f rV| POSAVSKI jTT I ObzormK I Leto IV, stevilka 34, September 2000 .^fl^^^l Urška Slapšak Dvajset stotink od Sydneya Fotoreportaza Pr i Treh litqMj HHi 00 trinaisi wwgiciie^bcineKrpl ^ «Saw Volkswagen Group v Skoda Fabia nov avto za nove case Bohoričeva 10, Krško TRGOVINA 0608/232 116 SERVIS 0608/21 280, 232 113, PRODAJA 07/49 02 117 Izjemno ugodni načini financiranja Presenečenje ob nakupu vozila! LJÜDSKA ÜNIVERZA ^PP KRŠKO ¦...........¦......................'"'..................................... utimo se m ziuljenje — * iigovec " m i -toftar, naiakar ^HH| mmomsko komercialnitXIIU ¦iostinskltehnlk J* I Mormacije in pEj|aTO^!ÜÜS3B|^B I4udßkauni78raaBÄ,Dalmatinova8,K^^ l^l teIO6O8/2^11aÜ22-6?7;wwwJulrsko4 '^H 2v«za rrtJaUlJtvMMlnt Kriko OTROCf fNMLADf fAiAMO TEžAVE- KAKOJfHRČŽUJEMO HOČEM TOREJ 2M0REM V občlnj Hrško: 2.10.- 4.10.2060 na otnovnik lobli OBČOJSKfOTROjKI PARLAMENT »>13.olfober20OO >>ob 12.url, «ejna «oka A obLine KriHo St, 34, September 2000 tretia POMEMBNO JE SODEIOVATL. Posavci smo imeli na minuli olimpiadi tudi nekaj športnih udeležencev. Pravzaprav je bil naš pravi predstavnik le Primož Kozmus iz Brežic, Če pa štejemo tudi »gastarbajterje«, je tu vsaj še rojak Uroš Šerbec, oba pa sta bila žal med manj uspešnimi, za kar so najbrž tudi objektivni razlogi. Postavlja pa se načelno vpra- šanje, ali je taki prireditvi bolje sodelovati, četudi s slabšimi re- zultati, ali pa sploh ne. Prav v tej številki objavljamo razgovor o krški športnici, ki je ostala doma, kljub najbolj uspešni sezoni v življenju. Ima pač smolo, da tekmuje v zelo množičnem športu, saj je celo na igrah tekmovalo preko 900 plavalk in plavalcev z vsega sveta, zato bo morala preizkušati srečo in znanje le na evropskih in svetovnih prvenstvih. Tudi na največji slovenski prireditvi po olimpiadi (glej ga, zlomka, tudi volitve so vsake štiri leta), se bodo, poleg tistih, ki morajo sodelovati takorekoč po službeni (beri: strankarski) dolžnosti in tistih, ki menda nimajo boljših zamenjav, pomerili številni prostovoljci, ki bodo nas- topili v ekipah, ki že vnaprej nimajo možnosti za uspeh. Še nekaj dni pred iztekom roka za vložitev kandidatur je kazalo, da bodo višji prag in slabe izkušnje nekaterih manjših strank na prejšnjih volitvah povzročile osip in vzele veselje majhnim strankam in da bo v naših okrajih le po šest, morda največ osem kandidatov (v Krškem so pri- pravili le osem obvestilnih panojev), zdaj pa vemo, da bo vsakem okra- ju kar po trinajst kandidatov oz. kandidatk. Jasno je, da ima le peščica izmed njih možnosti, da zasedejo poslans- ki sedež, a očitno je prevladala želja po sodelovanju in morda po asir- maciji. Nekaterim pa se zdi dosegljiv odstotek, ki menda omogoča preživetje do nove tekme čez štiri leta. Tudi 34. številka Posavskega obzornika je bila poleg siceršnje barvne preobleke in nove izvedbe deležna nekoliko praznične kozmetike (volitve so praznik demokracije!?), a morda bodo naše informacije o kandidatih prav prišle komu, ki si doslej še ni vzel časa za TV, radio ali kak drug medij. V vsakem primeru pa bo ostal kot trajni dokument o dogodku, ki naj bi zaznamoval naše nadaljnje življenje v tej državi. Medtem bodo nekateri Sportniki iz Sydneya končali svojo kariero, drugi se bodo še z večjim zagonom pripravljali na naslednjo. Morda boste tudi vi pogledali v to številko ponovno čez štiri leta... Urednik. SONČN1CEVMSEM Foto itieseca Medtem kojepo okoliških griäh le odmevalo vriskanje trgačev grozdja, so se v septembrskem soncu nekje pod Rako grele zlatorumene sončnice. Vokolju, kjersmo vqjeni vinogradov in nasadovjablan, na njivahpapred- vsem koruze, so bile sončnice prav prijetno presenečenje, tako kot upa- mo, daje tokratna Mevilka našim zvestim bralcem. Podarjamo vam te sončnice, da bi vas spominjale na sončne dni in grele v dolgihjesenskih dneh in He globoko v zimo. »gpgnp! Je? kot risoč delovmh mest 9 # Hiso naj bo vez med preteklostjo in sedanjostjo 17 # Na obisku v prijateljski občini 19 # Program prireditev feslivala Sadje in cvetje 22 # Kozjanski park - park za življenje 24 # Zavarovalnica Maribor gre v korak s torn 28 # Iz kotb je spet zadBob 30 # Volitve 2000 - Kdo so kandidati 31 # Kandidati so se predstavili 32 D ObžorniK posavski utrip St. 34, September 2000 Kutturni dom Krško V JUBILEJNEM ABONMAJU BO VELIKO ZABAVE V. Kulturnem domu Krško začenjajo z deseto redno abonmajsko sezono, za katero so pripravili dva abonmaja. V večer- nem - modrem abonmaju bomo lahko videli Partljičevo komedijo Krivica boli v izvedbi Mojega gled- ališča KD Španski borci iz Ljubl- jane, Ionescovo komedijo Plešasta pevka v izvedbi PDG iz Nove Gorice, Kosmačevo komedijo z naslovom Tistega lepega dne v iz- vedbi istega ansambla, s komedijo Georgesa Feydeauja Gospod gre na lov bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z edino tragedijo, Župančičevo Veroniko Deseniško pa Šentjakobsko gledal- išče iz Ljubljane. Ljubitelji operet bodo prišli na svoj račun ob gosto- vanju SNG Opera in balet s Strauss- ovim Ciganom baronom. V kul- turenm domu tudi tokrat niso pozabili na mlade obiskovalce, kat- erim so pripravili rumeni - sončkov abonma, v katerem bodo videli lut- kovno predstavo Kekec v izvedbi Lutkovnegagledališča iz Ljubljane, lutkarji iz Maribora bodo nastopili z Jankom in Metko bratov Grimm, vse ostale predstave pa so izpod peresa slovenske avtorice Svetlane Makarovič: lutkovni igrici Spet kos- ovirji in Škrat Kuzma ter igrana predstava Sapramiška, s katero gos- tuje v Krškem PG Kranj. Kot je raz- vidno že iz naslovov predstav, so se v domu tokrat odločili svojim zvestim obiskovalcem ponuditi predvsem veliko zabave in dobre volje, kar bo vsaj večini ljubiteljev kulturnih dogodkov v Krškem na- jbrž tudi najbolj ustrezalo, še posebno v dolgih jesenskih in zim- skih večerih. Vabljeni! OB TEDNU OTROKA KRŠKO, 2.10. - V organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško so po osnovnih šolah v občini Krško v času od 2. do 6. oktobra že potekali šolski parlamenti, na ka- terih so osnovnošolci razpravljali o težavah s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju in o reševanju le-teh. Mnenja in zaključke s šolskih parlamentov bodo mladi parlamentard # s posameznih šol predstavili 13. ok- tobra ob 12. uri v sejni sobi občine Krško na 11. otroškem parlamentu: »HOČEM TOREJ ZMOREM«. Kakorže enajsto leto zapored, bodo mladi tudi tokrat izbrali svojega predstavnika, ki bo njihov* glas prenesel tudi na »državni nivo«, torej v parlament v Ljubljano. Sicer pa so pri ZPM Krško v sodelovanju z društvi pri- jateljev mladine, vrtci ter šolami, pripravili v prvem tednu meseca oktobra ob »Tednu otroka 2000« pester program prireditev. Te so potekale po več krajih po občini Krško in tudi v samem Krškem z organizacijo okrogle mize, ust- varjalnih delavnic, veselega rajan- ja, družabnih ter športnih iger, peke kostanja itd. xMwtMnusn Vabi na koncert: PEROLOVŠIN INKRIŽARJI KDAJ: 1110.29000b 21.00 KJE.vdkkolekiPACIFIK VSTOPNINENH! TRSAH RA1STAVL.IA KOSTANJEVICA, 22.9. - V cerkvi galerije Božidar Jakac v Kostan- jevici na Krki od 22.septembra razstavlja akademski kipar, pro- fesor Dušan Tršar. Otvoritev razstave je popestril Ljubljanski oktet pod vodstvom Igorja Švare. »POLITIKA - BOLEZEN MOJA« SENOVO, 30.9. - Kot uvod v začetek gledališke sezone 2000/2001 so člani Gledališke skupine DKD Svo- boda Senovo v režiji Bože Ojsteršek 30. septembra na odru Doma XIV. : divizije odigrali premierno upri- zoritev Partljičeve komedije »Politi- ka - bolezen moja«. V vlogah so se predstavili: Ana in Ernest Breznikar, Slava in Tone Petrovič, Darja in Rudi Boh, Jana Uvodi i, Aleksan- dra Macur, Vlasta Moškon, Dragi- ca Kolan, Darko Gorenc in Simona Šoštar. Domači gledališčniki so že dan kasneje na Senovem izvedli ponovitev igre, širšemu krogu gled- alcev pa se bodo predstavili 13. ok- tobra ob 20. uri na odru Kulturnega doma Krško. RAZVILI PRAPOR STUDENEC, 10.9. - V nedeljoJO. septembra, je tamkajšnja krajevna organizacija Društva izgnancev Slo- venije pripravila razvitje društvenega prapora. V priložnostnem kul- turnem program, sta sodelovali vokalni skupini Corona iz Boštanja in Srake z Rake. ObzorTiiK D St. 34, September 2000 ______posavski utrip POD BRAIDO... ...a, resnici na ljubo, so- I tograflja ni bila posncta v I časutrgatvc,pačpavčasu, | ko je grozdje šele pričelo L zoreti. Kaj sta povedala I »zvokinslikacJožeGrajžl I in Fran ei Pavkovič, direk- I torju nuklearke Stanetu I Rožmanu, ne vemo več, a I na podlagi dobrovoljnosti I vseh treh sklepamo, da je bilo sila zabavno... Kajti, (ponovno) resnici na ljubo, direktorja ne vidi- mo ravno pogosto nasmejanega, kaj šele, da bi takega ujeli v objektiv. PREDHODNICA.^ Tile dve ovei sta pred dnevi vzbudili nemalo pozornosti v Krškem, saj sta celo dopoldne posto- pali po Cesti krških žrtev. Ujeli smo ju preden sta zavili na dva deci v krško Taverno in v eksklu- zivnem pogovoru z njima izvedeli, da sta predhod- nica oziroma, beec.sta si tega dni ogledali, beee.. volišča, kamor čez nekaj dni odidejo še ostale ovee oddati svoj...beee...glas. ERNEST & Co. V nemalo primerih smo se čudili marljivosti na- šega novinarskega kolega Ernesta Sečna, saj je medtem, ko smo mi bili prisotni na eni prireditvi, on obdelal po več lokacij in prireditev hkrati. Sedaj nas to več ne čudi, ker si je očitno, kakor zgovorno priča tudi fotograflja, za svoje ažumo poroča-nje Ernest nabavil kar avto- bus. V-W&t, Vse ljubitelje plesa in mode prisrčno vabimo k vpisu v. ^ Jgy> -PLESNIVRTECiBvPLESNOSOLOZAOSNOVNOSOLCE § ^Sil L * TE^ ZA MLADINO IN ODRASLE ^aW -GLEDAUSKOSOLOZAOTROKE &JUJR - TEČU ZA MANEKENE IN MANEKENKE... Vpis bo v petek 13. oktohn IIOO ob 1100 «ri v prostorih kluba C. 4. julija 3St. Vse informaeijc dobitc v klubski pisami vsak dan med 8.00 in 13.00 uro fer med 17.00 m 19.00 ali pa na telcfon 07/4905-167.4905-165.4922-694 in gsm: 041*63-058. /spies»* ab ulk drimifc prvikih i» w »prdwdHt p» Mdaft pfetah i m* W »iaiuai!!! Spotikanja 0 OBLAKU, Kl BI LAHKO BIL DRUGAČNE BARVE ALI CELO BREZBARVEN.. Zgodi in pripeti se tudi to! Prav lahko bi se že kdaj prej, a se je zgodi- lo 23. septembra. Vsekakor veijamemo, da nenamerno in na srečo, po prvih podatkih, brez škodljivih posledic za zdrayje ljudi. Vseka- kor pa delovna nesreča, ko je pri polnjenju uparjalnika z dušikovo kislino, ki jo pod trgovinskim imenom poznamo kot solitrna kisli- na, popustila cev, in se je nad mestom dvignil (kot posledica reakeije dušikove kisline z organskimi snovmi) nitrozni oblak in odplul vse nad krško polje, alarmantno opozarja na našo neved- nost, nepripravljenost in neorganiziranost. Nemalo ljudi namreč pravi, da so na prvi mah celo občudovali "rdečico vzhajajočega sonca", drugi, da so še spali, tretji so že hiteli po sobotnih nakupih ali pa se odpravljali na trgatev, mnogo jih ni niti vedelo, da se je karkoli pripetilo. In konec koncev, celo radijski napovedovalec je obvestilo Regijskega centra za obveščanje, naj ljudje iz preven- tivnih razlogov ostanejo v zaprtih prostorih, prebral kot reklamno sporočilo ali pa pravljico za dobro jutro. Tako so povedali tisti, kat- erim je informaeija prišla mimogrede do uses in so dojeli pomen obvestila šele čez nekaj trenutkov. Vse to potrjuje dejstvo, da smo precj "zaplankani", kajti lahko bi bilo povsem drugače! Lahko bi prišlo tudi do izpusta klora in bi ljudje potemtakem kot mrtve muhe popadali po tleh, saj je očitno, da pri nas sirene služijo le za preizkušanje alarmnega sistema ob sobotah opoldan. Če se pa že oglasijo, skomignemo z ramen, češ, nekje gori, ob dejstvu, da se aktivirajo tudi gasilske enote. No, pa boste porekli, pa saj smo v Krškem že telovadili okoli tega. Seveda, a pred tako davnimi leti, da smo že na to pozabili! Ob akciji NNNP ali nič nas ne sme presenetiti, pred dvema letoma pa ob "simulaciji" nesreče s klorom. In to je vse. V mestu, kjer tovarna celuloze ni edi- ni "živf objekti Toliko v premislek (mimogrede, če bo že ravno koga vsaj malo zga- nilo, recimo tiste pristojne, ki bi že ničkolikokrat ali pa pri priči morali prebivalce oborožiti s konkretnimi navodili - kako in kam v takšnih primerih, kakšni so znaki alarmiranja, kdaj se jih sproži itd.) in tudi ne bom pisala epiloga (na srečo tudi epitafov ne), ker, kot prvič - ni več kaj pisati, kot drugič pa vem, da bo "Krško" tako kot doslej, mirno spalo naprej. Bojana Mavsar D ObzorniK naš gost - št. 34, September 2000 Dvajset sfotink od ^^^HHH ____ ,^^^^^ .^^fc^. |||BB§ ........_,_ _2. ^^^fc, ^.