^**»** i * , f / ff \ n a |ofla: j i <:***■ 'Vi* 1 * 1 NAR0DN1 VESTNIK NATIONAL HERALD. Največji slovenski dvotednik {g v Zedinjenih državah. The Largest Semi-Weekly in the United States of America. DULUTH, MINN., Thursday, March 20,>t-913. — Četrtek, 20. marca 1923. Vohune II. — Letnik II. Ji! i S’* M. '^A Aleluja! ^ranjiV., klica. ®*krm. ■on. Ikroi itki, in me- fomozg' 50 milj. deželna sljivi basi sije denar jam in* takoj pa slovnaa vloženega ko vs tal! Premagan, izdan, zanikan, iji križan . ___Zveličar bo vsal od mrtvih! I rV)|0^^ • r 'deset let je Nazarenec sejal ljubezen do bližnjega U . n -tvom ^ se sVO i e življenje je Bog Kristjanov sejal " C '1 h U do_ tr P e l j e Preganjanje in zasmehovanje; j* aZC . mU ke, pljuvanje v obraz; trpel kronanje s i ^"|.o Z no smrt na razpelu. Trpel je, umrl je — za * ; j Ve ta starotestamentne teme. * * * em lja se je stresla, in skale so pokale, in grobi se •olnce je zatemnilo — in vstal je Odrešenik sveta. . jk sve ta je vstal! Krist, apostol ljubezni je med uins tjrešen DRŽAVA GRADI LASTNE ŽITNICE. Norht Dakota se zavzema za kmetovalca. Bismarck, N. D., 18. marca. — Guverner Hanna je potrdil po - stavo, s katero se bo pobiral po Severni Dakoti davek za zgradbo državnih žitnic (“elevatorjev”) po državah Minnesota in Wiseon - sin. — Žitnice bodo pod nadzorstvom in vodstvom države North Daka- ta, in ž njimi namenijo se zmanj - sati razpečevalne in prevozne stro¬ ške žita, in doseči tako večji do - biček za žitopridelovalca Severne Dakote. kraljuj vesela Velika noč in bratska ljubezen Zatorej Slovenstvom! _Aleluja! Ale-e-e-luja! Schinalz- t zemlji 1 " niii 1 o ro« 1 * 3ADO ffS •olt * |V trgo*"*’ groc^*' W ifp Ifffilfl PROTI 01 POSTAVI. finska postava pred (Tjlatiiro. — Zakono¬ ma sprejme razde¬ lilni zakon. UV1 SE S SALUNI. Minn.. 19. marca. — a postava za pone- ree je pred minesots- ro, iu odbor, ki jo je na vso moč podpira, da se je na splošne uhteve nekoliko pre¬ miki prid. sr zaganjajo z vso si¬ to postavo, in hočejo iri s podkupljenjem la se postava zavrže, li z njo zaslužek. «ka postava za pone- V(, p je potrebna — to Hiti pa mora v delav- “ stern smo v zadnjem ' ni *še mnenje. Upamo aVa predrugačila koti- postva je bila za 1Ilnn - 19. marca Od- l“»tava za ponesrečen I.Ued minnesotsko le- K ’ ^ ,0( I e določalo nje- a 80 odvetniki z vso 'postavo, in da hočejo da se predlože- Za ' rže ’ kt ‘r trpelo bo- ^ Prizadeto delavsko •kujejo odvetnike. lt a . postv a za pone- Jt “ Potrebna — to a( y" r ' Povedali naše dstu kakošna A-'. 8- 1,1 * s to poveda- (Pa . mestu. Izva- • 1 a smo z vso uio- , '""" za ta zakon papirju danes. n!? ’ 19 ' ,narca - Dr- , «je sprejela raz- '5i poslance (Kea- * Opravljena u. K ', ° rja ' Poslanec »z, JP- ^ av zel se je HjodV ai t Vo ’ ki . ho dala '"‘iikuv kll ' s Coun- odhopf a kono daii. ki hj * ’’ u l e Prealog ^ Prepovedal pi _ v. g0s tilnišk e kon- delu -i? tu- ■a vs< č ' P°dročje 'nest/' ' asi P rav i- >a w ° zir °mado- N pS ra raz >nere ' ,ae na drobno Vtnn °goinoštvo j *In k j ’ J' "aarca. — f ' ^"ka^ 6118, ra di hi ; a ^.iem so . '°Pr°g e NAPAD NA ŠTIRINAJST¬ LETNO DEKLICO. Guverner poklical milico pod orožje. Salem, 111. ,18. marca. — De¬ klica Holt, stara 14 let, bila je ši¬ loma odpeljana v tukajšnje klav¬ nične hleve zadnji večer. Odvedel jo