ovice. Izbsjajo 1. in 15, vsacega meseca. Cen« jim za celo leto 1 i^ld., za pol leta 50 kr. — Naroënino in dopise «prejeota i. Kra]flC v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo vDolenjske Novice* natisniti dati, pla6& za dvostopno petit-vrstej 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Xmetlška šola na Grmii. DanaStiji naš list pricaša že t tretjič razpis 7 deželnih StipeDdij, Datnenjenih učencem deželne kmetijske Sole na Grmu. Na to naše gospodarje na tem mestu opozoriti smatramo za našo doUuoet. Dežela kupila je lep grad Grm z obilim zemljiščem ravno T ta uameu, da se je tam kmetiška šola osnovala. Grm z pripadnim zemijiSčem stal je deželo 30.442 gl. Grnsu dok upilo se je še vinograd v TrŠki gori za 3322 gt. in die hosti za 2915gl. Torej stane Grm in vsa zraven pripadajo^'a zemljiâfa 36.679 gl. Za, popravo strašansko zanemarjenega, razdrapa-nega gradu Grm, za zboljšanje zemljišč, nakup živine, gospodarEkřga orodja itd. potrosilo se je dalje že toliko, da stane Grm koncem leta 1888 že 62.000 gold. K temu znesku pripomogla je država z 25 000 gl, vse drugo torej 37.000 gl. potrosila je dežeia. Fa zakaj se toliko trosi za Grm? Za to, ker so naši, h našega naroda od naroda saocega izbrani možje naŠi deželni poslanci že zdavno previ-Tideli, da ni treba iamo duhovnu, uradniku, trgovca, obrtniku, rokodelcu itd. strokovnjaškfga poduka Šole, ampak tudi kmetovalcu. To zgodilo se je v primeri k dragimi deželami naše države sicer jako pozno, kajti koliko pred niso imele one že bme-tiške šole? Kranjska udobila jo je najzadnja. In od tod pride ravno, da je Kranjska danes v kme^ tijstvu najzadnja dežela Avstrije, da je tako siro* mašna, kakor nobena druga. In siromaška biti jej nt nik&kor sila, najmanj pa še t najplođsejŠem delu v krasni plodni Dolenjski, Najstarejši dolenjski kmetovalec naj položi roko na srce in naj se praša, ali gospodarimo danes kaj drngači kakor emo pred 80. leti? In odgovoriti si bode moral ako noče lagati : ne, čisto nič drugači razun — da grajŠčakoT več ne redimo, ampak se morejo sami rediti, ako hočejo živeti. In kako se ni ves svet v preteklih 80. letih spremenil. Koliko ni več stroškov, koliko nasproti tem ne manj dohodkov? Koliko ni prišlo nad kmetovalca naravnih nadiog, rastlinskih, živalskih, pred nikdar poznatih, kakor: trtna uŠ, trtna strupena rosa (peronospora), krompirjeva bolezen itd. Kmetovalcu je dandanes za obupati, on si ne vé več pomagati, on ne vé česa in kako se Jotiti, da bi boljše shajal. Bog pomagsj! to je tij^ ffov sklep, kadar se razgovarja o sedanjosti, in úWiUl v a 1 v a z o r. (Znamenita 2001etoica,) Na Kranjskem so Živeli že kaj .u'niti možje, možje, katerim se je Čudil vcp li > v- svet. K takim možem prištevamo v prvi vnt Vři vgzorja. Kdo je bil Valvazor, to vedó vsi omjkam Kranjci. Valvazorja z nova opisovati bilo bi turvj; odveč. S sledečimi vrsticami hočemo namreč le spominjati se slavnega moža, spominjati se ga z veliko hvaležnostjo, katero mu hranimo v Bvojih srcih. Predniki našega Valvazorja živeli so na Laškem, pa so se v začetku 16. veka preselili na Kranjsko, kjer so si sčasoma pridobili več graščin, od katerih je bila Medija iGalleneck — v dandanašnji fari Št. Lampertski pri Litiji) najimenit- ejša Medijo je bil V&lvazorjev oče Jernej dobro oskrbel in kupil razen drnzih posestev tudi Stari grad pri Novem mesta. Naš VaWazor je bil rojen v Ljubljani 26. maja 1641 in dobil pri krsta ime Ivan Vajkard, Ker je bila družina Valvazorjeva za blagor domovine zeló vneta in seveda tudi imovita, po-vzdignena je bila od cesarja 1, 1667 v baronski stan. Ivan Vajkard Valvazor je bil torej 26 let star, ko je postal plemenitaš, V letih 16B0 do 1660 je hodil v šolo k jezuitom v Ljubljani, ki so imeli pri Sv. Jakobu izvrstno šolo in dobre učitelje, međ njimi znamenitega zgodovinarja Sch<}n-lebena. Po dokončanem šolovanji podal se je na potovanje po širokem svetu. Bil je na Donaji, na Nemškem, Laškem, Francoskem, v Švici in celo v Afriki. Potoval je po svetu radi tega, da se je s svetovnim znamenitostiini seznanil, pa tudi misli na prihodnjost. Ali stari pregovor slovenski Teli: pomagaj si sam in pomagal ti bode Bog. ZdajSni gospodar si pa skoro ne more več pomagati. Njemu manjka pred vsem pogum veselja, ker je že preveč obupan, noanjka nrn pa Še posebno znanosti kmetiškega poduka. V takem tužném stanu, v kakorŠnem se dandanes naša kranjska in Ěe posebno dolenjska dežela v kmetij-žkem obziru