^^^^. ,._„__,_,,__. .................... ^^Mfct - Medtem ko smo na malih zaslonih dan za dnem lahko spremljali dogajanje na največji športni prireditvi - Olimpijskih igrah v daljni Avstraliji in je bilo pla- vanje izjemoma poleg atletike med na- jbolj izpostavljenimi športi, smo lahko v Krškem zjutraj in zvečer srečevali na domačem, t. im. olimpijskem bazenu športnico, ki je le za las zgrešila vozo- - vnico na tekmovanje, kakršnega se želi udeležiti vsak športnik. Za krško pla- valko Urško Slapšak, ki sicer plava za radovljiški klub, je bila letošnja tekmov- alna sezona kljub temu najuspešnejša v štirinajsiletni športni karieri. Urška, v teh dneh te videvamo, kako treniraš v krškem bazenu, kjer se je začda tudi tvoja plavabia pot? Radoveljčani s trenerjem Cirilom Globočnikom so odšli v Sydney in je bilo vseeno, ali treniram sama tam ali tu. Sicer pa se je tu res začela moja plavalna pot in se zaradi tega vedno rada vračam na krški bazen. Kako si se pa sploh odloäla za plavanje? V osnovni Soli. V prvem razredu smo imeli testiranje in tiste, ki smo preplavali dva bazena po 25 metrov, so povabili v klub. Začela sem pri Jožici Govedarica, potem pa je bil dolgo moj trener Žarko Govedarica. Brez njiju ne bi bila tu, kjer sem danes. Po osnovni šoli sem za šest let prekinila s plavanjem, to je v času, ko sem obiskovala brežiško gimnazijo, začela pa sem spet trenirati v drugem letniku fakultete. Ali meniš, da lahko plavalci v majhnem klubu, kot je krški, uspejo tako kotvve^ihkhjDih? ObzorniK D St, 34, September 2000 naš gost Mislim, da ti osnovno znanje lahko nudijo tukaj, je pa na žalost tako, da moraš drugam, če hočeš kaj več. Zato ker je najpomembnejši bazen, vemo pa, kako je tu z bazenom in vodo, ki je ni zaradi remonta ali pa je problem, ker morajo plavalci plavati zunaj tudi preko zime. Če pa resno treniraš, pomeni vsak izpad treninga, vsaka ura, korak nazaj. Če pa bi se te razmere uredile, ne bi bilo razloga, da krški klub in plavalci ne bi mogli delati kot klubi po Sloveniji. AE imaš kot vriiunska športnica predpisano prehrano? Ja, pazim, kaj jem. Ne jem, recimo, pohanih stvari, izogibam se tudi čokolade, pa čeprav jo imam zelo rada. Hja, nekako se vzdržim; potem pa imam še posebne prehrambene dodatke, brez katerih tako ali tako ne gre več. Ne jem pa nobenih umetnih substanc, kot jih imajo že mnogi vrhunski plavalci. ¦ Ali je tudi v plavanju kot v ostafih športih že kar odloäbia »kemija«, kakor temu pravimo? Je tako, sploh v zadnjem času. Lahko treniraš tako kot drug tekmovalec, s katerim sta v enakem rangu, pa bo zaradi tega avtomatsko pred tabo. Letošnja sezona je vsekakor zate najbolj uspešna. Koliko medalj so ti doslej že obesHi okoli vratu? Ja, medalj niti ne Štejem več, jih pa je, vsaj mislim, okoli štiristo. A to se nabere, saj plavam že štirinajst let. Vsekakor pa lahko rečem, da je letošnja sezona moja najbolj uspešna plavalna sezona. Predvsem zimska. Na zimskem državnem prvenstvu (v 25 metrskih bazenih op.p.) sem bila sedemkrat državna prvakinja, na poletnem državnem prvenstvu, vključno s štafetami, pa petkrat. Plavala sem tudi svoj prvi državni rekord na 50m hrbtno v malih bazenih, morda pa je bilo zame najbolj pomembno, da sem prvič osvojila medaljo na svetovnem pokalu, drugo mesto v Imperiji, tudi na 50 m hrbtno, pa da sem se uvrstila v finale na evropskem prvenstvu in na svetovnem prvenstvu - na 50 m hrbtno. Ta disciplina mi je bila res udarna. V poletni sezoni sem, recimo, stavila vse na 50 kravl, a žal se mi letos to nekako ni izšlo. V delfinu sem popravila svoj osebni rekord skoraj za pol sekunde in če se mi bi to posrečilo v kravlu, danes ne bi bila tukaj, ampak v Sydneyu. Koiko ur na dan moraš plavati, da priplavaš taksne uspehe? To je različno. Sedaj, v pripravljalnem obdobju, je to 5 km na trening, nato krat dva, se pravi, da na dan porabim vsaj štiri ure za trening. Običajno sem v bazenu od šeste do osme ure zjutraj in nato od šeste do osme ure zvečer. Koliko ti ob treningih in študiju sploh ostane prostega časa? To je res zelo malo, posebno kadar so treningi naporni in pridem zjutraj s treninga in samo padem v posteljo. In niti slučajno ne morem delati ne študija ne kaj drugega. A se moram potruditi, saj me do diplome na Fakulteti za šport ločita še dva izpita. Sicer pa si prosti čas zapolnim s kakšnim branjem, a ne študijskih knjig. Od časa do časa pogledam televizijo ali pa gremo s kolegicami plavalkami na pijačo. V glavnem pa je ves čas posvečen plavanju. Veliko časa preživiš v bazenih in na tekmovanjih s plavalkami radovljiškega kluba, so se med vami spletie prijategske vezi? V radovljiškem klubu treniram četrto leto in lahko rečem, da se z Alenko in Natašo (sestri Kejžar, op.p) kar dobro razumemo in se veliko družimo oziroma lahko rečem, da smo prijateljice. Med komentarji iz Sydneya smo zasledHi, da so tarn bazeni in voda v njih hitrejši. Za kaj pravzaprav gre? Za sydneyski bazen lahko rečem da je hitrejši, ker je preliven, sedaj imajo tudi te jumbo proge, kjer sploh ne čutiš valov iz sosednje proge, ker ti vse ostane v tvoji progi, potem pa imajo tudi kemijsko mešanico, pripravo vode, da je make gostejša voda, da gre malo hitreje. To je različno od bazena do bazena, kako je narejen in koliko je star. Tovrstnih bazenov ne moremo primerjati s krškim bazenom, ki je seveda že star in z ostrimi robovi, s starimi progami. Ampak vse to so stotinke, ki ti v končni fazi npr. na 50 m lahko zelo veliko prinesejo. Priča smo tudi ponudbi vedno novih materialov in modelov kopalk. Tudi mi smo kopalke, ki jih uporabljajo pretežno tekmovalci sedaj na olimpiadi, takoj dobili. V začetku nisem bila ravno najbolj navdušena nad njimi, ker se mi je zdelo, da mišice nekako ne dihajo, ker si ves stisnjen. Moras' se pač navaditi na njih in z njimi sem plavala tudi osebne rekorde, vendar mislim, da je to še vedno bolj stvar glave: če pač misliš, da boš s temi kopalkami hitrejši, tudi boš hitrejši. Vsekakor je material dober, moramo pa vedeti, da tekmovalci, ki sedaj dosegajo svetovne rekorde, jih gotovo ne le zaradi kopalk. V prvi vrsti so rezultati odraz večletnega garanja. Tako kot fenomenalni 17-letni Thorpe? Ja, on je res fenomen. Lahko rečem, da takšnega plavalca še ni bilo in ga verjetno še zelo dolgo ne bo, če sploh bo. Videla sem ga v Hongkongu. Nisem mogla verjeti, kakšno nogo ima! Plavutko! Sploh nimaš občutka, da je to noga. Je pa zelo preprost, sploh se ne »nosi naokoli«, kakor to vidimo pri nekaterih. Je visok, ni mu videti, da je tako mlad, v bistvu je še otrok. Zelo je zanimiv. S kakšnimi ob&itki gledaš prenose, glede na to, da si bila tudi ti že takorekoč na poti za Sydney. Ne vem. Ko vse to gledaš in si misliš, da te je od tega ločilo le dvajset stotink, da bi bil tudi ti tarn, da bi to doživel... Ne vem, prav gotovo mi ni čisto vseeno, ampak tako je. Tukaj se moram vrniti spet k mojemu prvemu trenerju, ki mi je zmeraj govoril: »Pozabi, kaj je bilo, potegni črto, gremo naprej!« Tega se skušam čim bolj držati. D ObžorniK naš gost St. 34, September 2000 Vsekokor po if. rečem, do je iefov sezona moja nojbolj uspesno piovalno sezona. Predvs- zimska. ¦' -:""J državnem; 25 metrsKfn Op.p.) Sv«n uau sedemkrat držovnn prvakinjo, no poletr.r drzovnem prvenslvu, vključno s štofetanit po petkrat. Piovolo sem tudi svo; rekord no :;k- morck ; ¦ no|bc;. Som |)iv!v ü>#> medoljo no s1 pokoiu. ^ " Imperiji, n hrbtno,s '* uvrsiu . prv, hrbtno. lo je bila res. Torej, lahko te manjkajoče stotinke pripišemo »psiM«? Gotovo. Ker sem trenirala, ker sem bila dobro pripravljena in ne vem, če sem za toliko popraviia čas v delfinu, zakaj ga ne bi v kravlu? Ampak očitno sem imela blokado v sebi, da moram in moram in mogoče tudi nisem bila tako sproščena, kot bi za te stotinke morala biti. Afi imate v khibu strokovnjake, ki bi ti pri tem pomagafi? Pred dvema letoma smo sodelovali s Tuškom, ki nam je pokazal predvsem tehnike sproščanja, potem pa moraš delati sam. A v takšnih odločilnih trenutkih si še vedno sam - kakorkoli in kamorkoli se obrneš. To je specifično pri individualnih športih, kajne? Seveda, tebe ne more nihče zamenjati sredi tekme ali proge. Na startu si sam, v progi si sam, na cilj priplavaš sam. Ni nekoga, ki bi vskočil namesto tebe, kakor v kolektivnih športih. Kofiko let še nameravaš ostati zvesta plavanju? Ne vem, zaenkrat si ne bom postavljala nobenih dolgoročnih ciljev. Ne zato, ker bi bila prestara, saj vidimo tudi na olimpiadi, da plavalke ostajajo kar dolgo v plavanju. Zaenkrat bom delala male korake. Najprej evropsko prvenstvo, ki bo decembra v malih bazenilT, potem pa naprej, saj je v poletni sezoni še veliko tekem, so sredozemske igre, pa svetovno prvenstvo. Bomo videli. Na tem svetovnem prvenstvu bodo prvič tudi ostale 50-metrske discipline: delfin, hrbtno, pa prsno, za mene kot šprinterko pa je to sigurno plus. Ml morda razmišljaš, da bi ostala v plavanju po koncu kariere kot strokovni ddavec, trener? Seveda, po končanem študiju, če bo le možnost, kajti plavanje je del mojega življenja. Ali je mogoče, da se morda vrnes tudi v Krsko? Ne vem, o tem je sedaj še prezgodaj govoriti. Sicer pa, če bi bile v Krškem dobre razmere za delo plavalcev in trenerjev, zakaj pa ne?! Saj ima v Krškem plavanje tradicijo in vedno je bilo dovolj otrok, ki so želeli plavati. Kaj pa stiki z nekdanpii koleg, sošoki? Žmš v Radovljici, ko prihajaš domov, veäno časa po vsej verjetnosti prežmš z druäno. Tisti prijatelji, ki si se z njimi razumel, ti ostanejo ne glede na to, kje si, kje živiš. Res pa je, da so te vezi morda nekoliko razrahljane, imam pa dve sošolki iz srednje sole, s katerima se od časa do časa dobimo in poklepetamo in vsaj malo nadomestimo čas, ko nismo skupaj. Sicer pa poklepetamo po telefonu. V Krško me vleče predvsem zaradi staršev in brata. Te v Krškem (judje prepoznajo kot uspešno slovensko športnico? Ne, mislim, da toliko ne. Morda še najbolj mlade plavalke iz kluba, ki so prišle do mene, naj se jim podpišem, sicer pa tega ne občutim. Sicer pa se tudi sama sebi ne zdim zelo pomembna. Še fotografirati se ne maram, je pa po drugi strani taka pozornost mlajših tudi prijetna. Radoripca je znana kot mesto, ki Sri s plavanjem in s plavalci. Ja, če tako to gledamo, je to res. Na nobeni tekmi ne vidim toliko gledalcev, kot se jih zbere v Radovljici. Res so to v glavnem starši plavalcev, a je tudf dobro vzdušje. Lahko rečem, da je plavanje v Radovljici eden izmed vodilnih, če ne kar najpomembnejši šport. In to se pozna. Omenila si, kako pomembni so pogdji, v katerih plavalec trenira. Kako je s tern pri nas? Finančne razmere v klubih in v državi so gotovo odločilnega pomena. Če ponazorim, v Avstraliji so za plavalce, za priprave na olimpijske igre, zgradili poseben center, v katerem so se pripravljali plavalci štiri leta s celim timom, ki je stal za njimi, od zdravnikov do raznih strokovnjakov. Plavalci, pa tudi ostali športniki imajo recimo, prehrano do zadnje pikice in drobtine razdelano in prepisano za posameznika glede na težo, višino, konstrukcijo, presnovo, kdaj in ob katerem času lahko kaj zaužijejo. Tega si Slovenija seveda ne more privoščiti. S sponzorskimi sredstvi pa je danes težko. Meni so bile sponzor leto in pol Terme Čatež in res sem jim hvaležna za to, a sedaj je pogodba potekla. Jaz pa sem še v specifičnem položaju, saj mi v Radovljici pravijo, da nisem domačinka, ker sem Krčanka, v Krškem pa mi pravijo, da tudi nisem, ker ne plavam za domači klub. Samo talent plavalca ni dövolj, ker mora imeti zagotovljene pogoje dela: od strokovnih trenerjev dalje do raznih testiranj, do opremljenih bazenov s podvodnimi kamerami, ki ti pokažejo, kaj delaš narobe, kje se lomijo stotinke. To so stvari, ki so danes nujno potrebne za vrhunski sport. Kljub temu pa si uspešna. So trenutki, ko ti je žal, da si zabredla v in pod vodo? Jaz to preprosto rada delam. Če ne bi, bi že zdavnaj vse skupaj pustila. To mi tudi ne omogoča posebnih materialnih ugodnosti, da bi zaradi tega plavala. Včasih je seveda hudo, če moram vsako jutro ob šestih skočiti v vodo, ko moji vrstniki še ždijo v posteljah, jaz pa že plavam. A nekaj odrekanja se ti tudi povrne, ko greš na tekmovanja po raznih državah in jih tako vidiš in spoznaš, kot jih morda sicer ne bi, pa čeprav ne na vseh tekmovanjih. Odvisno od tega, kdaj tarn prispemo, kje smo nastanjeni, koliko časa imamo na voljo, če imamo na voljo prosti dan, ker nas ti sprehodi po mestu ne smejo utruditi itd. To make odtehta vsakodnevne napore. Odtehta, ko dosežeš nekaj in veš, da je bil vsak zaveslaj vreden odrekanja. Pogovarjala se je: Boiana Mavsar ObžorniK D 8t34,8eptember2O0O gospodarstvo VIPAP Videm Krško OGROŽENIH JE VEC KOT TISOC DELOVNIH MEST Na Mmtstrstvu za finance so s 13. septembrom izdaR odločbo, s katero so družbi VIPAP VIDEM d.d. Krsko naložHi v roku enega meseca, to je do 14.oktobra 2000, plačilo davka iz naslova dob&ka pravnih oseb za leto 1997. Dolg znaša okoli 73 milijonov DEM, ki ga lastnik ne namerava plačati, saj na podlagi dveh neodvisnih re- vizijskih mnenj ocenjuje, da v tern primera ne gre za uta- jo davfca, temveč zgolj za višje preirrednotenje podjetja v let» 1997 (iz 3 mHijard SIT, na 18 milliard SIT), tovrstna transakcfia pa nai bi sodila v neobdavcfiivo kategorüo. Vsaka stran zagovarja svoje mnenje, dcjstvo pa ostaja: pod- jetje gre, v kolikor ne pride v tem času do dogovora med »sprtima« stranema, v mesecu oktobru v stečaj. Na perečo problematiko se je odzval sindikat v podjetju in 2. oktobra sklical tiskovno konferen- co. Kakor je dejal predsednik IO sindikata v tovarni Roman Molan, ni ogroženo le tisoč delovnih mest v tovami. temveč je vprasljiv obstoj tudi vcčjega štcvila manjših podjetij v krski občini, kot je na primer Transport Krško. S pismom in mnenjcm sindikata, ki sicer ne želi biti ne sodnik ne razsodnik, kakor je dejal Molan, so se obmili tudi na ministra za gospodarske dejavnosti dr. Jožeta Zagožna, a povratne in- formacije z ministrstva niso prejeli, v tem času pa so bili po informaci- jah s katcrimi razpolagajo, neus- pešni tudi vsi poskusi, da bi sedli za skupno mizo tako predstavniki drzave kot lastnika. Zato tudi ne vedo, kakšne odločitve bo sprejela država niti kaksne poteze bo poteg- pil lastnik, vcndar je čudno. meni Molan, da je tovrstno odločbo pre- jelo iz spiska (večjih) dolžnikov do drzave le njihovo podjetje. In