Leto 1892.
1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos I. — Izdan in razposlan dné 1. januvarja 1892.
(Obsega štev. 1.—3.)
1.
Zakon z dné 30. decembra 1891.1.
zastran prehodnih določil za odmero najemne do-marine v občinah: Kraljevi Vinogradi, Karlin, Smfchov, Žižkov in Nusle-Pakrac v slučaji, da se združijo s kraljevim glavnim mestom Prago, in pa za poslopja s Prago že združene občine Holešo-vice-Bubna.
S pritrditve» obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
odbitek za vzdrževalne						najemna domarina
	stroške					z odstotki
in sicer: v	4. letu’sè 26 odstotki					21 V«
rt	5.	rt	S	25	rt	22
rt	6.	n	sè	24	n	22
n	7.	rt	s	23	n	2 2 V2
n	8.	n	z	22	rt	23
n	9.	rt	rt	21	rt	237,
rt	10.	rt	rt	20	v	24
rt	11.	rt	rt	19	n	247,
n	12.	n	rt	18	rt	25
rt	13.	n	n	17	rt	25 V,
n	14.	rt	rt	16	n	26
rt	15.	n	n	15	n	267,
§• 1.
Občinam Kraljevi Vinogradi, Karlin, Smfchov, Žižkov in Nusle-Pakrac se za slučaj, da se s kraljevim glavnim mestom Prago zakonito združijo v eno občino v petih letih potém, ko ta zakon stopi v moč in veljavo, dodeljuje za odméro najemne domarine po določilih, veljavnih za Prago po §. 6. zakona z dné 9. februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.), prehodna doba tako, da se za petnajst let, neposredno nastopajočih po tistem času, ko dotični zakoni za-dobé veljavnost, preračuni
odbitek za vzdrževalne najemna domarina stroške	z odstotki
'ti sicer:	v	1.	letu z	29	odstotki	20 Yu
.	*8	.	21
,	3.	, sè	27	,	21
§- 2,
Ustanavljaje podstavo za odméro petodstotnega davka, ki ga je po §. 7. zakona z’dné 9. februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.) pobirati od donosa najemnine poslopij, začasno popolnoma ali deloma najemne domarine oproščenih, preračunih je tudi v letih, ki padejo v prehodno dobo, vzdrževalne stroške v izméri, ustanovljeni v §. 1.
§• 3.
Ako se v prehodni dobi zakonito uvede obča znižba najemne domarine za Prago, vravnati je plačilo najemne domarine krajem, katerih se pričujoči zakon tiče, za ostali čas prehodne dobe
(Sloreuiich.)
1
ukazoma, če se v novem zakonu ne bo izrečno že jemal ozir tudi na te izjemne razmere.
§• 4.
Ta prehodna določila se s 1. dnem januvarja 1892. počenši na dobo petnajstih let uporabljajo po vsem obsegu tudi o poslopjih občine Holešovice-Bubna, katera je na podstavi zakona z dné 18. novembra 1884. 1. (Dež. zak. za kraljevino češko št. 48.) s kraljevim glavnim mestom Prago že združena v eno samo občino.
§• 5.
Ta zakon zadob! moč z dném razglasitve.
§. 6.
Mojemu finančnemu ministru se naroča, izvršiti ta zakon.
V Mürzstegu, dné 30. decembra 1891.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r	Steinbach s. r.
s.
Zakon z dné 30. decembra 1891.1.,
da se začasno ustavi progresivna zvišava najemni domarini in petodstotni davščini od čistega donosa poslopij v Trstu.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem také:
§• 1-
Počenši z letom 1892. se v §. 15., točki 4. in v prilogi C zakona z dné 9. februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.) za prehodno dobo trinajstih let ustanovljena progresivna zvišava izméri najemne do-marine za poslopja v Trstu ustavi za dobo petih let tak<5, da je v tej dobi za vsako davčno leto, katero pade vanjo, predpisovali in pobirati najemno doma-rino za omenjena poslopja samö z 80 odstotki davka, kateri sè 2Ga/s odstotki pripada od kosmate najemnine, odbivši 15 odstotkov za vzdrževalne in raz-dolževalne stroške.