nahaja, nahajale so se bolj ali manj po odpravi vožnje po cestah in upeljanji železnic nekdaj vse avstrijske in neavstrijske dežele. Pa kaj jih je spravilo zopet na noge ? Mladi pogumni podučeni zarod. V kmetiških šolah naudalo ee je mládenče z ljubeznijo do težavnega kmetlĚkega stana, ohrab-Tilo se jih je za boj proti vsem kmetiâkim nadlogam in zaprekam, oborožilo z podukom, z duha svitlem mečem. In taki mladeníi lotili so se z ljubeznijo, pogumom in pravem umom upehanega kmetijstva in šlo je, zmagali so bedo, pripomogli so si do boljšega živobitja. In tako priditi more tudi pri nas. Zato boljši premožnejši gospodarji, kateri imate sÎQove, katerim mislite gospodarstvo izročiti, ne imejte jih po dovršeni Ijud'-kt šoli, ali po dovršenih dveh, treh razredov gimnazije aH pa Ttalke, doma za liiapce ali pa Še celo za postopače ; ampak po^ijAe jih za dve leti na Grm v kmetijško šolo. Tam priučili se bodo vsemu, česar v namen kmetiškega napredovanja potrebujejo. Naučili ae bodo nove vinograde tako zasajati, da jih trtna uš uničila ne bode Nauřili se bodo z vinom prav ravnati, da ne bode tako pod zlo Slo kakor je na primer letos. NanČili se bodo sadno drevje pridelovati, ga z ljubeznijo zasajati ter gleštati. Naučili se bodo živino prav rediti, polje in travnike boljši obdelovati itd. Naučili se bodo pa tudi še posebno zmernega, treznega, štedljivega življenja. Zadobili si bodo pa tudi zavést, da kmetovalec ni zadnji na svetu, ampak da je ako ni neumen in sirov prvi, in z tako zavestjo nastopili bodo v javnem življenji pri volitvah itd. vse drngači kakor se to danes godi. Tudi mi slovenski, posebno dolenjski, kmetovalci priditi moremo enkrat do tega, da bo-demo na lastnih nogah stali, da bodemo naš stan sami zastopali, ne pa drugi in med temi Še taki, ki nas — molzejo, Torej dolenjski gospodarji, kateri imate za kmetiško šolo na Grmu ugodne sinove, dajte jih kje. Dajte jih kje, saj Vas ta šola kaj malo, skoraj nič ne stane, posebno ako udobe sinovi Štipendije. Štipendijo udobi pa sin boljšega posestnika še veliko prtd kakor pa bajtarjev, kateri po dovršeni Šoh ie za službami stikajo in tako deželi nič ne koristijo. Dajte v kmetiâko šolo na Grm posebno tisti gospodarji Vaše siaove, kateri se k boljšim premožnejšim prištevate, kajti ravno Vaši sinovi bodo po dovršeni šoli najbolj v položaju za napredek, porzdigo kmetijstva delati. Sinu rednega kmetovalca godi se v tej zadevi pač zlo tako kakor tistemu kovaču, kateri bi imel brez klešč kovati. Za štipendijo prositi, naj se nikdo ne sramuje, kajti koliko pa je takih, kateri bi zamogli reči, imam toliko, da od nobenega nič ne potrebajem. Toraj dolenjski gospodarji, ne zanemarite lepe prilike. Vaše sinove za Vaš atan tako odgojiti, kakor je to dan daoes potrebno. Ne zanemarjajte deželne kmetiške šole na Grma, katera je iz najboljšega namena ustanovljena in katera deželo toliko stane. Bodite ponosni na njo, posebno pa na Vaše v nji ^zgojene sinove, kajti ravno oni bodo takorekoč aposteljni za zboljšanje našega revnega kmetiškega stanu. da se je učil raznih znanosti, osobito naravoslovja in višjega računstva. Poslušal je pa tudi takrat priljubljene znanstvene čenče o čarovniji (coper-niji), o hadobnih duhovih, o tem, kako se zlato dela, kako se prihodnost prorokuje itd. Tako so bile take čenčarije med učenjaki 17. stoletja vko-reninjene, da je sam Valvazor, če tudi zeld prebrisana in učena glava, kolikor toliko veroval v razne skrivnostne nauke o Čarovnicah, itd. Ko se je L 1672 povrnil s Francoskega, poročil se je z Ano Rozino pl. Grafenweg. Po smrti prve soproge (1687), oženil se je Še isto leto v drugič z Ano Maksimilijano baronovko Ce-čekar-jevo (Zetschekerin). Ko se je 1. 1685 podal zopet na Nemško, seznanil se je bil ondi z učenjakom Francisci. Ko je hodil naš učeni rojak po svetu, po-praševali ao ga ljudje po njegovi domovini. Val- vazor jim je pripovedoval o lepi naši deželi, a ljudje so z glavo zmajevali — vsem je bila ona neznana. To je hudo peklo Valvazorja, da je svet tako malo ali niČ vedel o deželi, ki je imela tako slavno preteklost, in ki hrani v svojem nedriji toliko natornih čudežev. Valvazor je pa tudi opazoval, da celo domačini premalo poznajo svojo deželo, da oni celó tujcem in gostom, ki pridejo k nam, ne znajo dovolj dobro opisati in pokazati njenih znamenitosti. To ga je napotilo, da je prijel za pero in se lotil spisovanja in opisovanja. Spisal je raznovrstne knjige. Kako je pa prišla