je neki Sullens, ki jo je omamil in zlorabljal celo noč. Šele drugo jutro okolu 9. ure je deklica pri¬ šla k zavesti in se vlekla domov. Sulena so aretirali, in zadnjo noč napadla je razsrdena množica je¬ čo in hotela napadalca linčati. Guverner poklical je milico pod orožje, razpršil je množico in vz¬ držal red, ZASTAVLJALNICA OROPANA. Četrtmilijonska tatvina dra - guljev in vrednostnih papirjev. Ne\v York, 18. marca. Roparji udrli so v zastavljalnico Martin Simons. & Sons na Brevvster ulici in odnesli draguljev in vredostnih papirjev v vrednosti do četrt mi¬ lijona dolarjev. Roparji prekopali so podzemelj¬ ski rov iz kleti sosednega poslopja v zastavljalnico in tako prišli do bogatij. Policija je mnenja, da je bilo potreba vsaj šest mož za izkopa - nje rova, in da je delo vzelo vso noč v soboto in večino nedelje. Raztreseno po tleh našlo se je vrednostnih papirjev za okoli 40 tisoč dolarjev, ostalo je šlo rakom žvižgat. Vlomilci pustili so le isti papir, ki bi jih zamogel izdati. Volitve na Ely. Na Elv, Minn., postavili so zdru¬ ženi Slovenci, Finci in Švedi kah- ditom za župana John A Harry. To je socijalistični kandidat, ka¬ terega podpirajo tudi Slovenci Našša želja je, da zmaga. Kandidata za župana sta ‘še Mi¬ ke Weinzerl, sedanji župan in Charles Trezona, kandidat podjet nikov in trgovcov, kateri je imel par dobro obiskanih shodov Biz- nesmanov. Socialistična zmaga v Two Harbors. Two Harbors, Minn., 19. marca, Volilei v T\vo Harbors so zado¬ voljni s socijalistično mestno u - pravo. Pokazali so to v današnji volitvi, kjer so dobili v svoje roke zopet skoro vse mandate. Le en alderman in blagajnik sta iz na¬ sprotnega tabora. RAKETA RAZPOČILA. Človek se mislil pognati v zrak. New York, N. Y., 17. marca. — Jeklena raketa, s katero se je na¬ meravalo izstreliti “človeško mu¬ ho”, Rodman La\v, v visočino 3500 čevljev, je razpočila, ker si' je vž - galo za njo 800 futov smodnika. Law je bil vržen 25 čevljev daleč, pa ni bil zato nič na slabejšem. — Načrt je bil, da se spusti Law s paračutom na tla, ko dosežt viso - cino 3500 čevljev, pa račun mu je tokrat vnesel. Na stotine gledalcev je bilo na¬ vzočih, ki so hote*]i videti izstre - ljanje patrone s človekom v zra - čno daljavo. Lave bil je nezave - sten le kakih 10 minut, a kmalu se je pobral in se jel jeziti nad smolo. .Lave poskusil bode svojo srečo j vdrugič takoj, ko bode nova ni,-! , •„ . ’ < ■■■ " : ketn gotova. Hudourje na jugu smrtonosno Memphiis, Tenu.,-18. marca Vihar grom in strela razsajali so zadnji dni po jugovzhodu ljuclovlade. Poročila prinašajo vesti v velikan ski škodi, ki bo štela miljone, in v naurju našlo je do lOOljudi smrt. Najhujše prizadeta je držjjva Ge¬ orgia, a sosedne države in tudi osredne so mnogo trpele po div¬ jem vremenu. V državi Illinois bilo je neurje milejše kot južnejše in jugovzhod nejše; vendar je bil srd elemen¬ tov celo v Ohicagi tako grozen, da je tudi to velemesto vdarjeno z iniljonsko škodo. Spring Bay, I1L, razdejal je sil¬ ni vihar zvonik neke crkve ravno med bogoslužjem, kar je povzroči lo divjo paniko med navzočimi. Preveč salunov v Milwaukee. Mihvaukee, Wis. Pomožni mestni “attorney” Me Intvre pravi, da je v mestu Milvvaufee 400 salonov nepostavno. Mestni odvetnik opira se na postavo Boker, ki določuje na \sa kih 250 