IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
I Urejuje uredniški odbpr: predsednik Franjo Vrlič, člani: Marjan Bizovičar, Jože Brglez, Marjan inž. Hu-dina, Rozika Klančnik, Anton Kozoderc, Franc Lončarič, Ivan Mazera, Jože Šegula in Marija Stajneker. Odgovorni urednik:
Inž. Stane Tone j c Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/341 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« I	Maribor
ŠT. 4
APRIL 1965
LETNIK lil.
SLOVENSKI KONGRES
V. kongres ZKS, ki je zasedal y prostorih v katerih je pred leti bil sprejet program. ZKJ, je pričel svoje delo 17. marca 1965 ob 9. uri in se končal 20. marca 1965 ob 13. uri. Na kongresu je- sodelovalo okrog 1200 delegatov in gostov.
Zvezo komunistov občine Ptuj je zastopalo 12 delegatov, med katerimi so bili Maks Jabločnik, Franc Klemenčič in Janez Kostanjevec iz TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
V. kongres je - nazorno pokazal doseženi napredek ne le s skrbno pripravljenim gradivom za delegate in s svojo dobro organizacijo, temveč tudi s poglobljeno razpravo delegatov. Na kongresu je sodelovalo več delegatov iz neposredne proizvodnje kot na vseh prejšnjih kongresih. Prav to je pripomoglo, da je imel kongres izključno delovni značaj. Po. poznavanju problematike, o kateri so delegati govorili, se je videlo, da govore iz tribune ljudje z diplomami sa-moupravljalcev. Delegati so v svojih razpravah pristopali k problemu ustvarjalno, kritično — : pretežno brez samozadovoljstva in olepševanja.
Zelo kritično so bile nakazane slabosti in nasprotja, ki še pojavljajo v času precej nestabilne gospodarske situaoije, ko se nahajamo na prehodu starega v nov gospodarski sistem, ko se staro upira novemu in noče odstopiti mesta 'novemu, ko novo še ni tako prevladujoče, da bi delovalo le pozitivno. Nazorno je bilo prikazano, koliko še je v predolgem razdobju ekstenzivnega gospodarjenja nabralo inter-vencionizma, privildgaštva in koliko je še primitivizma v našem gospodarskem življenju.
V. kongres je prizadeto, obravnaval gospodarsko situacijo. Jasno je nakazal, a vendar mirno in realno, da še bomo iz gospodarskih težav rešili samo z dvigom produktivnosti dela. Iz gospodarskega življenja moramo hitreje izločevati trdovratne usedline primitivistične improvizacije in aktivističnega eksperimentiranja in namesto tega uvajati v gospodarski proces več; znanja in znanosti in spoznavanja ekonomskih zakonitosti. Iz tega sledi, da sta strokovna vzgoja in pravilna kadrovska politika zelo uspešno zdravilo za racionalno gospodarjenje.
Samoupravljanje je bila osnovna tema na slovenskem' kongresu. Kongres nas je ponovno opozoril, da je dovolj ponavljanja vseh dobro poznanih ustavnih načel o samoupravnih pravicah ljudi. Zadolženi smo, da preidemo od govorenja k dejanjem. Znano nam je, da je samouprav-1 j anj e tista, najpomemb-nejša revolucionarna pridobitev delavskega razreda in delovnih ljudi, ki zago-tavlja nadaljnji materialni in kul turni napredek vsakega posameznika in vse družbene skupnosti. Prizadevanje za utrjevanje samoupravljanja je torej sestavni del borbe za racionalno gospodar j enj e. Če je temu tako, potem ni potrebno posebej poudarjati, da srno dolžni, da stalno izpolnjujemo in utrjujemo sistem samoupravljanja.
Ko se zavzemamo, da se odstrani vse tisto, kar bi onemogočalo pravice do samoupravljanja, se moramo I prav tako doslednostjo boriti proti vsem navla-kam, ki se vrinjajo v sistem samoupravljanja, kot so: anarhizem, anarhosin-dikalizem, neobčutljivost do ključnih problemov proizvodnje itd. Samoupravni sistem moramo tako izpopolniti, da bo vsak človek v skupnih interesih videl tudi sebe in svoj materialni interes.
Resolucija, sprejeta na kongresu, postavlja pred člane ZK odgovorne naloge, ko pravi: »Komunisti morajo imeti,-kritični odnos do pojavov, ki bi lahko diškreditirali samoupravljanje in delitev po delu, prav tako pa tudi do poizkusov uveljavljanja nesocialističnih, neekonomskih meril za vrednotenje dela. Zoperstaviti se je treba všakemu poskusu izkrivljanja načela delitve po delu, ki se naj pogosteje kaže v pehanju za dohodkom, ki onima osnove v delu, kar izkrivlja celotni sistem samoupravljanja. Komunisti se morajo zavzemati za neposreden vpliv proizvajalca, za javnost pri oblikovanju delitvenih odnosov, kriterijev in meril za vrednotenje dela.« In dalje: »Težiti je treba k temu, da se na vseh, tudi na tistih delovnih mestih, kjer je delo težje merljivo, izgrajujejo delitvene osnove socialističnega nagrajevanja, da se čim hitreje preide od nagrajevanja po času in položaju
(Nadaljevanje na 2. strani)
/. nui:j - (jypuznitt dilli
Delovni ljudje socialistične Jugoslavije proslavljajo letos svoj 20. prvomajski praznik v svobodni domovini. Za uresničitev tega je moralo preteči mnogo krvi, solz in znoja. Naš delavski razred namreč ni šel v borbo proti okupatorju iz gole želje, da se reši tujega gospodstva,-ampak^so nasidSlov-hi ljudje hoteli doseči več, hoteli so se otresti vsakršnega go-
Tako se je moral boriti tudi za pravico do praznovanja svojega praznika in tako se v nekaterih kapitalističnih državah bori še danes. Kakor pri nas, se tudi v drugih socialističnih državah praznuje 1. maj kot državni praznik. V mnogih kapitalističnih deželah z močnim delavskim razredom so se kapitalisti molče uklonili temu praznovanju, vendar delavcem
gibanja vlada še globoko nerazumevanje pomena boja za enotnost delavskega gibanja in vseh progresivnih sil. Drugače si le zelo težko razlagamo, da lahko pride do razdora tudi med delavskimi razredi v socialističnih deželah, kjer državo upravljajo delovni ljudje, kjer vlada delavski razred in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Livar pri indukcijski peči
spodstva in izkoriščanja, pa naj bo ,to tuj$ ali domače. In tako je veličastni bòj golorokih jugoslovanskih delavcev proti okupatorju prerasel v socialistično revolucijo, naš narod se je poleg okupatorjevih -spon v nadčloveških naporih otresel tudi spon domačih izkoriščevalcev s in vseh ostalih spon preteklosti. Zato je prvomajsko praznovanje za nas parada veselja, zadovoljstva, ■ zdravja in delovnih uspehov.
Prvomajski praznik dela pa ni samò naš praznik, to je praznik delovnih ljudi vsega sveta. Porajajoči se delavski razred je zelo hitro začel spoznavati krivice, ki so se mu godile, hitro se je začel zavedati svoje velike moči;- ko je združen v socialistični internacionali nastopal proti izkoriščevalcem vseh narodnosti. Kot simbol monolitnosti in predanosti skupnemu velikemu ,cilju_ si je mednarodno delavsko gibanje izbralo 1. maj za praznik dela, za skupni praznik delavcev vseh narodnosti, ras in veroizpovedi. Po sklepu socialistične internacionale se tako praznu-je~l. maj že od leta 1895.
^Delavskemu razredu pa nobena pravica ni bila podarjena.
kratijo mnoge pravice, čeprav so jim dovolili -praznovanje delavskega praznika.
V državah najhujše diktature in, terorja, kot sta Španija in Portugalska, kjer je zatirana vsaka svobodoljubna misel in akcija, kjer prosluli fašizem še vedno ne priznava osnovnih človeških pravic in človeškega dostojanstva, morajo delovni ljudje proslavljati' svoj praznik ilegalno, v neprestanem strahu pred policijskimi ali kakimi drugimi represalijami. Zgodovina pa je že dokazala in nam še dokazuje, da bo prav zatirani delavski razred povzročil propad teh režimov, njihov propad pa bo tem silovitejši in tem hitrejši, kolikor je sedaj nevzdržnejši in bolj nečloveški teror.
Moč mednarodnega delavskega gibanja pa žal v zadnjem ■ času hromi neenotnost, ki jo marsikje ustvarjajo še nerešena nacionalna vprašanja ali pa močna diskreditiranost posameznih sindikalnih vodstev, kot je to primer v Zdru: Ženih državah Amerike. Marsikje je delavski razred, kot vplivna sila. še mlad. brez vseh potrebnih izkušenj. Zato v posameznih vodstvih delavskega
06 delovnem prazniku najboljše želje osem za nooe deloone uspehe
d el a os ki	' soel
upraoni	odbor
oodsloo	podj el j a
looarniš	ki kamile
ZI4S	
odbor sindikata	
odbor 3.13 loparniški nomile £Žyi4dS in uredniški odbor ■/Qluminij'
/. maj - (J)la&nife dela
IZ ZASEDANJA DELAV
11. redno zasedanje delavskega sveta:je bilo 31. 3. in,2. 4. 1.1. Seja je morala biti prekinjena, ker ni bil izčrpan celotni dnevni red. Kot osrednje točke tega nasedanja so bile: razprava o poročilu komisije za topli obrok, razprava o letnem HTV poročilu, razprava ò poteku proizvodnje v letošnjem letu in razprava o rezultatih ankete, določitev céne uslug počitniškega dòma in preureditev kuhinje in jedilmce vs počitniškem domu.
(Nadaljevanje s 1. strani)
kjer drugi razredi sploh več ne obstajajo. Kot povzročitelja takega razdora lahko navedemo Kitajsko, taki pojavi pa lahko močno zavrejo hitrejši prehod v socializem v vrsti dežel.
. Delovni ljudje Jugoslavije so že dosegli velike uspehe pri izpolnjevanju svoje zgodovinske vloge v izgradnji socializma in novih družbenih odnosov. Postali smo' svetel zgled" marsikateremu narodu pri njegovi borbi za svobodo in bolj demokratične notranje odnose. To pa zahteva še doslednejše reševanje naših notranjih problemov nà poti k popolni afirmaciji delavskega samoupravljanja in uveljavitvi socializma.
V našem razvoju se pojavljajo tudi določene slabosti in né-, skladnosti, o katerih so kritično razpravljali na nedavno minulem VIII. kongresu ZKJ kakor tudi na kongresih v vseh republikah. V prihodnje se bomomorali še odločneje bojevati za afirmacijo socialističnih družbenih odnosov v delovnih
Slovenski
kongres
(Nadaljevanje s 1. strani)
na nagrajevanje po rezultatu dela.«
To je le nekaj nalog, M nam jih nalaga kongres. Preveč prostora bi zavzel, če bi hotel govoriti o vseh nalogah o katerih je bilo govora na kongresu. To tudi ni potrebno, ker so vse izrečene in lepo napisane. Pred nami je, kako, naj bogastvo vsebine kongresa realiziramo v življenje in prakso.
Mnogo je bilo tudi povedano o ZK. Nakazano je, kako bi se morala ZK organizirati, kakšnih metod dela se naj poslužuje v razvejanem sistemu samouprave, kakšne naloge imajo člani ZK, da bi lahko v popolnosti izvajali vodilno vlogo ZK'in da bi k izvajanju kongresnih nalog pritegnili vsakega našega državljana.
Komunisti v TGA Kidričevo moramo resno začeti razmišljati, kako se organizirati ‘in. kakšnih metod dela se posluževati, da bomo lahko dosledni pri izvajanju postavljenih nalog. Iz našega dela moramo odstraniti improviziranje, dejo na pamet, aktivistično pristopanje k nalogam, nedosledno uveljavljanje sprejetih stališč, odstraniti; komodnost in jo zamenjati z aktivnim družbenim političnim delom itd. Če tega ne bomo storili, potem bomo ostali samo deklarativni. Vsi bomo govorili o 'nalogah, izvajal pa jih ne bo nihče. Sistematično moramo pristopiti k realizaciji nalog in to tako, da bomo k temu pritegnili vse člane delovnega kolektiva., To nam bo uspelo le takrat, če bomo komunisti res najaktivnejši med njimi.
Samo z doslednim spro-vajanjem nalog, ki sta jih postavka pred nas VIII. kongres ZKJ in ' slovenski kongres, bomo uresničili pronicljivo misel tovariša Tita, izrečeno, v zaključni besedi na VIII. kongresu ZKJ, da nobeden kongres ne postane zgodovinski po tem, kar je sklenil, temveč po tem, kako so se njegovi sklepi uresničevali.
K. J.
organizacijah, potrebno bo idejno in politično .mobilizirati delovne’ljudi za razvijanje njihovih- samoupravnih pravic, za njihovo čimbolj neposredno upravljanje,, skratka, za vzpostavljanje takšnih notranjih odnosov, v katerih bo delovni Človek čimbolj neposredno odločal o ustvarjanju in delitvi dohodka. Prav vsi si bomo morali v prihodnjem obdobju še bolj prizadevati za nadaljnjo krepitev naše družbe, za nadaljnje uspehe v gospodarstvu in v vseh drugih družbenih dejavnostih, za še' močnejši napredek samoupravnega sistema, za boljši materialni položaj in večji vpliv delovnegd človeka v družbi in za še večji ugled naše domovine v svetu.
Vsem članom kolektiva kakor tudi njihovim svojcem iskrene čestitke k prazniku dela!
S.	J.
Iz občnega zbora' vzdrževalnih obratov
V svojem poročilu je predsednik zajel problematiko in delo sindikata v svoji mandatni dobi. Omenil je tudi proizvodno problematiko. Samo deld sindikalne podružnice je bilo mnogokrat otežkočeno. To pa zaradi nepoznavanja problematike, ki jo je sindikalna podružnica dobila, ko so ostali organi upravljanja že sprejeli svoja stališča. Tako je sindikat bil večkrat samo tolmač sklepov, namesto, da bi sindikat vodil razpravo o nekaterih predlogih. Tako bi lažje zavzeli stališča člani organov upravljanja. Tako'še danes ni znana ocena délovnih mest, ker po sprejetju na delovni enoti ni bila razobešena ocena delovnih mest po obratih. Tudi kadrovska komisija ni sodelovala pri razporejanju na delovna mesta. Takih pomanjkljivosti v prihodnje ne bomo smeli prepustiti. Sindikalna podružnica se je dolžna boriti za poglabljanje delavskèga samoupravljanja in širšo, demokracijo. Tudi centralni organi mnogokrat zavirajo delo delovnih enot, ker se spuščajo v podrobnosti, ki so s statutom podjetja določene za delovne enote.