to v času, ko bo vladalo >brezvladje«, saj se nihče ne bo ukvarial z njihovo problematiko do sestave nove vla- de, ki bo, se upostevamo izkusnje iz prejsnjih volitev, pričela fiinkcioni- rati sele ob koncu leta Tedaj pa bo že prepozno, meni Molan, saj bodo z dnem stečaja blokirani vsi računi podjetja, s čimer bo onemogočeno poslovanje družbe. Konec koncev pa drzava, v kolikor pride na podla- gi dogovora do odmika roka izvrsne odločbe, menijo v sindikatu, ne izgubi nič oziroma pridobi več, saj zaračuna zamudne obresti V podjetju letosnje leto tudi prvič poslujejo pozitivno. Predvidevajo, da bodo poslovali celo s preko 21 milijoni DEM dobička in se zatorej tudi sprašujejo, kdo želi firmo zaustaviti, saj je podjetje pod vod- stvom novega lastnika naredilo viden napredek tudi pri posodabl- janju. Sprašujejo se tudi, kako to, da mnenje priznane mednarodne re- vizorske hise Pricewaterhouse Coopers, ki je opravila revizijovVl- PAP-u, ne uposteva nihče, če pa ie- vizorji prav te hiše ravno sedaj opravljajo revizijo na Ministrstvu za finance?! Kakšen bo epilog zgodbe, lahko zaenkrat seveda le ugibamo, kajti lastnik VIPAP-a lahko tako kot je prisel, preprosto - odide, nckaj čez 1000 izgubljenih delovnih mest pa »državi« ne pomeni veliko. Kaj pa bi to pomenilo za Krsko in posavski prostor, je najbrž vsako- murjasno. (B.M.) QObzorniK politika št. 34, September 2000 KRŠKI ŽUPAN FRANCI BOGOVIČ KANDIDIRA ZA POSIANCA V DRŽAVNEM ZBORU Kmalu bo minilo dve leti, kar so bile v naši državi lokalne volitve, ko smo poleg občinskih svetov dobili tudi nove župane. Za Fran- cijem Bogovičem, našim sogovornikom, je skoraj polovica man- data na mestu župana ene največjih slovenskih občin. In če smo se ob začetku njegovega mandata pogovarjali z njim predvsem o lokalnih temah, smo tokrat, ob njegovi kandidaturi za poslanca, načeli tudi vprašanja, ki občino Krško povezujejo z regijo in državo. Gospod župan, zdaj, ko je jasno, da kandidirate za poslanca, me zanima, zakaj ste se odločili za ta korak? /.a kandidaiuro sem m- odlocil. ker verjamem. d;i lahko s tem pripomorcm k bitrejšemu in tispešnejšemu ra/\oju »brine Krško in eeloineca Povtvja. \ zadnjili dveb lctih sem ko/i akliuio delo na obeli področiih najbolje po/na. Vendar pa, občina Krško je kljub vsemu velika občina, ki zahteva županovo popolno predanost svojemu delu. Zanima me kako si predstavljate združljivost dela župana in poslanca? Kot sctTi /v onieinl. occniuicnt. da iina lak iiai'in dela s\o|c prediiosli. Se\eda to /alileva dobro in unnko\ilo obnnsko upravo. ki jc /npami \ \sakein l>rimeni [»oiix-nilina strokowia opora in pomoc. dlede na to. da mho /e do sedaj večino \ecjtli probleinov resV\ah s pristojninii inslilui'ijanii \ l.jiibliani. |<- de|st\o. da mora la proMorokrepiti s\o|o prisolnosi v !>la\Meni niesiu Nanirei' /npan lahko iiainriiiktnileje sodelnji- pri obliktnanju /akonodaji- ter lako nmo^okrat pre|)rca neii'jodite posledice. aj !2 regii. 1'opolnoma m-sprtiemhivi in te/ko uresniOtjivi se mi /dik» modeli, ki jib pivdvideuno nianj, >ai bodo pritKki pr^cliki. f'olcu wko potrebo |>o >kupni re.^iji Posavje. Seveda bo pri \scj /»odbi potrebno /elo pa/ili. da i'el korucpt rei;!oiiali/ai.':je ne bo pontcnil le iii-Miiiscliio ])oveče\anje upnne o/. ilr/.;une birokraeiie. Ke^ija l'osa\je ton-i \sckaknr da Kaiwv obi'ine se nain bodo \ posa^ki pokrajini se priilrn/ik'. |e odprto. eeprav smo jim ustne ponudbe /e dali. K;ir >e tte'e sede/a. mislin1. da ni ra/loga. da ne bi tr.o^li smerenci ree'i. da sodi \ Ki'sl\o. sit tT pa bo I't^a'-ic /a'^o|ti\o cna ml i(";ii. ¦• kaleri bodo re^hke iii^tiliiciic ra/deiifni- u\c{] obenianii. Med pomembnejše regijske projekte, ki bodo močno vplivali na smer razvoja Posavja v prihodnjih letih, gotovo spada izgradnja verige spodnjesavskih hidroelektrarn. Kakšen je Vaš pogled na ta projekt? I'roji-ki i/LM'adnje \erige iiidroel<-k!rai'n na ^p<.nliiji Sa\i |e /a I'osavje /elo poineinben jiroiekl. l/\ajajo nai c;a slo\eiiiki i/\aja!i i, ki mi tinaiu'no. kadi'o'.sko in slrokovno nspoiobljeni. kar je iniela edino SI..S \ ^ojein prograinu /e na prejšnjili dr/a\no/l>o^kili \ohuali l'roj<-kt \idi!i! kol \eliko pnlo/nos! /;i nreililri uidnesja aviina na Savi. ki bi preprecevai poplavt;-. ter /a uredttev test ob Siui. Projekl |)re.dstavlja tudi vcliko prilo/.nost a posavSko Rospodarstvo. pribli/nn ISiyi» nowh delo\njh rrtc^t sumo \ fa/i i/j>radnji', ki bo irajala pnbli/no 1^ if! /al pa je bil tudi la projekt do sedaj preM-t'krat blokiran /aradi mieresov posatmvnikov, skupin ali strank. Vsekakor rias caka na tern projektu se vcliko dela Ste edini slovenski župan, ki ima v občini jedrski energetski objekt. Kaksen je vaš odnos do NE Krško in z njo povezanih vedno aktuafnih vprasanj obratovanja, rente, odpadkov? \ ietoMiiem letu sem pridobil s teya podrocja dve dobn i/kusnji hil ^eni v |{ni>lju na pr\eni srečanju /npann\ t'wopskih niest, ki iniajo |1-, in dobra d\a nieseea kasne|(- na podobnem M'eeanui \ \eint'iji. kjer mho imt-lj d'.e it-ini: inu-Mi to dilonu1 prodwiii pulitinio. man] okonoinsko in šemanj lohnološke. \ U-m po^ledti nlvina KiSko ni i/jcma. H'pra\ m- /aw-dam ludi ddo\ania jedrskr^a Inhija. ki ta \pravui|a MrukoMio ohdclujo in soibtvarja javno mncnjc. Objokl je tu, \i'H'\\ me njonnwi Mabilno in \,inio obralmanii-. V'sol sein tmli dc.hrcua Midduvanja / \odM\oiii |K. Pri urejanju odnosov s Hrvasko glede lastništva in upravljanja NE Krško je bila občina Krško doslej pogosto odrinjena... llnaska se glcde M-!K ohna^a pivcoi ncn^no in i/Mljuji' Slinonijo. V «c/i s leivi imam prodlou. /a kainvua mcnini. da hi l.iliko pomcnil dnhn> ri'tnika. hkraii pa hi s)!K'nio«on!i i/\i]je\ani:-i \vstnjcc\ in inkalneniii pn^ioru /a'4ot(iMli ewopsk<> primoiiji\i') orKKochiino. Dr/aut M' mora upreti s/mIji/muiju tlnatm in /a\/oii holt odloc'no staliste. pri lem pa nujno npostevati tudi lokalin- intorcsi'. Kako si predstavljate delo poslanca v Državnem zboru? I'odohnd. kot ir hila i-iia «»tioMiih nalou. ki ^t-nt ^; jih /adal oh /at'ctku /[i]iansk(."^a mandiiia. da tiniinin poliliOnt strasii \ ohc'ini kr novembra (hnace V četrtek, 28. septembra, je prostore nove srednje sole na Gricti obiskal bivsi stovenski minister za šobtvo in sport dr. Slavko Gaber. Prav on je namrec 4. decembra 1998 pdožil temeljni kamen za solo, Id zdaj dograjena čaka še na opremo, pouk pa naj bi stekel v njej po novem letu oz. po zknskHi počitnicah. Dr. Gaber, Id sedaj kot ekspert Evropske unije za razvoj šobkih sistemov obtskuje države v tranzicqi, je po ogledu sole na kratko spregovoril zbranim ravnatel- jem in razrednikom osnovnih sol. Med drugim je poudaril pomen usmeritve našega šolstva v tehnične vede in nara- vosloyje, do katerega imamo pri nas mačehov- ski odnos. Ocenil je tudi, da tehniške gimnazije niso bile napačna odločitev in navedel, da se v Sloveniji krepijo dejavnosti, ki so bile še pred kratldm v krizi in da pred tistimi, ki se odlocajo za tehniške poklice, ni več tako črna prihod- nost Menil je, da je objekt nove sole lepo narejen in da nimajo prav tisti, ki mu očitajo razkošnosL Pri zasnovi je bil namreč poleg prostora, ki je bil na voljo in omogočal tako položno lego, upoštevan tudi vidik odprtosti.in prostornosti, saj taki prostori sami zase govorijo, da se jih ni trebabati. Gaber je dejal, da mora biti sola čimbolj izkorišcena, predvsem za pridobivanje novih znanj, kajti v Evropi velja le znanje. V soli je potrebno zagotoviti dogajanje preko celega dneva, saj se bodo morale šolati tudi generacije starejših. Slovenija bo morala še več vlagati v izobraževanje, če bo želela po eni strani na- doknaditi, kar je bilo izgubljeno v osemdesetih letih in tekmovati z daigimi narodi. Ob tej priložnosti smo dr. Gabra prosili, da za Posavski obzomik nekoliko komentira aktual- no dogajanje na področju izobraževanja in se posebno uvajanje devetletke v nase osnovne sole, dosedanjega krškega poslanca v Držav- nem zboru Branka Janca pa povprašali, kaj pomeni nova pridobitev za krško izobraževan- je- DfcSnfoGabcn »Razen zapletov, ki jih ta tre- nutek izvaja ekipa na ministrstvu glede devetlet- ke, škandalov, Id se dogajajo z razpuščanjem na- cionalne evalvacijske komisije, ko so si dovolili kar tako razpustiti skupino sedemnajstih strok- ovnjakov oziroma zaustaviti normalen proces priprave evarvacijskih študij in celotne eval- vacije, ni nobenih resnih problemov pri uvajan- ju devetletne osnovne sole v drzavL Nasprotno, tarn, kjer so uvedli ta program in leto dni izku- šenj že imamo, so zadovoljni tako učitelji, vodst- va šol kot tudi staršl Zadovoljna je tudi instituci- ja, ki je tekoče spremljala in svetovala, kaj dopolniti pri tern uvajanju, to je Zavod za šolst- vo. Kot kaže, nekoga zelo moti, da to tako teče, ker je bilo očitno treba odstaviti se direktorja Zavoda za solstvo. Kje pa vendarle vidim omejitve tega uvajanja? Po eni strani sedaj zamujamo s pripravljanjem sol za tretji krog vpisa, kjer je nekaj vcč kot 70 sol prijavljenih in če bomo zganjali teater ok- rog tega, namesto da bi jih pripravljali iz mese- ca v mesec, potem bo ta krog nekoliko slabše pripravljen. Trenutno je v uvajanju 99 sol, kar pomeni skupaj s prijavljenimi okrog 170 šol. Res je nekaj manj prijav za 7. razred, seveda tudi zaradi antipropagande. Če se nekdo leto za le- tom trudi za to, bi bilo čudno, če se nekaj tega. ne bi tudi prijelo. Ampak jaz pričakujem, da se bodo stvari po volitvah vmile v normalne okvire, da bo evalvacija ponovno stekla z istimi ljudmi, da se bodo študije nadaljevale, da bomo lahko spodobno in strokovno spremlja- li, kaj se dogaja. Tarn, kjer bo potrebno, bomo nadgradili sistem - temu je bilo vse skupaj tudi namenjeno. Računam pa, da bo že v novemb- ru drugače in da se bo za naslednji krog v letih 2002/2003, prijavilo še nadaljnjih 70 do 80 sol. S tern pa bi že presegli številko okrog 240,250, tako da bi lahko potem v letu 2003/2004 šli se z zadnjim krogom šol. Izkušenj bomo imeli takrat že zadosti. Eden od omejitvenih faktor- jev je tudi tempo urejanja šolskega prostora. Mislim, da se je lani tudi v pariamentu kar lepa skupina poslancev zavzela za to, vprasanje pa je, koliko bo res realiziranega letos. Bojim se, da zna biti ob strukturi, ki je sedaj v ključnih mesecih vodila hišo in bi morala izdreti denar, ki je bil predviden s proračunom, kar nekaj problemov. Vsaka zamuda je pač slaba in tudi na ravni opremljanja, posebej kar zadeva raču- nalniško opremo, je stvarv zraku. Kot kaže letos 2000 računalnikov ne bo prišlo v sole. Minister Zgaga je dal v proračun celo dodatna sredstva, ker smo zeleli to pospesevati, sedaj pa preprosto razpisa niso izpeljali tako, kot je treba Glede zagotavljanja pogojev, je treba vedeti, da se populacija še zmeraj zmanjšuje, a o tern raje ne govorimo. Ko preštejete, koliko otrok bo v letih 2003/2004 /arcs v teh šolah in ko gledate tempo prcnavljanja sol, se bi to moralo iziti, seveda ne do zadnje sole. Če nekdo razlaga, da še ne bo telovadnice na tej in tej soli, naj mi ne govori, da je to v kakšni večji zvezi z devetletko. To je prav toliko v zvezi z osemletno osnovno solo. Sicer je res, da smo pod to firmo prenovili eel kup sol, ampak to je potrebno tudi za osem- letko! V kombinaciji z uporabo kapaci^et v vrtcih, kar pogosto uporabljamo za prvi razred, bi morali zapreti konstrukcijo. Če bo potrebno za leto dni še preložiti. mislim da bi morali im- eti zadosti pameti na ministrstvu, da bi to pač predlagali. Ampak tega ni potrebno počcti sedaj, ker smo do leta 2003/2004 še zadosti daleč, takrat bo čas, da se stvari nekoliko od- maknejo, sedaj pa ni resnih argumentov za odmik. ObzorniKin St, 34, September 2000 kuftura in izobraževanje Ko me sprašujete o situaciji v Krškem, vam bom odgovoril posredno. Precej šol okrog vas je vstopilo v projekt devetletke in zelo so zadovoljne. Če bi sam bil prebivalec Krškega, bi se vprašal, zakaj nas ni na tem vlaku. Ampak jaz nisem prebivalec Krškega, zato si tega vprašanja ne bom zastavljal.« Branko Jane: »Ob današnjem ogledu nove srednje šole se mi je potrdila ideja, ki je nasta- jala leta 1993, ko smo pripravljali program vla- ganj v izobraževalni sistem, v t. im. projektu šol- skega tolarja. V tistem delu sem uspel izboriti, da je bila vanj uvrščena tudi investicija v Šolski center Krško, torej v novo srednjo šolo tehni- čne usmeritve. Menim, da je bila ta ideja pravil- na zato, ker Krško kot osrednja regijska občina potrebuje srednjo šolo takšnega nivoja in takšnega tipa, s takšnim nivojem znanja in kvalitete kadrov, ki iz nje prihajajo. Zaradi tega bo investicija absolutno upravičena, seveda, ko bodo opremljene tudi delavnice in učilnice. Leta 1998 smo z Ministrstvom bili hudo bitko, da nam bi odobrilo tudi tehnično gimnazijo. Takrat je bilo nekaj pomislekov, ker je bil na maturitetnem programu zelo majhen vpis. Danes je vpisanih že za dva razreda dijakov, v perspektivi pa se kažejo celo možnosti dodat- nega šolanja mladostnikov, ki gravitirajo v Krško in Posavje kot celoto. Morale bi se že pričeti tudi priprave na višji oziroma visoko- šolski program, kajti ljudje srednje generacije, med 30 in 45 letom imajo ambicije, da se izobražujejo. Ta zgradba je bila že po svoji pro- gramski zasnovi predvidena tudi za uvedbo višješolskega strokovnega izobraževanja. In na vodstvu šolskega centra in občine je naloga, da se ta program strokovno verificira in tudi uvede.