na svetlo njegova najimenitnejša knjiga, razložili bodemo v sledečem. Leta 1672 si je kupil Valvazor visoki grad BogenŠperk (Wagensperg) v fari Smartinski pri Litiji — zdaj je v lasti kneza Windischgrâtza. Tukaj si je osnoval velikansko bukvarnico dragih O letošnji trgatvi, Struppta roaa ali kakor se tej hudi nadlogi latinsko piaTi perenospora vitkcla je vzrok, da je po Dolunjskem in drugod po slovenskih vmo-rodriih krajih letos ti tam listje tako zgodaj odpadlo. Zgodnji odpad listja je pa kriv, da grozdje kaj počasi zori, da večiccica niti dozorilo ne bode. Gotovo ne bode torej od več, ako v „Dti, v resnici so pa veliko stanovitnejĚa kakor belokranjska. Da ni kletarenje, to je ravnanje z vinom tu in onostran Gorjancev pravo, ampak jako pomanjkljivo, to je pa tudi žalostna jstina, kateri bode treba v okom priti. Toliko pplosnega o napravi vin» na Dolenjskem. Zdaj preidemo zopet k letošnji trgatvi. Ker ni strupena rosa vseh vrst grozdja ednako poškodovala, ampak nekatere veliko manj kakor pa nekat re, kaže na vsak način bolj dozorelo grozdje toliko belo kakor črno najprej potrgati, macj zrelo pa za tem poznejši Bolj dozorelo belo grozdje potrže naj vsak posebej, črno posebej. Belo grozdje naj vsak zmast[ ter v kadi z tropinami vred kipenju prepusti. Črno grozdje naj tudi zmasti kakor hitro je pobrano, ter moŠt koj v kad belega grozdja zlije, tropine pa posebej kipenja prepusti, ter posebej spreša za napravo domaČe pijače. Kdor z črnim grozdjem tako postopa, za-dobi iz njega belo to je rumeno vino. Kdor ima dosti črnega grozdja, toliko da se izplača iz njega črnino napravljati, naj pa napravlja črnino. Poslednje pa letcs gotovo nič kaj priporočljivo ne bode, kbjti ako bo črno grozdje boljši zrelo m;mo belega grozdja, prižlo bode ravno prav belemu vinu, tako rekoč za zabelo mu bode ; ako bode pa Črno grozdje le bolj slabo dozorilo, iz njega napravljena črnina tako posebne koristi ne bode, ampak bo le slabotno rudeče vino. Na tropinah pa ni treba mošt dalje Časa kipeti pustiti, kakor k veČem 48 do 60 ur potem ko je mošt tropine nzdignil, ali kakor se tudi pravi, t. t^m ko se je vrhu mošta klobuk naredil. 48 60 ur kipenja na tropinah je čez in čez tiji jahal od mesta do mesta, z grada na -, prtbrkaJ knjižnice in stara pisma, risal binske spominke, cerkve in gradove, mesta in ge, z eno besedo. Kranjsko deželo je Valvazor lia vse strani preiskal. Razen tega si je dopisoval z najodličnejšimi tovrstnimi učenjaki v domačiji in tujih kraljestvih. V prijateljski zvezi je bil s prvimi takratninu velikaši domače dežele, ki so se po dostojanstvu in učenosti odlikovali, n. pr. z grofom Vukom Engel-bertom Turjaškim, čegar knjižnico v knežjem dvora v Ljubljani je porabljeval, z zgodovinarjema SchOnlebnom in Talničarjem in zatlškim opatom baronom Raumbschtissel-cm, kateri mu je postregel iz samostanskega arhiva. S katerimi učenjaki v inozemstiu je občeval, to bi bilo preobširno tu navajati. (Konec prihodnjii,) dOTolj. kar je od veČ, ni veÈ koristno, ampak škodljivo. Po tako dolgem kipenji gre moSt od tropin ločiti, prešati in mošt v sod spraviti. Dokler áe mošt v soda kipi (kisa), sme biti nekoliko prazen, kakor hitro je pa kipenje končano, more ee sod koj toliko dopolniti, da je popolnoma poln. Dolenjci navadite se vendar enkrat na to, da bote sode védno polne imeli, kajti to je jedna poglavitnih točk nmnega kletarstva. Ne imejte torej v zidanicah le sode, ampak imejte zraven Bodov Se po potrebi zadosti barigel ali polovnja-kov, bečkov. Ako ima kdo moâta 20 vedro?, v kleti pa jeden Bod za 18 vedror, drnzega pa za 20, naj ne napolni sod dvajsetih veder, ampak onega osemnajstih, dva vedra naj pa za zalivanje soda, za tako zvano žalijo shrani. Kolikor kdo iz soda v jedoem tednn odtoči (odpije) ali kolikor se v jednem tednu v sodu vina osuši, mora se zopet zaliti s žalijo, hranjeno v posebni manjái posodi. Kdor bode letos bolj zrelo grozdje tako izkoristil, kakor je tnkaj navédeno, se ne bode kesal. Kdor bode zrelo in nezrelo skupaj zmetal, pokvaril si bode vse, tako da ne bode nič vina imel, ampak samó ničvredno kislo Čorbo. Kdor hoče pa nezrelo g'ozdje za domačo pijačo porabiti, naj praša na Grma, kako to storiti. Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu? Presvetli cesar je bil poslednje dni navzoč pri velikih vojaških vajah vGaliciji in ČeSkem, kjer so dobili namesto bivšega priljubljenega cesarskega namestnika K r a tt s a grofa T h u n a za namestnika, o katerem Slovani različno sodijo. Deželni zbori bodo sklicani meseca oktobra. Poslance volimo v ta namen, da za svoje volilce v dotičnem zboru kaj store, in da o svojem delovanji volilcem včasih tudi kaj poročajo. Teh svojih dolžnosti se v obče vsi slovenski poslanci zavedajo in tudi po tem ravnajo. Na Dolenjskem sta stopila v dotiko z svojimi Tolilci ne davno dva poslanca, namreč gg. Šnklje in Pfeifer. Prvi je govoril dné 2. sept, svojim mnogobrojno zbranim voUlcem novomeškim. I^rljivi in zmožni poslanec je povedal, da se je trudil za dolenjsko žaleznico v zadnjem času, in upa, da bode v par letih vlada v ta namen nekaj dovoljevati pričela, ako med tem kakošna vojska ne nastane. G. Pfeifer je pa potoval v Belokrajini v ta namen, da se je seznanil z željami in potrebami ljudstva. — Na Notranjskem je poročal poslanec g. dr. Ferjančič v Postojini in Yipavi; na Goriškem pa poslanec vitez Tonkli, govor obeh je bil z zadovoljstvom sprejet od obilo zavednih po- Za mariborskega škofa bode imenovan opat Mnrnik iz samostana Št. Lsmpert na štajerskem. Novi ákof je rodom kranjski Slovenec in blag Človek. Na Štajerskem bodo odprli s 1. oktobrom t, 1. v nekaterih občinah hiše, kjer bodo dobivali brezplačno hrano in stan revni popotni ljudje, da bi na ta način odpravili beračenje, — Govori se, da pojde štajerski cesarski namestnik Eubeck v pokoj. Dalmatinski poslauci so se bili kaj odločno izrazili v deželaem zboru za pravice svojega hrvat* sko'srbskega jezika in za to, da bi se Dalmacija združila s Hrvati. Tudi med Slovenci se zopet pametno ponavljajo glasovi o združeni Sloveniji. Kaj je novega po širokem svetu? Vea svêt ugiblja, ali bo in kdaj bo ruski car vrnil lanaki obisk nemškemu cesarju. Vse ugiblja todi to novico, če bode res ruskega Cirja sin obiskal svetovno razstavo od Nemcev toliko aovražoih Francozov. Nemci se res bojé in po pravici, da bi ae Rus in Francoz pobratila, kakor so se Nemec, Avstrijec in Italijan zdruïili v slučaju kake vojske. Med Bolgari ia Srbi so zopet napetosti, bati se je nore žalostne vojske med tema slovan< skima narodoma, kakor je bila že pred par leti. Flše se nam: l2 Smlhaiske fare, — Lepo je na svetu, če je človek zdrav in v dobrih razmerah z bogom in z ljudmi. Sedaj nam bodo zopet ljudje pripovedovali, ki so počitnice imeli, kako je bilo tu in tam po svetu lepo. Kako so se vozili v prijetnih železničnih vozovih od mesta do mesta; po jezerih v lahkih ladjicah vozarili in krasoto narave občudovali. Hribolazci zopet so si poiskali strme gore, da iz viline onih uživajo velikanak pogled. No, imoviteji so si celó privoščili, da si ogledajo pariško razstavo, in tam občudujejo umetnije io si ogledajo velikanski svetovni somenj. — Se ve, kdo bi ne šel na Eifelov stolp, kterega ste Že v „Dol. Nov." upodobljenega videli. Kako krasen razgled čez palače bogatašev, lepe vrtove z ba-jerji in vodometi^ tu so sreSni ljudje. — Da da, na videz S9 res srečni, ali koliko beračije in krivice je v velikih mestih, groza misliti, a skrbno je vse skrito, zato da kaka rascapaua podoba pre-stradanega berača bogatine tudi za trenutek ne užali. Jaz nisem bil v Parizu na EifFlovem stolpu, to je zame predrago, a zlezel sem na stolp Šmi-helske cerkve, kateremu ravno novo streho delajo. Bil sem tudi zadovoljen ter začuden ogledoval lepo okolico. Tujec bil bi rekel : Krasno ! srečni ljudje, ki tu bivajo. — Meni pa ae, ki vaacega človeka, Tsako hiâo poznam, se kmaln tužaa misel eríne, koliko je ta ljudi, ki jih ne morem srečne imenovati. — V onile hiši umrla je mati, zapustivSi male otroke ~ in v aoaedui vasi čedna hišica, ob prijaznem potoka je zarobljena, kam se bade ubogi ljudje djali, ko boben zapoje. — Iû oaa borna kočica v Regerči vasi št. 28. to je nadloga; mizar Franc Ceglar leži že tri leta za neozdravljivo boleznijo, in tudi za trenutek ne more iz postelje, od Česa hoče uboga drožina živeti, Če oče, kteri hi imel zaalažiti, le hrano in postrežbo potrebuje ? Dragi bralci «Dolenjskih Novic", ki ste v toliko dobrih razmerah, di ste v pjčitnicah lehko po avetu potovali, gotovo âe utrpite dati nekaj krajcarjev za ubogega trpina, ki Vam bo z družino vred iz srca hvaležen. — Darove za imenovanega sprejema radostno uredništvo „Dol. Novic". Iz Šsnt-JernBja. — V sredo 11. t. m. bUo je dopoludni, kakor je v nivadi užj več let, premiranje kouj. Razsoditelji so bili gg.: El. Hanslik, Jos. Frid. Seunik in Jos. Lenarčič. Pripiljaaih je b^Io: 6 žrebcev, 