Sama razprava je dokazala, da člani sindikata resno razpravljajo, kako bi izboljšali pogoje dela dn produktivnost. Več
(Nadaljevanje na 6. strani)
Vsi člani delavskega sveta so se lahko pred ' sejo temeljito spoznali z letnim poročilom o higiensko tehničnem varstvu, ker so ga dobili 'v celoti. Iz poročila izhaja, da nesreče pri delu v zadnjih letih nekoliko stagnirajo, vendar pa bi bilo potrebno še marsikaj urediti,, da bi se nesreče pri delu zmanjšale na minimum. Sorazmerno precej nesreč se zgodi na poti na delo. Zaradi tega je delavski svet sklenil, da je potrebno poostriti kontrolo o upoštevanju in uporabi HTV predpisov; HTV službi je naročil, da je dolžna prijavljati vodjem delovnih enot zapažene nepravilnosti, ki jih je treba takoj odpraviti.
Komisija za zdravstveno in tehnično varnost si je izdelala tudi poslovnik o svojem delu. Poslovnik je usklajen z našim statutom in z zakonitimi predpisi. Pred sejo delavskega sveta ga je pregledal upravni odbor, ki je predlagal, nàj ga delavski svet sprejme v predloženi obliki. — S poslovnikom so določene pravice in dolžnosti in način dela komisije za zdravstveno in tehnično varnost.
Kdo bo dobavljal našemu kolektivu topli obrok?
že na prejšnjih sejah je delavski svet obravnaval vprašanje toplega obroka in uvedbe prodaje hladnega obroka ter o regresu na polne cene. Za ureditev zadev okrog teh problemov je imenoval posebno komisijo, ki je predložila na to sejo obširno poročilo, iz katerega izhaja, da je zbrala ponudbe za dobavo toplega obroka od samopostrežne restavracije Maribor 'in podjetja »Haloški biser« Ptuj. Komisija je skupaj s službami podjetja pripravila tudi osnutek pogodbe, ki ureja dobavo toplega obroka (enolončnice) in prodajo hladne malice ter brezalkoholnih pijač. — Delavski svet je v zvezi s tem razpravljal o predlogu upravnega odbora, da bi naj sklenili pogodbo z gostinskim podjetjem »Haloški biser« iz Ptuja s predpostavko, da bi v prihodnje pripravljali topli obrok v restavraciji Kidričevo, ki bi jo bilo potrebno preure-
diti v obrat družbene prehrane po principu samopostrežbe, tako da bi bile cene hrane dostopne prebivalstvu v Kidriče^ vem. Iz ponudb je razvidno, da bi tudi restavracija Maribor-Center bila pripravljena to urediti.
Po obširni razpravi delavski svet ni izglasoval predlog uprav-* nega odbora, zato je naročil službi podjetja, naj skupaj s komisijo prouči, če drugi ponudnik, t. j. samopostrežna restavracija Maribor sprejme pogoje, navedene v osnutku pogodbe, in vse skupaj vrne delavskemu svetu v jponovno obravnavo. Sočasno pa je potrebno proučiti možnosti za dobavo hladnih jedil in brezalkoholnih pijač še pred sklenitvijo nove pogodbe, prav tako pa tudi odpovedne roke za poslovne prostore restavracije Kidričevo, ki jo ima sedaj v najemu »Haloški biser«. Zaradi mnenja članov kolektiva, da je topli obrok premalo izdaten, je treba izvesti v kolektivu anketo o po-večanju kalorične vrednosti. V primeru pozitivnega mnenja večine članov kolektiva, je treba takoj pričeti z dobavo okrog 700 toplega kaloričnega obroka, za katerega bi vsak član kolektiva plačal 100 dinarjev, ostanek do polne cene pa bi regresiralo podjetje.
Neugodni proizvodni rezultati v prvih mesecih
Delavski svet je razpravljal o pregledu proizvedenih količin glinice, aluminija, aluminijevih legur in anodne mase v prvih mesecih letošnjega leta. Iz tega pregleda izhaja, da je plan proizvodnje glinice izpolnjen komaj z 81,64 odstotka, plan proizvodnje aluminija pa s 97,60 %. Vzroke za tako nizko proizvodnjo je analiziral razvojni oddelek, ki je podal k temu pregledu obširno poročilo. — Člani delavskega sveta so menili, da je potrebno zastoje, ki se pojavljajo v proizvodnji, temeljito proučiti, nakazali so tudi posamezne napake, ki jih bo treba odpraviti; končno pa je delavski svet zadolžil direktorja, da riaj spričo izpadov proizvodnje v mesecu januarju in februarju zadolži vodje delovnih enot za striktno izvaja-
nje ukrepov, ki jih predlaga razvojni oddelek. Tudi službo poročanja je potrebno urediti tako, da bo vsak dan na voljo-stanje proizvodnje in naprav.
Ureditev zadev za počitniški dom
Upravni odbor podjetja in upravni odbor počitniškega doma sta pripravila vrsto predlogov, ki se nanašajo na ureditev zadev ' v počitniškem domu. Najvažnejše je seveda določiti cene oskrbnega dne za prihajajočo sezono. To- je opisano v posebnem prispevku tega časopisa.
Znano je, da je bilo v počitniškem domu ozko grlo kuhinja. Zaradi tega je bil pripravljen načrt za njeno ureditev. Tudi prodaja pijač je bila neprimerna in v neprimernem prostoru, zato so sodili, da bi bilo potrebno zgraditi med obema stavbama primemo jedilnico v aluminijasti izvedbi, v kateri bi bil tudi poseben prostor za prodajo pijač s hladilno mizo. Delavski svet je sprejel finansiranje vsega zgoraj navedenega in po sedanjem predračunu odobril 8,326.480 dinarjev, sočasno pa je naročil, da je treba takoj predložiti komercialni službi našega podjetja potrebe po opremi za novo jedilnico vključno s točilno mizo-hladilnikom in dragim inventarjem, ki ni zajet v tem predračunu.
Delavski svet je nadalje odpisal nekaj drobnega inventarja in izrabljena osnovna sredstva, kril nadaljnjo izgubo iz preteklega leta, ki v zaključnem računu ni bila pravilno prikazana, naročil upravnemu odbora počitniškega doma, da naj prouči rezultate ankete o počutju članov kolektiva, ki so letovali v počitniškem domu, in predloge iz svoje kompetence takoj reši, o dragih predlogih pa naj poroča do prihodnje seje delavskemu svetu s konkretnimi predlogi za njihovo rešitev in končno naročil upravnemu odboru podjetja, naj pripravi do prihodnje zimske sezone poročilo, iz katerega mora biti razvidna osnova, po kateri bi bilo možno dati članom kolektiva regres na ceno oskrbnega, dne, če koristijo svoj redni letni dopust v zimskem času v planinskih domovih, pri čemer pa je treba tudi ugotoviti, če obstajajo počitniški domovi v planinah, ki so odprti v zimskem času.
V novem stanovanjskem bloku v Ptuju bo urejena kurjava « na mazut
Delavski svet je sklenil, da je treba v novem stanovanjskem bloku v Ptuju, ki je v gradnji urediti kotlovnico, ki jo bodo kurili z mazutom in bo iz nje možno ogrevati oba 40-stanovanjska bloka, ki bosta ob cesti dr. Jožeta Potrča. V ta namen je odobril okrog 19 milijonov dinarjev v breme sklada skupne porabe.
Delo izobraževalnega centra in plan sredstev
Izobraževalni center je podal poročilo o svojem delu v preteklem letu in ugotovil, da postajajo člani kolektiva vse bolj zainteresirani za pridobitev strokovnega znanja. Za letošnje leto je predvideno formiranje sklada za kadre v znesku okrog 49 milijonov dinarjev,.
Delegati iz ptujske občine na slovenskem kongresu ZK
SKEGÄ SVETA
podrobna razdelitev teh sredstev pa bo pozneje predložena v obravnavo organom upravljanja.
Odobrena nabava osnovnih sredstev
Delavski svet je odobril sredstva za nabavo 6 komadov diesel vozičkov po ceni okrog
2.800.000	dinarjev, enega brusilnega stroja za šamot v vrednosti 6,750.000 dinarjev, enega računskega stroja, odobril je vzdrževalna dela na objektih družbenega standarda, ki bremenijo sredstva skupne porabe, in sicer na kino dvorani in prizidku, v samskem domu in v garderobnih objektih na športnem igrišču v skupni vrednosti okrog 6,000.000 dinarjev. Nadalje je odpisal osnovna sredstva — patente in licence v skupni sedanji vrednosti okrog 72 milijonov dinarjev.
Raziskovanje boksitov v Sloveniji
Že nekaj let raziskuje Geološki zavod Slovenije boksite, ki so v Sloveniji. Dosedanje raziskave so pokazale, da nastopajo boksiti v različnih horizontih. Naše podjetje se zanima za izkoriščanje boksitov v Sloveniji, ker bi s tem močno zmanjšali prevozne stroške-za boksit, ki ga sedaj vozimo iz Bosne in Dalmacije. Delavski svet je za raziskave v letošnjem letu odobril 77 milijonov din.
Dotacije
V okviru načrta dotacij je delavski svet razpravljal o dotacijah družbeno političnim skupnostim oziroma društvom in odobril naslednje:
@ občinski skupščini Ptuj
6.500.000	dinarjev za socialne potrebe,
@ TVD »Partizan« Kidričevo
1,000.000 dinarjev za nabavo re-
kvizitov in najemnino telovadnice,
@ občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj 50.000 dinarjev,
® Rdeči križ, Kidričevo,
295.000	dinarjev,
% krajevni odbor SZDL Lovrenc 100.000 dinarjev in ® občinski zvezi tabornikov Ptuj 100.000 dinarjev.
Sveti proizvajalcev delovnih enot so razpravljali in sprejeli spremembe organizacijskih shem in pravilnikov. Delavski svet je sprejel nekaj sprememb nazivov v organizacijskih shemah in dal soglasje k povečanju zasedbe delovnih mest v obratu družbene prehrane, večino predlogov delovnih enot pa je odstopil komisiji za kadrovanje in štipendije oziroma vodstvu osrednjih služb. z naročilom, da jih temeljito proučijo in pripravijo do prihodnje seje konkretne predloge.
Počitniška praksa
V letošnjem letu bo sprejetih 50 študentov in dijakov raznih šol na počitniško prakso.
Delavski svet je nadalje razpravljal še o vlogi občinske skupščine Ptuj, ki se nanaša na ustanovitev zavoda za stanovanjsko gospodarstvo, in bil mnenja, da naj se ustanovi za celotno področje občine Ptuj en zavod, s tem, da se ža naselje Kidričevo formira v okviru tega zavoda posebna delovna enota s samostojnim obračunom.
Sprejet je bil še predlog upravnega odbora, da naj se obračunajo tisti redni letni dopusti, ki so jih člani kolektiva izkoristili v mesecu januarju, februarju in marcu v višini povprečja osebnih dohodkov teh mesecev, in končno je . DS sklenil, da se lahko ponovno sprejme v delovno razmerje tovariša Mihaela Krambergerja in Ludvika. Špehonjo.
K.-n.
Zakaj nimamo v našem podjetju zobozdravnika?
Večkrat opažam, da delavci zamudijo več delovnih ur za.. zobozdravnika. In to samo za puljenje Zob. O kakšnem popravilu Zobovja težko govorimo. To pa zato, ker je Zobozdravnik, ki dela v zobni ambulanti v naselju, preobremenjen. Popravilo' zobovja traja tu več mesecev. Zadnje čase tudi manj dela v popoldanskem času, drugače kot je to bilo v začetku obratovanja zobne ambulante. Pa tudi delavci, ki so oddaljeni več kilometrov od tovarne, ne morejo koristiti omenjenih uslug. Naš kolektiv je vložil precej denarnih sredstev v; zobno ambulanto, vendar ima od tega malo koristi, saj si gotovi člani našega kolektiva iščejo to pomoč v Ptuju, Nekateri pa hodijo celo v Maribor, ker tukaj ne pridejo na vrsto. -,
Smo kemična tovarna. Delamo pri raznih temperaturah, kar vse vpliva na zobe. Zato je naša dolžnost, da zaščitimo delavca, saj je mnogokrat posledica tega tudi bolezen. Če imamo razne službe, bi tudi bilo pravilno, da imamo v tovarni lastnega zobozdravnika. Kolikor, ga ne bi bilo mogoče dobiti z razpisom, bi predlagal, da ga vsaj štipendiramo. Začasno pa je potrebno urediti v zobni ambulanti v naselju boljše poslovanje za naše delavce, ker sedanji način ne ustreza.
K. F.
Lojzka Stropnikova
novoizvoljena predsednica obč. skupščine Ptuj
Na prvi seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti in na. 1. 'skupni seji obeh zborov Skupščine občine Ptuj v' nedeljo, 4. apnila 1965, so novoizvoljeni odborniki svečano zaprisegli in izvolili soglasno za predsednico občinske skupščine Ptuj Lojzko Stropnikovo. Po izvolitvi se je predsednica zahvalila odbornikom za zaupanje in jih je prosila, .naj stori občinska skupščina tudi v prihodnje vse za napredek občinske skupnosti in skupnosti SFRJ.
Nadalje so na seji določili odbornike, ki bodo sodelovali pri sklepanju zakonske zveze. Bili so izvoljeni tudi člani komisije za volitve in imenovanja ter delegati za zbor samoupravnih’ organov 8. maja 1965 v Ljubljani. Izglasovali so še sklep o pooblastitvi oddelka za notranje zadeve pri občinski skup-
ščini Maribor Center tudi za ptujsko občino.
Na tej seji so bile tudi posredne volitve poslancev v zvezno in republiško skupščino. Izvoljeni so bili za poslanca v SRS: Boris Kocjančič, Anica Kuhar, Miran Glušič, Zofka Kodrič, dr. Mitja Mrgole, Adi _ šarman, Ivan Rau in Katica Bračko. Za zvezne poslance pa so bili izvoljeni: Zoran Polič, Bruno Ravnikar, Jože Globačnik, dr. Davorin Valenti in Miha Košak.
Po izvolitvi poslancev so odgovorili vsi navzoči odborniki na čestitke predsednice . skupščine Lojzke Stropnikove, izvoljenim republiškim in zveznim poslancem z aplavzom ob želji, da bi svoje odgovorno poslaniško nalogo opravljali tudi novoizvoljeni poslanci za napredek in vsestranski razvoj naše domovine..