Z letom 1897. počenši je, ako se dotlej ne ukrene kako drugačno zakonito določilo, za ostali čas prehodne dobe, ki je bila po rpredaj določeni ustavitvi prekinjena, zopet vzprejeti progresivno zvi-šavo izmeri najemne domarine za poslopja v Trstu za letnih pet odstotkov, in je zatorej najemno do-marino predpisovati in pobirati za leto 1897. s 85 odstotki, za leto 1898. z 90 odstotki, za leto 1899. s 95 odstotki, za leto 1900. pa s polnim zneskom davka, kateri zakonito pripada od kosmate najemnine, odbivši vzdrževalne in razdolževalne stroške.
Spredaj stoječa določila naj se zmisloma uporabljajo tudi o predpisovanji in pobiranji petodstotnega davka od čistega donosa hiš, katere so iz naslova stavbe popolnoma ali deloma proste najemninskega davka (§. 7. zakona z dné 9. februvarja 1882. 1., Drž. zak. št. 17.).
§. 2.
Ta zakon zadobi moč in veljavo s 1. dném januvarja 1892. 1.
§. 3.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
V Mürzstegu, dné 30. decembra 1891.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
3.
Zakon z dné 30. decembra 1891 L,
s katerim se ukrepajo dodatna določila k zakonu z dné 28. julija 1889. I. (Drž. zak. št. 127.) zastran vravnave razmer rudarskih skladnic, ki so se ustanovile po občem rudarskem zakonu ali se še bodo ustanovile.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Razmere bolniških blagajnic rudarskih skladnic jevzmislu določil §§. 2., 3., 29., 34. in 36. v zakonu z dné 28. julija 1889. 1. (Drž. zak. št. 127.) vrav-nati z ustrezno prenaredbo ustava, ako se preskrbna
blagajnica po predpisu tega zakona ne dâ vravnati ob enem. Potrebne zneske za" bolniške blagajnice je počenši s 1. dném januvarja 1892. 1. odmerjati v ustavu (štatutu) nezavisno od plačil za preskrbne blagajnice, ter plačevati jih morajo do polovice zavarovanci, do polovice pa posestniki rudnikov.
§. 2.
Dokler se preskrbna blagajnica ne vravnâ, kakor predpisuje zakon z dné 28. julija 1889. 1. (Drž. zak. št. 127.), morajo zavarovanci poleg prispévkov k bolniški blagajnici, omenjenih v spredaj stoječem paragrafu, prispevke, katere so po do sedaj veljavnih ustavih plačevali za vse namene rudarske skladnice, plačevati na rudarsko skladnico s 1. dném januvarja 1892. 1. počenši samo v zavarovanje preskrbe. Enake prispévke morajo s 1. dném januvarja 1892.1. počenši, dokler se preskrbna blagajnica ne vravnâ po predpisu zakona z dné 28. julija 1889. 1. (Drž. zak. št. 127.), na rudarsko skladnico plačevati rudarski posestniki v zavarovanje preskrbe zavarovancev, če niso morda po veljajočih statutih dolžni, dajati še viša plačila.
§. 3.
Določila §§. 1. in 2. se o tistih skladnicah, pri katerih se je zavarovanje preskrbe že sedaj vravnalo po zavarovalno-tehničnih načelih (§. 29., odstavek 1. in 3. zakona z dné 28. julija 1889. 1., Drž. zak. št. 127.), uporabljajo samö, kolikor pri teh rudarskih skladnicah prispévki, katere je plačevati v zmislu §. 1. za bolniško blagajnico, s 1. dném januvarja 1892. 1. počenši stopijo na mesto dosedanjih prispévkov za bolniško blagajnico, in kolikor mora s 1. dném januvarja 1892.1. počenši do časa, ko se vravnâ preskrbna blagajnica po predpisu zakona z dné 28. julija 1889. 1. (Drž. zak. št. 127.), rudarski posestnik plačevati polovico prispévkov, ki jih je za zavarovanje preskrbe plačevati po obstoječih tarifah.
