd— Ljubljana. V Budimpešto sta odpotovala dva delegata.
Produkcija žita. Vsaka država, ki sama producira hrano za svoje prebivalce, se šteje lahko srečno. Po žitu se je od nekdaj merilo blagostanje države. Stari Egipt je bila žitnica rimskega cesarstva. Carska Rusija je imela povsod kredite radi izvoza previšne hrane, Jugoslavijo blagruje danes vsa Evropa radi njenih žitnic. Da delavstvo pri nas strada, je popolnoma nepotrebno ter le znak slabe gospodarske in socijalne politike. Država j« pa srečna,
da more živež izvažati in da ji ni treba kupovati in uvažati. Evropske države, ki so danes vse do vratu zadolžene so pa začele gledati tudi z ozirom na uvoz žita, kako bi ga zmanjšale. Na Francoskem in v Italiji je velika propaganda, da bi se v deželi produciralo toliko žita, kolikor ga je za prehrano potrebno. Na vse strani se tudi ljudje sami omejujejo, da ne trosijo preveč s kruhom. Predlaga se intenzivnejše obdelovanje polja, pšenica izpodriva travo že danes posebno na Francoskem. Francija pridela že danes okoli 70 miljonov kvintalov, potrebuje jih še okoli 25 miljonov za kritje cele potrebe.
Italija pridela povprečno 12 kvin-talov na hektar, treba Ji je produkcijo dvign ti samo na 16—18 kvintalov, pa je rešena. Da je to prav lahko, kaže naslednja tablica:
Povprečno pridela :
Norveška.	.	.	.	. . 16 kvintalov	
Nemčija .	.	.	. . . 18	»
Švica ....	. . . 20	»
Anglija . . .	.	. . 21	»
Holandska .	.	.24	»>
Belgija .	.	.	.	25	
Danska ... na hektar.	301	O
Minister Pucelj je sukal tako narodno politiko, da je naša država glede prehrane pasivnih krajev na slabšem kot vse druge države in da so naša mesta najdražja na svetu, delavec pa strada, žito in živino je takrat prodajal zastonj v inozemstvo, ko je bil dinar najnižji, za boljše gospodarske prilike v državi se pa ni brigal. Vse kar danes veleagrarci delajo je špekulacija za moment, špekulacijo za bodočnost pa ne poznajo. V skrbi za intenzivno gospodarstvo tiči problem, kako bo naša država obdržala v prihodnjih letih svoj renome kot izvozna država, takrat ko bo v Evropi žita v izobilju. Pride čas, ko bo morala naša država s svojim žitom konkurirati na vse strani in prodajati pod ceno, takrat ga bomo morali pa tudi producirati, kolikor ga bo zemlja neala. Ni vsak gospod kmet goden za miniatra poljedelstva.
Strokovni pregled.
Stavbiuski delavci.
Akcijski odbor je prejšnji teden sklical v Mestni dom shod stavbin-skih delavcev. Predsedoval mu je tovariš Verfiovec, ki je začrtal obupne razmere, v katerih se delavstvo te stroke nahaja. Tovariš Peterkovič je potem podal poročilo o zahtevah, ki bodo predloženi podjetnikom. Seveda ni manjkalo tudi propagande za vstop v različne organizacije. Da se na delavskih shodili tudi že pojavlja narodno-socijalna zveza, kljub temu, da je bila na kongresu delovnega ljudstva potegnjena za nos, to nas ne začudi, saj je to zadnji up za to stranko.
Za nastop pri takih shodili ni treba mnogo državoznanstva ali poguma .
Anketa o delovnem času. Danes. 26. febr. se je v ministrstvu za socijalno politiko začela anketa o ureditvi delovnega časa v industrijskih podjetjih. Samoumestno, da so za stopniki industrije kaj* prvi dau našli povoda za ugovarjati proti tem in onem. Pritoževali so se čez biv-raena, ki jih jim nalaga novi pravilnik. Med drugimi določbami je bila odklonjena tudi določba o prepovedi nočnega dela v pekovski obrti, in sicer jte bil prav zastopnik ljubljansko trgovske zbornice dr. Ples, ki je zoper to prepoved ugovarjal. Mož oči-vidno niti ne ve, da je treba ravno v tej obrti bistvene reforme. Razlogi, ki govorijo za odpravo nočnega dela v pekarnah so tako tehtni (že moment uspešne kontrole pekovskih delavnic) — da je v Avstriji in Nemčiji tudi bilo odpravljeno. Da nočno delo več delavske moči porabi, no pride pri tej gospodi niti v poštev, pač. pa bo ministrstvo moralo misliti na to. Ravno ta stroka kaže neznosno število prerano izrabljenih delavcev, ki obremenijo potem občino in državo. Sicer pa gospoda nima dočakati nobene škode od dnevnega
dela, l-taiti «e bw- se zaradi tega niti enega hlebčka manj jedlo. Prav iste ugovore smo culi tudi na Dunaju.