« (S.M.) Qkrogla miza v okviru Dnevov evropske kutturne dediščine ¦Hf$|PAJ BO VEZ MED IjiijijilÜjJJü JiJ $l!)M}!)3ü!) ¦lpBEž|WHte|^^BpmMf^^a v okviru ciklusa prireditev pod fllHHHHH^Pwkl^tujmpediäCinevprostorih krškegaDoma M^Pm^B^^^k z naslovdm Načrti in vizijc o prihodnosti Valva- VW*^B^^XlPila Tamara Vonta. Ww&a ^SP^P^Iir^ ne ^Postave Sklada za ljubiteljske kulturne de- ¦¦^ti jP^ivodiÄsjala, da je Valvasorjeva hiša objekt, ki bi moral biti^ KJipibrn^icerlll^nos, a jim je sramota in slaba vest. CcprwttHSG^1 m\š) i^||ime^pnena brskati po prcteklosti neuspešnih prizadevanj za obnovohiŠ^^lejstvo, da se mcd Krčani razmeroma m^iP|a^^M so načrti in kakšrie lealne možnosti j^dej^gove ValvaL^PfifHHl Alenka Želcznik i/ Uu&ija&skegaj^gjgöMp zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je &mmjj^BUfc\] že leta 1993 narejen konzervatorskj program za ta oqj^^^^^Vtudi izvedbeni projekti. pravzaprav vsc, da bi tahko začell^^^^^HL obnovitven^^teto||m mpleks jc bil tudi pAlašen za kpHP^HPovinski spoüSMlHHi Pirkovič iz UpraiÄiculturno dcdre$MW$|opozorila, da gre pravza- |;za kompleL i Jspf zelo stanh^j^ffi|^iilvasorjeve še Jamovičeva v širšem pf) iPlfk zato so ž*PRf9^^Hočili, da ga je potrebno nnenju VidpJilS: z Oddelka za dru/benc dejavnosti občina Krško znatna sredstva za kulturo, Polcg t. im. žive kulture ima bogato kul- o dediščino, v minulem obdobju pa so bila sredstva namenjena predvsem obnovi cerkva. Kljub temu so se na obimi od leta 1993 trudili, da bi država sofinancirala obnovo hfte, a jim je sole1.1998 prvič uspelo dobiti na razpisu 4 milijone tolarjevin prav toliko lani, letos pa zopet nič. Franc Černelič, vodja Oddelka za gospodarstvo, lormalno pa še vedno podpredsednik Komisije za obnovo Valvasorjevc hišc, je dejal da so na občini leta 1991 iraeli resen namen hKo obnoviu, vendarjih je poleg drugih razlogov^^istavilo tudi dejstvo. da so temel ji hiše v zelo slabem stanju. Navedel je tudi, da politika na tem podrocju očitno ne sprejema kontinuitcte, zpto je prišlo do ztistojev. prisotna pa so bila razmišljanja, ttbi hišo podp in na novo zgradili. ¦Kin FrančOtogovič je navedel zanimivo primerjavo, češ, da je tako BB%lvasorie^ življenje tudi njegova zapuščina razdcljcna, na eni stra- ¦BBogenšperk v sijaju, hiša v Krškem pa /al vsivini in propadanju.Na jBli &o zdaj odločeni. da se v nasledtijem letu resnoi@tijo o||toie. katere projektantski predračun znaša 220 milijonov tolarjev. Župan se zavezama, da bi za pariteto državi, ki na 60 % lokalnih sredstev prispeva 40 % državnih, pridobijo tudi uglednega sponzorja, tako da bi objekt v dveh do treh letih lahko obnovili. Eden najboljših krških poznavalcev krške kultunie dediščine Slavko Šrib- arje opozoril, da je potrebno s hišo, vkateri je bilo doslej ze vse od gostilne do hiralnice, sprejeti tudi hipoteko doslej nacrtovanih vsebin. Vsekakor pa bi naj pomenilavezmed preteklostjo in sedan jim živijenjem, predvsem , pa bi morala bogatiti staro jedro s svojo vsebino. KiSko kot eno starejših slovenskih mest naj bi v njej imelo stalno predst^rvitev svoje pretejklösö. Posavski muzej v Brežicah sicer kvalitetno opravlja svoje dclo, a so tamkajšnji eksponati oddatjeni oc] neposrednega Äka s preteklostjo. Vtej nisi bi moralo biti tisto, kafbi potrjcvalo, kakoje mesto nekoč živelo. prcd- "y vsem pabi se morali spomntttdoscžkovprotestantmna. po&krbeti za pred- f stavitevAjdovske jame, Stovička in seveda Valvasoq^. V h&i ijaj bi bili tudi uporabniki, ki bi jo lahko vzdrževali. saj je bila vedno prisotna bojazen, da bi jo napolnili zvsebinami,liijiöpmenile le novo obremeni^ prora«Čuna. Peter Žigante iz Savaprojekta je opozoril, da je potretmo reSe^sti kompleks celovito v okviru 2. faze obnove mestnega jedra, da |>a se sl$jsja z zavaro- vanjem objekta pred propadom. V uporabo pa ga ne moremodati. dokler ne rešimo prometa skozi mesto z načrtovano obvoüjiico. Pri načrtovanju vsebin bj po njegovem morali upoštevati take, ki sodjjjo v tako jedro (ome- nil je glasbeno šolo), sicer bo staro Krško (p)ostalo s|alno mesto. Obfconcu smo slišali tudi strokovno oceno sedanjegastanja na kompleksu, ki joje podala JanjaŠpilerz Oddelka za infrastrukturo.Žal pa posebno široke nizpTdvc. razen informacij in stališč povabljenih razpra|/ljalcev, nismo slišali. Najbiž je precej resnice v tem, da gre za objekte t. int,meščanske arhitek- ture, ki ji niti zadnje obdobje ni bilo naklonjeno, sa|so prednost pri ob- novi imeli gradovi, cerkve ipd. Na okrogli mizi prelstavljefia peticija z zahtevami zanesenjakov, ki so se zbrali v okviru nedafnih Drievov evrop- ske kulturne dediščine, nas utegne demantirati, venjj^r ostaja ^pt)ZjMWK je, da je za dosedanje stanje nemara krivöludi poifianjkanje krajrvne iniciative, kakršno poznamo (tudi v Krškem) pri obnavljanju cerkva, kapelic, gasilskih in kulturnih domov itcL Morda je vzrok tudi v tem, da j6 v Krškem že pred leti utihnilo turistično društvo in da so časi, ko je tarn okoli delovalo marljivo olepševalno društvo, že davno minili. S.M. IB ObzorhiK kultura in izobraževanje St. 34, September 2000 SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ 2000 AÜ H Ü Ü fcS*O?;r j^y ff "WW^k ,.*'#s ,-,¦"*% -**<-"*% 4f/^^% %fc % A li veste, da del območja občine Krško predstavlja regijski park?"Da, zlKozjanski regijski park sega tudi v občino Krško. Zavarovano območje obsega okoli 200 km2. Geografsko območje parka je na vzhodu zamejeno z državno mejo, na severu se meja parka približa Podčetrtku in nato teče po pobočjih Rudnice mimo romarskega kraja Zagorja. Na hriboyju Vetrnika je postavljena zahodna meja, kjer je predv- ideno obsežno širjenje zavarovanega območja. Južna meja poteka od Figarjevega mostu na Bizeljskem, južno od Pišec in Sromelj, preko Ve- likega Kamna na Bohor. Zavarovano območje je bilo ustanovljeno leta 1981 z zakonom o Spom- inskem parku Trebče, z Zakonom o ohranjanju narave iz leta 1999 pa to območje šteje za regijski park z imenom Kozjanski park. Ko spoznava- mo Kozjanski regijski park, ugotovimo, da mu značilna kulturna krajina rise osnovne poteze. Kulturna krajina je dinamična prostorska kategori- ja. V njej nenehno potekajo procesi spreminjanja kot nasledek človek- ovih dejavnosti in naravnih razvojnih dogajanj. Profesor Dušan Ogrin opredeljuje kulturni pomen krajine v naslednjih vidikih: da je zanimiv prostor za vizualno doživljanje, da je kakovosten bivalni prostor naroda, da omogoča istovetenje na krajevni in širši ravni, da značilno opredmeti razmere svojega časa in da priča o obzirnem odnosu človeka do narave. Kako to vidimo v Kozjanskem regijskem parku? Ambienti, prizorišča, značilne vedute so v Kozjanskem parku nedvomno. bogati in zanimivi prostori za vizualno doživljanje.Tukaj ne moremo prezreti razpoznavne- ga gradu Podsreda, ki skupaj s trgom Podsreda in romarskim središčem na Stari sveti gori oblikuje trikotnik kulturnih spomenikov obdanih s pomirjajočim zelenjem in drugim živim svetom narave. Človekje v pre- teklosti ustvarjal gradove (Pišece, Bizeljsko, KttHšperk, Podsreda), števil- ne cerkve, ki s svojo pojavnostjo v krajini bistv^ite prispevajo k pestrosti in s tern k doživljajski vzpodbudam iskalcem lepote. Kakovosten bivalni prostor naroda v|gkakor lahko definiramo kot pros- tor, ki ga preveva mir, kjer ni pretiraiftega hrupa, ni industrije. MogoČni gozdovi zagotavljajo čist zrak. Težki pridelovalni pogoji zaradi neugod- nih strmin so zadržali inten/ifikaeijo kmetijske pridelave, kar danes pomeni priložnost z novo vsebino ekoloSkega, okolju prijaznega kmeto- vanja. Značilen pečat območju daje gričevje s travniškimi sadovnjaki, vinogradniško gričevje Virštanja, Bizeljske gorice, strma gozdnata pobočja Vctrnika, Oriice, poptavni wet ob Bistrici in SotlL Ko želimo izpostaviii istovetenje. ki ga kulturna krajina Kozjanskega regijskega par- ka omogoča na krajevni in >irs"i ravni. prav gotovo ne smemo prezreti poslanstva projekta obnove in oživljanja kulturnega spomenika gradu Podsreda. Projekt jc sad dolgoletnega dela skupine strokovnjakov in je popeljal kultumo !—¦"•¦ "-nlsredc, Kozjanskega regijskega parka tudi v svet. Številne so najdbe in stanja, ki govorijo o tem, kako je človek v tem kotičku Slovenije /načilno opredmetil razmere svojega časa. Star© svetišče Svete gore nad Bistrico ob Sotli, Stevilne arheološke lokacije, nepozabni srednjeveški trgi - Podsreda, Pilštanj, Bistrica ob Sotli. Podčetrtek. še vedno delujoče apnenice, nekoč številni mlini na reki Bis- tricü imtikov, nekoč grajski mlin smo v Kozjanskem parku obnovili It pred leti in je danes živa priča preteklosti; nedaleč stran je Kukovičičev mlin, ki je v procesu prenove, pa lesene stanovanjske stavbe, ajhkerji, svinjaki, kozolci govorijo o vsakdanjem dogajanju nekoč bogatega živl- jenja na podeželju Kozjanskega parka. Že omenjeni gradovi s samostan- om Olimje pa pripovedujejo svojo zgodbo. Obziren odnos človeka do narave razberemo iz deleža neokrnjene narave v našem parku. Omeniti je potrebno epigenetsko sotesko Zagaj, skalne osamelce, številne živalske in rastlinske vrste (čebelar, kosec, golob duplar, rjava žaba rosnica, črna štorklja,...blagajevvolčin, kranjska lilija, lepi čeveljc, lobodika, kosmatinci...), nahajališča fosilov pripov- edujejo o bogati geološki preteklosti, saj je v današnji Park segalo nefcdanje Panonsko morje. Vse to in še več ima Kozjanski regijski park. Ima namreč tudi življenje. Od leta 1983 upravlja s Parkom javni zavod. Med zaposlenimi smo et- nologi, zgodovinarji, geografi, biologi, krajinski arhitekti, geologi, ekon- omisti in drugi sodelavci, ki skrbimo tudi za aktivnosti v Parku. Veliko vas pozna razstavišče gradu Podsreda, Glasbeno poletje na istem gradu in številne delavnice v slovensko bavarski hiši v času božičnih in ve- likonočnih praznikov in še marsikaj se najde na našem urniku. Z učenci osnovnih šol sodelujemo na različne načine: ob izdelovanju butar, voščenih sveč, poslikovanju pisanic, ob pripravljanju mask, iskanju de- diščine, iskanju sledi starih obrti, prenašanju žab, določevanju dreves, praznovanju dneva zemlje. Aktivnost, ki teče v nasprotno smer je, da zaposleni v Kozjanskem parku obiščemo osnovne sole ter prispevamo v vzgojno izobraževalnem pro- cesu. V šolskem letu 1999/2000 sem se z direktorjem g. Francijem Zidar- jem dogovorila, da enkrat tedensko obftCcm OS Koprivnica. Ravnatelj g. Jože Ivačič me je gostoljubiio sprcjel med mentorje krožkov. Od oktobra do meseca maja sem vodila likovni krožek v omenjeni osnovni soli. Krožka se je udeležilo 26 učcncev. Delo jc potekalo v dveh skupinah. .Ob postavljanju mizice letnih časov smo razmišljali o procesih v naravi tcr se poglabljali v skrivnosti pike, barvc.Ob poizkusih risanja zgolj s piko, raziskovanjern možnosti, ki jih ponuja črla smo nadaljevali tudi z akvarclom v tehniki mokro na mokro. Prav posebno veselje pa so krožkarji pokazali pri poslikovanju stekla in svile. Vzgojno izobraževalne aktivnosti so del vizije aktivnega varstva znotm zavarovanega območja. Konec šolskega leta smo tudi letos obeležiifH zabavno poučno prireditvijo Čebelarjev kvip kvip na Bizeljskem, kjerflj lahko našli nekaj zase ljubitelji glasbenega, likovnega ustvarjanja 9 iskalci lepote narave. Vzadnjih dneh meseca junija tiiidaljujemozndP voslovno delavnico, kjer se posvečamo botaniki, plazilccm, netopifjeffüt ptiCem in gcologiji. Vmesecu juliju jc na zavarovanem območju poteka- la raziskovalna delavnica s področja etnoloških ved v sodelovanju s fakulteto za etnologijo in kultumo antropologijo in skupen slovensko bavarski projekt dokumentiranja anonimnc podeželske stavbne dediš- čine. Na gradu Podsreda pa so preko polctja potekali že utečeni pro- grami glasbenih seminarjev in seveda koncertni in ra/stavni pr,O||lI|i na katcre vas tudi v bodoče vljudno vabimo! j9|HB ¦"-¦'-•¦'K.....P'M, •mMmmmsM: Vesaa ZamHSSSk ObzorttiK El tt.14 wntfmhM-MM kultura in izobraževanie mi: ."> M all» wb 1 felfeil 'iJ^]'7J|iJlijjISÜ!