prebivalcev jedcu salon. Po prebivalstvu je toraj Mihvau¬ kee opravičeno do 1000 salonov- jih je pa 2234. Odvetnik pravi, dabo storil ta¬ koj potrebne korake, da se odpra¬ vi 400 salonov, in da se kaznuje njih lastnike radi nepostav nega salonarjenja. Velik štrajk preti Chicagi. Chicago, IH., 19. marca — Chi¬ cagi preti štrajk Železniških uslu¬ žbencev na vseh 19 progah, ki vo¬ zijo v mesto. Štrajk bi vstavil ves tovorni promet. Oregonski bartender dedič. Portland, Ore,. Regis Valier, bar tender, podedoval je ogromno zemljišča v bližini mesta Neu Or¬ leans, La., ki se cenijo 10 Milijo¬ nov dolarjev. On pravi, da bo os¬ tal bartender. KRALJ GRKOV , ŽRTEV NAPADALCA. Jurij I. javno na cesti ustre - ljen na cesti v spremstvu svojega pobočnika. BIL NA MESTU MRTEV. — 1~ Solun, Makedonija, 18. marca. Jurij L, grški kralj, bij je ustre¬ ljen v srce danes popoldne. Na - padalec je Alekso Šinas. Kralj je šel po opravkih po ulici, v sprem¬ stvu svojega adjutanta, ko je na¬ šel nepričakovano smrt. Zgrudil se je v naročje spremljevalca in bil v malo trenutkih mrtev. Napa¬ dalca so prijeli. Kralj Juri i bivaj ivv Solunu odkar je padlo mesto v grške ro¬ ke. Tukaj je bila nekaj časa tudi kraljica, ki je pokazala veliko po¬ zornost na postrežbo bolnih in ra¬ njenih vojakov. Kralj bil je 68 let star in je vla¬ dal pol stoletja. Bil je sin umr - lega kralja danskega, in brat biv¬ še angleške kraljice, sedaj vdove, Aleksandre. Na kralja poskusil se je napad tudi leta 1898, a se je izjalovil. Soproga kralja je ruska prinee- zinja Olga, hči velikega kneza Konstantina, brata prejšnjega ča¬ ra. Aleksandra TL Grški prestol zasede kraljev sin, prestolonaslednik Konstantin, ki se nahaja v Janini, odkar so Grki zavzeli to trdnjavo, in v jeli 32 tisoč Turkov, Konstantin po - dal se je nemudoma II umorjene - mu očetu. y,A Umor kralji' u«JA^remeuA bal kanskih zmešnjav,Grki bodo boj nadaljevali. POROTA HYDE SE NE STRINJA. Sodnik poslal porotnike domov. Kansas City, Mo., 18. marca. — Porota v zadevi Hvde, ki je bil obtožen, da je zastrupil kot zdrav nik sorodnike svoje žene. da bi dobil večjo dedščino, se ni izrekla za obsodbo. Porotniki posvetovali so se 83 ur in niso mogli priti do sklepa, zato je sodnik poroto razpustil. To je bila tretja obravnava za ta zločin. La Follette obišče Wilsona. VVashington, I). C., 18. marca. Zvezni senator La Follette iz dr¬ žave Wisconsin, odzval se je po¬ vabilu predsednika in ga j-; ob - iskal v Beli hiši. Razgovor je ^tra¬ jal prilično eno uro, in ker igra La Follette veliko vlogo v senatu, in kot bivši predsedniški kandi - dat v ameriški javnosti splošno priljubljen, pripisuje se temu snidenju velika važnost. Gorski lev cedi sline po dečku Butte. Mont.,-18. marca. Zapadno od mesta Anakonda, Mont., šel je oče s svojim 12 letnim sinom na delo v jamo, ki je kake 2 milje od daljena od hiše. Deček vračal se jo sam domov po snežni poti. V gozdu zagleda gorskega leva, ki je nameril ko¬ rake nanj. Deček vidi smrtno ne¬ varnost, in ne bodi len, hitro sple¬ za na bljižnje drevo. Lev je la komno zavijal oči po dečku, in slednjič poda sc za grm,kjer je čakal svoje žrtve. Mrzlo je bilo neznosno- deček je trepetal mrazu. Vzlic temu se je držal na drevesu do jutra. Ko se prične svitati, uvidi, da je lev od¬ šel* Splazi se s težko na pol zmrz¬ njen na tla, a noge ga niso hotele nositi:Bile so zmrzjene. Z vsem naporom se priplazi komaj do¬ mov. Oče ga spravi v bolnišnico kjer so mu obe nogi odrezali. Po morski kapitan žrl. uj ^ 24 ni se je s 1. marcem ustanovila 10 M n °tudi^ omačih k OZICH, ELY, m IN VINA vu, da maa dalje'tob iga za žen;i' priporoči'.