Protestni shod zoper načrt pravilnika. Vršil se je, kakor smo pričakovali. Bila je to propaganda za enotno fronto . Pristaši delovne zveze so udrihali po drugih proletarskih strankah. Besedičilo se je tudi mnogo o amsterdamski interna-cijonali, refrain vsega pa je bil boj, — boj, — ti revčki morda mislijo, da se kapitalisti njih bojijo. Nekako iznenadilo je. da protestnemu shodu niso prisostvovali voditelji a la Fabjančič, Stefanovič in drugi Toda umevno, kajti ti ljudje so previdni dovolj, da ne nastopajo zoper vlado. Vendar manj nevarno je, udrihati po voditeljih drugih strank, to je morebiti slučajno celo dobičkanosno. Na shodu se je le en glas začul o solidarnosti. Prav pametno korekturo je predlagal tovariš Kocjančič in sicer v zmislu skupnega nastopa
Štrajk gostilničarjev in kavaruar-jev v Novem Sadu. V Novem Sadu so prošlo nedeljo proglasili gostilničarji in kavamarji štrajk zaradi odredbe o maksimiranju cen. Izjavili so, da gostilne in kavarne tako dolgo ne bodo odprte, dokler ne bodo ptreklicane maksimalne cene.
Bog —alkohol.
Še vedno smo preveč praznoverni; tako praznoverje je tudi alkoholizem. Kakor hitro človek spozna, da je to praznoverje — pa trdim, da nas kliče dolžnost, da odpravimo to praznoverje Treba se je že enkrat zoperstavit degeneraciji z alkoholom. Danes je zaveden zdravnik, pravirk, duhovnik, učitelj, in vsak človek, ki znanstveno, ali sploh samo misli in veruje v znanost — sploh vsak zaveden človek dolžan oznanjati z besedo in dejanjem, da je v interesu vsakega naroda: rešiti se alko h o la.
Na poti življenja :po deželah in krajih sem našel zelo čudno deželo — baš to je čudno •— deželo, v kateri — pijejo ljudje strup. Tam sem videl posebne manjše zavode, ki se v njih ta strup prodaja na malo. Kakor so drugod nad trgovinami obešeni napisi: tukaj se prodaja sladkor, moka itd , tako vidite v tej deželi napise: tukaj si Človek po ceni kupuje slabokrvnost, sušico, duševne bolezni, božjast; tu se prodaja beda, siromaštvo; tu dobiš kugo, kolero, legar. To so zares Čudni napisi. A najdeš take, ki so še bolj čudni. »Tukaj Človek postane neumen«, drugod celo : »tukaj nastajajo bebci, brezčutni, grobi in surovi ljudje«.
Vsi ti prostori so dobro obiskani. In ne samo to. v tej deželi pobere vlada precej denarja v obliki davkov na ta strup; cerkev in njeni največji, najbogatejši dostojanstveniki se tudi poslužujejo tega strupa. Prestol in oltar počivata na tem strupu. Mnogo se ga porabi pri narodnih in patriotičnih proslavah ; kar me je najbolj začudilo, je to, da niti cerkvenih in verskih slavnosti ne vidiš brez tega strupa. Ogromne procesije prihajajo z vseh krajev k Materi božji. Gledam in opazujem Ljudstvo niti ne moli, ni resno in pobožno — nasprotno pa vidim, kako ga je razdražil ta strup, kako se prička med seboj, okoli cerkve vidim samo nesnago, okuženost, od katere umirajo ljudje ....