|U nedelja, 22. oktober 9.00 Po poti Bohorskih slapov Scnovo, Bohor, zaključek z ribjim piknikom pri Fožunu poneddjek, 23. oktober 2000 18.00 Potopisno predavanje o Islandiji in razstava fo- tografij in otvoritev 5. Tedna vscživijenjskega učenja vObciniKrško (predstavitev popotniškega študijskega krožka Ljud- ske univerze Krško) avla in mala dvorana Kultumega doma Krško torek, 24. oktober 2000 8.00 -18.00 Dan odprtih vrat Ljudske univerze Krško - svetovan- je za izobraževanje Ljudska univcrza Krško, Dalmatinova 8, Krško 10.00 Triminutni seminar" za svetovalce uradov za delo Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško 14.00 Delavnica: Kako napišem dobro prošnjo Ljudska univcrza Krško, Dalmatinova 8, Krško 15.00 Izlet po stari Brestanici • ogled Gradu Rajhenburg • voden ogled po starem mestncm jedru • likovna delavnica za mlajše udeležence 19.00 Posavje, ali te poznam? - projckcija diapozitivov Gasilski dom Krško, Bohoričeva 14, Krško sreda, 25. oktober 2000 8.00 -18.00 Dan odprtih vrat Ljudske univerze Krško - svetovan- je za izobraževanjc Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško 8.00 -17.00 Predstavitev tečajev tujih jezikov in brczplačni preiz- kusi jczikovnega znanja (uvrstitveni tcsti), Ljudska univcrza Krško, Dalmatinova 8, Krško 14.00 Ogled Kostanjevice na Krki • Galerija Božidar Jakac s Forma vivo • Gorjupova galerija • Kostanjeviška jama • čolnarjenje po reki Krki • voden ogled starega mestnegajedra 19.00 Delavnica: Priprava pogrinjkov in kako sprejeti gosta Gostišče Tri lučke na Srcmiču četrtek, 26. oktober 2000 8.00 -18.00 Dan odprtih vrat Ljudske univerze Krško - svetovan- je za izobraževanje Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško 10.00 Predstavitev izobraževalnih programov za starejše in vpis Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško petek, 27. oktober 2000 8.00 -18.00 Dan odprtih vrat Ljudske univerze Krško - svetovan- je za izobraževanje Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, KrSko 19.00 • Otvoritev razstave fotograsij na temo KONJ, Društvo ljubiteljev fotografije Krško • Projekcija di- apozitivov z mcdnarodnega fotografskega natečaja na temo KONJ, Foto Hub Škofja Lok* • Predstavitev pohodništva na konjih in Konjeniške treking zveze Slovenije Gostišče Tri lučke na Sremiču sobota, 28. oktober 2000 10.00 Prisluhnimo ruševinam Krškega - zgodovinski spre- hod po starem mestu Krško ; zbirališce pred Valva- zorjevo knjižnico 9.00 Pohod po Zdolskih pešpotch; otvoritev nove poti in kostanjev piknik 13.00 Palačinke znanja; "tckmovanje" v peki palačink pred- stavnikov različnih sfer izobraževanja; Hotel Sremič Krško 20.00 Krški pies Hotel Sremič Krško nedeJja, 29. oktober 2000 10.00 Pot na Srcmič (od Hotela do Treh lučk) zbirališče pred Hotelom Sremič ponedeQek, 30. oktober 18.00 Okrogla miza Turizem - da ali ne ? Dom XIV. divizije na Senovem ll^phrtmillfcrcpl^aiLnpip^liltllwii.BIFWIUaJL- iwrti»mtü^wHMHr#w mmmn icipteiüi^iiih ünüm,ui ¦^MrtliniMHygaiAptei ii»M»iinff^i»rtrttei|iii»^tii od tu in tarn št. 34, September 2000 Na podlagi 47.b člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, st. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95,20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US RS, 44/96 - odloCba US RS, 26/97, 70/97,10/98,68/98 - odločba US RS, 74/98,59/99 - odločba US RS in 70/00), 3., 30. in 56. člena zakona o refcrendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS, St. 15/94, 13/95 - odločba US RS, 38/96 in 43/96 - odločba US RS) in 16. člena slatuta občlne Krško (Ur. list RS, Št. 2/96 in 80/00) je Občinski svcl občinc KrSko. na svoji 6. izredni seji, dne 14.09.2000, sprejel SKLEP o razpisu svetovalnega referenduma o .preimenovanju naselja Podbočje • . ' • i. Razpiše se svetovalni referendum o preimenovanju naselja Podboeje vSveti Križ Podbočje. II. Referendum se razpiše za naselje Podboeje. III. Za dan razpisa referenduma se določi 14.09.2000. Od tega dne začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma. IV. Referendum bo v nedeljo, dne 15.10.2000 od 7. do 19. ure. V. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali se strinjate, da se naselje Podbočje preimenuje v Sveti Križ Podboeje. Glasujem ZA PROTI Glasuje se tako, da se obkroži beseda ZA, če se glasovalec strinja z preimenovan- jem oziroma PROTI, če se glasovalec ne strinja s preimenovanjem. VI. Postopek za izvedbo referenduma vodijo občmski organi. VII. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 'številka: 012-1/99-401 Datum: 14.09.2000 Franc BogoviČ iupan Knjižna razstava VA f.VAS 0 ;^ in i(il5!(0 Ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dedi ščine je bila v Krškem prcdstavljeno zgodovinsko jedro mesta, predvsem pa Valva- sorjeva hiša. Ena od prireditevje potekala 27. septembra tudiv Valvasorjevi knjižnici Krško, kjer je g. Slavko Šribar predstavil zgodovino Val- vasorjeve hiše, njeno arhitekturno podobo, namembnost skozi čas, prenove pa tudi legen- de in literarna dela, ki so povezani s tern kulturn- ozgodovinsko pomembnim objektom Krškega. Ob tern je bila v razstavnih prostorih knjižnice pripravljena razstava "Valvasor in Krško" , ki poskuša prikazati Valvasorjcve sledi v naših kra- jih, kjer se je pravzaprav njegov rod simbolično začel in tudi končal. Ko je bogati trgovec in plemič Janez Krstnik Valvasor v leskovškem gradu Turn 2. avgusta 1581 pisal oporoko in zaradi želje, da bi se ime Valvasor ohranilo na Kranjskem, podaril grad Medijo svojemu služabniku Hieronimu Valvasorju, ker svojih potomcev ni imel, prav gotovo ni slutil, da bo Hieronimovvnuk Janez Vajkard s svojim delom Slovencem za vedno ohranil tudi njegovo ime. Njegov dar pa je bil materialna osnova za nadar- jenega Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je Slov- encem podaril izjemno kulturnozgodovinsko delo Slava vojvodine Kranjskc in še vrsto drugih del. Za realizacijo tega je res porabil celotno premoženje, dejansko pa je bilo nekoč podar- jeno imetjc spet le podarjeno, tokrat celotnemu narodu. Ill letporealizacijioporokesejeJanez Vajkard Valvasor vrnil v kraj rodbinskega začetka in kmalu zatem umrl v edini hiši, ki mu je še ostala - v Krškem. Tako se je njegov rod simbolično končal, saj so njegovi obubožani si- novi zaključili življenjsko pot v samostanih. Na razstavi si lahko ogledate najpomembnejše Valvasorjevo delo v izvirniku iz leta 1689 in fak- similirane izdaje ostalih njegovih knjižnih del, predstavljeni so njegovi zapisi o Krškem oz. kra- jih, zgradbah, ljudeh in običajih v današnji občini Krško. Prikazati skuša tudi ohranjene Valvasorjeve sledi v Krškem (po njem poimeno- vane ustanove, ulico, spomenik, zapise o nje- govem življenju in delu v domačih virih itd.), zlasti pa prinaša slikovno in pisno predstavitev hiše, v kateri je leta 1693 Janez Vajkard Valvasor umrl. V predprostoru si lahko ogledate spomin na človeka, ki je s svojim materialnim darilom omogočil vzpon italijansko-nemške rodbine Valvasor. Razstava bo na ogled do konca oktobra, prostor je odprt v času, ko posluje Valvasorjeva knjižnica Krško, ki s ponosom nosi ime velikega zgodovinopisca. Lepo povabljeni k ogledu! / <5 ObžofniK El št. 34, September 2000 snort ANDREJ TRETJINA DRŽAVNEM PRVENSTVU Bostjan zmagal na Rakeku Motokrosisti Fun športovega Ben- ce MX teama so minuli konec ted- na spet nastopili na dveh dirkah - na dirki državnega prvenstva, ki je bila na progi v Škednju v organiza- ciji AMD Slovenske Konjice in na motokros ligi na Rakeku. Na zadnji dirki državnega prvenst- va, ki je potekala v blatu in moč- nem deževju, je organizatorju us- pelo izpeljati le eno vožnjo v četrtliterskem razredu in še to so zaradi nemogočih razmerna progi prekinili, vendar so rezultati vse- eno šteli. Na njej je nastopil tudi Andrej Čuden. Po štartu je bil tretji, vseskozi napadal drugouvršče- nega Branka Persona, vendar ga na razmočeni in blatni progi ni uspel prehiteti. Zato pa je njega v zadn- jem krogu pred prekinitvijo, ko so odpeljali deset krogov, prehitel Bogomir Gajser, tako da je Andrej dirko končal na četrtem mestu. 13 novih točk mu seveda ni zadostov- alo, da bi na lestvici prehitel drugo- uvrščenega Gajserja. Tako je s 228 točkami že drugo leto zapored os- vojil tretje mesto na državnem prvenstvu. Na tretji dirki jesenske motokros lige na Rakeku se je tokrat najbolje uvrstil Boštjan Ocvirk, ki je med amaterji s 85 kubičnimi motorji dvakrat zmagal in se tako oddolžil tekmecu Jaki Bizjaku za dve dose- danji zmagi. Kljub temu pa je na lestvici še naprej na drugem mes- tu, saj je skupaj zbral 100 točk in za Bizjakom zaostaja za devet točk. Med podmladkarji z enakimi mo- torji je nastopil le Nik Rovan, saj je Denis Dolinšek na treningu uničil svoj motor. V prvi vožnji je Nik zmagal v svoji kategoriji in tudi sk- upno, saj je premagal tudi starejše tekmece, ki vozijo v članskem razredu. V drugi, ki je potekala v dezju in na razmočeni in mastni progi, pa je dvakrat padel in potem odstopil. Tako je bil skupno četrti. Denis je zaradi nenastopanja s prvega mesta lestvice padel na tretje, vendar ima še možnosti, da postane prvak jesenske lige v tem razredu, saj se dve najslabši vožnji odbijata od skupnega seštevka. Na dirki je tokrat spet nastopil tudi Damjan Češek in to v razredu am- aterjev do 125 ccm. V prvi vožnji se ni pojavil na štartu, v drugi pa je bil deveti in tako osvojil sedem točk, tako da je bil skupno deseti. Tudi Iztok Bence - sponzor Fun špor- tovih motokrosistov - med veterani ni imel sreče. V prvi vožnji je zlom- il nosilec amortizerja in je moral odstopiti, v drugi pa je bil na razmočeni in blatni progi sedmi, tako da je bil skupno šele deseti. Na dirki je zbral le devet točk in se na lestvici spet spustil na tretje mesto. Ima 71 točk in dve dirki pred koncem jesenske lige le za štiri točke zaostaja za drugo- uvrščenim. To soboto bodo najmlajši Bence- tovi motokrosisti nastopili na tretji dirki za pokal McDonald's vAvstr- iji, kjer bo Nik Rovan skušal obdr- žati vodilni položaj v svojem razre- du, vse pa čaka še zadnja dirka za pokal Bridgestone, ki bo v nedeljo v organizacijo Motošporta iz Škof- ljice na motokros progi v Selah pri Lavrici. Andrej Čuden pa bo v Zaboku branil slovenske barve na dvoboju med Slovenijo in Hrva- ško. Pripravil: Goran Rovan HYPO POKAL 2000 V soboto, 23. in nedeljo, 24.sep- tembra, je v Sevnici v športni dvo- rani potekal že tretji zapovrstjc največji mednarodni Grand Pri> karate turnir pri nas, katerega se je udeležilo 331 tekmovalcev iz S evropskih držav Francije, Nem čije, Belgije, Hrvaške, Italije Madžarske, Belgije, Slovaške Slovenije in iz Južne Afrike. Tek movanje se je odvijalo na trer boriščih, za pokale pa so st pomerili posamezniki v discipli nah kata in športne borbe posa mezno. Najboljšim posamezni kom je bilo podeljenih 16^ pokalov. V kategoriji mlajših ir mladincev so bili najuspešnejš domačini Karate kluba Hype Sevnica, ki so osvojili na turnirji 13 medalj, od tega 5 zlatih, 2 sre brni in 6 bronastih. V kategoriji članov pa so bili - najboljši svetovni prvaki Francozi, ) saj so s svojo člansko reprezen- K tančno ekipo osvojili vsa prva ; mesta v članski konkurenci v ka- ) tah in športnih borbah posa- - mezno. S svojim nastopom pa je :, še posebej navdušil s svojimi ;, atraktivnimi nožnimi tehnikami - Christopher Pinna, večkratni ev- i ropski in svetovni prvak v športnih ; borbah. Ob zaključku tekmovanja pa se je - pomerila še izbrana članska rep- - rezentanca Francije (5 tekmoval- i cev) proti petim slovenskim tek- i movalcem. Borbe so bile na izred- i no visokem nivoju, vse posa- 3 mezne zmage pa so v ekipnern j nastopu slavili Francozi in na kon- - cu zasluženo osvojili zmago s končnim izidom 5:0. (J.O.) Krški karateisti vabijo medse Kot mnogi drugi športni klubi so tudi v Karate klubu Krško z mesecem septembrom začeli z redno dejavnostjo, katero imajo letos organizirano v treh skupinah. Za mesec oktober pripravljajo demonstraeijske nastope po šolah v krški občini, medse pa vabijo tako otroke kot dijake in odrasle, za katere imajo pripravljene tudi programe samoobrambe, joge in druge aktivnosti za koristno preživljanje prostega časa. E3 ObzorniK Predstavtiamo ft. 34, September 2000 ZavarovdnKO Jmnbor v Korak s casom Zavarovakiica Maribor d.d. je zavarovabia Msa z dofeo tradMjo. le Ida 1833 je mesto Maribor zavarov- alo svoja poslopja proti požarnim škodam pri Avstrijskem zavarovakieni zavodu. S sedanpm menom pa se je pojavia 27. novembra 1991. Befezl okrogfih 10 let, kar je priožnost za pogled nazaj in hkratno zastavitev riljev v prihodnje. Za mizo smo povabii pnedsednika uprave, gospoda Draga Cotaija. toanfci *mwk *toH M*.« pi»d4iMtetMz^-tfckiUiftpwi« se fsi prink usKfc?« Catar »Najbotj se spomnnam dneva, ko sem s svojim kolegom, Papco, s takrat obvezno kavo in nogavicami v prtijažniku opravd preko 500 küometrov dolgo pot do Beograda. Z vsemi potrebnimi papirji, ustanovnimi fctinami, prstvflniki in še am - vsem pač, kar je Mo potrebno za "odcepitev" od matiČDe zavarovaine hiše. In seveda je bila kava tista, ki je odpinda vrata do mmisöw, da so dah svoj raegen'. Čnrnn zrncem smo takrat rekli kava, danes bi dobili ime Bobinmie' - kar se sfis vefiko boij učeno, učtDek je paenak. Verjetno pa ministri danes ne bi bdi več zadovoljni s kavo... Toiiko o sah, oeprav je zavarovaki&vo povsem resen hi težak posd.« Ptsanki •kzmi: »Vsekaktr pa je ¦pool p«d Vsaj li ste bMw zaimü z MSSBHI ICOfall Y IflBfcSii KDL* Catar » Lansko leto je dobro pokazalo rek Preroka Kahlua Gflxana, da naa otroci msonaši otroci, ampak so smovi in hčere kfica aviyenja k avfjenju. "siikaj smo zalo, da ustvarimo am boijse pogoje za hiqe žMjenje. To nam je v bnskem letu uspelo - s preko' 500 mffijooov tobtrjev pripisanega dobička našim življenjskim zavarovancem smo izpolnili svoje poslanstvo. Tudi letošnji polletni rezultati kažejo podobno sliko. Verjetno rast bnito domacega proizvoda v zadnjih letih v Sloveniji pomeni dvig proizvodnje in tudi dwg stopnje zavedanja potrebnosti avarovanj. V pretektosti smo namreč na zavarovaJnice gledali le kot na trde, okostende finančne inštitucije, ki so denar raje jemale, kot dajaie. Saj ne, da to ne bi držalo (smeh), v konöii fiizi od tega ävimo tako in je odvisen dobiček naših žhdjenjskih zavarovancev (s tern pa nidi prihodnosJnassamih) Wjubtemupajevtoga zavarovainke vse kaj dru^ega kot le tisti - nebodigatreba - ki sklepa avtomobiiska zavarovanja in nezgodna zavanwanja (ki jib je potrebno am bolj nzkoristiti). PKavsUthanik:>Praifte,iajeraša ih«iina.faktpaJt>i4PRte?