Rgl ;
Proizvajalec mora biti tudi resničen upravljale«
V vseh dosedanjih številkah našega tovarniškega glasila smo že precej pisali o mnogih problemih in uspehih raznih organizacij in tudi društev, o sklepih delavskega sveta in sindikata, o bližnjih volitvah v organe upravljanja in podobno, mnogo premalo ali skoraj nič pa o samem delu svetov proizvajalcev delovnih enot, čemur bi prav gotovo moralo biti posvečenih mnogo več strani v našem tovarniškem listu »ALUMINIJ«.	—
V današnjem sestavku bi še zato dotaknil nekoliko stvari oziroma samega, dela sveta proizvajal« cev delovne enote glinice, nekaterih njenih problemov in aktivnosti ölano'v sveta v sistemu decentraliziranega samoupravljanja. Pomen oziroma namen decentralizacije delavskega samoupravljanja je nedvomno že tako dobro poznan vsakemu našemu proizvajalcu, dà •o tem ni treba Še posebej govoriti, ■saj ’ danes že, od nad. 1800 zaposlenih čez 500 delavcev aktivno sodeluje1 v 'raznih, samoupravnih organih. Če pa je> to sodelovanje, res tudi aktivno, bom poskusil delno prikazati v nekaj vrsticah iz prakse • dela- sveta proizvajalcev delóViìe enote glinice..
Čeprav ne mislim povsem ’trditi, da nismo v marsikateri zadevi bili tudi uspešni, ' pa še to zdaleč ne pomeni, da "je naš proizvajalec storil vse, da bi postal tudi resničen, upravljalec. Svet proizvajalcev, v .glinici je do danes imel že 7 rednih in 3 izredne séje, na katerih je razpravljal ih sklepal predvsem o zadevah, ki so bile več ali manj 'nakazane od DS ali UO in ki jih je bilo v interesu podjetja potrebno tudi sprejeti ali potrditi, kar je povsem razumljivo. Tu mislim predvsem na sprejem-statiita podjetja, organizacijske sheme, pravilnika o delitvi čistega .dohodka in o delitvi osebnih dohodkov ter količinskega in- kvantitativnega plana proizvodnje itd.
Že pri vsem tem pa se je pokazalo, da mnogi člani sveta niso bili zainteresirani,, saj mnogi sploh niso prihajali na seje sveta in to
niti takrat ne, ko , še . je. razpravljalo o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ker jim je. menda bilo' vseeno, kakšen bo novi pravilnik in kako bo kakšen problem lahko uspešno rešen. Se mnogo večja slabost.,se je pokazala ma izrednih sejah, kjer so največ razpravljali o proizvodni problematiki in težavah, ki so že nasto-. pile V začetku leta in smo zato pričeli takoj ukrepati in iskati ustrezne rešitve, da se nam ne bi ponovil lanskoletni primer z izpadom proizvodnje.
.Prav tukaj precej članov, sveta ni čutilo za dolžnost, da bi prišli na séje' in si svojo razpravo in predlogi sodelovali pri reševanju tako važnega in aktualnega problema; kot je prav proizvodnja sama. Razumljivo je, da si rie morem več zamisliti, kaj. še -sploh za'« nima takega člana sveta, ki mu ni mar, kako teče proizvodnja in kakšen naj bo novi pravilnik o delitvi, osebnih dohodkov} ki bazira izključno na uspehu DE in podjetja kot celote.
Zato je tudi bilo povsem razumljivo vzdušje med člani kolektiva De potem mnogokrat precej naostreno, saj. jim takšni člani sveta niso znali ničesar povedati, če pa so, so to 'največkrat razlagali povsem po svoje .in s tem samo še bolj ustvarjali med drugimi člani kolektiva nezaupanje v samo delo sveta proizvajalcev.
To pa je' obenem tudi dovolj jasen ' dokaz, da bodo. člani kolektiva na bližnjih volitvah v organe upravljanja mdrali mnogo bolj tehtno in dobro premisliti, koga
naj,iz svoje: sredine volijo v noči svet proizvajalcev, mnenja pa sem, da bi bilo dobro, če bi tudi dobro premislili o ostalih neaktivnih in nezainteresiranih članih sveta in zahtevali njihov odpoklic, kajti od takih. planov, ki so samo na se-zriamu, res nimajo kaj prida pričakovati.
Če sem že po tej plati vsaj del« no skušal prikaZati le delček iz kopice problemov, s, katerimi se-je svet ukvarjal, bi tudi bilo povsem napačno in krivično do ostalih članov, če :bi jih, primerjal s takimi, ki jim'ni v-interesu proizvodni' problem in vse ostale naloge. Pozitivno je vsekakor to, da je le večina, članov takih, ki so Svojo vlogo-v SPDE zares v celoti razumeli. in se tudi po svojih močeh trudili, da bi bil njihov delež'pri. reševanju raznih problemov čim-večji, in . so tUdi v celoti, sodelovali z Vsemi člahi kolektiva delovne enote glinice.
Prav temu pa je tudi 'pripisati delen uspeh v delu-sveta,, ki je mnoge probleme, ki so se pojavili, ugodno .rešil.- ali pa. vsaj predlagal, odgovornim forumom konkretne, rešitve istih. Nedavne, ponovno nastale težave v proizvodnji glinice, je svet proizvajalcev že na svoji prvi izredni seji temeljito analiziral in tudi sprejel konkretne sklepe, ki. so, jih pričeli, tudi takoj . realizirati. To je že.- rahel znak izboljšanja in je samo dokaz več/ da je svet res pravočasno na te težave reagiral'in zato uspeh tudi ni mogel izostati.
Prav spričo tega je tudi že v izdelavi osnutek pravilnika o nagra-
jevanju zaposlenih delavcev, ki delajo na izločanju sode iz luga, kajti prav ta nam je povzročala v raz« lopti največje težave, saj so se zniževale! (tlaka redno mašili, kar je bilo potem povezano s precejšnji« mi zastoji, in. fizičnim delom pri čiščenju samih zniževalcev tlaka. Prav tako je mnogo preglavic povzročala parilriica, kjer niso mogli nikakor vparevat luga tako in toliko, kot je to zahtevala .sama proizvodnja in postavljeni plan. Zato so bili: podvzeti ener-gični.’ukr.epi, da bi to sodo res čim-prej spravili iz. luga, kar 'pa je vsekakor povezano z mnogo večjim delom in naporom delavcev, ki delajo na tem mestu. Zato je'svet ria predlog vodje ; DE sklenil, da naj še izdela osnutek pravilnika o nagradah tistim delavcem, ki bodo resnično vložili ves: svoj trud, , da ■ bi. se razmere čimprej tudi normalizirale in bi bila proizvodnja ma tisti, stopnji, ki ustreza vgrajenim napravam.
Nadalje bi rad òmenil, da so se delavci iz te eriote zelo pričeli zanimati za. sam potek proizvodnje, česar'prej ni bilo, sočasno pa tudi za vae težave, ki -nastajajo in za njihov izvor, kar je nedvomno dokaz, 'da je novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov mnogo pripomogel k temu in da je tudi zelo pozitiven. To pa so dokazali tudi .masovni proizvodni sestanki, ki; jih je na zahtevo vodje DE glinice sklicala sindikalna podružnica in ki so bili zelo dobro obiskani pa tudi precej uspeli.
Tako zanimanje članov kolektiva delovne enote pa še toliko bolj nalaga svetu proizvajalcev, da naj se mnogo bolj poglobi v samo proizvodno problematiko in v. tesnem sodelovanju vseh Zaposlenih čim-
prej in tudi čimuspešneje sprejema ustrezne : sklepe, ki naj zagotovijo normalen potek same proizvodnje.
Razumljivo je, da ne morem v celoti obdelati vseh problemov, s katerimi se je ukvarjal svet proizvajalcev delovne enote glinicema vseh dosedanjih sejah, toda vsekakor upam, da sem nakazal del najbolj bistvenih problemov, ki se že vseskozi vlečejo kot rdeča nit, ki ji je trèba enkrat napraviti konec. ■
Morda je tukaj vse prikazano le v grobih obrisih, toda če pa iz vsega tega želimo izluščiti pravi namen sestavka, potem bi se glasil nekako takole: Najvažnejše pri vsem je, da proizvajalec postane tudi pravi in resničen upravljalec v svojem podjetju in da aktivno sodeluje pri reševanju vsakodnevne tekoče problematike v proizvodnji in da doprinese tudi svoj delež k uresničitvi proizvodnega plana podjetja. Vedno in povsod se moramo zavedati, da samo neposredno upravljanje v delovnih enotah odstranjuje iz temeljev stare odnose, odpravlja podedovane elemente državno-kapitalistič-ne hierarhične strukture, zadnje ostanke mezdnih odnosov in povsem logično pomaga graditi prave socialistične odnose. Delavec — neposredni proizvajalec se pojavlja prav tu v delovni enoti, preko nje pa tudi v sami delovni organizaciji in še dalje, kot neposredni proizvajalec, sočasno pa tudi kot odgovorni in neposredni upravljalec. Delovne enote so temelj samoupravljanja in sodobnejšega gospodarjenja, ta zavest in to spoznanje pa bi moralo resnično prodreti do prav vsakega našega delovnega človeka.	M. F.
Utrjujmo delavsko samoupravljanje	vee stika
Delavsko samoupravljanje praznuje v tem letu sicer tiho, toda za naš delavski razred pomembno obletnico: izpolnjenih je 15 let, odkar smo delavci prevzeli gospodarske organizacije. V teh 15. letih še je oblikoval, razvijal in utrjeval ter vsebinsko izpopolnjeval z vsemi premiki tako imenovani organizem delavskega samoupravljanja.
Razvoj družbenega samoupravljanja pa še ni končan in je še v teku; vendar je že v tem petnajstletnem obdobju postalo dmžbeno samoupravljanje odločujoč činitelj, ki se vsé bolj uveljavlja v našem družbeno ekonomskem življenju. Menim, da je prav,'če.se tudi v našem glasilu ob tej tihi petnajstletnici prevzema upravljanja podjetij po delavcih in pred skorajšnjimi dopolnilnimi volitvami novih organov v DS in SPDE, nekoliko obširneje pogovorimo o razvoju, načelih in nalogah delavskega samoupravljanja nasploh in pri nas v kolektivu. Zelo važno je namreč, da vsak upravi j alee, ki aktivno dela v samoupravnih organih, vsaj delno pozna tudi sam razvoj ideje o samoupravljanju in prav tako sam razvoj delavskega samoupravljanja pri nas.
Ideja, da naj delavci sami upravljajo gospodarstvo, je stara in se je pojavila že ob začetku delavskega razreda kot posebne družbene sile in z začetkom organizacije delavskega gibanja pred že mnogo več kot sto leti. Pojavila pa se ni samo kot zahteva, temveč se je skušala tudi že uveljaviti v različnih oblikah in stopnjah. Skoraj vsi prvaki in teoretiki so nasproti ideji delavskega samoupravljanja zavzeli svoje potrdilno ali odklonilno stališče. Predvsem pa je postavljaj idejo delavskega samoupravljanja spontano, kot svojo revolucionarno zahtevo, sam proletariat v vseh revolucijah, v katerih je delavski razred nastopal ali kot samostojen činitelj ali pa kot odločujoča in vodilna sila revolucionarne preobrazbe družbe. V vsaki taki revoluciji je delavski razred svojo zahtevo po ukinitvi zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi ozko povezal z Zahtevo, da naj delavci sami upravljajo družbena proizvodna sredstva. Že v prvi in drugi francoski, ali bolje rečeno, pariški revoluciji je pariški proletariat izbojeval od buržoazije tako imenovano republiko s socialnimi institucijami, zahteval »organizacijo dela« in »pravico do dela«, delavci pa so postavili zahtevo, da sami upravljajo podjetja, medtem ko so v ruski revoluciji 1905. leta bili postavljeni že prvi delavski sveti (sovjeti), ki so prevzemali v svoje roke upravljanje podjetij. V veliki oktobrski revoluciji 1917. leta pa so bili sovjeti delavskih, vojaških in kmečkih delegatov, ki so izvrševali politično upravo države, hkrati pa tudi organi gospodarskega upravljanja. Nekak podoben razvoj zasledimo tudi v madžarski komuni 1919. leta ter v sovjetski republiki Bavarski. Kot vidimo, je delavski razred torej v vseh proletarskih revolucijah postavljal na svoji poti v socializem bistveno in važno zahtevo, da sam in preko svojih voljenih predstavnikov sodeluje v upravljanju gospodarstva. Da se je zahteva po delavskem samoupravljanju, samohoteno pojavila v raznih revolucionarnih obdobjih, v raznih državah in pod različnimi pogoji razredne borbe, je dokaz o nenehni aktualnosti in življenjski ter revolucionarni vrednosti te zahteve. Ta zahteva je postala sestavni del dolgoletne borbe in naporov za uveljavljanje demokratičnih pravic delavcev in borbe za socializem in je eden njegovih osnovnih ciljev. S temi vrsticami sem le na kratko želel vsem, ki bodo letos izvoljeni v nove organe
upravljanja, prikazati razvoj idej samoupravljanja, ki smo jih mi pri nas že v mnogočem uveljavili •— potrebno pa jih je le še čimbolj utrjevati.
Prvih pet let po končani vojni je podjetja upravljala država po svojih organih. V tem obdobju je naš delavski razred pokazal silen polet pri obnovi svoje porušene domovine. V zares kratkem času so bili obnovljeni in ustanovljeni najvažnejši objekti, prometne zveze in vrsta porušenih ali razdejanih delavnic in tovarn. Naš delavski razred pa je tudi pokazal vso sposobnost, da osvoji tehniko proizvodnje najbolj kompliciranih naprav in strojev, da postavi z lastnim delom in z lastnimi silami zahtevane objekte, od tovarn do električnih central, da izdela doma potrebno opremo za mnoge nove tovarne, skratka, da je kos tudi zelo zahtevnim nalogam, ki jih je postavila industrijalizacija naše domovine.
Pokazalo pa se je tudi, da so delavci, ki so sposobni proizvajati najzahtevnejše izdelke, ki razvijajo take ustvarjalne sposobnosti v proizvodnji, prav gotovo tudi sposobni, da upravljajo s to proizvodnjo, da gospodarijo s podjetjem ter da neposredno odločajo o vseh upravnih ;■ in proizvodnih vprašanjih svojega podjetja. Naše državno in politično vodstvo je zato v teh prvih letih pripravljalo zakonsko obliko, ki bi temeljito spremenila proizvajalne odnose pri nas, poglobila socialistično demokracijo v našem družbenem življenju in dokončno uve ljavila načelo, da naj upravljajo s tovarnami neposredni proizvajalci.