To je vendar zelo čudno! Vprašate, kaj je to? Povedo vam: Da, gospod, te procesije so le na videz krščanske procesije, krščansko-verske nazore imajo le na zunaj, sicer pa priznavajo drugo vero, imajo tri bogove, so mnogobožci, imajo in častijo svojo posebno trojico: prvi bog je vino, solnčna voda, drugi bog je pivo, kuhana voda in tretji ognjena voda, to je duša, prava duša: spiritus, alkohol, žganje. To posebno trojico častimo: špirit je glavni bog, vsi bogovi pa so vidljivi in jih lahko kupimo . .
UTRINKI.
Kdor hoče biti pravilno organizi-ran, se mora organizirati v »Uniji-?. »Unijam zasleduje težnje naroda. — Kdor se hoče boriti, da zmaga resnica in pravica je dolžan, podpirati »Unijo?.
A. Merlak:
Spomini iz vajenskih iet.
Bilo je 20. marca 1898, ko sem so prvikrat vsedel na vlak v Gorici na južnem kolodvoru in idapon nas je potegnil in sopihal z nami proti beli Ljubljani. To je bilo veselje, tako, da sem pozabil na dom in sploh na vse ter sem poslušal samo drdranje vlaka. — Ob 2. uri popoiune prisopiha hlapon na postajo v Ljubljano. Ko se ustavimo, me dregne en star zidar in pravi: vzemi svoje stvari, moramo izstopiti. Vzel sem svoje stvari ter sem se stiskal in prerival za drugimi, m; pridemo preo postajo, so se začeli starii zidarji meniti, ali gremo najprvo na obed v gostilno pri Tišlerju , ali se podamo naravnost do našega stavbenika in še le potem na obeti. Zmagal je najstarejši zidar, in napotili smo se do stavbenika. Ko pridemo na dvorišče, dobimo že tam 15 italijanskih zidarjev in 4 italijanske vajence, ki so se lepo razgovarjali s prvim delovodjem od tvrdke; ko se najstarejši zidar približa delovodju in mu naznani naš prihod, je delovodja nekaj zagodrnjal ter že poklical delavca, da nam odkaže prostor, kjer smo si vsak svoje stvari porazdelili na svoje mesto.	(Halje prih.)
Razno.
Koliko je žensk In moških v naši državi V Jugoslaviji je od celokupnega števila prebivalstva (12,017.323) 49 odstotkov moških in 51 odstotkov žensk. Če bi se v naši državi vsi moški oženili, bi torej ostalo 240.3<6 neomoženih. Največji preostanek žensk je v Hrvatski in Slavoniji (1,405.050) Moških je tam 1,334.593, t. j. 70.557 žensk preveč.
V	Srbiji je 1,381.911 žensk in 1,273167 moških, kar znači, da je 208 774 žensk obsojeno na samsko življenje. Najmanjša razlika med številom žensk in moških je v Južni Srbiji, kjer bi ostalo samo 6.232 žensk neomoženih. Boli ponosne so Evine hčerke lahko v Bosni in Hercegovini, kjer pride na 965 894 moških samo 924.036 žensk, kar se pravi, da bi morale ostati 41.859 moških brez svoje »golobice«. Tukaj je pa treba upoštevati še to, da mnogi bogataši (muslimani) vzamejo po 2 ali 3 žene. Zato pa seveda ni čuda, da se veliko Bosancev in Hercegovcev izseli.
Število prebivalstva po vereizpo-vedl v naši državi. V naši domovini imamo 6 ver: katoliško, pravoslavno, grško - katoliško, protestansko, muslimansko in hebrejsko (židovsko). Največ je pravoslavnih, 5,602 227, večinoma v Srbiji in Črni gori. Drugi po številu so katoličani 4.735 154, ki jih je največ v Sloveniji in Hrvatski. Muslimanov je je največ v Bosni in Južni Srbiji. Skupno jih je 1,293 801. Protestantov je 216.847 in sicer v Vojvodini in nekoliko v Sremu. Orko-katoliki istotako, Židje pa so razkropljeni po celi državi. Brez konfesije je v celi državi 2016 oseb, od teh je največ v Vojvodini in sicer 1352, najmanj pa v Južni Srbiji, kjer jih je samo 8. Procentualno je pravoslavnih 46 6 od sto, katolikov 39.4, muslimanov 11.1, protestantov 1.8, Židov 0.5 in grko-katolikov 0.4.
Ruski emigranti v Jugoslaviji.