- Gotar Z vlogo "dobrega dravljana", poenostavijeno povedano - am več sredstev poskušamo vračati v svoje okolje. V preventivo, zdravfjenje, v kuhuro in spoil Naj omenim k miaj vcqih projektov: Fes- tival Lent, Glasbetii September, Osteona, sofinanciranje NK Maribor. Od vseh mi je najboi) pri srcu projekt Osteona, preven- tivno merjenje in zdravljenjc osteoporoze. Namenili smo mu /e preko milijofi ti>Urjev. Izvajamo ga skupaj z Zdravstvenim donv«n dr Atk>Ha I)n>lca m Kri«) d.d. Now mesto. Začeli smo ga v Mariboru, kot svoji domkjhiiobani,vpnhodniihietihpabonio »Osteono« razsuih' navsoSlovenijo. Ljudem žehmo dopovedati, da je osteoporoza ena od najboij zahrt)tnih bolezni, saj za seboj potegnetud ve^ktmljivostkosti Te vvišph starostih lahko pomenijo tudi smrtno poškodbo. Zato za svoje življenjske zavarovanke pregted (osteosonometrijo) cefosedodatnosofinandramo.vvisaii 1000 tolarjev, kar pomeni 25 odstotkov cene pregleda. Upamo, da bomo s tern pripomogli k boljsemD in trdnejšemu zdravjn in s tern prijazneja starosH case preeej prisefau w Slwiwp. lelk« ¦Kfci Mätih. Raj se za tea veüüni ¦esetfaäfqanUstiin?« 2enska z bruto Zenska z bruto Moški z bruto Moški z bruto plačo plačo 100.000 plačo 200.000 piačo 100.000 200.000 plača prejme piača prejme piača prejme plača prejme (61 let) (61 let) (63 let) (63 let) 30 let 5844 55.794,94 11.688 94.850,21 5844 60.973,18 11.688 102.932,93 40 let 5844 31.113,72 11.688 50.632,41 5844 33.553,77 11.688 53.937,54 50 let 5844 15.945.73 11.688 23.859.96 5844 16.782.59 11.688 24.442.74 Mladi so torej listi. Id se both morali odločati (in Id sejim bo to tudi finančAo splačalo) za te vrste varčevanja. ObzorniK JM a. a, «member 2000___________________________________________________________________________________Predstavtjamo tmUar. Zek> na kratko in jasno: po novi zakonodaji ni več država tista, kj bo poskrbeia za ziato jcsen našega žMjenja, marveč smo to mi sami. "Državna" pokojnina bo vedno nižja in tisti delež, Id ga bomo morali sami prihraniü, bo vedno večjL Tisti, ki so sedaj stari 25, 30,35 Id bodo to najbotj občutili. Če naredimo enostavni izračun viäne pokojnin za tiste, ki so sedaj stari 30 let in so začeti z deiovnim razmerjem pri 25 ktib, ugotovimo, da bo pokojnhu znasalale okrog 58% višme osebnega dohodka. Če pogledamo iz te perspective, je jasno, da bodo predvsem mladi morati dodatno poskrbeti za svojo finančno vamost v starosti. In pokojninsko zavarovanje |e ena od zaneslpvih opcij. PogJejmo, kobko sredsfev bi - poleg "državne penzije" ob upokojitw (ženske 61 let, moški 63 let) prejeh ob pokojninskem varcevanjti od 30. leta naprej zaplačaiH>preinijoll.6^tolarjev~žeJistaboprejeb pa celo 103- tisoč. Seveda pod pogojem, da se «Qoäte varcevati pri Zavarovahrici Maribor AA (nasmeh) P«s4«^^zmdc>frepr^steae.PrlNd9teriaist«cb»priTa5.SccrpaiK mm, * pdeg "zh^aaT iiImiHiIj iwiwj tvmyhh tap« (Man Po raziskavab Skwenskega zavarovalnega zdraženja smo zavarovafaiica, Id ponuja največ raztičnih vrst, oWik zavarovanja. zato sem preprican, da baste todi zase našb kaj posebnega - pa najsi bo to kot fizična oseba, ah kot obrtnik, samostojni podjetnik ah veliko podjetje. Za vas, kot "fiačno" osebo, ponnjamo zanimivo novo - in predvsem konknrencno - zavarovanje, hnenovano Individualno premoženjsko zavarovanje. Ali ste na primer vedeli, da če zavarnjete stanovanje in *am le-to pogori, ne dobite vrednosti tega stanovanja, marveč vrednost stanovanja pred 10 leti z vso odšteto obrabo, tzrabo (amortizacijo) itd? In ab ste vedeJi, da če nnate zavarovano stanovanje preko "biokomega", skupnega sistema, to se sploh ne poraeni, da je zavarovano res stanovanje z opremo? Niste, kajne! No, ta problem je Zavarovamica Maribor sedaj za vse svoje zavarovanke in zavarovance reäk Povsem enostavno, z zavarovanjem na novo vrednost. Ne glede na to, koliko je stanovanje vredno, če se kar kofaCzavarovaiiegasev^positoduj^ Za povprečno ve&ko stanovanje in opremo v njem bi lako pbcaii le nekaj malega več kot 19 tisoč tolarJCT. Povprečno zawovanje dwnotmnca stanowiiia* (Q^ primer!) • zavarovanje etažne lastnine na now vrednost-standaidnozararovanje: zneskivSiT J^2nia Zav.Vsolaiw^ SkupnaZV Premia 60^2 154.500 9.270.000 13.441,50 • zavarovanje stanovanjske oprcme na novo vrednost -standanmo zavarovanje: zneskivSU ^S^L^a Zav.Vsotam2 SkupnaZV Pren^a eO^z 77^00 4.632.000 12.876,96 Spopusti (10-letno trajanje zav (30%), celostno zavamvanje (10%), takojšnje piačilo pnmije (4%)) znaša skupna ptrmija za pktČUo 19240,09 SIT. fljub neprifiaUjeoosti avtomobiiskega zavarovanja, ki izhaja predvsem iz tega, da dejansko prinasa izgubo, pa moramo omeniti kar precejsiijo novost: ocenjevanje in izplaölo škod po sistema Euros«. Povedati moramo, da so reznkati poslova»> v letositjem letu, ko smo začefa ta sistem poskusno uvajati, izfemno ugodni - tako za uporabnike (torej nase zavarovance), kot nidi za nas, pa ne glede na to, koliko kontroverzno je to sbsati. Naä zavarovand soboljzadovoliiii,<>kodnepnmereresaiemo leffl» hitreje - in to nenazadnje šteje tudi za naso bišo. NawfcirtMni:>Mpait»iiiiiBiiiiwtilifcaieMtoLt Cater. Da, Zavarovabiica Maribor je bib prva zavarovama hiša, ki je vcetoti pridobila ceitifikat kakovosü poslovanja ISO 9001. To pomeni, da vključujemo komponento razvoja, brez katerega ni napredka. Brez napredka pa ni zadovoljnib strank, ni zadovotjnih iastnikov m ni zadovoljnih zaposlendi. Trdiin, da nasa jasno zarisana vizija in posianstvo podjetja jamäta za nspesm^naahnaloa ins tern trdnost in varnost naäm zavarovancem. Skrer pa se bhko prepricajo tudi sami po brezpban številki 080 19 20. Ko govoriva o prihodnosti - zagotovo se skriva v združevaajo na eni strani in v Srienjo na drag! Ter v novi ekonomiji, y dektronskem postovanjo. V drnžbi 21. stole^a. Vendar samo s pomočjo in v povezovanjotersoddovanjuz^ndmi. Kajti za njih smo tu. In to je vodflo naše hise žtvtjenje gre naprej in mizvami. S.M.mN.C. I TV iTladi | XVXdopisniki S V soboto smo se ob 8.uri zjutraj odpra- vili na trgatev. ati Martin, mama Justi- na, babica Jožefa, jaz, Andrej, Simon in njegova žena Dragica. S.seboj smo vzeli deset škafov, veliko škarij, lepilni trak, košaro z jedjo, dve veliki kadi in dve brenti. Vmograd ima- mo blizu Malega Kamna. Najprcj smo začcli trgati belo grozdje potem pa rdeče. V prvih vrstah so nas napadle čebele in ose. Bab- ico je ena pičila na ustnice, tudi Andreja je ena zadela. Brez posledic pa ni bil niti ati, ki jo je skupil v prst Te vrste smo hitro pobrali, nato pa sem tekel domovpo razpršilo, kmalu sem se vmil.Tudi mene je pičila osa (levi mezinec na roki). Trgali smo v parih: Simon - Oragjca, Andrej - babica, ati, mami in jaz pa smo trgali skupaj. Čas je hitro tekel in ob 1230 smo imeli kosilo. Da ne bi bilt lačni smo obilno kosili in si pogasili žejo. To nam je vlilo novih moči. Nabrali smo štiri gajbe lepega grozdja, ki ga bomo shranili za zimo. Eno gajbo smo dali Simonu in Dragici. Brento za brento smo nosili na prikolico. Zmanjkalo nam je prostora in sel sem domov po solijo. Pripeljal sem jo s kolesom. Razgrnili smo jo in vanjo vsipali grozdje. Kmalu smo bili gotovi. Domov smo se odpeljaJi vidno zadovoljni. Žclim si se veliko takšnih in podobnih trgatev. Janko Ltdar, 6.r., OS Kopnvatca BRAT MARKO Marko je staršestnajst let Obiskuje drugi letnik gimnazije v Brežicah. Po uspehu je dober učenec. Ima veliko prijateljev, s katerimi preživlja prosti čas. Po zunanjosti je rjavolas, temnopolt ima rjave oči, je vitke postave in je največji član naše družine. Njcgov glas se je v zadnjem letu zelo spre- menil. Postal je nizek in včasih hripav. Do starejših ljudi je zelo prijazen in vljuden. Doma rad pomaga pri ra- zličnih opravilih in tudi meni včasih priskod na pomoč pri zahtevnejši domači nalogi. Kot večina najstnikov tudi on veliko časa presedi pred računalnikom in televizijo, zato velikokrat pride do prepirov. Žclim si, da bi bila podobna svojemu bratu. Maruša Bradač, 6.r.f OS Brehce No trgatvi v okolici Wlikega Trna. Foto: B. Jane WEM OhzorniK prosti čas St. 34, September 2000 PRITREH LUČKAH JE SPET ZADIŠALO... ... iz kotličkov, pod katerimi so v Hotelu Sremic, organiza- torju sedaj že tradicionalne prireditve kuhanja krškega golaža, ponovno prižgali plamen. Plamen za živahnejši utrip kraja, za dobro razpoloženje, druženje krajanov in gostu- jocih kuharjev, ki resda eni bolj, drugi malo manj uspesno vihtijo kuhalnice, toda vsi s skupnim imenovalcem: do- brodelno za črno-bele tipke, za klavir... In kdo so bili tokrat, seveda po stilski preobrazbi, štir je kuharji in dve kuharici? Iz ljubljanskih logov je na Sremič pripotovala televizijska voditeljica in »uvožena kuharica« Barbara Drnač, ki ji naši kraji še zdaleč niso' tuji, saj je mladostna leta pogosto preživljala v Lesk- ovcu. In da kri ni voda, pa tudi golaž ne, ji je tako v mla- dosti kot tokrat ob sosednjem kotlu, družbo delala so- rodnica in »domača kuharica« Nuša Somrak, sicer članica krškega občinskega sveta. Za utrjevanje kuhar- skih medobčinskih vezi je poskrbel podžupan občine Sevnica Andrej Štricelj, ki je sicer specialist za peko krofov, a se je izkazal tudi za izvrstnega kuharja golaža, saj so obiskovalci k njegovemu kotličku hodili po »repete« in ga najhitreje spraznili. In če tudi to ni bil volilni, ampak goveji golaž, smo pridih tovrstnih sopar vonjali iz kotla kuharja Braneta Janca, ki je imel ob sebi gručo pomagačev in strankarskih navijačev, za njegovo »kuhačo« pa je poprijela celo miss Posavja Tina Ur- bančič. Poleg njega je za sosednjim kotlom svoj kuhar- ski krst preživljal in pot točil član upravnega odbora v tovarni Vipap Videm Krško ali delavski direktor, kakor mu pravijo, Stane Gramc, čepico kuharja pa si je tokrat nadel in opasal predpasnik tudi prvi mož Glasbene sole Krško Drago Gradišek, ki je ob glasbeni vzpodbu- diučiteljev ter učencev in s pomočjo njegove desne roke v glasbeni Soli - Elizabete Križanič, skuhal sicer malo manj papriciran, a madžarski golaž, (B.M.) Prireditevje vodil propagandist druibe MercatorMile Bitenc, kije direktorico hotel Mojco Dostal Ijubko oklical za »Lady Di.« A glej ga, domka, tudi sebe je poimenoval in to kar za »Dodija«. Kerje Nuša pridodala k mesu tudi gobe, smo raje previdno počakali na reakcijo... Nad paw in soparoje Stane Gramc pri Treh lučkah doiivel »govejo premiero«. In prelivel! Barbarin golalje komisija opisala kot: »Nelno - nefrw, dan na dan«, nekako podobno pa bi lahko opisali tudi srečanje med starima plesnima kolegoma Barbaro in Dušanom Vodlanom. »Stroga« kuharska komisija v sestavi: Drago Fabijan, Janez Kalan, Anika Antolič, Franci Jeter, lole Kodela st. in Mojca Dostal je odločila: »Vsi golaii so utitni, naj se pojedina začne!!« Takole sta med mešanjem nazdravljala glasbeno - kuharska guruja Drago Gradišek in Andrej Štricelj, ki igra saksofon pri sevniški godbi Če le ni bil polnovreden golaije imel pa vsaj lepo barvo, Jančev golai Mar ni očitno? ObzörniK ill St. 34, September 2000 y/olitve 2000 v Posavju volitve «-«I^^IBI IK lY-^Hr Ü "^^öl IV | HBi^^L ^KmBüI KANDIDATOV Potem ko je bilo tudi v Posavju letos veliko (ne)potrebnih ugibanj in preračunavanj, kakšna bo razdelitev volilnih okrajev po občinah v primeru spremenjenega (večinskega) volilnega sistema, ko so bili neuradno znani nekateri potencialni kandidati posameznih strank za območja na levem in desnem bregu (reke Save), se je vse končalo dokaj umirjeno. Predvolilna opravila pa so bila tokrat opravljena nekoliko hitreje in tudi kampanja ni tako intenzivna, vsaj še na polovici je bilo tako. Volilni sistem je ostal v bistvu enak, a za povprečnega državljana še vedno dovolj zapleten, da se marsikdo preprosto ne bo poglabljal vanj vse do odločilne nedelje in še takrat mu bo dovolj. da obkroži izbrano številko pred kandidatom. Posavske občine spadajo tudi tokrat v 6. volilno enoto, ki obsega območja občin (po stanju na dan sprejema zakona 24.9.1992): Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trbovlje, Trebnje, Zagorje ob Savi, Črnomelj (sedež: Novo mesto): - skupaj 190.363 volivcev. Na tern obmoqu bomo v državni izbor izvolili skupno enajst poslancev oz. poslank. V Posavju bomo volili v treh volilnih okrajih, katerih območja se ujemajo / območji občin Brežice, Krško in Sevnica. Zanimivo je, da bodo v vsakem izmed (posavskih) volilnih okrajev volilci lahko izbirali med trinajstimi kandidati, ki vsi kandidirajo na eni izmed strankarskih list, tako da neodvisnih kandidatov v Posavju tokrat ne bo. Volilni okraj 5 - občina Brežice obsega območje krajevnih skupnosti: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Krška vas, Mrzlava vas, Peace / Križe, Pišece, Sromlje, Šentlenart, Velika Dolina, Zakot / Bukošek / Trnje, Velike Malence, Cerklje ob Krki, Skopice (sedež: Brežice). V volilnem okraju je 19.591 volilcev. Volilni okraj 6 - obdna Krsko obsega krajevnih skupnosti: Podbočje, Kostanjevica na Krki, Veliki Podlog, Krško Polje, Leskovec pri Krškem, Dolenja vas, Zdole, Krško, Koprivnica pri Brestanici, Raka, Gora, Rožno / Presladol, Senovo, Veliki Trn, Senuše, Brestanica (sedež: Krško). V okraju je 22.354 volilcev. Volilni okraj 7 - občina Sevnica obsega območje krajevnih skupnosti: Bianca, Loka pri Zidanem mostu, Sevnica, Studenec, Zabukovje, Tržišče, Krmelj, Šentjanž, Boštanj, Primož, Bučka (sedež: Sevnica). V volilnem okraju je 14.710 volilcev. KANDIDATI V 6.V0LILNI ENOTI - 5.VOLILNI OKRAJ: OBČINA BREŽICE: 1. Združeni zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa: Rajmund Germek, roj. 27.10.1944; Župančičeva 8, Krško; administrator, upokojenec - 2. Združena lista socialnih demokratov - ZLSD: Milena Jesenko, roj. 26.1.1942; Pod obzidjem 20, Brežice; predmetna učiteljica, ravnateljica OŠ, upokojenka, podžupanja občine Brežice - 3. Socialdemokratska stranka Slovenije -SDS: Andrej Vizjak, roj. 6.8.1964; III. stare pravde 28, Brežice; mag. elektrotehnike, podžupan občine Brežice, državni sekretar - 4. Nova stranka: Sonja Lipej, roj. 24.6.1975; Ul. Stanka Škalerja 17, Brežice; gimnazijska maturantka, študentka - 5. Demokratska stranka Slovenije - DS: Florijan Bergant, roj. 2.5.1947; Marof 15, Brežice; učitelj, ravnatelj OŠ - 6. Nova Slovenija krščanska ljudska stranka - N.Si: AntonZevnik, roj. 136.1964; Rimskac. 