In ta težnja je leta 1950 postala tudi resnična stvarnost. Dne 3. januarja 1950. leta je prišla med nas drobna vest: »Delavci tovarne cementa Prvoborac v Solinu so izvolili delavski svet 13 članov...« Ta res drobna na prvi pogled nepomembna vest v vseh naših časopisih, pa je pomenila za vse nas začetek novega obdobja — obdobja razvijanja in krepitve delavskega samoupravljanja. Že 27. julija 1950 pa je zvezna skupščina sprejela »Temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnem kolektivu.« Sprejem tega zakona je nedvomno eno največjih, lahko se reče, zgodovinskih dejanj v razvoju naše socialistične ureditve, akt, ki ga je narekovala naša družbena potreba na dani etapi, to je potreba po demokratizaciji v gospodarstvu, ustvarjanju novih, socialističnih odnosov v proizvodnji, zasnovanih na širokem udejstvovanju proizvajalcev, ne samo v upravljanju s proizvodnjo, temveč tudi v nadaljnjem razvoju proizvodnje in pri delitvi. čeprav delavsko samoupravljanje in odnosi med raznimi organi delavskega samoupravljanja zdaj v glavnem ustrezajo splošnim težnjam našega družbenega razvoja, je v notranjih odnosih delovnega kolektiva še vedno vrsta problemov, katerih reševanje je treba uskladiti s splošnimi razvojnimi težnjami. To so še predvsem odnosi med posameznimi delavci in organi družbenega upravljanja oziroma administrativnimi organi v gospodarski organizaciji. Bistvenega pomena je odnos med nujno disciplino delavcev in njihovimi pravicami v vlogi upravljalcev gospodarske organizacije.
V mesecu januarju je bil v Ljubljani razširjeni plenum republiškega odbora sindikatov industrije in rudarstva, na katerem so med drugim obravnavali tudi vprašanje usklajevanja in izpopolnjevanja pravilnikov s statutom podjetja. Ker je bila razprava na tem plenumu zelo živahna in aktualna, bi na
koncu želel le v nekaj vrsticah razviti nekaj misli, ki se vsekakor vsaj delno nanašajo tudi na naš delovni kolektiv, čeravno smo že v lanskem letu sprejeli statut delovne organizacije in z njim tudi vskladili pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki velja od 1. 1. 1965 dalje.
Pred nami je še sprejetje pravilnika o delovhenf razmerju, zato ne bi bilo nič odveč, če bi čimprej skušali ugotoviti, katere pomanjkljivosti so se vrinile pri sprejemanju statuta in ostalih pravilnikov v katerih že ugotavljamo razne take pomanjkljivosti, da bi jih tako lahko v prihodnje čimprej odpravili. Naši delavci pričakujejo razen od statuta tudi od vseh naših pravilnikov resnično jamstvo za uresničitev svojih pravic in vsekakor tudi dolžnosti, kajti namen interne zakonodaje vsekakor ni v tem, da podjetje sprejme čimveč svojih notranjih predpisov, pač pa da uredi vse notranje odnose tako, da bo vsakemu našemu delavcu res tudi najbolj razumljivo in tudi koristno.
Sistem delavskega samoupravljanja je zares pognal zelo globoke korenine in vzpostavil nove socialistične odnose ne
le v gospodarskih organizacijah temveč v družbi kot celoti, vendar pa je potrebno še nadaljnje prizadevanje pri utrjevanju delavskega samoupravljanja, da se bo ta sistem vskladil z vsemi težnjami družbenega razvoja in postal pravi izraz neposrednega upravljanja proizvajalcev vsake gospodarske organizacije.
Naši člani kolektiva že vsekakor dobro poznajo delavsko samoupravljanje pri nas iri v naši tovarni, vendar pa sem pred volitvami želel le delno prikazati vsem, ki bodo prišli v delavski svet in svete proizvajalcev delovnih enot, da je pojem samoupravljanja že star in da smo torej vsi le dolžni, da čimbolj resnično utrjujemo delavsko samoupravljanje in da je sodelovanje člana kolektiva v gospodarstvu delovnih enot le razširjena oblika delavskega samoupravljanja.
Zato volimo v nove organe upravljanja resnično take tovariše, ki bodo dali res vse od sebe za še nadaljnjo utrditev delavskega samoupravljanja tudi v našem delovnem kolektivu.
BODIMO RESNIČNI UPRAV-LJALCI SVOJEGA PODJETJA ZA NADALJNJI RAZVOJ SOCIALIZMA.
M. F.
podjetjem
Lani so študentje s pomočjo glavnega odbora SZDL sprožili široko akcijo za izboljšanje materialnega položaja študentov, ki je postajal iz leta v leto bolj porazen. Inflacijske težnje, ki so v našem gospodarstvu dosegle kulminacijsko točko v letm 1963-1964, so imele posebno boleče posledice prav za študente. Štipendije so namreč že več let stagnirale na zastrašujoči ravni od 8 do 15 tisoč dinarjev, tako da je vprašanje svobodne izbire študija začelo postajati le še fraza.
Odmev na akcijo je bil vsekakor pozitiven, nikakor pa ne zadovoljiv. Povprečna štipendija se giba sedaj okrog 19.000 dinarjev. Republiški zavod za statistiko pa je Ugotovil, da znašajo življenjski stroški 29.300 dinarjev ( minimalno ). Zato je razumljivo, da iniciative s strani študentov še ne bo konec. Dobro se zavedajo, da je znesek 19.000 predstavljal včeraj še solidno vsoto, da zadošča danes komaj za hrano, da pa bo morda jutri ta vsota le še za stanovanje in trolej-busno karto.
V krog gospodarskih organizacij, ki so pravilno dojele bistvo te humane akcije, se je vključil tudi kolektiv TGA. TGA sodi v okvir tistih podjetij, katerih štipendije so nad slovenskim povprečjem; prav tako je razveseljiva skrb za štipendiste v času počitniške prakse, saj so dobili menda'lani poleg nagrade še stanovanje in hrano — vse zastonj. Zelo razveseljivo! Kljub temu pa bi želel dati nekaj kritičnih pripomb, za katere sem prepričan, da bodo — če so seveda za kolektiv TGA sprejemljive — padle ha plodna tla. Brez predsodkov bom poskušal na kratko analizirati motive, ki so me privedli do teh zaključkov.
Moti me predvsem dejstvo, da se od prvega sestanka — lani septembra — ki je bil le informativnega značaja, štipendisti še nismo niti enkrat sesta-
li.	Malo čudno, če pomislimo, da ljudje dandanes. na veliko
(Nadaljevanje na 8. strani)
Prometna nesreča na zahodnem vhodu zaradi slabega pregleda in zaradi neupoštevanja prometnih predpisov na nezavarovanem železniškem prehodu
ZDRAVSTVENO TEHNIČNA VARNOST PRI DELU
V NAŠEM PODJETJU
Reševanje zdravstveno tehnične varnosti je potrebno vedno pravočasno analizirati na konstruktivni osnovi. Pri , tem morata biti v ospredju humanost in pa ekonomska osnova, Le tako si lahko ustvarimo pravilno sliko o stanju nesreč. Sodim, da je za zdravstveno tehnično varnost oz. skrb za našega delovnega človeka potrebno, da se resno vživimo v delo vsakega posameznika na določenih delovnih mestih.
Izogniti se poškodbam, zaradi nesreč je v našem podjetju težje, ker tehnološki proces zahteva določene operacije dela. Vzdrževalni obrati, kakor tudi proizvodni obrati, morajo za vsako ceno opraviti svoja predvidena dela. Vendar bi z nekoliko boljšo in smotrnejšo organizacijo lahko odpravili 'gotove pomanjkljivosti, ki so pogosto vzrok lažjim pa tudi težjim poškodbam naših delavcev. Nimam namena, da bi nekomu kaj vsiljeval ali. pa kritiziral, zakaj gotove pomanjkljivosti niso odpravili, kljub zapisnikom republiške inšpekcije, kjer je marsikatera točka o odpravi pomanjkljivosti napisana zato, ker to zahtevajo splošno veljavni predpisi, če tudi ne preti očitna nevarnost za delavca. Kljub temu se zaradi takšnih pomanjkljivosti v nekem obdobju lahko pripeti nezgoda. Za podjetje je to večja izguba, kot če bi vložili sredstva za pravočasno odpravo vzrokov nesreč.
Če analiziramo nezgode po vzrokih, vidimo, da je naslednja uvrstitev vzrokov:
j, nevaren oziroma nesmotern način dela posameznika,
2.	kršenje varnostnih predpisov,
3.	slaba organizacija dela,
4.	nered na delovnem mestu,
5.	nepravilno opremljena delovišča.
Iz tega je videti, da bi naši ■delavci lahko veliko vplivali na zmanjšanje poškodb pri delu, ker je ravno ta faktor kot prvi na lestvici nezgod. Ob kompleksni analizi so vsi faktorji zelo ozko medsebojno povezani in ne moremo odpraviti nekega vzroka, če nismo sočasno začeli odpravljati tudi vse druge vzroke, ki so neposredni ali pa posredni povzročitelji nezgod pri delu.
Delo na tem področju ima torej širok pomen in terja daljše obdobje, da bi probleme lahko uredili. Spremljanje novih postopkov v proizvodnji in pa potek same proizvodnje je dolžnost vsakega člana našega kolektiva, saj je to rezultat, ki nedvomno vpliva na Zmanjšanje poškodb pri delu. Sodobnejša ureditev (avtomatizacija) delovnega okolja, v katerem delavec opravlja svoje delo, je v veliki meri izhod, da bi bilo čim manj nesreč. Z ureditvijo delovnih mest obstaja način, da bi škodljive činitelje odpravili.
Da bi bralce našega časopisa seznanil tudi s stanjem nesreč v podjetju, bi želel prikazati nesreče v minulem letu v primerjavi z letom 1963,
Skupno število nezgod:
leto 1963	leto 1964
243	•	207
Izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod:
leto 1963	leto 1964
3914	3864
Skupno število nezgod pri delu: leto 1963 leto 1964 lahke	97	82
srednje	74	61
težke	41	30
smrtne_______________ .1
skupaj	212	174
Izguba delovnih dni zaradi nezgod pri delu:
leta 1963	leta 1964
3281	3305
Število nezgod na poti iz službe in obratno:
lahke srednje težke smrtne	13 10 8	14 12 7
skupaj	31	33
Izguba delovnih dni		zaradi ne-
sreč na poti:		
leta 1963		leta 1964
683		563
Nesreče	na poti v službo niso v	
opadanju,	pač pa nihajo iz leta v	
leto. Oddelek za zdravstveno teh-		
nično varstvo v podjetju ne more		
ničesar ukreniti, ker so		vzroki zu-
naj našega območja, po drugi strani pa vemo, da promet na naših cestah narašča,, saj je od leta 1961 pa do danes naraslo število motornih vozil za 63 odst. Ceste in prevozne poti pa so vedno slabše in skrajno kritično stanje prevoznih površin botruje težkim poškodbam uporabnikom cest.
HTV komisija je na svojih sestankih razpravljala o vseh nesrečah, ki so se pripetile v letošnjem obdobju in sprejela ustrezne sklepe, oziroma dala predloge in za-(Nadaljevanje na 7. strani)
OBISK IN RAZGOVORI V TOVARNI »ISKRA«
Še o ebenem zboru gasilcev
Na povabilo predstavnikov delavskega samoupravljanja in vodstva Tovarne električnih instrumentov »Iskra-« iz Kranja, se je odzval upravni odbor naše tovarne in obiskal to podjetje.
Prepričan sem, da je delo tovarne »Iskra« poznano vsakomur, vendar pa so nam neznane razmere in pogoji življenja in dela tega kolektiva. Zaradi tega bom napisal nekaj vrstic o' tem obisku in razgovorih, ki jih je naš uprav-: , ni odbor vodil z vodilnimi funk-' cionarji te tovarne.
Po obisku v tovarni »Iskra«, lahko zaključimo, da delo samo kot tako-, ni1 fizično težko, vendar je naporno. Delajo po tekočem traku, pri čemer pa se.-mora uporabiti vsa hitrost in spretnost, ker se sicer vsak zastoj odraža v nadaljnjih fazah tekočega traku. Delovni prostori zaposlenih so zelo - tesno odmerjeni za vsakega posameznika, tako kot je odrejeno tudi njegovo delo. S takega delovnega mesta delavec ne more oditi niti za trenutek, ker trak teče svojo pot in delo mora biti v določenem času opravljeno.
Po že znanih izdelkih »Iskre« vemo, da so ti instrumenti miniaturni in želo precizni, kar zahteva vso natančnost in vse sposobnosti zdravega, hitrega in odpočitega delavca. V pretežni večini so tu zaposlene žene, ki se na taka dela priuče in jih avtomatski obvladajo z neverjetno hitrimi gibi.
Po samem ogledu tovarne so bili razgovori, izmenjavali smo izkušnje in misli. Vsekakor je bilo za nas to želo zanimivo. Kljub temu, da si tovarni nista sorodni, smo lahko opazili dobre in slabe strani obeh kolektivov. Tovarna »Iskra« zaposluje okrog 13 do 14 tisoč delavcev, od katerih je 2700 inženirjev, in tehnikov. Poleg tega števila visoko kvalificiranega strokovnega kadra pa štiidifa-še .pri« bližno ' 700 delavcev na srednjih, yišjih in visokih šolah, za kar porabijo precejšen del lastnih finančnih sredstev, saj je 2,5 odst. sredstev, ki .se po zakonu v te namene odvajajo, nedvomno premalo. Ta kolektiv ima doma, kakor tudi v tujini, veliko konkurenco v ceni izdelkov, zaradi česar morajo vzdrževati razne servise in predstavništva v neštetih krajih in so tudi za to potrebna precejšnja finančna sredstva.
V borbi za tržišče porabijo okrog pol milijarde sredstev samo zä reklamo itd. -Že iz teh nekaj podatkov nam je lahko razumljivo, da se ta kolektiv bori s finančnimi sredstvi in da mora ogromno proizvajati, da lahko prenese tako breme. Poleg vseh težav v proizvodnji gradi tovarna svoja stanovanja in vlaga sredstva v družbeni standard. Nadalje je tovarna
soudeležena pri individualni gradnji stanovanjskih hiš svojih delavcev in odprodaja stanovanja svojim dèlavcem, vendar pod določenimi pogoji. V tovarni imajo tudi svoj obrat družbene prehrane, ki posluje po ekonomskih cenah, s tem, da krije režijske stroške podjetja.
Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov je prav tako urejen po točkovnem sistemu, kot je. to pri nas,' vendar je njihovo povprečje le 45.000 din, kar je bistvena razlika z našim. Opaziti pa je njihovo dobro ureditev osebnega dohodka za starejše delavce, ki so fizično že Slabši od mladih, kar šemi zdi primerno, in bi to morali na osnovi' študija tudi pri nas urediti. S, tem bi dali delno priznanje starejšim, na-vsak način pa je to treba nujno urediti s samim pravilnikom o razdeljevanju osebnih dohodkov.