Državna komisija za pomoč ruskim beguncem je objavila oficielne podatke, po katerih je bilo 1. 1922 v Jagosla-viji 288.203 ruskih beguncev. Tekom preteklega leta jih je umrlo 248, rodilo pa 486. Državna komisija je dajala podporo za vzdrževanje treh vojaških kadetskih šol (225 dijakov), treh dekliških šol (710 učenk) in mešane rusko-srbske gimnazije v Belgradu (160 dijakov, od teh 120 v gimnazijskem internatu). Razen tega je dajala državna komisija podporo za vzdrževanje šol za male otroke (750). Višjih ruskih šol ni v Jugoslaviji ter dobivajo dijaki izobrazbo na jugoslovanskih vseučiliščih in višjih tehničnih Šolah. Za sedaj nakazuje jugoslovanska vlada 1200 ruskim dijakom štipendije po 400 dinarjev razen tega daje mesečno 120.000 dinarjev za priboljšek dijaški hiani itd.
V	Belgradu se zida za ruske dijake poseben dom, za katerega prispeva država polovico stroškov, polovico pa
vseruska državna zveza. Istotako je v Belgradu najeta posebna velika hiša za ruske begunce, ki pridejo začasno v mesto. Lani je državna komisija vzdrževala razne tečaje, ki se jih je udeležilo 650 Rusov. Ravnotako je tudi vzdrževala v raznih mestih Jugoslavije bolnišnice za Ruse, ambulatorije itd. Veči na Rusov se sedaj vzdržuje sama, tako da skrbi sedaj državna komisija v večini slučajev samo za otroke, starce, bolnike itd. — Ali bi ne bila taka dr žavna komisija potrebna tudi za Slovence ?
Najmanjši človek je 20-letm Ruse Andrej Balušev v Londonu, ki meri komaj pol rnetra. Čudno je to, da so njegovi stariši normalni ljudje, ki ne pomnijo podobnega slučaja v rodbini. Mali Andrej je jako učen mož in govori več jezikov. Oblači se po najnovejši modi in ljubi vsakovrsten nakit, nosi tudi monokel. Njegov rokopis kaže na energično roko, črke ima prav velike. Je velik gastronom, četudi sne toliko da bi morda pišče poginilo pri toliki hrani.
Svctovrja zaloga zlata se ceni na 7.011.379.000 dolarjev. Od tega pripada Zed. državam 40 odstotkov, Angliji 10, Franciji 9, Joponski 8, Španski 6, Ar-gentiniji 5, Italiji, Holandski in Nemčiji po 3 odstotke. Ostalih 13 odstotkov pripada ostalim državam.
Pravi minister. V neki filozofski arabski knjigi iz 12. stoletja čitamo, kakšen mora biti pravi minister, pravi: »Njegova zunanjost mora biti priku-pljiva, njegovo telo zdravo. Njegov razum si mora hitro zapomniti tuje govore. Znati mora dobro govoriti in hiti doma v vseh znanostih, zlasti v matematiki. Predvsem mora ljubiti istino, dobro je, Če je vesel; a ne sme biti klepetav. Hraber in vstrajen pravi minister mora izpeljati vsak svoj načrt do konca. Njegova hiša mora biti odprta vsakemu, blagajna darežljiva in oko pazljivo, da čuje vsako novost. Njegova edina želja mora biti slava vladarja in ljubezen podložnih. »Današnji čas ne stavi takih zahtev, vsled katerih bi marsikatera država ostala brez ministrov.
Praznoverje rešilo roparja smrti.
V Siangtau v Kini je bil s šestimi drugimi roparji obsojen tudi neki Ahnyi. Krvnik je glave odsekal že vsej šestorici in sedaj je prišel na vrsto tudi Vong. Meč je zadel ob vrat, a ga ni presekal. To so pa takoj vsi okoli stoječi smatrali za zaščito višjega bitja. Ropar je bil takoj zopet peljan pred sodnika, ki mu je dal, oproščenje ter ga priporoči! v neko bolnico. Ko je ropar izlečil svoje rane, je šel ponosno v mesto, ne samo kdo svoboden Človek, nego kot bitje, katero stoji pod zaščito višjih sil. Tako je v Kini.