28 kobil s žrebeti, 18 mladih brejih žrebic, 21 dve- in enoletnih žrebic. Premije so dobili sledeči gospodje z» kobile s žrebeti; J. Vertačič iz Brezovce 40 glá., Ant. Barborič iz Čsdreža 25 gld., J. Gorenc iz Vrha 20 gld,, Aot. Strani iz Kostanjevice 20 gld., Mart. Calarič iz Siinovice 15 gld,, svetinje pa gg, : J. GloboČnik iz Dobrave, J. Moitzen iz Šent Janža, Fr. Martinčič iz Drame. Za mlade breje žrebice gg.: Fr. Recel iz Prekopa 30 gld., Ant. Majzel at. iz Št. Jerneja 20 gld., J. Kerhin, po domače Kovačiž iz Gorenjih Gradiš 15 gld., svetinje pa gg.: Fr. Fabijan iz Dolenjih Gradiš in Ant. Gregorčič iz Rakovnika. Za dve- in enoletne žrebice: Mat. Kerin iz Podloga 10 gld,, Ant. Straus iz Kostanjevice 10 gld., J. Strojin iz Ojtroga 10 gld., Fr. Kerhin iz Doba 10 gld,, svetinje pa: Fr. Vide in Žvabovega, J. GloboiSnik iz Dobrave, J. Cujoik iz Grobelj ia Fr. CilariČ iz Sv. Jakoba. Popolndne ob 3. uri bila je pa „prva konjaka dirka v trab", prirejena od slavne c. kr. kmetijske dražbe Kranjske in sicer od Sent-.Iemeja po veliki cesti en kilometer daleč blizo vasi Gmblje. Privabila je pa ta redka naprava, prva dirka na Dolenjskem toliko odličnega občinstva, da smo se kar čudili. Rizsoditelji so bili gg. : dr. Rudež, Hanslik, Lsnarčič, Perdan, Pire, Seuaig, Bruner, R. Dolenc, J. Treo, Fr. Kastelic, vitez Langer, grof Margheri, Poljanec, vitez Savinscheg in Wu-tBcber. Konj za dirko je hilo 39 oglašenih ; v I, oddelkn vožnja z enim konjem, za tri in štiriletne kranjske žrebce in kobile, dolžina 1000 metrov se je udeležilo 12 konj. Premije so dobili: I. premijo kobila „Mirna" g. J, Rasa iz Mirne peči 100 gld., došla je oa cilj v 2 min. 44 sek., IL darilo kobila „Verza" g. J. Dornika iz Krške vasi 40 gld., 2 min. 46 sek., ELI. premijo kobila „Pluto" g, Ant. Strausa 30 gld., 2 min. 53 sek. V H. oddelka vožoja z enim konjem za kranjske žrebee in kobile od četrtega leta naprej, dolžina 2000 metrov; premije so dobili: I. kobila „Fi-larka" g. M. Raogasa iz Sela 60 gld., došla v 5 min. 59 sek., II. kobila „Žila" g Aot. Straasa iz Kostanjevice 40 gld., 6 min. 8 sek.; III. kobila „Pluto" g. J. Stiha iz Malene 30 gld., 6 min. 13 sek. V 111. oddelku vožnja z enim konjem brez razločka starosti in spola, v posestva kranjskih gospodarjev, premije so .dobili: I. valah „Abukrez" g. J. Dornika iz Krške vasi 50 gld., doâel v 5 min. 12 sek.; II. kobila „Alma" g. T. Lukmana iz Šmarija 30 gld., 5 min. 30 sek.; Ill, valah „Miško" g. Jan. Sterleta iz Krškega 30 gld,, 5 min 36 sek. Po dokoaSaat dirki nagovoril je goîpad G. Pire, tajnik c. kr. kmetijske dražbe, občane, zahvalil se v prvi vrsti vsem oaim, ki so pripomogli k dirki, si. župausta v Šent-Jerneji in razni« korporacijam. Poduïil jí posestnike, da naj še za prihodnje leto vadijo svoje konje, ter zago-tořil, da bo zopet dirka. Priporočil je, da tuli z geslom „Viribui unitis" delajaaa vsi skupaj za povzdigo in napredek kmetovalca itd. Po sklepa izvrstnega govora je sledilo razdelenie daril. Ko je bilo vse končano, vrnili smo se veseli nazaj v Šent-Jernej. Bog povrni tudi onim gospodom, kateri so se trudili za naše kmetovalce! J. S. Iz Laknic. — Letino imamo pri nas kaj slabo, krompir močno gnije, repo natn hočejo gosenice čisto vješti, vinske gorice so čisto sobe, tako, da je prav žalostno po njih pogledati, ker ga ne vidiš zelenega peresa na trti. V Mokronogu pri g, A. Majcen ima ena pre-sica 17 lepih mlađih prešičkov; kar se redko keda) kaj tacega zgodi ! Soinija mokronoSka kaznovala je stariše, ki so svojo petletno hčerko nespametno pretepali tn trpinčili, in sicer pride oSe 2 meseca, mati pa 14 dnij v zapor. — Deklica je drugemo varhu izročena. Iz Hlnj, — 3. t. m. ob 5. uri popoludné pretila velika je nesreča. Naletavala je tako debela toča, kakoršne Še marsikateri ni doživel in to le bolj redka, potem je v skedenj posestnika Josipa Pečjaka strela udarila ia skedenj poln sena in slame se je takoj vnel; k sreči, da je prej dobro dež-valo, da so bile strehe mokre, ter v vodnjakih in gnojnicah dovolj vode; ljudstvo je namreč z vso pridnostjo pomagalo in tako ogenj omejilo, da ae ni naprej širil, Iqer nničena bi bila gotovo vsa vas z 54 goapodarskimi poslopji, ki so vsa na kupu, ter s slamo krita. Veliki reveži bi postali v kratkem Času, že celo sedaj, kjer je vežinoma pridelka že pod streho. Toraj izreíi moremo, da smo doeedaj Še doTolj srečni, da nas ni huje zadelo. Bog nas varuj še zaDaprej. J. K. Iz Adlešič