Iz teh nekaj misli se vidi, kako so taki posveti koristni in sodim, da jih je vse premalo. Ob takih priložnostih se človek lahko marsičesa nauči- in vidi dobre in slabe strani' našega in drugega kolektiva. Žal pa je veliko takih, ki mislijo, da sé na take obiske hodi le zaradi potovanja ali kratkega časa, - da se samo po nepotrebnem zapravlja družbeni denar Igj vendar temu ni tako — saj so taki obiski včasih prepotrebni.
Ob zaključku razgovorov smo se eni in drugi zahvali® za uspešne in koristne izmenjave misli, obenem pa smo preko njihovih predstavnikov ' zaželeli Vsem Članom kolektiva »Iskre«. obilo dspehov v nadaljnjem delu.
Enako pa kolektiv, »Iskre« pozdravlja naš celotni kolektiv z že-ljo za: še plodnejše delo v samoupravljanju in za 'še -večje uspehe v proizvodnji.
Poveljnik društva je na občnem zbotu prebral obširno poročilo o delu v operativi in ga objavljamo v skrajšanem obsegu:
Tovariši gasilci, ko podajamo obračun našega dela, je dolžnost nas vseh, da kritično in samokritično ocenimo naše uspehe in neuspehe.
Naš požarni okoliš je tovarna, naselje I in .naselje II, Kmetijsko gospodarstvo, -Njiverce in okoliški gozdovi.,Ta okoliš v glavnem obvladamo:
Vaje, predvsem strogo gasilskega "značaja, imamo redno tedensko, oziroma obvezno dvakrat'mesečno. Za izboljšanje kondicije članov poskušamo uvesti razne treninge, ki bi obenem. združevali člane..
Za boljše spoznavanje orodja in načina dela, poskušamo večkrat izvesti večje vaje, ki niso v korist, samo našemu članstvu,’ pač pa tudi sodelujočim. Nas najbolj zanimajo večje vaje v sami tovarni;, s tem
Letni oddih članov kolektiva
PO DOLOČILIH 14. Člena pravil o organizaciji in DELU POČITNIŠKEGA doma lahko ČLANI KOLEKTIVA Z NAJOŽJIMI SVOJCI KORISTIJO USLUGE POČITNIŠKEGA DOMA V CRIKVENICI V ČASU OD l. MAJA 1965 DO 30. SEPTEMBRA 1965.
Delavski svet je za leto-1965 določil ceno oskrbnega dne za' člane kolektiva in njihove ožje Svojce, in sicer:
ZA ODRASLE	1100	din
ZA OTROKE do 10 let 900 din Člani- kolektiva in njihovi ožji svojci, razen zaposlenih v drugih kolektivih so upravičeni na regrès v znesku 500 din in torej plačajo za oskrbni dan :
ODRASLI .	600	din
OTROCI DO 10 LET • 400 din Cene ža trije. goste znašajo: ODRASLI -	1600	din
OTROCI do 10 let 1300 din Po sklepu delavskega šveta- z "dne 26. 5. 1962 lahko tudi upokojeni člani kolektiva's .svojimi najožjimi svojci 'koristijo usluge našega počitniškega doma po ceni, ki je določena za člane kolektiva brez pravice- do regresa... Enako,, pravico imajo tudi najožji svojci članov kolektiva, ki šo se 'v podjetju ' smrtno ponesrečili.
Delavski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo dobili člani kolektiva regres v znesku 500 din na dan, če bodo koristili dopust v drugih počitniških domovih in po pogojih, ki jih predvideva pravilnik o pogojih in organizaciji koriščenja storitev počitniškega doma, tj. najmanj 10 dni in največ 15 dni. .
Da bi člani našega kolektiva s svojci lahko preživeli redni letni/ dopust v našem počitniškem do-
Proslavljanje dneva žena iz Kidričevega in Ruš na gradu Bori
Presenečenje za dan žena
Kakor že več let. nazaj, tako je tudi.tö.leto podjetje za dan žena priredilo pogostitev zaposlenih žena na gradu Borlu. Ta gesta podjetja je lepa in vse pohvale vredna. Kako so žene proslavljale svoj praznik naj povedo tiste, ki so se tega praznovanja udeležile, ,jaž se ga nisem iri to čisto iz objektivnih razlogov.
Opisati vam hočem samo dogodek, ki sem ga ta dan doživela na delovnem mestu, kjer sem zaposlena kot ča-
jarka v elektrolizi B, in ga -tudi ne bom nikoli pozabila.
Ob nastopu službe - so mi delavci, zaposleni v elektrolizi A in B, čestitali za dan žena, razen čestitk pa so me še. obdarili z lepim in praktičnim darilom, ki sem ga bila zelo vesela. Ker na krij takega nisem bila pripravljena in nisem pričakovala takšne pozornosti se vsem delavcem četrte izmene preko našega časopisa najlepše zahvalju- ' jem.
Tomažič Elvira
mu, je potrebno sestaviti plan koriščenja uslug počitniškega doma v skladu z zmogljivostjo, zato so morali: interesenti oddati svoje prijave do 10, aprila 1965, Dodatno pa pozivamo šb tiste člane kolektiva, ki so bili v-času -izpolnitve prijav odsotni in upokojence, da takoj'
oddajo Svoje prijave, ___
• Kapaciteta našega počitniškega doma bo letos manjša za 12 ležišč zato, ker so člani .kolektiva menili, da lesena baraka »Slovenka« ni primerna ,za. bivanjeoziroma letovanje. . ,
"'Upravni odbor počitniškega doma je za letošnje leto predvidel, tudi možnost zamenjave v; drugih počitniških domovih z enakimi pogoji, kot. so v našem počitniškem domu, in sicer:
Počitniški dom Industrije;: . metalnih polizdelkov »Impol« v .Vel; Lošinju — možnost po- " tovanja je z vlakom do Reke, nato z ladjo do Vel. Lošinja.
Počitniški dom Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« Maribor, v . Kaštel Gomilici pri Splitu ali • v Piranu možnost potovanja z vlakom, ladjo ali avtobusom.
Počitniški dom Tovarne dušika Ruše v Novem Vinodol-skem, ki leži 9 km južno od Crikvenice B- možnost potovanja z vlakom, ladjo ali avtobusom.
Člani kolektiva, ki si bodo organizirali letovanje v drugih počitniških domovih, morajo ravno tako izpolniti prijave, ki pa niso vezane na določen rok.
Ker je precej .članov kolektiva ■interesentov za koriščenje dopusta v zimskem času. v planinah oziroma krajih, kjer ni počitniških domov, naj to navedejo -v prijavah, da bo delavski svet za prihodnjo zimsko sezono lahko o tem razpravljal. .
• Vsi prijavljenci morajo pred nar stopom letnega oddiha dvigniti v kadrovskem Oddelku napotnico, ki jo potem oddajo ob prihodu v počitniški dom. ,	E. P.
Nadomestilo' za industrijske diamante so iznašli v ZDA. Imenuje se borazon. Ta nova substanca se izdeluje iz bornitrida * v prahu pod visokim pritiskom v hidravličnih stiskalnicah. Medtem ko diamant pri 980° C zgori, je borazon. odporen še pri 1.800° Celzija.
Prva parna turbina z generatorjem učinka 300.000 kW bo konec leta 1965 izdelana v tovarni tvrdke AEG v Nemčiji. To je sočasno prvi agregat takega učinka v Evropi.
hočemo vedeti na koga "se v primeru potrebe lahko obrnemo, da bi nam čimveč pomagal.
Tako smo v preteklem letu izvedli dve večji gasilski vaji;/ in to: prvo v tovarni, kjer so sodelovala društva iz »Impola« Slovenska Bistrica, Ptuja, Majšperka in sjèveda domače društvo. V naselju I smo izvedli vajo v počastitev desete obletnice proizvodnje V tovarni, ki, pa je bila kljub temu, da / je . bila brezhibna, bolj propagandnega po-- mena. '
Na tej'vaji smo prvenstveno ho-' teli našemu prebivalstvu, predvsem pa mladini, dokazati, da smo sposobni izvesti akcije ne. le na gašenju požarov, marveč tudi ža razno reševanje. Pri tej vaji je sodelovala poklicna gasilska četa Maribor z avtomatsko lestvijo in drsalnim prtom, gasilsko društvo Ptuj je sodelovalo z dvemas cisternama, gasilsko društvo Majšperk z motorno brizgalko in domače društvo z MB in raznim reševanjem in samoreševanjem po vrveh.
Naša osebna oprema, pa tudi splošna iri orodje, je v glavnem uporabna. So manjše pomanjkljivosti, ki pa jih sproti dopolnjujemo, če jih le dobimo, ker pri podjetju z denarjem nimamo nobenih težav.
Sestav operativne enote: od 34 članov operative je en častnik, štirje podčastniki, 20 izprašanih gasilcev in 9 pripravnikov.
Izobraževanje: za dosego naziva izprašanega gasilca in podčastnike so tečaji, ki jih organizira občinska gasilska zveza Ptuj.
Kar zadeva tečaje za izprašane gasilce, ki bi morali biti v zimskem času, priporočana občinski gasilski zvezi Ptuj, naj ga organizira. Predlagam, da bi tečaj bil v Kidričevem, ker pa je tu premalo števi- i lo devet gasilcev, bi lahko v tečaj pritegnili še gasilce iz Lovrenca.
• Clane kolektiva vzgajamo s pomočjo raznih seminarjev in posamezno. V glavnem s preventivnimi merami in to IS pomočjo seminarjev za novosprejete delavce, skladiščnike;;- preddelavce :.in .mojstre v pogonu. Taka oblika izobraževanja se je pokazala za pozitivno, kar je videti po številu poga-šenih požarov:
Požarno poročilo: kot sem, že omenil, je vzgoja delavcev pozitivno vplivala v preventivi, To pomeni, da v sami tovarni nismo imeli več kot 9 požarov, od tega en gozdni. Goreli so večinoma elek-trožaganjači, električne napeljave, razna olja in izolacije. Materialna škoda ni bila velika, ker smo požar hitro zatrli. Sodelovali smo pri gašenju požarov tudi v Kungoti, Kidričevem •—- Stari postaji in v Pleterjah. Gasilci so se dobro izkazali, saj smo vedno uspešno gasili. .
FINANČNA POMOČ DRUŠTVOM IN ^ORGANIZACIJAM
V NAŠEM LISTU SMO ŽE OBJAVILI, DA JE DELAVSKI SVET OB KONCU MESECA JANUARJA RAZPRAVLJAL O OKVIRNI KVOTI DOTACIJ, KI BI JIH RAZDELILI V LETU 1965. IZ PLANA IZHAJA, DA BODO DOTACIJE V TEM LETU ZNAŠALE OKROG 108 MILIJONOV DINARJEV.
Ob sprejemu plana je delavski svet odobril dotacije tistim društvom in organizacijam, ki so predložile obračune dotacij preteklega leta in vložile nove potrebe po sredstvih.	<
Posameznim društvom in organizacijam so bili odobreni visoki zneski dotacij, zato je delavski svet sklenil, da je z uporabo teh sredstev potrebno seznaniti ves kolektiv. Zaradi tega objavljamo naslednje:
Tovarniški odbor sindikata je dobil 6,000.000 din. V svoji vlogi razlaga, da potrebuje za redno poslovanje (materialni stroški — pisarniške potrebščine, naročnina časopisov za člane DS in vodstvo sindikalnih podružnic, PTT stroški itd.) okrog 2,000.000, za fizkultumo dejavnost milijon, za politične manifestacije in proslave milijon in za rekreacijo članstva dva milijona dinarjev.
© Nogometni klub »Aluminij« Kidričevo — dotacija mu je bila dodeljena v znesku
7,440.000	dinarjev, iz predračuna dohodkov in izdatkov izhaja, da bo v letu 1965 potreboval
8.680.000	dinarjev in da bo dobil na vstopnini in članarini
1.240.000	dinarjev. Za razliko je zaprosil delavski svet za dotacijo.
NK »Aluminij« bo potreboval sredstva za prevoze na nogometne tekme okrog 2 milijona, za nabavo rekvizitov 725.000 dinarjev, za vzdrževanje igrišča
720.000,	za plačilo trenerja z dajatvami ca. 1,600.000, za zavarovanje 220.000, za kritje stroškov sodnikom okrog 300.000 dinarjev, za potne stroške 375.000, za stroške treningov 140.000 dinarjev • in za razne druge stroške (plačilo hišnika in dajatve, odvodi od odigranih tekem, najemnine zä telovadnico, elektrika, vodarina, kurjava, prehrana' igralčev ob tekmah, reklama, potrošni material itd.).
© Krajevna organizacija ZB NOV Kidričevo je zaprosila za dotacijo v znesku 295.000 dinarjev, ki. ji je bila tudi dodeljena. Sredstva bo porabila za kritje stroškov patrol in pohodov, . krila bo izdatke v zvezi z letošnjimi proslavami, ki jih bo sama organizirala ali se jih ude-
ležila in v zvezi s tem prispevala za vence in spominske plošče. Sredstva pa potrebuje tudi za kritje ostalih stroškov: pisarniški material, poštni in bančni stroški.
© Tovarniški komite Zveze mladine je zaprosil za 496.000 dinarjev dotacije. Sredstva potrebuje za kritje stroškov seminarjev, ki se jih bodo udeležili mladinci, za festival mladine ob 20-letnici osvoboditve (približno 200.000 dinarjev), stroški organizacijskega poslovanja in sodelovanja z ostalimi aktivi ZM (okrog 150.000 dinarjev), stroški letne konference in ostali stroški: pisarniški material, knjige, brošure, časopisi, bančni stroški, PTT stroški in potni stroški.
© Krajevni odbor SZDL Kidričevo. Delavski svet mu je odobril dotacijo v znesku
770.000	dinarjev.
Iz programa dela SZDL Kidričevo izhaja, da potrebuje sredstva za organizacijo proslav, kot so 8. marec, 1. maj,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Alkoholizem in posledice
Danes se pogosto srečujemo s problemom alkoholizma, .vendar si pod tem pojmom vsak nekaj drugega razlaga. Ko govorimo o alkoholizmu, mislimo ha tiste primere, ko alkohol služi človeku za sprostitev napetosti. Alkoholik pa pije, ker želi na ta način rešiti svoje probleme.
Ne bilo bi prav, da vsako uživanje alkoholnih pijač ožigosamo kot zlo. Človek vedno teži za ugodjem in alkohol je prečesto pomagal človeku blažiti bolečine, tešiti žalost in krepiti veselje.
Današnji čas napetosti in beg v alkohol, ker je to pač najlaže dosegljivo in socialno sprejemljivo sredstvo za sproščanje napetosti, povzroča, da število alkoholikov, ki pijejo iz navade, vedno bolj narašča.
