Domače stvari. Kako siprirediSravna drevesa. Neki posestnik drevesnega sadišča dojde malo vinjen v pomladi na svoj vrt in opazi, da mnoge mlade hruške celo krivo rastejo; na to ga pograbi jeza, vzeme nož ia odreže celo vse, ali vendar na srečo vrh vcepljenega mesta, — morebiti se in hotel tako nizoko pripogibati —, da bi je po tim v jeseni celo izkorenil in sožgal. Jegove, tako obrezana drevesa so vendar skoz leto ne samo prav košata, temoč tudi lepo ravna izrastla. V jeseni pozove posestnik svoje prijatelje in jim pokaže na vrtu, koliko mu je bila na korist jegova pijanost, ktcra ga je nainreč naučila, kako se lehko priredijo ravna drevesa brez posebnih pomočkov. (Vkljub tako lepemu vspebu pa vendar ne rečemo, da bi se moral vsak, kdor si hoče prirediti ravna drevesa, prej vpijaniti in vjeziti. Vred.) (Fortsch.) Konoplje preganjajo gosenice. Gosenice konopelj ne morejo vohati, zato se jih raarljivo ogibljejo, hasnovito je zatoraj okoli zelenjakov in repišč nekoliko konopelj nasejati. J. Ž. Kako si naj lože polže iz vrta spraviŠ. Polži v vrtih se naj lože odpravijo, če se novo obeljene vrbine šibe po gredali položijo, kojih se polži hitro priaiejo in se tako lehko odstranijo. Drugi svetujejo tudi zeiuljo ssoljo, z živim apnorri in pepelom potrositi. Tudi z vodoj, v kteri se je krompir kuhal rastline zalivati, odpravi polže in ves drugi mrčes v vrtu. J. Ž. Imenitnost trsovnic in drevesnic. lz Klosterneuburga poleg Dunaja se nam piše: nTukajšna trsovnica obsega zdaj že 8 oralov ali plugov, vendar ne zadostuje več potrebain; kajti tako zelo se poprašuje po mladih trtnih zasajenkah, da se bode morala trsovnica zopet povečati. Dosedaj se je že blizo milion zasajenk poprodalo večidel na Sedinograško, Hrvaško, vBanat, Vojaško krajino, na Ogersko in v Tirolsko. Iz spodnjega Avstrijskega se je razmerno manj popraševalo po sajenkah. Še le zadnji čas so začeli vinogradniki posebno iz Tulnskega in Haugsdorfskega kraja si naročevati zasajenk. Eavno tako vesel vspeb ima tudi drevesnica sadunosnih dreves, kterih se je v preteklem letu 50.000 visoko raščenih jabolk, grušek, črešenj in breskev poprodalo. Naj več jih je šlo na spodnje Avstrijsko, kder so si cele srenje po kmetih v velikem številu mladih dreves naročile." Ali to ni posnemanja vredno? Ali bi se kaj takega ne dalo tudi pri nas na Štajerskem napraviti ? Maribor bi bil za to kakor navlašč vstvarjen. Rodoljubi tudi tu se da mnogo in vspešno delati!