Belokranjsko. — Drage „Dolenjske Novice", dovolite mi malo prostora za nekoliko vrstic. Uže 31, »vgusta se je naši fari naznanjala nenavadna svečanost, bile ao namreč postavljene male sroereke od iarovža do cerkve, vse z banderci ozališane. Ob 4. uri popoludne pa so nam naznanjali topiči in milo zvonenje slovesen praznik, namreč blagoslovili so tiam nov svet križev pot častiti g. pater Otokar; ob enem so pa tudi novo Kristusovo podobo na pokopališči blagoslovili prečastiti gospod dekan iz SemiČa, katera slovesnost se je vršila 1. septembra. Nosilo je 28 belo oblečenih dečkov table križevega pota v proccsiji od farovža v cerkev, na vsaki strani pa so svetile dekleta lepo belo oblečena, male deklice pa so nosile vecce, pri vsaki tabli ena. DospevSi v cerkev postavili so table Da gornjo Ftopnjico altarja, petem ao šli gospod pater na Itco in s živo bestdo nam povedali, zakaj so sveti križevi poti in kdu jih je postavil. Po končanem govoru ao svete podobe obesili vsako na svoje mesto. Zatem je bila aveta maša z asistenco, ki so jo peli prečastiti gospod dekan Anton Aleš iz Semlča. Zahvaliti se imamo mi župljani za to veliko slovesnost naštmu pre-čaatitemu gospodu župniku, ki so malo Časa bili pri nas kot kapelan, potem pa kot administrator, zdaj pa so pred par meeeci postali župnik. V tem kratkem řasu so si pridobili velike zasluge pri nas, olepšali so cerkev, da je sedaj naš ponos in župnijsko stanovanje popravili. Pri vsem tem pa mi župljani nismo dosti prizudeti. Veliko veselje do lepote hiše Božje jim ne dá mirovati. Koliko črnila in papirja ao porabili, da so toliko novcev nebrali od dobr'h daljnih in bližnjih rojakov. ZakliČimo mi župljani soglasno; Beg nam dolgo let ohrani našega prečastitega gospođa župnika Ivana Šašelna. M. P. Domače vesti. (Pozor, občine)! t katerih je strupena rosa vinograde poškodovala. Zemljiščini davek se odpiše vsled obstoječih postav tedaj, če je pridelke poškodovala toča, povodenj, požar ali plazovi. Ce je pa strupena rosa škodo učinila, tedaj utegne odpisovanje davka finančno ministerstvo dovoliti, ako je vsled tega med kmetovalci nastala beda. No letos je gotovo taka revščina po Dolenjskem nastopila. Že lanskega vina niso mogli po nekod ljudje prodati, ali če so ga, dali so ga pod ceno. Ako ga niso prodali, pokvarilo se jim je t slabih kle-téh. Letos jih čaka še slabša vinska letina. O vsem tem se je prepričal državni poslanec, g. Pfeifer osebno. Zavoljo tega je vložil v imenu vseh okrajev (KrškoJ ^Kostanjevico, Novo mesto, Metlika in Črnomelj), katere zastopa v državnem zboru, prošnjo na finančno ministerstvo, da bi se zemljifSčni davek od po strupeni rosi poškodovanih vinogradov odpisal. Poslanec je v posebnem poročilu na finančno ministerstvo poudarjal žalostni stan vinoiçradov zavoJjo poškodovanja po trsni uši in strupeni rosi ter priporočal privoljenje odpisa zemlji-šnega davka tistim občinam, ktere se oglasijo. Ugodno vreme utegne še mar-kaj škode popraviti in zorenje grozdja pospeševati. Da bi pa njegovo prizadevanje bolj vspešno bilo, sodi, da bi ž njim občine enake vloge napravile pri svojih c. kr. davkarijah, oziroma, da naznanijo poškodovanje vinogradov po strupeni rosi pri okrajnih glavarstvih v ravno taki obliki, kakor če bi bili poškodovani po drugI uimi (toča, povodenj itd.) (Duhovake spremembe.) Kot kapelani BO premeščeni ČČ. gg : Albin Ilovski v Kostanjevico; Jan. Zupanec k av. Križu pri Litiji; Marko Pakiž, iz Šnaartna za kapi. v Šmihel; Mat. Mrak vEibnico; L. Picigas gré v Idrijo za beneflcijata in učitelja veronauka, G. Majer T Marijin dol pri Litiji; J. Ambrož k sv. Križu pri Kostanjevici; na novo umeščeni kot kapelani so ČČ. gg.: J. Prelec v Šent Rupert, Jan. Cu-derm an v Mirno peč; L. Smolnikar v Radeče; J. Mensijiger v Šmarjeto. (Novo mašo) bral bo 29. t. m. to je Šmi-bploTo nedeljo v kapiteljki cerkvi č. g. P. Metod Mišic, iz reda kapucinskega, rojen novomeščan. (V kapucinski samostan v Krškem) je prišel za vikarja č. g. p. Odilo, ki je bil že prej enkrat v tem samostanu. (Premembe pri učiteljatvu.) Gospodična učiteljica Lud. Košenina gre iz Dragatuša v Mokronog, g. St. Novak iz Črmošnjic za učitelja v Dragatuš. (Gledièka predstava) bode danes 15. t. m. zvečer v „Narodnem domu". Igrala se bode žaljiva opereta „Čevljar baron" v treh dejanjih, v slovo odhajajočim diletantinjam, gospicam: Tonica, Olga in Leonora Dev. Začetek je ob poln osmih zvečer. Vstopnina je ravadna. Ker je igra zelo