22,Čatež ob Savi; inž.agronomije, kmetovalec - 7. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS: Rok Kržan, roj. 4.8.1936; Vinarska c. 14, Bizeljsko; predmetni učitelj, upokojenec - 8. Stranka mladih Slovenije - SMS: Kiemen Vuica, roj. 14.3.1977; Pod vinogradi 36, Novo mesto; gimnazijski maturant, student - 9. SLS + SKD Slovenska ljudska stranka: Anton Cerjak, roj. 16.1.1951; Slogonsko 44, Kapele; inž. agronomije, vodja izposoje -10. Naprej Slovenija - NPS: Jože Augustinčič, roj. 7.11.1954; III. bratov Milavcev 54, Brežice, ortopedski tehnik - 11 .Stranka demokratske akcije Slovenije: Izet Hodžič, roj. 24.1.1959; Ipavčeva 5, Brežice; dipl.pravnik, odvetnik - 12. Slovenska nacionalna stranka - SNS: Stanko Radanovič, roj. 7.4.1955; Gornji Lenart 18, Brežice; gradbenik, delavec v občinski upravi - 13. Liberalna demokracija Slovenije - IDS: Jože Avšič, roj. 20.2.1949; Topliška c.l 1, Čatež ob Savi; ekonomist, poslanec DZ. KANDIDATI V 6. VOLILNI ENOTI - 6.VOLILNI OKRAJ: OBČINA KRŠKO: 1. Združeni zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa: Rajmund Germek roj. 27.10.1944, Župančičeva8 - Krško, administrator, upokojenec - 2. Združena lista socialnih demokratov - ZLSD: Rajmund Veber, roj. 20.10.1950; Savska pot 2, Krško; inž. elektrovleke, upokojenec 3. Socialdemokratska stranka Slovenije -SDS: Branko Krznarič, roj. 19.1.1961, Pot na Polšco 27; častnik trgovske mornarice, inšpektor - 4. Nova stranka: Gregor Štrubelj, roj. 1510.1973; Stična 158, Ivančna Gorica, ekonomist, komercialist - 5. Demokratska stranka Slovenije - DS: Florijan Bergant roj. 2.5.1947; Marof 15, Brežice; učitelj, ravnatelj OŠ - 6. Nova Slovenija krščanska ljudska stranka - N.Si: Anica Žugič, roj. 24.7.1952; Dobe 6, Kostanjevica ob Krki; višja pedagoginja, ravnateljica OŠ - 7. Demokrao'cna stranka upokojencev Slovenije - DeSUS: Dragica Nenadič, roj. 11.6.1935; Seidlova c. 35, Novo mesto; višja kadrovska delavka, upokojenka - 8. Stranka mladih Slovenije - SMS: Bojan Kolman, roj. 23.3.1970; Gubčeva 2, Krško; elektrikar telekomunikacij, operativni vodja sektorja - 9- SLS + SKD Slovenska ljudska stranka: Franci Bogovič, roj. 2.2.1963; Koprivnica 39, Koprivnica; inž. kmetijstva, župan občine Krško - 10. Naprej Slovenija - NPS: Jože Augustinčič, roj. 7.11.1954; Ul. bratov Milavcev 54, Brežice; ortopedski tehnik - 11.Stranka demokratske akcije Slovenije: Zikrija Bajrektarevic, roj. 1.9-1953; Bračičeva 3, Senovo; tehnik -12. Slovenska nacionalna stranka - SNS: Marjan Vučajnk, roj. 8.9.1948; Prešernova 2, Brežice; trgovsko komercialni tehnik, direktor -13- Liberalna demokracija Slovenije - IDS: Branko Jane, roj. 26.4.1956; Grebenčeva 5a, Leskovec; inz.org. dela, poslanec DZ. KANDIDATI V 6.V0LILNI ENOTI - 7. VOLILNI OKRAJ: OBČINA SEVNICA: 1. Združeni zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa: Zdravko Martun, roj. 13.8.1948, Trubarjeva 27 - Laško, birotehnik, samostojen podjetnik - 2. Združena lista socialnih demokratov - ZLSD: Mari ja Jazbec, roj. 2.7.1944; Kajuhova 9, Sevnica; dipl. ekonomist, upokojenka - 3- Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS: Branko Kelemina, roj. 20.8.1952; Bianca 48, Bianca; gradbeni tehnik, poslanec DZ - 4. Nova stranka: Nikolaj Erjavec, roj. 2.10.1951; Stična 50a, Ivančna Gorica; dipl. socialni delavec, svetovalec vlade - 5. Demokratska stranka Slovenije - DS: Marjan Putrih, roj. 135.1961; Gorskega ul. 4, Maribor; srednja sola, prodajalec - 6. Nova Slovenija krscanska ljudska stranka - N.Si: Danilo Marin, roj. 3.7.1964; Log 5, Boštanj; univ.dipl.inž. strojništva, magister, direktor - 7. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS: Adolf Milan Šuštar, roj. 27.5.1937; Nad mlini 13, Novo mesto; višji upravni delavec, upokojenec - 8. Stranka mladih Slovenije - SMS: Bojan Kolman, roj. 2331970; Gubčeva 2, Krško; elektrikar telekomunikacij, operativni vodja sektorja - 9. SLS + SKD Slovenska ljudska stranka: Kristijan Jane, roj. 8.7.1960; Ponikve pri Studencu 24, Studenec; predmetni učitelj, direktor, župan občine Sevnica - 10. Naprej Slovenija - NPS: Davorin Šoštar, roj. 3031973; Kešetovo 15a, Trbovlje; rudarski tehnik - 11 .Stranka demokratske akcije Slovenije: Mustafa Ahmetovič, roj. 12.31962; Ribnik 15, Trbovlje; delavec - 12. Slovenska nacionalna stranka - SNS: Jelka Mešiček, roj. 4.10.1971; Poklek nad Blanco 15, Bianca; prom.trans.odpravnik, samostojna podjetnica - 13- Liberalna demokracija Slovenije - IDS: Andrej Štricelj, roj. 14.4.1955; Savska c. 5, Sevnica; višji upravni delavec, podžupan občine Sevnica. . El ObzormK volifre y/oUive 2000 SLIM, September 2000 ES ¦ »DESET KORAKOV NAPREJ« ObČKfci odbor LDS Krsko je 14.septenora y knkeoi bftmen dom za svoje ebne, prijatdje ¦ snpaGzefje stroke «gaaziral predstavftev progranskl meritar strafe ¦ Bmeta JaKa kot karfdab za voRve y drami zbor. Uradni del prireAve, Id jo je povezovala Ira» Wie, je s pesaM popestri faavski oktet iz Breac, y drazatam den srečana pa sta za vzdKJe okof 150 odetezeocev posJotef pevn' lajda Art ¦ Nosa Deraida. Vrajo razvoja in svoj program so v stranki LOS pod sJoganom - Stovenjjagfenaprej.zastavi n desetih korakih. in sker na novi ekonemiji. znanju. infofmaajski dnän. na pnrti- fcrekratskem preqramu. zagotovtjeni sodaloi varoosti. uönkovitemu zdravstvu. na novi stamvanjski pofitfti. trajnostnerau razvajoodprizunanjipolrtildm^ •jeoatnetD razvnjo. V stranki LDS. Id gre tDl^ravolrtvekBtopezic^kajtranka.wti4»o prepricni v mage na akteWoh voRvaii.saj naj bi.kakorjedejalgostsrečanjalflneRop. wjkn pregrara zajenai cdovito razvojne süategqo za nove case. V stednje, da bode po zmagi na voihvah sestavüi viado,ki in nadaijevaia leta 1992 zaceto pot k ussehu. je prepričan tndi bäi kanfidatza postanca Brane Jane ki dejat »Za ti zgodbo smopokfcaM. In zgodbo bomo nada^evai, kajti Stevenija gre naprej!« bane Jane UjebizeoBamHiia nandata posianeG v DZ. se je zavezaL da si bo v pmMnizvoitvesenaprejpiizadevalza lazvsf obone Knko in (fiojje Posav|e to za UaginMi in piavkx tako upokoJBne genenc^e kitaktivBegenerac^eingenwadjemladBL ZLSD • ZA RAVNOVESJE MED KAPITALOM. ZNANJEM IN DELOM MarfaJazbecizSevace,MtaJesetaizB^ so hot kaMidaii iz vnt Obmak apaizaci ZLSD ia drairatatt voR- vah svoje propauwkp isMntve ¦ die predstavn 27. septewra ia mik ¦arski konicfews v notes Sccmc. Kot cboi levosfeoaske stnow se oaoKr• avajo zavzenuti za pospeseo» rast gospodantra, za l*ej» pot v Evrapo ¦ Marija Jaznec iz Sevnkx refi vnesti v pariament v pnri vnB'gbsgospiidantva.sa|sebo, takw je pandas. leaapodlaypBspBS^iiBgagoipodankeyfazvopbiite paspesii in podpieti men] dnnjpm ftni razvnj nodenilii in reševanie kawtil z dooninnHm dejavMStni. skupne projekte kot je gradnja SavsJok etektram. ttstaoovitev lefnje in ÜHipiiiJMJograd^avtDcesterfolMvaskemeje.Za^ pa be potrebno pnoofaiti na podbgi izädanih|ifogranwOTvanBdstevizrepaHätt.tiidi sreeWfa' so predvidena za pospesevanja razveja gospodaistvaBBmpskenije. Kot ddgsietna pedagoška debvka se namaava Mflena Jesenko. sker tni poszupania onoae Brence. osredotinti na podroqe rinaienib dejavnwti. Priäruala se je mnenja Jaznečeve.da je poheBm.da ga bddn defino.denar nstvaqa1i.vsekakorpajezab)potiei- m tutfi znanje. Zato se namerava akthneje vUjačevatiia padres jadataegarazvojatEi dnäKsifa defavnosti. kjei se nanwrava zavzenati za izpe|no pno/HnevrapskopinneF Ipve itevetletke. med dragim tui za aedrtBvpodre^ä^ihaäienÄwsuBvendoniraaia solste pndnne to pamaiieirtnega izoo^^ da je pooekno ratifidrati maloobrnqiii spofazmn. saj je la pamemliai za obnejnje taaje. piedvsen pa za breaäi onono. ki grant svoj razvoj na podra^tigovinentoiznia. KatojebilpflvedaiRajffl^ prevzane vodenje n odgovoniost za nadaljn|o usodo StevBioje ievica. b je pfedvsen v zadRfäi let* s sftpno pofitiko dokazala. da je ihh pnwe soctaiiie deRieiDaci>! mocan v Slo^ venJjLKakorje dejal.se bo zavzemai za hr&ejši razvi)jPiisavja.sajjeiiasan»gippozadnji pedatkit) v stovewkera meribi v zadnph letih nafboQ nasaAivatii m pnstab pq Slsveaaje. Kot Krcan pa se bo zavzemai. da bo Knko dosegfo mesto.kotga|eiiekdajzeinelo.Zavze- mati se nanerava za soupfav^anje v pedjetjii. delavsko delničarstvo in za vecp delež zapodenA v radzomäi svetih.Veber je ni tmf knticen de dela pesbicevi Id sta bia v DZ osem kta po njegoven mneajn za Base podnqe nhta vetikiBaredia. |EBoa3^:aencPa- I rsnondtaoHiusni Volimoärri1 hMmauäeäi AernuämOm ObzorniK IB St.34,September2000_______________________________%/otitVe 2000__________________________________VOlJtVe %«SDS SDS - PROTIPRIVILE6IJEM IN Socialdemokratska stranka Slovenije LH VEVJV JWIHLIlV YMIfllVJI V gostišču Les na Čatežu so se 21. septembra na skupni novinarski konferenci s svojimi programi predstavili trije kandidati za poslance iz vrst stranke SDS, in sicer Branko Kelemina iz Sevnice, Branko Krznarič iz Krškega in Andrej Vizjak iz Brežic. Branlm Ketomfad z Blance dclo v Državnem zboru ni tuje, saj bo v primeru izvolitvc to funkcijo opravljal že drugi mandat. Ob predstavitvi je poudaril profesion- alen odnos dela poslanca, ki naj ne bi vzporedno opravljal tudi drugih funkcii in si bo zatorej prizadeval za čimprejšnjo ureditev in sprejem zakonske podlage za delo po- slancev, to je Zakona o poslancih. Tudi v bodoče bo nasprotoval pre- velikim plačam in predčasnemu upokojevanju poslancev, svoje de- lo pa bo osredotočil na področje reorganizacije državne uprave, zavzemal se bo za učinkovito delo kontrolnih mehanizmov, kot so računsko sodišče in ostali organi nadzora, za skladnejšega region- alni razvoj, na področju financir- anja občin pa za zvišanje sredstev glede na obseg in funkcije, ki jih občine opravljajo. Zato namerava tudi učinkovito sodelovati pri pri- pravi planskih dokumentov in državnega proračuna. Branko Krznarič iz Krškega, z začasnim bivališčem v Kopru, se namerava kot profesionalni sind- ikalist (dela za Mednarodno fed- eracijo brezposelnih transportnih delavcev s sedežem v Londonu) v primeru izvolitve osredotočiti pre- dvsem na področje delovno-pra- vnih razmerij, kjer se namerava ak- tivno vključiti v dokončno obliko- vanje in sprejem Zakona o de- lovnih razmerjih, ki ne bo vklju- čeval člena delodajalcev o odpo- vedi delovnega razmerja iz oseb- nih razlogov. Zavzemal se bo tudi za večje zaposlovanje žensk in mladine, učinkovitejše delovanje sodišč, za večji vpliv Posavja, v okviru katerega je potrebno učin- koviteje podpreti malo gospo- darstvo in iztržiti več iz naslova Nuklearne elektrarne Krško. pri- hodnost Slovenije pa vidi v čimprejšnjem vstopu v Evropsko unijo, saj bo v nasprotnem prime- ru, kakor meni Krznarič, med drugim nazadovalo tudi gospo- darstvo. Magister elektrotehnike Andr^j \hjak iz Brežic je bil pri obliko- vanju nove vlade pred tremi mese- ci imenovan za državnega sekretar- ja za področje zaposlovanja na Ministrsrvu za delo, družine in so- cialne zadeve, do tedaj pa je oprav- ljal delo kot republiški inšpektorza delo v Krškem. Je tudi podžupan občine Brežice ter član brežiškega občinskega sveta in se namerava v primeru izvolitve v državni zbor zavzemati za razvoj domačega okolja, v katerega si bo prizadeval pripeljati čim več razvojnih projek- tov, investicij in drzavnega denarja. Prihodnost razvoja vidi v vzpodbu- janju in razvoju podjetništva, na tern področju pa se namerava zavzemati tudi za znižanje previ- sokih davkov in za zagotovitev večje finančne discipline. Vizjak je poudaril, da se namerava dosled- no zavzemati za boljšo prihodnost mladih in brezposelnih oseb z odpiranjem novih delovnih mest in za dostojno in socialno varnost starejših ljudi. Vizjak meni, da bo v primeru izvolitve uspešneje opravičil zaupanje volivcev, saj so imeli do sedaj, predvsem pa v zad- njem mandatu, v Ljubljana pred- stavnike, ki jim je bil v ospredju os- ebni interes in šele zatem interes Brežic, brežiške občine in Posavja. TUDI TRETJIC V D0BR0 OBCINE ¦¦¦¦¦¦¦jiože Av8iL, ki I H| i T ^^ kandidira na listi ^^^^^^J LDS v Brežicah, ^^^^^^^^™ ima za seboj že dva mandata poslanca v DZ Kakor je dejal na krajši novinarski konferenci 29.septembra, se je za kandidaturo odločil, ker nikakor ni več novinec v politiki in ker je trdno prepričan v prepričljivo zmago LDS-a tudi na volitvah. Avšič meni, da je obljubo, ki jo je dal volivcem pred štirimi leti, da ne namerava postati Ljubljančan, izpolnil, in se namerava po tern vodilu, v kolikor bo izvoljen, ravnati tudi v novem mandatu. Čeprav mora kot poslanec v prvi vrsti delati v interesu države in celot- ; nega Ijudstva, se bo, kakor je dejal Avšič, osredotočil in angažiral pri reševanju problemov tako v lastnem okolju, v občini Brežice, kakor tudi na nivoju regije Posavje. E9 ObžorniK VOlitVe____________________________________±jÖUtVL 2000________________________________St. 34, September 2000 RAJMHTTn KANDIDAT ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV za poslanca državnega zbora republike Slovenije v 6. volilnem okraju (občina Krško), rojen 20.10.1950, stanujoč v Krškem, na Savski poti 2. Po končani srednji soli se je zaposlil v železniškem gospodarstvu in si leta 1974 pridobil znanje in naslov inženirja. Leto kasne- je se je zaposlil v republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Od leta 1988 je vodil UNZ Krško ter v tej vlogi, s sodelavci, izpeljal vse na- loge v okviru slovenskega osamosvajanja. Za to je prejel vrsto priznanj in najvišje državno od- likovanje, Častni znak Slovenije »Zak<4 ste se odkräli, da sprejmete kandklaturo?