Ekonomični in socialni nemir zadnjih let je pojačal napore vsakdanjega življenja, tako, da se mnogi, ki bi sicer lahko živeli normalno v normalnem obdobju, v tej tekmi ne čutijo enakovredne in zato iščejo izhoda v pijači.
Prav tako kot ne vemo kaj privede človeka v alkoholizem, tudi ne moremo alkoholikov klasificirati po vzrokih, zakaj pijejo in po učinku, ki ga ima alkohol na posameznika. Za nekatere je to beg iz socialne neprilagojenosti, plahosti in pomanjkanja samozavesti. Brez alkohola so negotovi in šele po »dveh kozarčkih« se počutijo spet »moža«.
Včasih je težko ugotoviti, kdaj je pravzaprav začel problem alkoholizma pri posamezniku, kajti pacient in njegova družina lahko dolgo časa skrivajo njegovo razvado. Prav gotovo s takim ravnanjem nikomur ne koristijo, kajti vsako bolezen, in enako velja tudi za alkoholizem, je najlaže zdraviti v njenem začetnem štadiju.
Značilno za alkoholike je, da se ne želijo zdraviti in namesto da bi življenjske težave reševali zavestno, aktivno, beže, in njihov način reševanja napetosti pa je neprimeren in škodljiv.
Toliko o vzrokih, sedaj pa poglejmo še posledice. Nastopajo psi-honotorične motnje, kot so motnje v hitrosti in točnosti reagiranja, v zaznavanju in koncentraciji, pešanju spomina. Prizadeta oseba je čustveno nestabilna, užaljiva in pogosto tudi zlobna. Nastopajo težave v seksualnih, družinskih, poklicnih ter sploh vseh odnosih.
Zlasti trpi alkoholikova ožja družina. Obisk na domu nam odkrije, da v takih družinah še danes prevladuje nesnaga, pomanjkanje in nemoralno življenje. Večina ima tudi večje število otrok, ki odraščajo brez vzgoje' in ne hodijo redno v šolo. So zanemarjeni in nezadostno hranjeni, zato tudi zelo podvrženi raznim boleznim. Iz alkoholnih družin se rekrutirajo mladoletni prestopniki.
Poleg družinske sreče pa prekomerno uživanje alkoholnih pijač ogroža tudi druga področja družbenega življenja. V industriji na primer so nesreče bolj pogoste pri delavcih alkoholikih kot pa pri drugih.
Alkoholiki pogosto izostajajo z dela, njihova zmogljivost in storilnost pa pada in s tem zavirajo delovni proces. S svojim, slabim zgledom zavajajo manj odporne in bolj vplivom dostopne tovariše k posnemanju.
Značilno za te ljudi je tudi fluktuiranje iz enega delovnega mesta na drugo, iz podjetja v podjetje, verjetno zato, ker hočejo s tem prikriti svojo nesposobnost za delo in morda tudi samo razvado
IZ OBČNEGA ZBORA (Nadaljevanje z 2. strani) kritike je padlo na račun nabave orodja in rezervnih delov, kar je problem za našo delovno enoto, če želimo doseči industrijsko vzdrževanje. Vendar ugotavljamo, da moramo še gotove dele sami izdelovati, ker jih ni dobiti na trgu. To pa po-dražuje vzdrževanje.
Tudi na račun delovne discipline je bilo precej pripomb. Vodja delovne enote je predvsem poudaril, da zahteva od preddelavcev mnogo več kot pa od delavcev. Vendar je opaziti, da preddelavci mnogokrat 'ne delajo. Enako velja za mojstre.
Vsi moramo delati, da izpolnimo nalogo, ki jo je pred nas postavil kolektiv.
Zaključek razprave je potekel o delu tovarniškega odbora. Mnenja so bila, da naj tovarniški odbor v prihodnje posveti čimveč pomoči sindikalnim podružnicam in pododborom, zato, ker mnogokrat grešimo zaradi neznanja in neobveščenosti. Vidimo le svojo delovno enoto, ne pa celi kolektiv. Bil je izvoljen tudi_ novi izvršni odbor: predsednik je Jože Menoni, podpredsednik pa Vinko Knez.
Za tovarniški odbor so bili izvoljeni Peter Gegič, Franc Klemenčič in Miha Emeršič.
SLOVO OD ZIME
V soboto, SO', marca 1965, je mladina Kidričevega (TGA in naselje) priredila v dvorani restavracije Kidričevo pod pokroviteljstvom sindikata TGA »Boris Kidrič« Kidričevo uspelo zabavnoglasbeno prireditev s quizom pod naslovom »Slovo od zime«. Pred polno dvorano gledalcev — sedeži so bili razprodani že tri dni pred prireditvijo — se je mladina Kidričevega predstavila širši javnosti z uspelim programom.
Želja za organizacijo takšne ali podobne prireditve je v mladih vrstah — posebno pa še po priključitvi mladine iz naselja v tovarniški komite ZMS — tlela že precej časa, dokler se v začetku meseca februarja ni pričelo s samo organizacijo in pripravami. Razumljivo je, da so mladinci za to prireditev porabili precej svojega prostega časa, saj dobro vedo, koliko truda je potrebno preden vse steče kot je treba.
Pripravljalni odbor je povabil k sodelovanju oziroma k tekmovanju v quizu več kot 30 aktivov ZMS na območju ptujske občine. Žal se je od teh vabilu odzvalo le nekaj aktivov, tako da je bilo prijavljenih 10 ekip, ki so bile pripravljene
odgovarjati na vprašanja iz področja razpisanih tem: iz književnosti, glasbe in športa.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel sindikat TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, ki je odkupil tudi polovico vstopnic za člane delovnega kolektiva in prispeval finančna sredstva za nakup ene izmed nagrad za najbolje uvrščene ekipe.
Zraven tekmovalnih ekip iz aktivov ZMS Gimnazije Ptuj, ESS Ptuj, Hajdine, Kidričevo naselje in TGA, so na prireditvi sodelovali še zabavno glasbeni .ansambel »Swing 7« iz Ljubljane in folklorno društvo iz Cirkovec.
Vprašanja in odgovore za quiz so pripravili mladinci in mladinke iz Kidričevega, ki so sestavljali tudi strokovno komisijo. Erika Potočnik, Alojz Gojčič, Alenka Železnik in Franjo Škrinjar so se res potrudili, saj so bila vprašanja iz vseh tem zanimiva in tudi težavnostno skoraj enaka.
Že pred pričetkom tekmovanja je prireditelj izžrebal vrstni red ekip, ki so po vrstnem redu prihajale na oder. Zanimivo je, da sta na vseh pet vprašanj; ki jih je vodja vsake ekipe izvlekel v zapečateni kuverti pred strokovno komisijo, odgovorile kar dve eki-
pi — obe iz področja književnosti in tako dosegle 100 možnih točk. Na tretje mesto so se uvrstili mladinci iz TGA — aktiv TJprava-vzdrževalni obrati; odgovarjali so s področja športa, osvojili pa so -80 točk. Morda je zanimivo tudi to, da je šest tekmovalnih ekip doseglo enako število točk — 40.
V nadaljevanju so gledalci lahko videli neposredni dvoboj obeh prvouvrščenih ekip — Kidričevo naselje in Hajdina. Po petih dodatnih vprašanjih so zmagale mladinke iz Kidričevega, ki so zbrale 60 točk pred Hajdino — tudi to ekipo so sestavljala dekleta — s 40 točkami.
1. mesto, s tem pa tudi nagrado radioaparat »Simfonija« RR z VKV, so osvojile predstavnice aktiva Kidričevo naselje (darilo	sindikata
TGA);
Z. mesto in nagrado električni gramofon z ojačevalcem, so osvojile predstavnice aktiva Hajdina in 3. mesto ter fotoaparat »Pentona II« so osvojili mladinci TGA.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Zmagovalne ekipe — aktiv ZMS Kidričevo-naselje, aktiv ZMS Hajdina in aktiv ZMS TGA Kidričevo
Finančna pomoč društvom in organizacijam (Nadaljevanje s 5. strani)
4.	julij, 22. julij, 29. november in 22. december. Zraven navedenih proslav, ki jih običajno organizira SZDL, se predvideva, da bo potrebno sodelovati tudi pri proslavi dneva mladosti, občinskem prazniku občine Ptuj in novoletni jelki.
© Društvo inženirjev in tehnikov 2,459.000 dinarjev: iz vloge društva inženirjev in tehnikov Kidričevo, s katero je zaprosilo za dotacijo, izhaja, da potrebuje v tem letu zgoraj navedeni znesek za svojo redno dejavnost, vendar še nima izdelanega podrobnega programa dela oziroma ta program še ni dostavljen organom upravljanja .na vpogled.
^ Strelska družina Kidričevo
1,000.000 dinarjev: za gradnjo zaprtega in odprtega letnega zračnega strelišča potrebuje okrog 400.000 dinarjev, za postavitev lope in ureditev vojaškega strelišča okrog
300.000	dinarjev, za poravnavo dolga za izgrajeno malokalibrsko strelišče in nabavo inventarja ter ostale stroške 300.000 dinarjev.
@ Telovadno društvo »Partizan« Kidričevo 400.000 dinarjev: društvo je bilo ustanovljeno ob koncu preteklega leta in je zaprosilo za akontacijo na dotacijo v zgornjem znesku, ki jo bo potrebovalo predvsem za kritje stroškov uporabe telo-
vadnice v novozgrajeni šoli. Zraven splošne vadbe in vadbe pò sekcijah bo TVD »Partizan« sodeloval še v tednu mladosti, ob 20. obletnici osvoboditve in ob dnevu republike.
® Fo.to-kino amaterski klub Kidričevo 4,861.000 dinarjev:
foto-kino amaterski klub je predvidel v predračunu izdatkov nabavo kinokamere s katero bi posnel razne dogodke v Kidričevem in okolici in jih pošiljal radio-televiziji Ljubljana, tako da bi bila z zanimivostmi na našem območju seznanjena širša javnost. Kino kamera s pripadajočimi priključki stane okrog 600.000 dinarjev. Za opremo laboratorija pa potrebuje nadaljnjih 300.000 dinarjev (nabava peči za sušenje slik, novega povečevalnika, novega fleša in raznih drugih pripomočkov).
@ Avto-moto društvo Kidričevo 2,500.000 dinarjev:
za udeležbo na raznih tekmovanjih potrebuje društvo izpopolnjeni avtomobil zastava 850, za kar potrebuje ca. 1,500.000 dinarjev. V tem letu namerava društvo sodelovati pri štafeti mladosti, se udeležiti zvezdaste vožnje, jadranskega rellya, organizirati prireditve v Kidričevem in obiskati zgodovinske kraje iz NOB ter organizirati razstavo o dejavnosti društva. Podoben program je društvoiz-vedlo že v lanskem letu, le v nekoliko manjšem obsegu. Na tekmovanjih je doseglo lepe
uspehe, in to v zveznem in celo mednarodnem merilu na Jadranskem rellyju.
© Zveza rezervnih oficirjev in podoficirjev Kidričevo
450.000	dinarjev:
ZROP potrebuje sredstva predvsem za kritje stroškov predavateljev in članov za strokovno izobraževanje, nabavo strokovne literature, nabavo zračnih malokalibrskih pušk, streliva za udeležbo na tekmovanjih, udeležbo na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« in »Po poteh Slov. goriške čete« in za kritje drugih stroškov iz delovanja in poslovanja društva.
© Društvo prijateljev mladine Kidričevo 647.000 dinarjev:
DPM Kidričevo predvideva, da bo potrebovalo okrog 120.000 dinarjev za organizacijo sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo, 150.000 dinarjev za pomoč socialno ogroženim in bolnim otrokom, za katere bo organiziralo letovanje, in okrog
350.000	dinarjev ob prihodu Dedka Mraza: organiziralo bo proslavo s kvalitetnim programom in okrasilo novoletne jelke.
@ Socialistična zveza delovnih ljudi IV. terena Ptuj 490.000 dinarjev:
SZDL IV. terena Ptuj je na območju, kjer sta zgrajena naša bloka v Ptuju; zaradi tega se je odbor obrnil na organe upravljanja našega terena s prošnjo za dodelitev dotacije,
ki bi jo potreboval predvsem za organizacijo raznih proslav med letom, kot so: 8. marec, — dan žena, praznik dela —
1.	maj, dan vstaje, dan republike itd.
@ Krajevna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov Kidričevo — 100.000 dinarjev:
krajevna organizacija ZWI Kidričevo bo. skupno z ostalimi organizacijami, kot so ZB, ZROP, SZDL organizirala in sodelovala na raznih proslavah ob 20. obletnici osvoboditve, vsi člani organizacije bodo obiskali en pomemben kraj iz časa NOV, obiskali bodo svoje' bolne in stare člane in uporabili sredstva še v organizacijske namene.
® Aero klub Ptuj 8,511.000 dinarjev:
Aero klub Ptuj se je v tem letu ponovno obrnil na organe upravljanja s prošnjo za denarno pomoč, tako da bi lahko realiziral svoj program dela za to leto. V tem letu bi moral nujno nabaviti dve jadralni letali (8,400.000), 3 komplete padal (900.000), 3-komplete padalske opreme (155.000), napeljati vodovod na letališče (250.000) in nabaviti vrvi za vleko jadralnih letal (80.000 dinarjev).
Aero klub ima nekaj sredstev, ki jih dobi v obliki dotacije od zveze svoje organizacije in občine Ptuj, naše podjetje pa je zaprosil za 5,095.000 dinarjev za investicije in za 3,416.000 dinarjev za redno dejavnost, kar
znaša skupaj 8,511.000 dinarjev.
(D Stanovanjska skupnost Kidričevo 15,434.000 dinarjev:
v letošnjem letu bo stanovanjska skupnost nadaljevala z urejevanjem naselja, predvsem z asfaltiranjem cestišč in urejanjem parkov, urejanjem cestne razsvetljave in peš poti, za kar bo po predračunih porabila okrog 11,000.000 dinarjev. Predvideva se, da bo imela okrog 2,000.000 dinarjev na razpolago iz lanskih skladov in zbranih sredstev kot so krajevni samoprispevek v delu in denarju, 9 milijonov pa naj bi prispevalo naše podjetje, kar bi zadostovalo za prvo etapo urejevanja naselja. — Nadaljnjih
6,434.000	dinarjev pa bi stanovanjska skupnost potrebovala za kritje svojih obveznosti, kot so odplačilo anuitet in razni drugi povišani stroški.
Delavski svet je odobril tudi
10.000.	000 dinarjev za gradnjo doma političnih organizacij v Mariboru.