zabavna in vzbuja dokaj smehu, je pričakovati obile udeležbe. (Dražba bv. Mohora) šteje letos že íez 44.000 udov. (Veli koš o Ici) BO 7. septembra t. 1. priredili v „Narodnem domu" v Rudolfovem lepo veselico. Program je obsezal 12 točk posebno lepega petja in godbe ; ves spored se je v obiino zadovoljnoat dovršil. (Novo kapelo) ali cerkvico na pokopališii je daia zidati v Krâkem ondotna blaga gospa Hočevar. (Pri „Vahti" na Gorjancih) se je preložil pod vodstvom gosp. inženirja J. Žužka in podjetnika Lončariča znaten del strme ceste. Cesta se prelaga tudi med Novim mestom in Št. Jernejem. (Program delitve premij zagovejo živino,) ki bode v Trebnjem v pondeljek 30. septembra t. 1. Slavno C. kr. ministerstvo za kmetijstvo ia sliivni deželni odbor kranjski sta na predlog C. kr. kmetijske družbe Kranjske blagovolila dovoliti, da se v Trebnjem za novomeški okraj napravi delitev premij za govejo živino, in ata v ta namen dovolila potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij j e: a) Da se živinorejci tegi okraja s primerjanjem goved različnih okrajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem podučijo; b) da se razvidi vspeb, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; 1. Pravice do premij v Trebnjem imajo vsi živinorejci okrajnega glavarstva novomeškega. 2. Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na meatn razstave biti, in sicer posebej junci, in posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima nje^va živina hlapci ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj nže pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom sřojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili ob prerairanji živine, se izberđ po dotičnem predpisniku c. kr, ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse kar imenovani ministerski predpisnik veleva ter da bode premirano goved najmanje eno leto za pleme obdržal. 6. V razstavo se pripuščajo: junci (biki), ki so pol do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti, molzne krave, ki 80 imele eno, dvoje, tri. Štiri ali k vpčem pet telet. Goved sm^ biti izvirnega Marijadvor-skega, MnriSkega, Belansko-Pincgavskega plemena in pa mešana domaČa živina zgorej imenovanimi tremi rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domača živina. 7. Za lepo Živino so določene premije tako-le: I. premija (državna) za bike 30 gld. II, „ (deželna) „ , 25 „ m. „ (državna) „ » 20 „ IV. „ (deželna) „ „ 15 „ I, „ (državna) „ telice 20 „ IL „ (deželna) , , 20 „ m. « „ „ „ 15 „ TV. (državna) „ „ 10 , V. „ (deželna) , „ 10 „ I „ „ » krave 20 „ ir. „ (državna) „ » 15 , IIL „ (deželna) , „ 15 „ IV. , , , „ 10 „ V. „ „ „ „ 10 „ (Premiranje konj v Trebnjem) bilo je 9. t. m. Pripeljanih je bilo 12 kobil s Žrebeti, 11 mladih kobil, in 12 dve- in enoletnih žrebic. Premije so dobili za kobile s žrebeti : Terezija Ziré iz Trebajega 40 gld., Josipina Hribar iz Velikega Gabra 25 gld., major H. Smola iz Vine-gorice 20 gld., A. VertažiČ iz Rudolfovega 15 gld., Ant. Uhan iz Rodae, Mih. Turk iz Starevasi ia Mat. Zilokar iz Blata svetinje; za mlada žrebeta: Ant. PlaninŠek iz Mirne 30 gld., Ign. ČepiČ iz Brezovice 15 gld, Ign. Ilovar iz Temenice in Toussaint vitez Fichtenau iz Radolfovega svetinje; za dře in enoletne žrebice: J. Stermole iz Vira 10 gld., Ant. PlaninŠek iz Mirne 10 gld., Ivan Poh iz Mirne peči 10 gld., Jul. Treo iz Male vasi, Josipa Hribar iz Vel. Gabra in Fr. Pucihar izŠánt-Vida pri ZatiČini sretinje. (Ižica), znani pritok Ljubljanice, nekdaj slaven zaradi obilice rakov, premenila je ob zadnji povodnji, ki je zadela Ljubljansko barje, popolnoma svojo dosedanjo strugo in si poiskala nov podzemeljski pot. Valed tega sta im mlina in žaga, stoječi ob lžíce dosedanji strugi, skoro brez vse vrednosti, Jakop Japel, ki je nedavno od dr. Ahačiča za 1000 gld. žago kupil, ima posebno veliko škode. Prizadevajo si, da bi Ižico spravili v staro strugo. (Letina) bode letos dosta slabša od prejšnjih let. RiS da paše ni primanjkovalo, dobilo se je res dokaj snna in otave, žita je tudi Še, zlasti je koruza dobro obrodila; toda sadja je bilo malo ali niČ, krompir gnjije, a trta je pa vsled uši ali strupene rose Čisto opešala — in vino bode kaj različno Tako je v obče. Žita se je sploh po Avstrijskem manje pridelalo, kakor v prejšnjih letih, zlasti veliko manj na Ogrskem in v tistih deželah, katere pridelujejo žita Čez potrebo , za izvažanje v druge dežele. Slaba žitna letina je