-: zanju. Y, MLNT. Frane • »i 42 let. ** Andrej Kocmur, me- "ilhuičarka in pose- -lovski cesti st. Ahlin, roj. Ivrištov. r ' vicu ondotni pose- ‘ U 4aiear Ivan Pirnat. ''dne 26. februarja go- ;f ;;ka Povše, soproga ‘\ 3 Povšeta, posestnika I* Mokronogu. ' a Dunaju slovenski " Tiue Jenko, doma iz ;f okolice. . . y (•'rjieiu vrhu nad Idi i- B Frančišek Gostiša iz jjje "pri Grogatu . ■ jt v Škofji Loki Mari - stara 74 let. ter iko sta se včeraj liote- i Peter Babec, rodom ri Belo var ju na Ilrva- ožet Babec ravno od s tem liotda odtegni- dolžnosti. Namen jima j| na južnem kolodvo¬ ri nadstražnik Niko- i s tem, da ju je areto- li so obedva pristojni a ... VSE* 1 t „ 1«’' l-TN' 1>f' orožniška postaja. Precej prvi dan po prihodu so orožniki na Mirni vjeli dva tička, ki stav Lju¬ bljani kantinerki g. Sattlerjevi v topniearski vojašnici ukradla voz in konja z opravo. Ustavila sta se pri Bulcu, kjer sta se nekam sum Ijivo vedla. Že prej sta medpoto- ma na Brezovšci zamenjala konja pri Lukcu, ki jima je dodal 120 K in svojega konja. Papirnati de - nar je imel eden sleparjev v ustih kot čile. Star rod. V Gorenji Kanomlji župnije Spodnja Idrija je umrl najstarejši človek v fari Jernej Čar v starosti 95 let. Pred dvema mesecema je pa umrl njegov brat Andrej, star 91 let. Promoviral je na Dunaju odve¬ tniški kandidat Viktor Sušnik za doktorja prava. Tovarna za izdelovanje razno¬ vrstnih verig. V Belipeči naGo - renjskem je odpustila nad polo¬ vico svojega delavstva, kajti Ula¬ go vsled vojne na Balkanu ne gre naprej, naročil v te kraje ni, za¬ to naj pa počiva delavec. Seveda tovarni vsled tega ni zameriti, ker sama najbolj trpi. V zadnjem času je delalo v tej tovarni okrog 380 delavcev, med temi kakih 80 žensk. Od 1. februarja pa je zapo¬ slenega delavstva le toliko, kar se ga neobhodno potrebuje. To - varna je bila saj tako previdna, da je začasno odpustila večinoma delavce iz Ziljske doline, Rateč in domačine, ki imajo svoj dom in živeža za silo. Obrtno pospeševalni urad na de lu. Dne 1. marca se pričel v Vipa¬ vi knjigovodstveni tečaj. Udele - žencev je toliko da jih bo treba - deliti v dva tečaja. Tečaj je otvo- rii predsednik obrtnega pospeše¬ valnega urada gospod Kregar. U- deleženci so pričeli z velikim vese¬ ljem in zanimanjem slediti prepo¬ trebnemu pouku. Poživinjeni oče. Matevž Poto¬ čnik, 42 let star, oženjen, čevljar iz Predtrga, je delomržeh in pi¬ jančevanju udan ter silovit člo - vek. On je bil prava nadloga svo¬ ji rodbini, pretepaval ježeno in otroke in namesto, da bi bil delal v svojem obrtu, je od hiše do hiše beračil ter se dal od svoje revne žene preživljati. Bil je že pred dvemi leti zaradi tatvine in os¬ krumbe na 13 mesecev težke ječe j" I e Priobčil s obsojen, a to ga ni poboljšalo, marveč je zopet zagazil v svoje ■ V, Zenil ij teče | stare grešne navade. Zapeljal je n. državnih svojo llletno hčerko k dejanju, v | katerega označi kazenski zakon železnic so kot hudodelstvo v smislu §§127, 