« »Morda je bil poglavitni razlog za to, da se prištevam k levemu polu naše politično strankarske scene. Prepričan sem, da pomeni prav ta usmeritev najboljšo perspektivo za našo mlado Slovenijo: Drugi razlog za to pa je, da prav Združena lista socialnih demokratov, ki je bila zadnjih 5 let opozicijska stranka, ve kaj mora in more storiti, če pride na oblast, vsaj kot koalicijska stranka. Sposobna je namreč z NOVO ENEREGIJO tvorno poseci v razreševanje vseh tistih problemov in zagat, s katerimi se sooča skoraj vsak državljan in ki jih doslej odgovornim ni uspelo preseči v splošno korist. Vse kar ponujamo, je zapisano v prednostnih usmeritvah (naše) vlade za obdobje 2000-2004!« »Program sktvenskih strank so si pred skorajšnjimi vofitvami močno podobni, vsaj po tem, da volivcem obetajo vse najboljše. Bistvenih razlik zato ne najdemo, zato nas še posebq zatrnna, kako na to sedate vi, kot posianski kandidat ene med njnri?« »V predvolüni kampanji je povsem razumljivo, da nihče od tistih, ki si prizadevajo pridobiti čim več volivcev, ne bo nastopal drugače. Se pa stranke pri tem vseeno razlikujejo. Združena lista socialnih demokratov je morda edina, ki so svojimi prednostnimi usmeritvami ostaja realna, na trdnih tleh mogočega. Zavezana je le tistemu, kar bo s svojo novo energijo lahko izpeljala in teže uresničljivega ali celo nemogočega ne zapisuje v svoje predvolilne obete. Mislim, da je to edino pravilno! V to sem še toliko bolj prepričan, ko v zadnjem času gledam televizijska in poslušam radijska soočanja kandidatov. Nekateri njihovi obeti so namreč dobesedno zavajanje slovenskih volivcev, saj nimajo nikakršne materialne podlage za,uresničitev, saj izdatno presegajo finančne možnosti države in jih brez dodatnih večjih posegov v žep državljanov nikakor ne bo moč izpeljati.« »Pa preidimo s splošnega na bolj konkretno. Ob morebitni izvoütvi za poslanca državnega zbora, boste v njem zavezani uresnrcevati programska izhodišča stranke, ki vas kandidira. Volivce na območju krške občine pred 15. oktobrom naj bolj zanima, kako se boste v teh okvirih prizadevaü za hrtrejše reševanje njihovih problemov?« »Programska izhodišča stranke do leta 2004 so taka, da se v njih lahko najde sleherna slovenska občina in njeni problemi, ki zahtevajo hitrejše reševanje. Na območju krške občine se born, ob morebitni izvolitvi, zavzemal za vse tisto, kar je po mojem premisleku in razmisleku najbolj pomembno. Na našem vse prepogosto pozabljenem jugu postavljam v ospredje prizadevanja za vlaganja v izobraževanje mladih; za čim več srednješolcev in študentov, ki bodo pripravljeni vrniti se domov. Ob zagotovljenem štipendiranju bo to moč zagotoviti le z odpiranjem novih, njihovi izobrazbi primernih delovnih mest. Potrebovali jih bomo tudi ob gradnji in obratovanju savske verige elektrarn, da nam jih ne bodo vsiljevali od drugod. Še več takih kadrov z novo energijo bi bilo potrebnih v celotnem občinskem gospodarstvu, ki ga moramo postopno spraviti na nekdanjo raven. Krška občina ima zato potenciale, za katere pa se v zadnjih nekaj letih prav nihče ni potrudil, da bi jih obnovil! Nove možnosti za to si bo naša stranka prizadevala pridobiti neposredno ali posredno (renta) tudi iz nuklearne elektrarne. Denarja od tarn že doslej ni bilo tako malo, vendar ni bilo niti tolarja vloženega v tisto, kar bi najbolj potrebovali, v nova delovna mesta! Ob tem si bomo priza- devali, da bi tudi vsa vlaganja v načrtovano gradnjo verige savskih elektrarn, neposredno ali posredno zagotovila nova delovna mesta, predvsem domačim strokovnjakom in ne zgolj nekvalificirani delovni sili težakov.« «Vrsto let po drugi svetovni vojni je bila krška občma pretežno agrama. V teh časih se vsem, ki še vztrajajo \r kmetijstvu, v pridelavi hrane, obetajo slabši časi. Pred vstopom v evropsko unijo moramo prav temu podroqu, še posebej v krski občini, posvetrti vso pozomost« »Res je tako in ZLSD se tega še kako zaveda. V krški občini nas bo še posebej tepla razdrobljenost kmečke Obzornik EH E3K3 Nova energija. aZDRUŽENA USTA socialnih demokratov ät.34.seDtember2000 % /utttVe 2000 VOlltVe posesti in s tem novi problemi. Zavzemamo se še posebej za to, da državna gmotna pomoč ne bo usmerjena samo največjim zasebnim pridelovalcem hrane, ki jih pri nas ni kdo ve koliko, marveč vsem tistim, ki v kmetijstvu vztrajajo in so na to še pripravljeni, v splošno korist. Ne smemo namreč pozabiti,da prav hrana ostaja ena izmed strateških osnov za preživetje države, naroda « »Ko pred skorajšnjimi volitvami v državni zbor ocenjujete družbeno-gospodarski položaj krške občine, se še kako zavedate, da smo v njenih okvirih (pre)majhni, da bi bili lahko boy prodomi. V vaših dosedanjih predvolflnih nastopih ste verjetno prav zato povdarjali svojo zavezanost širši skupnosti, Posavski regip!« »Še vedno sem prepričan in bom še naprej ostal, da imamo v Posavju vrsto neizkoriščenih prednosti, prednosti, ki jih dejansko lahko uveljavimo le s skupnim nastopom. Prav zato si bom še naprej, v imenu ZLSD, prizadeval za ustanovitev regije. Tudi zato, ker beležimo pri bruto dohodku na zaposlenega največji padec, pri dodani vrednosti na zaposlenega pa smo celo zadnji v Sloveniji. Skrajni čas je, da ta trend obrnemo v nasprotno smer, to pa nam bo uspelo le, če bomo končno postali enotni. Vsi trije posavski kandidati stranke za poslance v državnem zboru to vemo, to zagovarjamo in smo to pripravljeni tudi izpeljati. Z novo energijo nam to mora uspeti!« N.Č. . ZA ENAKOMEREN ' RAZVOJ SLOVENIJE Krško - V krškem hotelu je bila skupna predstavltev posavskih kandidatov, ki bodo na listi SLS + SKD Slovenske ljudske stranke kandidirali za poslance v Državnem zboru Republike Slovenije. Tone Cerjak iz Slogonskega pri Kapelah v brežiški občini se bo kot poslanec zavzemal, da bi Brežice kot trgovsko središče razvile tudi druge oblike sodobnega gospo- darjenja. Vrazvoju turizma bi mor- ali seči širše kot doslej, tudi izven Term, saj ima občina za to pogoje z vinsko cesto in novo sadjarsko ces- to, Gorjanci, Jovsi in drugimi naravnimi lepotami. Glede na to, da ima brežiška občina velik del meje s sosednjo Hrvatsko dokaj ostro določen, namreč s strugo Sotle in Breganščice ter z Gorjan- ci, se bo kot poslanec zavzemal za take ukrepe države, ki ne bodo žalili ljudi z obeh strani meje, pač pa bi omogočili umirjenost med- človeških odnosov. Kot poseben problem je omenil tudi staro mest- no jedro Brežic, v katerega je po- trebno čimprej vrniti prebivalce. Sevniški kandidat KristUan Jane se je odločil za kandidaturo po te- meljitem premisleku in na podlagi dosedanjih rezultatov, ki jih ima tako kot direktor podjetja in kot nepoklicni župan občine Sevnica. Meni, da so razlike med Posavjem in Ljubljano velike, če ne kar gro- zovite, zato je potrebno čimprej organizirati in urediti pokrajino Posavje ter skupno nastopiti do države. Medtem ko se pri nas bori- mo za ohranitev obstoječih de- lovnih mest, je dejal Jane, se v Ljubljani širi administracija, ki jo je potrebno racionalizirati. Zadnji čas je tudi, da se prične gradnja hidroelektrarn na Savi, saj zastoj prinaša največ negativnih posledic prav sevniški občini. V okviru prizadevanj za razvoj podeželja je po njegovem potrebno ohraniti in razvijati kmetije in v zvezi s tem tudi podeželske sole, sicer bo slov- ensko podeželje ohromelo. Tudi Franci Bogovič se je odločil za kandidaturo na podlagi izkušenj kolegov županov, ki po eni strani dobro poznajo lokalne probleme, možnosti za njihovo reševanje pa lahko kot poslanci preverijo na državnem nivoju. Navedel je tudi, da je v Evropi taka dvojna vloga dokaj običajna. Pou- daril je, da se njegov način dela ujema s pristopom predsednika Zagožna, ko se je v odločilnih tre- nutkih potrebno odločiti in nared- iti kaj v korist ne le stranke pač pa tudi države oz. občine. Tudi v bodoče bo sodeloval z vsemi, ki imajo dobre ideje, na državnem nivoju pa se bo zavzemal za širjen- je politične kulture in za decen- tralizacijo Slovenije. Med najpomembnejše naloge je uvrstil ustanovitev regije in razvoj Krškega kot regijskega središča, rešitev vprašanj v zvezi z NEK, izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi s slovenskimi izvajalci, ureditev odl- aganja odpadkov, dvig kvalitete življenja na področju družbenih dejavnosti in številne druge cilje. mLEF O N 1 J A H P/umcr ^^^^H »T ELEFONIJA ^^^Hf ÖCRNKI.Ö ».P., CKŽ 5, B27O KRŠKO ^^^^¦37/490 1 4-5D, FAXSO7/49O 1 451 ^^^^^H HTTP^/WWW.PRIMO*IP.tl E9 ObzorniK volitve y/oUtve 2000 št, 34, September 2000 Franci Bogovič Za Slovenijo s ponosom ^r i €j -:**^m ^r ^^ n © St. 34, September 2000 -___________ y/>litve2000 vnlitvp Lil!^ fobčina Krško ^^^^H m mora naprej.1 rGremo na volitve! I ¦jrjjm^^^^ffgg™« obvestila , St, 34, September 2000 N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka "BESEDA VELJAT je volilno geslo stranke, ki ga jaz nameravam spremeniti v življenje. Vi boste odločali, če bom imela možnost zagotoviti interese naše občine tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. ZAKAJ BI MI VERJELIBOU KOT DRUGIM? V POLITIK! SEM NOVA, NEOBREMENJENA IN KER SEM ŽENSKA N.Si MOVO SvOlflBflQpff MiifimiBpinniiiHBinc 3 ANA ŽUGIČ VOŠČILO---------------------- V začetku oktobra sta praznovala svoj osebni praznik praznovala Dušan Jane in njegov sin jUroš.______________________________ Zdravje in sreča sta bisera dva, naj vaju v življenju spremljata oba. Iz srea vama želimo izpolnitev vseh skritih želja, ki jih nosita na dnu srea. Ati, mami, sestra in stars mama MALI OGLASI----------------. pddam eno in pol sobno stanovanje. Vsel-1 ivo v oktobru. [nformacfje na tel. 0608-20-004________ Prodam več kmetijskih strojev. [nformacije na tel.: 041-548-564 V Krškem, na lokaciji Cesta 4. julija 86, prodamo poslovno stavbo v izmeri 262 m2. Poslovna stavba je pritlična z vsemi priključki, zanimiva lokacija, ob glavni cestl Cena: 28.000.000,00 SIT. Informacije in vaše ponudbe so možne pisno na naslov: mo ŠUMI d.o.o.PE Imperial Krško, Cesta 4.julija 86,8270 Krško ali telefonično: 07-4921-770 ali 041-653-184 ^osavskiobzornikizdajaKulturnodruštvoObzorjevKrškemzaobmoČj&obfinSevnica.KrškoinBrežice. Posavskt obzornik}«r vpisan v register javnih glasit pri Ministrstvti za kulturo R$ pod zaporedno številko 1500, z dne 27.11.1997, prva številka je izšia 15. decembra 1997. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki, v oglasih pa naročniki. NASLOV: p.p. 288,8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Tel. in faks: 0608-20320. El. pošta: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik izhaja enkrat v mesecu, je brezplačen, naročite pa ga lahko na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo za Posavski obzornik 1000,00 tolarjev/letno. ŽR pri APP Krško: 51600 - 678 -72359. OGLAŠEVAN JE: Cena za 1 cm v stolpcu 2.000 tolarjev. V ceni ni zajet 19 odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v uredništvu. MALI OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenaročene prispevke pošiljajte predvsem po elektronski pošti ali na disketi, zapisane v programskem jezrku Word. Lahko jih oddate tudi v nabiralnik pred uredništvom na Valvasorjevem nabrežju 5 v Krškem. Grafična priprava in prelom: Grafika Špes - Novo mesto, Tisk in vezava: Oelo TČR Ljubljana. *W ^O^ ^O^ ^iR^ Nova ISDN izbira! Preprosto več svobode! V izbiri, v odločitvi, v telefoniranju! Novi paketi ISDN s prenosnim telefonom za zahtevnejše uporabnike. V paketu ]e vse.kar analog™ telefonski priključek potrebuje za prehod na ISDN: priključitev pakcta ISDN, relefon Eurit 33 prcnosni telefon Eurit 133. modem Stollmann zmoglivejši modem US Robotics, paket SiOL (dostop do interneta). Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 ah povprašajte v najbližjiTeletrgovini. w^.«,,^., SVET GOVORI HITREIE! TelekomV) Slovenije >n IZBERITE MODRO SVOJO POT Nova premoženjska zavarovanja • Sa kvaHtetnapša Z novim nactnom zavarovanja hiše, stanovanja In opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeai škode zagotovili, da vam vse, kar je uničeno, nadomestlmo z novim. Izbirate lahko med različnimi variantami zavarovanj, Id smo jih prilagodili vašim željam in potrebam. Zavarovanja krijejo več nevamosti, saj smo povečali število rizikov, Id so vključeni v posamezne variante zavarovanj. • Ugodneflta Zagotavljamo vam do 30% popusta pri doigoročni sklenttvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob tstočasnem zavarovanju nepremičnine in opreme. mgjm^^^^^^^^^^^M^^ZNUEHJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI ZAVAROVALNiCA MAR1BOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, tei.: 02/233 21 00, sake: 02/233 25 30 (ndtvkbialna pramotm^ska acavarovanja: tel.: 02/233 22 91 •-posta: infb@zav-mb.3i, sptotna stran: wwwjcav-mb.sl Poaiovna «iota ZM čjL: gutojina, tel.: 01/234 55 00, 8toww| Oradac, tel.: 02/884 15 91, LJutomar. tel.: 02/584 13 60 , Ca«a, tel.: 03/544 35 04, Kran|. tel.: 04/236 70 40, Kaper, tel.: 05/639 88 27, Nora Gortca, tel.: 05/335 90 00, Novo mirta, tel.: 07/332 53 30