V izvršitev določil spredaj stoječih paragrafov potrebne predrugačbe obstoječega ustava je v roku, katerega naj določi rudarsko glavarstvo, predložiti poslednjemu, in ako bi rok pretekel neporabljen, naj te predrugačbe pravnomočno in veljavno ukrene rudarsko glavarstvo samo, pazčč predpisov tega zakona.
§• 5.
Ako iz preračuna, ki se napravi v izvršitev §. 39. zakona z dné 28. julija 1889. 1. (Drž. zak. št. 127.), ozir jemâje na prispevek rudarskega posestnika, kateri bodi enak dosedanjim ustavu ustreznim prispevkom udov, pokaže aktivna bilancija preskrbne blagajnice, ukrene naj rudarsko glavarstvo, kar je še treba, da se ustav, ki ga je vnovič sestaviti, spravi v soglasje z določili onega zakona.
§. 6.
Ta zakon zadobi moč z dném razglasitve.
§• ?•
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu poljedelskemu ministru in pa Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje, trgovino in finance.
V Mürzstegu, dné 30. decembra 1891.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Falkenhayn s. r.
Bacqueheni s. r.	Schönborn s. i.
Steinbach s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v zalogi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1892. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1892. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se poštnine prosto pošilja — : tedaj, kadar se kedö nanj naroči pred koncem junija 1892. L, 2 gl. 50 kr.; kadar pa se kedö narodi še le po 1. dné julija 1892. 1., plačati mora za ves letnik zvišano naročnino 3 gl.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji :
Desetletje od 1. 1849. vštevši do	1. 1858. . .	25 gl.	I	Desetletje od 1.	1869. vštevši	do	1.	1878.	.	.	16	gl.
,	,	,	1859.	,	,	„ 1868. . .	12 „	|	, , ,	1879.	,	,	,	1888.	.	.	20	,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajali drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do	1.1879. ...	16 gl.	|	Desetletje od 1.	1880. vštevši	do	1.	1889.	.	.	20	gl.
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1892. po teh-le cénah:
Letnik 1849. za				. 2 gl. 10 kr.				Letnik 1864.		za . .	. 1 gl. 40 kr.				Letnik 1879.		za	... 2	gl. 30 kr.	
	1850. ,			. 5		25			1865.		. 2		—	V	Tl	1880.		... 2	ji	20 ,
	1851. „			. 1	Tl	30	n	n	1866.	i»	•	•	. 2	Ti	20		„	1881.	«	... 2	Tl	20 ,
	1852. „			•2		60		n	1867.	« •	. 2		—		Tl	1882.	a	... 3		Tl
	1853. „			. 3		15	11	„	1868.	n •	•	. 2	Ti	—	JI	Tl	1883.	a	... 2	JI	50 ,
	1854. „			. 4		20			1869.	Tl	. 3		—			1884		... 2	Tl	50 ,
	1855. ,			. 2		35	Tl	n	1870.	Ti	•	. 1	Ti	40		JI	1885.		... 1	n	80 ,
	1856. „			. 2		45		ti	1871.	ji •	•	. 2	Ti	—	Ti	a	1886.	Tl	... 2	a	30 ,
	1857. ,			. 2		85		n	1872.	71	•	•	. 3		20	JI	Tl	1887.		... 2	ji	50 „
	1858. „			. 2		40		n	1873.	1* • •	. 3		30	JI		1888.		... 4		20 ,
	1859. ,			. 2		—		ji	1874.	n *	•	. 2	Ti	30	Tl	Ti	1889.	n	... 3	Ti	»
	1860. „			. 1		70			1875.	a * •	. 2	Tl	—	Tl	Tl	1890.		... 2	Tl	70 ,
	1861. „			. 1	»I	50		ji	1876.				50	T	Ti	1891.	n	... 3	«	Tl
	1862. „			. 1		40			1877.	Ti	•	. 1	n	—	Ti						
JI	1863. „			1	n	40	v	»	1878.	n • •	. 2	n	30	Tl						
Letnik 1891. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k tej jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1891. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tednih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V» pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1891., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1891. popolnoma dopolnjeni» more se ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (7* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1892. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskamice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.