128 in in 131 k. z. Ko sta došla o- rožnika na njegov dom o tem po- povratku. Snoči ob ih v je iz Soluna preko ato Ljubljane s pose- som peljalo v Bosno 237 ov. ki sj se bili za časa okupacije izselili na - jim še vedno ugaja bo- 7 mašo je 14 tm. pel za hii profesor Tomo Zn¬ ati. Za suplenta na .v Novo mesto je ime- »prohirani učiteljski kan- Kalan. — Za ueite- P ri, le na mesto obole- ■ ::7 Harije Močnik gdč. .. ';’! mne ~ Za provizo- n "J 11 ' 0 na šoli na Go - ““»ovana suplentka gdč. ~ Za suplentko na šoli c, .mi j e namesto obole- Ir. Grailanda imeno ■ tanislava Mešek. kurata je imeno- “* l " s, ‘ f Iej, kaplan v Sta- za Hšjega okraj- j ^ ; a 'nika od ad perso v Krškem. " “ a domači zemlji. ' jugoslovanskih žele - ' 7 A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po¬ jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb. tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank cmshoim. Minn. “Narodni Vestnik” National Herald. Siovenlc Sami-Weekiy. Omet and publlshed by the Slovenian Prlnting & Pufollshlng Company a Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin. Vice President Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ol Business: Ouluth, Minneso ta, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Ttiursda/; subscription yearly $2.00 The best Advcrtistng medlum among Slovenians in the Nortbwest. Rates on appilcatlon ..Entered as second-class mattcr May 11. 1911 at the post otfice Oliilith, Mlnn., undor the Act March 3, 1879." „NAR0DN1VESTNIK" izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Miriti. Izhaja vsak ponedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . $3.00 Ooplsi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth. Mlnn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. Mučeniki obrti. Vlak vagonov v tovarni American Glass V,o. vDery. Pa., bil je pripet na vrv, da bi ne zdrčal nizdol po železnici,-ki je bila v breg. Vrv se je vtrgala, vagoni spustili so se v beg — in sedem delavcev bilo je umorjenih. Po¬ ročilo pravi: “Imena delavcev so neznana; tvrdka po¬ zna jih le pod številkami.” Za te delavce, ki so delali v prid človeške družbe, za potrebe človečanstva, četudi so bi¬ li najpriprosteji delavci, ni nikakega spomin¬ ka. Njih žrtovanje v prid obstoju sveta se ne bo opevalo v pesmih junaštva. Nnjili zapu - sceni — jokajoče vdove in osiroteli otroci, ki so najbrže ostali brez centa in brez življen- skih potrebščin — niso sigurni nikake odško¬ dnine za zgubo njih mož, njih očetov, njih oskrbnikov in braniteljev. Vendar, umrli so v službi. Storili so limče*- niško smrt v prid obrtnosti, v prid človeške družbe. Umrli so takojunaško kot so umrli mučeniki za razne religije; umrli so tako ju¬ naško kot umre tisoče vojakov na imenitnih poljih boja. Umrli so — ne v moriji družili, marveč v izpolnjevanju dolžnosti, ki so neob- hodno potrebne za napredek, da, za obstoj člo veške družbe; umrli so v izpolnjevanju dol - žnosti, ki so temelj prosperitete ameriškega kapitala. Veliki korporaciji, kjer so bili ti možje v službi, bili so ti delavci, ti ljudje, le številke le človeški stroji, katerim se ne da niti ista pozornost kot se da strojem iz kovine in lesa. Človeški družbi, kateri so posvetili ti delavci sadove njih dela, bili so vredni še manj. In njih vdovele