Prepovedano poljubovanje. Mladi ljudje se radi poljubljajo pri nekaterih narodih bolj, pri drugih manj. Italijani so v tem posebno živalmi in tam se poljubljata fant in punca kar javno pred ljudmi na promenadah in sploh povsod. A sedaj so fašistovski reformatorji v Rimu to prepoved id i — poljubljanje na javnih mestih namreč, in sicer z motivacijo, da se s poljubi lahko razširjajo razne bolezni. Dobro, ampak te bolezni se lahko nanašajo tudi pri skrivnem poljubljanju, ako je kdo že bolan. S to prepovedjo fašisti
niso odpravili poljubljanja in dvomimo, da odpravijo tudi poljubljanje na javnih prostorih, dokler so Italijanke tako živahne.
Koliko las imajo ljudje na glavi.
V tem, ko se pesniki bavijo s hvalo ženskih las, štejejo Angleži posamezne lase na glavi. Oni so izračunali, da na en četvorni centimeter pride 1000 las, torej ima človek na vsej glavi okoli 120.000 las. Plavolasci imajo navadno precej več las. kakor pa črnolasci.
Ustrelil se je, ker so ga boleli zobje. V Grahovem v Hercegovini se je ustrelil zemljoradnik Vlaho Vuja-čič, ker so ga boleli zobje in ni mogel prenašati velikih bolečin.
Spomini generala Boroevića. Pokojni avstrijski vojskovodja Svetozar Boroevič je kot eden glavnih avstrijskih poveljnikov tekom cele vojne zapisoval svoje spomine. Prav, razumljivo, da je v njih zabeleženo marsikatero važno dejstvo. Ko je prišel polom in je ugasnila Boroe-vićeva slava, se je on iz pregnanstva potegoval za sprejem v sedanjo jugoslovansko armado. Da bi dokazal svoje slovansko čuvstvo, je Boroevič v podkrepitev svoje prošnje priložil omenjene zapiske. Priložil je tudi različne dokumente in zaupne avstrijske in italijanske akte, ki jih je kot poveljnik soške fronte dobil v roke. Zahteval pa je čin vojvode in temu vlada ni mogla ugoditi. Kmalu nato ga je dohitela smrt. Boroevičeve zapiske sedaj poseduje vojno ministrstvo. So velike važnosti za našo strategijo, zato se zaenkrat še ne morejo objaviti.
češkoslovaški trg. Iz Žalca poročajo: Cene hmelju so nazadovale na 520 do 600 Kč za 50 kg. Prvovrstno blago je doseglo tudi 630 Kč.
Dragocen beneški kolje ukraden. Neznan uzmovič je dne 23. februarja ukradel bančni uradnici Ani Divjak, stanujoči na Bregu št. 20 v Ljubljani, iz stanovanja dragocen beneški kolje z velikimi rdečimi in belimi kamni, prstan z diamantom in srebrno toaletno gledalce na srebrni verižici. Ukradene dragocenosti so bile vredne 50—60 tisoč kron.
Samomor mladega Rusa. V pritličju neke še nedozidane zgradbe ministrstva za socialno politiko se je v Beogradu v sredo zvečer ustrelil mladi ruski begunec Litvinanko, ki je bil nastavljen pri zgradbi kot čuvaj. Iz pisem, ki jih je zapustil, je razvidno, da sta ga pognala v smrt beda in obup. Litvinanko je bil star komaj 20 let. Že ves čas je bil potrt in otožen in je neprestano sanjaril o svojem domu v daljni Rusiji.
V	Dolini pri Mirni sta nekega večera dva roparja prišla v mlin Marije Uduč ter s kuhinjskim nožem v roki zahtevala srebrn in zlat denar. Udučeva je vsa v strahu izročila denarnico z 18.000 kronami denarja.
V	Kamni gorici je neznan mož
prišel v kuhinjo k Apoloniji Zdešar, ji nastavil samokres na prsi in zakričal nad njo:	»Denar sem, če ne
crkneš! Zdešarjev« pa se je korajžno vrgla na roparja ga podrla na tla in začela klicati na pomoč. Ropar se je s silo komaj iznebil Zdešarjev« in .urno pobegnil. Ga menda ne bo več na obisk.
•XXK
Ivan Simončič
m
88
m
88
m
m
m
m
u
B
g
m m m m m m m m m
Liubljfiit&, Šiška, Celovška cesta
m m	m m ra
iria 81 83	m m
81 m ra	m 33 ra
4« C0 ÖQ	ul m
83 OJ	m ra
OT m	88
Pšenično moko, prvovrstno ba-naško, ter špecerijsko in kolonialno blago priporoča tvrdka