bila namreč letos tudi na Ruskem, T Rumeniji in Srbiji. Sploh bode Evropa letos premalo žita imela, morala ga bode dobivati iz Amerike, kjer je pa dobro obrodilo, boljše kakor lani. Žitna cena v Novem Mestu 9. septembra 1889. Domsče pšenice mernik 1 gld. 90 kr., ĐebelaĆe (koniEe) 1 gld. 50 kr., Soráice 1 gld. 50 kr., Rži 1 gld. 40 kr., Ječmena 1 çld. 20 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., OvB» 70 kr., Krompirja 80 kr. Loterijske srečke. Gradec 31. avgnsta 29 17 80 66 88 Trat 7. septembra 68 85 34 74 57 ZaliTala. Moje prizaTaroTalnem, delniškem društva „Franko Hongroise" zavarovano poslopje pokončal je pred kratkem požar. Imenovano društvo poizvedelo je takoj Škodo ÎB je zavarovano odákodninsko evoto izplavalo, ne da bi kaj odtrgalo. Vsled tega smatram kot svojo dolžnost, ta zavod, oziroma njegov glavni zastop v Ljubljani, IMarljin trg it. I. vaskemn toplo priporočati. V i n a v a B pri RodoHovem, 4. aept. 1889. [137] Jožef Cimermanili. ôt Razpis. Ka deželni vino-, sadjerejaki in poljedelski šoli sa Grmn pri Endolfovem —, z dveletnim po-ačevanjem in slovenskim učnim jezikom —, izpraznjenih je 7 deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1889/90, katero se prićne 1. novembra 1889, Pravico do ttb ustanov imajo sinovi kranjskih vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in bo z dobrim uspehom dovršili ve a j Ijudako šolo. Prednost ime jo taki kmetski einovi, od katerih je upati, da se bodo potém na svojem domu b kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci 2 ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo aami preskrbovati. V šolo sprejemajo so Judi: 1.) Piačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje, in pa 20 g), Šolnine na leto; in 2.) eksternièti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje «e imajo dO 20. septembra 1889. icročiti vodstvu deželne vino-, sadjerejske in poljedelske šole na Grmu pri RndoHovem. Prošnjam priložiti |e rojstni list, spri-čalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesa in trdnem zdravji in župnijsko spri' Čalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti jo reverz ali obvezno pismo starišev oziroma skrbnikovo, zadevajoč vzdrževanje učenca. Od deželnega odbora kranjskega v LJubljani, dné 5. avgusta 1889. tl22—3] V najem se îIîI na Drskl pri Novem mestu Mm šl 42. po domače pri Malobu, z dobro obiskovano gostilno X 3. sobami, vrtom in vsim gospodarskim poslopjem vred. — Ved o tem pové g, Franc Pelko v Kandl)! sL 5. Pošta Novomesto. [135—11 » ts ■i O a. 9> Hazprodaja! Podpisani slavnemu občiastvu uljudno naznanja, da se v njegovi prodajalnici vsled razprodaje, žeteznina, specerije in drobno blago po jako nizki ceni dobi. S spoštovanjem [136—ij Ludvik Strava. Rudolfovo, 11. septembra 1889. B a Z p r O d a j a ! 93 o P« 03 Friderik SkuSek, trgovec z mešanim blagom v Metliki sprejme U C e zi C a v poduk, kateri je vsaj 14 let star, zdrav, lepega obnašanja, ter ima dobra spričevala. [131—1] Hiša v najem. Podpisana daje hišo it. 45 v Eostanjeviei, za Fsako obrt pripravljeno, obstoječo iz treh sob, kuhinje in kleti, zraven stoječega velikega vrta, pod dobrimi pogoji na več let takoj v nsjem. Hiša stoji poleg cesarske cente in je posebno sposobna za gostilno, asnarja, kovala itd>, gostilna pa je bila v tej hiši že nad 40 let. Natančneje se poizve pri lastnici [123—3] Antoniji Tomic v Kostanjevici. Alta» pripraven za kako kapelo, grřkega štila, zdelan od podobarja Marko Zajca, brez mize vîsok 1'78, širok 1'25 mir, ter zrezaua podoba žalrstne Matere Božje 080 mir. visoka; je po nizki ceni na prodaj. Delo je čisto ter umetno marmorirano. Kje? povè vredcištvo „Dol. Novic". [138] Sinila lEžDaria íd orpiiista ' " """ hťlu izpreznjcna. Solsio îOflstTo 7 Mmkïh okraja obljubljene Teři v kratkfni dopo«Jati blagovolil». i^nln Stavno ravnateljstvo prve dolenjske posojilnice ilûUïûlu. v Metliki pcdarilo je prdpiBanemu deset goldi-oarjev t cahup šolskih kojtg ubjgim učencem tasaj^nje Sole. I^a tem veli k p du »Dem daru se slavoemu ravnateljatyii t sTojeoa in imenu levne Šolske mladice tetn potom prav lepo zahvaljii' jem, Bog obilne po»rnil V METLIKI, 10. septembra 1889, .\fiili'ej Sest, sadnËitelj. Zobozdravnik A. Paichel bede ordinira! v Novem mestu v gostilni pri „SOLÎÎCU" od 8. do 15. oktobra vsaki dan od 9. ure zjutra} do 4. ure popoludne. [139-1] OdgoTotni nrednik, lidajfttelj in laloSnik I, Krajeo. NoTomeeto. — N^atisail J. Eiajeo.