žene naj ihtijo in se jočejo; njih osiroteli otroci naj stradajo — kaj briga to človeško družbo, kaj bo ona storila za nje! Pensilvanija, jedna najbogatejših držav te ljudovlade ima mnogo sličnih krivnih made¬ žev na sebi. Iste madeže nosijo pečati in grbi vseh družili držav. Delavci vseli kategorij in vseh narodnosti! Spodbujajmo se medsebojno z besedo in zde - lavskimi časniki, tem najboljšim orožjem de¬ lavstva, da nastopimo čim preje v solidnih, tesnili masah iu zahtevamo, ter tudi doseže - mo, da se opremijo delavski prostori, kjer le mogoče, s takimi pripravami, da se nevarnost omeji. Znanstveni izumi dandanes to oinogo - čujejo. In kar se tiče odškodnine za smrt ali poha¬ bljene, priporočamo najtopleje, polagamo mi časnikarski rojaki v tujini Vam delavskim rojakom v tujini prijateljsko na srce, da se tesno oklenete naših zavarovalnih zadrug — Jednot in Zvez — od kojih zavzema J. S. K. J, s sedežem v Ely, Mirin., jedno najodličnejših mest. Te domače slovenske, kooperativne za - varovalne zadruge, posebno elijška, jamči še posebej se svojim rezervnim zakladom, za naj točnejša izplačila vseh zavarovalnin za kate¬ re govori pogodba, bodisi za slučaj bolezni, po nesrečenja ali smrti: Naše zavarovalne zadruge so, in bodo še mnogo let, vsekakor sigurnejše jamčenje za izplačilo zavarovalnine, ali podpore, kakor mi pravimo, kot vsaka postava, ki se bo mogo¬ če vpeljala po državnikih. Rojaki! Mi opravljamo večinoma nevarna dela. Oklepajmo se jih, da zasiguramo sebi in našim dragim podporo v slučaju bolezni- ali ponesrečen ja; in, da zasiguramo svojcem po¬ smrtnino za slučaj, da nas doleti enaka kata¬ strofa, kot je udarila, nepričakovano po se - dmici delavcev v Dery, Pa. Reselj — Kress. Slep Je, kdor se s. petjem vkvarja ■ Kranjec moj mu osle kaže, Njemu vedno sreča laže. On živi in vmre — terez d‘narja! I> r. Prešeren. Tako bi se lahko pevalo in govorilo ne samo o pesnikih, ampak malone o vseli duševnih ve¬ likanih, ki so s svojo umetnostjo, s svojimi da lekosežnimi vzordeli in iznajdbami neizmer¬ no koristili vsemu človeštvu, splošni prosveti in novodobni kulturi. Postavili smo si zadačo napisati nekako pa¬ ralelo o dveh duševnih velikanih, kojih iznajd be so pridobile moderni trgovini, obrtniji in splošnemu svetovnemu prometu že milijarde, med tem ko sta oba človeški rod velezaslužna duševna velikana se preselila s tega sveta — kot berača! Zopet nam poročajo dnevne novine, da je 24. t. m. na Dunaju — ali v okolici — premi¬ nul prvi boritelj na letalnem polju, inženir Viljem Kress v 77. letu svoje dobe. On je na polju zračne plovbe počel orati ledino!— Nebode odveč, ako podamo kratko življe - njepisno črtico tega epohalnega moža. Kress se je rodil dne 29. julija 1836 v Pe - trogradu na Ruskem. Dovršivši tehnične štu¬ dije je postal sicer inženir, a svojih znanosti ni izvrševal kot inženir po poklicu. Že zgodaj, v svojih mladih letih se je začel pečati z idejo, kako bi bilo človeku mogoče premagati vse težkoče pri zračnem letanju, enako ptiču, — in je napravljal razne modele in poizkuse, katere je.tudi v raznih krajih raz kazoval ter ž njimi eksperimentiral. Ali ravno tako, kakor njegovemu sovrstniku Lilientha- lu in drugim se je svet posmehoval, češ, da so to navadne prismodarije in nšrosti in da se človeku ne bode nikdar