V planu dotacij je z zneskom
25.000.	000 dinarjev zajeta tudi gradnja otroškega vrtca v Kidričevem. Tudi ta sredstva so že nakazana, ker je preostali del sredstev zagotovljen in bo torej otroški vrtec v doglednem času zgrajen.
O dotacijah bo delavski svet razpravljal še na prihodnjih sejah in jih odobraval v okviru sprejetega plana.
K-n-
Družbeni plan občine Piuj za leto 1965 je sprejet
Na 24. skupni seji obeh zborov skupščine občine Ptuj, ki je bila 25. marca letos, je bil sprejet družbeni plan za
SLOVO OD ZIME (Nadaljevanje s 6. strani)
Vse ostale, ekipe so prejele tolažilne nagrade v obliki knjig.
V imenu pokrovitelja' tovarniškega odbora sindikata je vsem ekipam čestital in izročil' nagrade predsednik tov. Boris Solovjev, ki je pozdravil tudi vse gledalce in pozval mladino prihodnje leto zopet v Kidričevo na podobno prireditev.
Med programom so ugodno presenetili mladi CirkOvčani, ki' šo s folklornimi točkami poželi velik aplavz med gledalci. Tudi ansambel »Swing 7« iz Ljubljane je gledalce navdušil s svojim izvajanjem. Quiz in ostali program _jfe uspešno vodil Andrej Podbrezirik. Namen prireditve je bil pokazati starejšim delovnim tovarišem in prebivalstvu Kidričevega, da mladina v Kidričevem dela, torej propagirati svojo dejavnost, se tako uveljaviti in zabavati gledalce.
Mirno lahko trdimo, da je to mladina tuđi dosegla, tokrat na kulturno zabavnem področju. Med gledalci pa smo izvedeli, da bi bilo potrebno organizirati več 'takšnih, oziroma podobnih prireditev ih tako vsaj deloma zamašiti vrzel, ki nastaja v kulturno zabavnem < življenju v Kidričevem.
Tudi mi se pridružujemo tem željam in kličemo, če ne prej, pa prihodnje leto — »na svidenje«!
Visoka gospodarska aktivnost na področju vseh vrst dejavnosti je pripomogla, da se je stopnja gospodarske rasti v letu 1964 povečala za ‘ 11,5 %. Dosežena proizvodnja je rezultat predvsem višje produktivnosti dela, ki je V celotnem gospodarstvu porastla za 8,5 % in povečane zaposlenosti za 5,9 % v primerjavi z letom 1963.
S tem v zvezi so se tudi nominalno in realno povečali osebni dohodki v celoti in hitro naraščale vse druge oblike potrošnje. Izpopolnitev gospodarskega sistema, izražena v ukinitvi prispevkov iz dohodka in vskladitvi cen, je zboljšala pogoje za gospodarjenje v nekaterih gospodarskih panogah in razširila materialno osnovo samoupravljanja v gospodarskih organizacijah.
Poleg pozitivnih rezultatov so se pojavile tudi neskladnosti1
med proizvodnjo in potrošnjo in med ponudbo in povpraševanjem. Del industrijskih proizvodnih zmogljivosti ni mogel obratovati zaradi nezadöstnih energetskih virov, zato' fizični obseg proizvodnje ni bil izpolnjen v planiram višini. Uskladitvi cen nekaterim proizvodom je sledilo povečanje osebnih dohodkov, in kupne moči prebivalstva. Vzporedno s tem so naraščali obračunski dohodki in proračunska potrošnja, ki je za 13 % presegla' planirani obseg. Plan investicijske potrošnje je 'bil presežen za 9%. Splošna potrošnja, v kateri zavzemajo največji obseg sredstva za socialno zavarovanje, pa se je povečala za 49 odst. v primerjavi z letom 1963. Ugotovljene neskladnosti so v določenem obsegu pripomogle k zaostritvi splošnih strukturnih problemov v gospodarstvu in poiriagale izzvati ukrepe za omejitev proračunske in investicijske potrošnje. Zaradi tega se je umirila mnamika izgradnje farme za rejo prašičev in rekonstrukcija tovarne avto-opreme, ustavljena pa je bila izgradnja poštnega poslopja^ in telovadnica pri osnovni šoli »Franca Osojnika« v Ptuju. Vsi ukrepi so bili storjeni že proti koncu leta 1964 in zato še niso mogli pokazati zadovoljivih rezultatov.
Glavni cilj in naloge razvoja
Na gospodarski in družbeni razvoj v občini bosta v letu 1965 odločilno vplivala:
$ dosežena stopnja razvitosti proizvajalnih sil občine in 9 splošna gospodarska poli-
leto 1965
tika, ki je določena v družbenem planu Jugoslavije za leto 1965.
Proizvajalne sile so še vedno premalo razvite, zato jih je potrebno še vnaprej pospešeno razvijati.
Dosedanji razvoj materialne proizvodnje in družbenih odnosov v gospodarstvu, kot tudi gospodarski položaj ob koncu preteklega leta, pa narekujejo v letu 1965 tako politiko splošnega gospodarstva, ki je osredotočena v intenzivni izpopolnitvi gospodarskega sistema in odločni usmeritvi stabilizacije gospodarstva. S temi osnovnimi smotri splošne gospodarske politike so ustrezno usklajeni vsi glavni cilji in smernice razvoja v občini. Usmeritev k odločnejši stabilizaciji gospodarskega razvoja nam vsiljuje naslednje glavne naloge:
$ Podpirati nadaljnje dinamično naraščanje proizvodnje na vseh področjih zlasti pa v industriji, kjer so možnosti za 26,7-odstotno povečanje,, in v kmetijstvu, ki ima pogoje za 13 % povečanje proizvodnje. Na tej osnovi lahko pričakujemo
9,4	% stopnjo gospodarske rasti. To pa je treba doseči z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, umirjene j šim vključevanjem nove delovne sile in boljšo produktivnostjo' dela;
9	realni življenjski standard je v precejšnji meri odvisen od pospešenega razvoja zmogljivosti storitvene in komunalne obrti, prometa v trgovini in gostinstvu;
9	ker je v letu 1964 prenapeta investicijska potrošnja iz lokalnih in bančnih virov povzročala motnje v delitvi, je letos treba poskrbeti, da ostane investicijska potrošnja v real-
nih okvirih razpoložljivih investicijskih sredstev. V ta namen je potrebno izboljšati finančno disciplino pri vseh uporabnikih družbenega premoženja in zaostriti kreditno politiko v komunalni banki. Decentralizacija investicijskih sredstev in investicijskih odločitev nalaga delovnim organizacijam odgovornejše naloge. Investicijska politika mora biti usmerjena k dograditvi že začetih investicijskih objektov in k usmeritvi večjih investicijskih vlaganj za razširitev stanovanjskega in šolskega prostora iz lokalnih virov. V ta namen je nujno združevati sredstva in s skupnimi napori zagotoviti potrebe v občini.
V družbenem planu Jugoslavije so določeni še nadaljnji ukrepi za izpopolnitev gospodarskega sistema, ki obenem opozarjajo občino na naslednje:
9	da odpravi plačevanje prispevka iz dohodka v pavšalnem znesku;
9	da vzpodbuja s svojo davčno politiko kmetijsko proizvodnjo v hribovitih predelih, obrtne in gostinske storitve v zasebnem sektorju;
9 da čimbolj prilagodi poslovanje uprave potrebam občanov;
@ da razvija in utrdi oblike občinske uprave preko krajevnih skupnosti, ki,morajo v letu 1965 sprejeti svoje statute in delovne programe in drugo.
Družbeni proizvod in narodni dohodek
Na osnovi razvitosti občine Ptuj in drugih materialnih pogojev, nalog in ciljev, nakazanih že prej, je predvideno, da bo obseg proizvodnje, prometa in uslug izražen v družbenem proizvodu! in narodnem dohodku naslednji:
—	cene iz leta 1964
—	v milijonih din
KAJ JE AVTOMATSKA REGULACIJA?
1963
Družbeni proizvod 19.637 Narodni dohodek 17.999
1964	1965
1964	1965	1963	1964
21.904	23.963	111,5	109,4
19.735	21.734	109,6	110,1
(Nadalj. iz prejšnje številke)
V notranjosti' tega registra-torja pa se nahaja tudi pnevmatski transmitor, ki prejeti električni merilni signal pretvori v proporcionalni pnevmatski signal od 0,2 do 1 at. Minimalni temperaturi 0° C odgovarja pnevmatski signal 0,2 atmosfer, maksimalni tempera-raturi 300° C pa odgovarja tlak 1 ati' Na podlagi tako transformiranega merilnega signala in nastavi j ene vrednosti referenčnega signala regulator v kontrolni dvorani emitira kontrolni signal, ki deluje na pnevmatski ventil, vstavljen v cev, ki odvaja, paro grelnemu sistemu spiralnih cevi v notranjosti avtoklava, če je temperatura brozge v. avtoklavu višja od zahtevane' vrednosti, regulator emitira korekturni, signal, ’ki parni ventil toliko pripre, da upad v dotoku pare kompenzira tendenco po nadaljnjem dviganju temperature. Če pa je temperatura v avtoklavu prenizka, pnevmatski ’ ventil dotok pare Ustrezno poveča in tako drži temperaturo brozge na zahtevani vrednost^:
Po razkroju boksita v natrijev aluminat in ostale razkrojne produkte ima brozga videz blatne tekočine. Za proizvodnjo glinice je treba iz te motne brozge izločiti natrijev aluminat, ki se nahaja v raztopljenem stanju, od ostalih blatnih primesi. To opravljamo v obsežnih posodah, ki jim pravimo dekantatorji. V njih se vrši proces dekantacije t. j. blatni delci se polagoma usedajo na dno posode, kjer tvorijo rdeče blato, v gornjem delu posode pa se nabira čista tekočina, v kateri je raztopljen natrijev
aluminat. Proces dekantacije je kontinuiran t. j. poteka nenehno in brez prestanka. Usedanje blatnih delcev se vrši v plasti motne tekočine-med blatom na dnu posode in čisto raztopino na vrhu posode. To motno plast tekočine vzdržujemo s stalnim dotokom sveže brozge. Čista raztopina natrijevega alumina-ta teče preko preliva v nadaljnjo fazo predelave, blato na dnu posode pa moramo od časa do časa odčrpati.
Opisani kontinuirni proces dekantacije ima svojo dinamiko in poteka najugodneje, če je nivo med motno tekočino in čisto raztopino konstanten. Tudi tukaj smo skrb za stabilizacijo vmesnega nivoja prepustili avtomatski regulaciji, Ta opravlja to nalogo ria zelo izviren način. Transmitor vmesnega nivoja emitira pnevmatski signal, ki je po iznosu proporcionalen višini vmesnega nivoja. Ta merilni signal vstopa v pnevmatski regulator, narneščen. v kontrolni dvorani dekantacije. Po primerjavi z referenčnim signalom regulator emitira krmilni signal, ki rabi za modulacijo časa ekstrakcije t. j. odvajanja blata iz dekantatorja. Blato izteka iz dekantatorja preko, dveh pnevmatskih ventilov, ki sta lahko ali samo odprta ali samo zaprta. Oba ventila se pod vplivom posebnega urnega mehanizma, imenujemo ga minute-rijo, odpirata oiklično v enakomernih časovnih presledkih. Na dolžino ekstrakcije t. j. na čas, v katerem sta ventila odprta, vpliva signal iz regulatorja tako, da se čas odprtja veča, če se vmesni nivo v dekantatorju viša in obratno.
V opisanem primeru torej avtomatska regulaoija stabilizira
vmesni nivo na zahtevani višini posredno s tem, da vpliva na dolžino ekstrakcij skega časa v zaporedno se ponavljajočih ek-strakcijiskih ciklih.
Tako smo zelo bežno pregledali najzanimivejše primere avtomatske regulacije v. rekonstruiranih obrgtih glinice. Iz-' redna uporabnost in moč te tehnične. zvrsti docela opravičuje njèno uvedbo v moderniziran tehnološki proces pridobivanja glinice. Zavedati pa se moramo dejstva, da avtomatizacija, pa najsi je še tako popolna, SEgna še ne garantira dviga proizvodnje in njene kvalitete v .pričakovanem merilu. Vsaka avtomatizirana proizvodnja -ima namreč poleg vseh dobrih lastnosti tudi majhno pomanjkljivost — je namreč mnogo bolj komplicirana kot neav-tomatdzirana. Đa bi torej avtomatiziran kemijski proces lahko redno in nemoteno tekel, je potrebno dvigniti 'nivo znanja vsakega pri procesu sodelujočega poedinca in predvsem poskrbeti za -solidno in učinkovito službo tehničnega vzdrževanja avtomatiziranih naprav in instrumentov regulacije.
Upajmo, da bo vodilni kader v tovarni razumel odločujoči faktor, ki ga zahteva uvajanje avtomatizacije v doslej neavto-matiziran proizvodni proces, namreč, dvig strokovnega nivoja delavcev in organizacijo učinkovite službe tehničnega vzdrževanja in mu posvetil vso potrebno pažnjo. Kajti le -tako bo rekonstrukcija in uvedba avtomatiziranega proizvodnega procesa dosegla svoj namen — planirani dvig proizvodnje in njeno 'kontinuiteto.
Narodni dohodek se bo na prebivalca povečal od 303.569 (1964) na 331.564 (1965), tj. za 9,2 %. Število prebivalstva pa za 0,8 %.
1964
Gospodarstvo skupaj	21.904
—	družbeni sektor	17.152
—	zasebni sektor	4.752
Udeležba posameznih sektorjev lastništva v skupnem družbenem proizvodu bo predvidoma naslednja:
—	cene iz leta 1964
—	v milijonih din
1965	Struktura v %
23.963	100,0	100,0
19.104	. 78,30	79,72
4.859	21,70 .	20,28
Tako se bo proizvodnja skupnega gospodarstva povečala za 9,2 odstotka. Največji porast je predviden v industriji kot najmočnejši gospodarski panogi, predvsem na povečanih zmogljivostih TGA, TAP in Perutnine. V družbenem kmetijstvu, kot drugi najmočnejši gospodarski panogi, je 12,7 % povečanje predvideno zaradi novih
zmogljivosti farme beconov, farme govejih pitancev in razširjenega obsega živinorejske proizvodnje.
Posamezni elementi delitve celotnega dohodka za letošnje leto kažejo večje sproščanje dohodka delovnih organizacij.
(Iz prejetega materiala ob sprejemanju družbenega plana — nadaljevanje sledi.)
ZDRAVSTVENA TEHNIČNA VARNOST
(Nadaljevanje s 4. strani) pisnike o odpravi pomanjkljivosti v razpravo UO podjetja, ki je izdal nalog odgovornim službam, da naj te pomanjkljivosti tudi odpravijo.