posrečilo — leteti po zračnih višavah! Zgled Ikarij v stari zgodo¬ vini !! -—- Lepo mesto, ki je pred 25. leti imel ° 000 prebivalcev, a daues jih h ua ^ eZ 120.000 . ... njmskfi Ali vstrajnost vse premaga. Kress je prišed ši na Dunaj izgotovil leta 1877. neki model, ki ga leta 1880. tudi kazal in dokazal, da ravno kakor prvi njegov izdelani model leti v zapr¬ ti sobani s hitrostjo 3 do 2 metrov v eni sekun di — se more posrečiti tudi velikemu stroju, ki bode prevažal ljudi im blago, da se bode vz¬ držal v zraku! s širokimi ulicami, spominjajočimi ua P ai ls u bovlevarde, električno razsvitlj av0 , i.o< °vo dom, kanalizacijo, krasnimi državni™ m mo stnimi stavbami napravi na tujca nenava no lep vtisk. Le nekaj na pol podrtih turski i us, Banjabaši mošeja na glavni ulici Manje a>- uise in neznatne turške- kopeli nas spominjajo minulih časov, sicerpa vidimo povsod, va co vse, kar je starega, umika modernemu naprec ku. V središču mesta stoji rvjva, velika kope , ki je veljala čez 2 miljone frankov in kakor- šno bi zaman iskali po avstriskih mestih- veli¬ častna cerkev Aleksandra Nevskega z zlato kupolo, ki še ni dovršena, je veljala do danes ( 7 miljonov frankov- to so stavbe, s katerimi bi se lahko ponašalo vsako večje evropsko me¬ st 0 . Trg pred dvorcem in glavne prometne uli ce se odlikujejo naravnost z idealnim tlakom Sprehod proti dvorcu po krasnem mestnem parku z velikim kazinom, ki bi ne delalo sra¬ mote večjemu avstriskemu mestu, takoj zra¬ ven vojno ministrstvo, v katerem se dela noc in dan, potem lep širok b°ulevard carja Osvo¬ boditelja z vsemi večjimi poslaništvi, rusko cerkvijo in vojaškim kazinom, po katerim pri demo naravnost pred narodno sobranje in ve¬ lik, krasen spomenik carja Osvoboditelja, na pravi popolnoma velikomesten vtisk. Vidi se, da je tu le napredek doma in brezdvomno nam bo mlad, velesimpatični bolgarski narod prinesel še večja presenečenja kot velika osvo boditelnavojno na Balkanu, za katero je ves sl°vansk.i svet poln navdušenja, in občudo¬ vanja. S tem modelom je postal Viljem Kress usta¬ novitelj avstrijske aeronavtike sploh! Leta 1898. je bil iznajditelj Liko do eela pre pričan o praktični izvršitvi svojega problema, da je dal napraviti prvi letalni stroj, ko.ji je bil preizkušen na tako zvahemt ulnskem jeze¬ ru blizu Dunaja. Mesto sedanjih koles je poči¬ val stroj na saničnih platiščih (Kufen.) Nekaj časa se je držal stroj na vodni površi ni — a se je pri četrti ppizkušnji zvnil in po - greznil v vodo; — stroj je bil uničen in le ko¬ nja j si je rešil izumitelj za, človeštvo tako dra¬ goceno življenje!, Še enkrat je skušal svojo srečo in je počel leta 1902. graditi nov, velike uspehe obetajoč letalni stroj — katerega pa žal ni mogel do - vršiti, ker ui imel denarnih sredstev na razpo laganje. V raznih spisih in predavanjih se je obrnil Kress na občinstvo, naj bi mu priskočilo na pomoč z denarnimi sredstvi —- a vse je bilo za man!