Sodimo, da so vsi predlogi z minimalnimi stroški izvedljivi in zato upravičeno pričakujemo, da jih bodo prizadete DE in službe izvedle.
Delovni organizaciji je po zakonu prepovedano vkljhčiti v obratovanje stroje in naprave, dokler ne dobi za to dovoljenje pristojnega organa inspekcije dela. Vlogo za obratovalno dovoljenje napravi oddelek za HTV potem, ko v sodelovanju s kontrolo strojev oddelka službe razvoja in prevzemnikom stroja ugotovi, da so za delo nà stroju, oziroma napravi podani vsi. pogoji za varno delo. Zato pričakujemo, da se ne bo ponovil primer, ko se je nesreča že pripetila, šele potem po smo ugoto-
vili pomanjkljivosti strojnih na« prav,- Podjetje mora obveznosti, ki so z zakonom predpisane, izpolniti, ker lahko v nasprotnem primeru pride do nepotrebnih nevšečnosti.
Cilj in smoter je, da vsi sodelujemo pri varnosti našega delavca, predvsem pa tisti, ki so neposredno odgovorni za varnost delavca pri delu. Čim manj nesreč in večja storilnost dela sta rezultat vsestranskega zadovoljstva direktno prizadetih pa tudi celotnega našega kolektiva.
Zato naj bo geslo nas vseh: delavci vrnimo se zdravi in nepoškodovani k svoji družini in svojim prijateljem.	A. S.
STROKOVNA KNJIŽNICA
TGA KIDRIČEVO V mesecu januarju in februarju 1965' so prispeli v strokovno knjižnico naslednji strokovni časopisi in knjige:
(Nadaljevanje na 8. strani)
Personalne spremembe
Člani kolektiva, ki dopolnijo v aprilu 1965 najdaljšo neprekinjeno delovno dobo v tovar-, ni:
19	LET:
Anton Pfeifer, nastopil službo 25. 4. 1946.
18	let:
Janez Bezjak, nastopil službo
4.	4. 1947, Ivan Kampi 1. 4. 1947, Janez Lenart 8. 4. 1947, Emil Mojzer 15. 4: 1947, Štefan Skledar 16. 4. 1947, Franc Vratič
5.	4. 1947 in Angela Zadnik
9.	4. 1947.
17	LET:
Karel Antonič, nastopil službo 19. 4. 1948, Franc Befanič
2.	4. 1948, Ivan Belič 26. 4. 1948, Jožef Car 24. 4. 1948, Franc Duh
19.	4. 1948, Anton Draškovič 22. 4. 1948, Jože Frčeč 19. 4. 1948, Jakob Galun 21. 4. 1948, Franc Goljat 21. 4. 1948, Anton Na-delsberger 26. 4. 1948 in Štefan Nežmah 26. 4. 1948.
16	LET:
Ivan Kostanjevec, nastopil službo 20. 4. 1949 in Franc Pre-šiček 28. 4. 1949.
15	LET:
Stane inž. Tonejc, nastopil službo 1. 4. 1950.
14	LET:
Ivan Kota, nastopil službo
2.	4. 1951, Janez Kores 6. 4. 1951 in Ernest Rak 2. 4. 1951.
13	LET:
Rudolf Kokol, nastopil službo 1. 4. 1952.
12 LET:
Matilda Ačimovič; nastopila službo 1. 4. 1953, Martin Bevc
24.	4. 1953, Jakob Spolenak l. 4. 1953, Karl Spolenak 1. 4. 1953 in Stanislav Vedernjak 24. aprila 1953.
10	LET:
Blaž Bednički, nastopil službo 4. 4. 1955, Franc Borovnik
12.	4. 1955, Lovrenc Beranič
19.	4. 1955, Janez Bračič 23. aprila 1955, Anton Bratušek 23. 4. 1955, Franc Ciglar 29. 4. 1955, Matevž Černenšek 29. 4. 1955, Franc Felicijan 23. 4. 1955, Jože Horvat 5. 4. 1955, Leopold Horvat 16. 4. 1955, Janez Horvat 23. 4. 1955, Franc Junger 4. 4. 1955, Anton Kovačič 1. 4. 1955, Milan Kukec 14. 4. 1955, Štefan Kocmut 27. 4. 1955, Ivan Kukovec 28. 4. 1955, Martin Lovrenko. 11. 4. 1955, Ludvik Mlinarič 11. 4. 1955, Franc Pa-nikvar 1. 4. 1955, Rudolf Petrovič 4. 4. 1955, Franc Potočnik 4. 4. 1955, Ciril Panikvar 7. 4. 1955, Janez Pukšič 11. 4. 1955, Janez Primožič 25. 4. 1955, Karl Podgoršek 27. 4. 1955, Lovrenc Smolinger 7. 4. 1955, Franc Šmid 1. 4. -1955, Ivan šerot
11.	4. 1955, Franc šitnenko
11.	4. 1955, Martin Šprah 15. 4. 1955, Ivo Tušek 12. 4. 1955, Ivan Tašner 21. 4. 1955, Jakob Vindiš
11.	4. J955, Nada -Zaspan L. 4. 1955, Stanko Zamuda 4. 4. 1955 in Franc Zamuda 4. 4. 1955.
NAŠI 50-LETNIKI:
Ivan Kotolenko, rojen 25. 4. 1915, in Janez Lenart, rojen
13.	4. 1915.
POROČILI SO SE:
Franc Kurež iz el. vzdrževanja, Tomislav Miličevič iz elektrolize, Ivan Medved iz DE promet, Mirko Murks iz DE promet, Ladislav Požgan iz elektrolize.
NOVI ČLANI KOLEKTIVA:
Marjan Trelc, KV urar, Josip Gužvinec, VKV obratni elektrikar, 'Janez Kostanjevec, uslužbenec, Ivan Pinterič, KV avtomehanik, Vaclav Vrabič, strojni inž., Vojteh Rajher, inž. metalurgije, Franc Skledar, delavec, Filip Dolinar, socialni delavec, Adolf čančar, ključavničar Anton Intihar, traktorist, Kristina Lubej, uslužbenka, Viljem Saše, ključavničar, Mirko Krojs, strugar, Marjan Kokol, elektrotehnik, Anton Kokol, kovinostrugar, Marjeta Gedar, višji kem. tehnik, Milan. Milosavljevič, strojni tehnik' Oto Čelofiga, strojni tehnik, Maks Ivančič, -trg. pomočnik, Olga Kilibarda, kemotehnik, Albjz Moge, orodjar, Vukičevič, VKV električar, in Ivan Beras, uslužbenec. *
ODŠLI IZ PODJETJA:
Anton Flajs, Anton Hamer-šak, Jože Lipovnik, -Franc Ro-pič, Janez Kaj zersberger, .Marjan inž. Hudima, Milan inž. Trop, Zvonko Frčeč, Farane Šalamun, Franc Krajnc, Konrad Kostanjevec, Franc Olstrak, Josip Zagorščak, Ivan Kokol, Marjan Žunkovič, Mihael Mezga in Maks Rimele.
NOVI DRUŽINSKI ČLANI:
Družina Ivana Novaka je dobila hčerko Spomenko, družina Franca Hrneca hčerko Danico, družina Antona Soka sina Romana, družina Ivana Medveda sina Jožeta, družina Jožeta Plajnška hčerko Jožefo, družina Janeza Jereoka sina Bojana, družina Franca Dobnika sina Dušana, družina Antona Vidoviča hčerko Marijo,' družina Jakoba Cafute sina Albina, družina Franca Bezjaka sina Zvon? ka, družina Mihaela Kometa sina Mirota in družina Franca Jeze je dobila sina Igorja.-
Kino »Svoboda« Kidričevo
SPORED KINA ZA MAJ 1965
1.—2. Dvoboj na soncu, ameriški barvni film.
5.-6. človek s fotografije, domači črno beli film.
8.—*-9. Navaronska topova, ameriški barvni kinemaskop-ski film.
12.—13. Mačka steza kremplje, francoski čmo-beli vistavi-ziomski film.
15.—16. Ana iz Broocklina, italijanski barvni kinemaskop-ski film.
19.—20. Vsi domov, talijanski črno-beli film.
. 22.-23 Parada popevk 1961, nemški črno-beli film.
26.-27. Tri ljubezni, sovjetski črno-beli film.
29.—30. Drevo za obešanje, ameriški barvni film.
(Nadaljevanje s 7. strani) STROKOVNI ČASOPISI:
Hemijska industrija št. 11, 12, 1964 in št. 1, 2, 1965 — Beograd,
Kemija u industriji št. 10, 11, 12 — 1964 — Zagreb,
Tehnika št. 12 — 1964 in št. 1, 2, — -1965 — Beograd,
Pregled št. 1, 2 — 1965. Ameriška ambasada Beograd,
Chemie ing. technik št. 11, 12 — 1964, Berlin,
Angewandte Chemie št. 22, 23, 24 — 1964 — Frankfurt,
Cvetnie metali št.- 11 — 1964 — Moskva,
Elektronik št. 11, 12 — 1964 — München,
Funkschau št. 22, 23, 24 — 1964 in št. 1, 2, 3, — 1965 — München,
Elektrotechnische Zeitschrift št. A
23,	24, 25, 26 — Berlin, Elektrotechnische Zeitschrift št. B
24,	25, 26 ^ Berlin,
„• Metall št. 1 — 1965 — Berlin,
Brown Boveri Mitteilungen št. 8/9 — 1964 — Baden.
STROKOVNE KNJIGE: št. 1172, 1173 — A. M. Lainer — Pro-izvodstvo glinozema, št. 1174, 1175, 1176, 1177, 1178, 1179 — Ing. Kaiser — Elektrotehnički pri-f ručnik,
št. 1180 — Ivan Bertoncelj — Metoda za izdelovanje profilov in učnih načrtov,
št. 1181 — Buehler — The metal analist,
št. 1182 — Dr. Stanko Škerlj — Slo-venačko-srbohrvatski rečnik, št. 1183 — Dr. Janko Pretnar — Ru-sko-slovenski slovar,
Za letos so kurenti odzvonili in pregnali vse »hude duhove«
Pust oznanja staremu in mlademu, da bo kmalu konec bele ter mrzle zime in, da bodo spet nastopili topli in veseli dnevi. Vse ljudi, posebej pa še mladino, prevzame vznemirjenje in že dolgo pred pustom vidimo po Ptuju, pa tudi pri nas v Kidričevem, razposajene kurente — od tako majhnih, da komaj gledajo iž zemlje, do odraslih in lepo opremljenih — kako neugnano poskakujejo in zvo-'hijo. Cim bliže je pust, več je norenja. Solarji pozabljajo na svoje šolske dolžnosti in tudi marsikdo od naših sodelav-
cev iz tovarne z veseljem žrtvuje svoj redni dopust, da se lahko udeleži kurentovanja.
Letošnje pustovanje je doseglo svoj višek v nedeljo 28. februarja z dobro organizirano folklorno in karnevalsko prireditvijo, ki si jo je ogledalo skoraj 15.000 ljudi, ki so se pripeljali z 2.000 avtomobili in z mnogimi avtobusi. Prav tako veliko pa je bilo tudi število folklornih in karnevalskih skupin, ki so dopoldan nastopile na športnem stadionu, popoldan pa v obhodu po Ptuju. Med njimi je bilo toliko kurentov, kot še
nikoli doslej; tu so bili še po-kači, škoromati iz Hrušce v Brkinih, cerkljanski laufarji, šelmarji iz Kostanjevice na Krki, plesalci iz Beltinc, cir-kovški ploharji, orači iz Lancove vasi, plesači iz Pobrežja pri Vidmu, kopanja iz Markovec, orači iz Markovec, rusa in drugi pustni liki iz Markovec in pogrebci iz Hajdine.
Lahko rečemo, da je bilo letošnje kurentovanje odlično organizirano, dobro obiskano, da se bomo naslednjega veselega pustnega norenja v Ptuju udeležili v še večjem številu.	— S
VEČ STIKA S PODJETJEM (Nadaljevanje s 4. strani) konferirajö, čeprav si mnogokrat nimajo nič povedati.
Menim, da je pogodba, ki administrativno veže štipendista na GO, mnogo prešibko sredstvo, da bi se ta začel živo zanimati za probleme, uspehe in težave delovnega kolektiva, katerega član bo v perspektivi postal. Za to je potreben kon-. takt, nenehen in živ kontakt. Le tako bi prišla v polni veljavi do izraza borba mnenj, ki je edino sredstvo za napredek, za nove pozitivne rešitve. V ilustracijo naj navedem razveseljiv primer kranjske Iskre — mimogrede povedano ima nad 400 štipendistov — ki vsak mesec prireja za svoje štipendiste sestanke, poučne ekskurzije — izlete. To je sicer povezano s precejšnjimi materialnimi stroški, vendar kot vse kaže, je ekonomska računica pokazala, da se izdatek izplača. Mi ne zahtevamo izletov, želeli pa bi,
da bi imeli vsaj enkrat v polletju sestanek s predstavniki podjetja, da bi nas seznanili z osnovnimi problemi TGA sin njenimi smernicami za nadaljnji razvoj.
Zdi se mi tudi, da je v tem pogledu mladinska organizacija premalo angažirana; po mojem bi morala prav ona predstavljati vez med štipendisti in štipenditorjem. Kot elitna organizacija mladih, bi lahko pokazala več razumevanja za naše probleme, lahko bi nas kakšen predstavnik v sproščenem razgovoru seznanil z aktivnostjo ZMS, tako da bi dobili vsaj približno sliko o prihodnjih sodelavcih,— vrstnikih.
Problemi strokovne literature so pri nas dokaj pereči zaradi enostavnega dejstva, ker je ni dovolj na razpolago .— kolikor pa je, je zelo draga (od 3—5 tisoč din). Študent si tega ne more privoščiti, izposojanje v knjižnici pa je tudi velika loterija, ker je pičlo število izvo-
dov vedno v obtoku. Zato predlagam, da bi TGA nakupila nekaj take literature (pišem pod predpostavko, da take literature TGA še nima), če jq ima, mi prosim oprostite, ker nimam nobenega vpogleda v notranjost podjetja), saj bi bilo to v interesu kulturne rasti in splošnega napredka celotnega kolektiva. Le z nenehnim dopolnilnim izobraževanjem bomo lahko ■ uspešno iskali novih rešitev za probleme, ki jih vsak dan postavlja praksa.
V tem kratkem opisu sem skušal podati čimbolj realno sliko trenutnega stanja, ne z željo, da bi koga kompromitiral, niti ne z željo, da bi se sam uveljavil, ampak z d.obrim namenom, da se stvari z malo dobre volje uredijo. Poudarjam, da so to moja osebna vprašanja, gledana skozi prizmo štipendista, zato morda tudi nekoliko neobjektivna.
J.	R.