-Duševno in gmotno uničen dobi ta velikan - izumitelj obvestilo o uspelih zračnih poletih bratov Wright. Kressova ideja je zmagala) Pravilnost nje¬ govih nazorov je bila dokazana, človek je le¬ tel po zraku, -— ampak slavo in sadove te epohalne iznajdbe so — želi drugi! Lega - gneux in Bleriot sta napravila na “Simerin ger Ileide” stotisočerim Dunajčanom s svo¬ jimi zračnimi poleti veliko zobavo in občudo¬ vanje. Osiroteli inženir Kress je bil tudi med gledalci — in se je razjokal; ali samega ve - selja ali žalosti iu obupa — kdo ve ? — Tako se je izpolnila neizprosna usoda veli - kili ljudi, kateri so prinesli človeštvu velikan¬ skih gmotnih zakladov — sami pa so umrli v velikem pomanjkanju in nesrečni bedi. Da bode slika popolna, nam je še pristaviti nekaj vrstic še o drugem po neizprosni usodi preganjanem veleumu, čigar zemljski ostanki počivajo na našem grobišču pri Sv. Krištofu v Ljubljani. To je bil Josip Reselj, ki je iznašel v našem Trstu bivajoč, sedaj splošno rabljeni vijak pri ladjah ! Tudi ta nadarjeni in duhoviti iz¬ umitelj ni žel sadov svojega izrednega duha, ampak tuji ljudje, Angleži so na res prakti - čen način izvršili in vpotrebili njegovo izre - dno iznajdbo! — In res čudna so pota, s tr¬ njem pokrita, koja morajo hoditi veliki tiu - se vri i izvoljenci: J'uch pri Jos. Reslju se je njegov prvi ;■ >iz- hus z vijakom leta 1829. v Trstu ponesrečil —- a vendar je večna ideja naposled le zmaga¬ la! Tudi o iznajditeljih, o velikih muzikali- euili talentih in sploh vseh umetnikih bi se 'muko reklo s pesnikom: žive bedno. Žive oedno, mro brez d 1 nar ja:’ mro brez dnaria!" . In to veselo življenje po ulicah kljub izjem- njemu stanju! Res bi ne verjel, da se v skoraj neposredni bližini bijejo krvavi boji. Veselo vpitje raznašalcev listov nas opominja na naj¬ novejše dogotke z vojnega polja, sicer gre vse normalno pot, trgovine in prodajalne so v istem prometu kot prej, denarja ne premanj- kuje.Nehote se sponiin pri tem naših žalostnih gospodarskih razmer. Tu so cene živilom radi vojske le neznatno poskočile, še vedno je vse ceneje kod pri nas- živila so se podražila le ra¬ di tega, ker ni volov, ki naj bi pripeljali blago v mesto, ne radi tega, da bi morebiti česar pri¬ manjkovalo. Ne smem se spomniti, kakšne po¬ sledice bi imla vojska pri nas, kjer bi v goto- vihkrajih primanjkovalo sploh vsega! Zabavišča seveda ni, ker ni primeren čas za to. Dva velika kinemotografa, katerih akcijo- narji so veliki gospodje, ker se jim akcije bo¬ gato obrestuje, da sta edino razvedrilo zofij - skernu prebivalstvu. Zato je pa po kavarnah bolj živahno -nenavadno živahno. Kavarne so od ranega jutra do poznega večera polne; ne¬ prestano igrajo na biljardih, čitajo najrazno- vrstnejše časopise, kajti tu ni nič nenavadne¬ ga, če kdo govori po 5 ali, več jezikov. Zato pa je tudi publikum, ki obiskuje kavarne, silno mešan, ne pozna se nobena razlika po slojih, Priprostega kmeta še vip^jv pogovoru z odlič¬ nim meščanom- pri eni mizi igra bolgarski ak¬ tivni stotnik z dvema srbskima rezrvist°ma- prostakoma domino. To je edinost in prava, odkritosrčna zveza- vse kaj drugega kot naše prijateljstvo z Italijo, kjer se na obeh straneh tekmuje v zidanju novih trdnjav in utrdb. Pri tem pa vlada nenavadna tišina, kljub temu, da je kavarna nabito polna, Avstrijca bi osup¬ nilo t° molčanje, Nemec bi rekel: “Potrti so ti ljudje, ker se boje, da jih ne zapusti sre - ča!” Toda ni vse tako! Bolgar je resen in pre¬ udaren, ni pristopen hipnemu navdušenju in kričanju. Ko se je dne 3. februarja zvečer raznesla vest, da so zopet začeli govoriti to¬ povi, se ni pojavilo med ljudstvom absolutno n°beno razburjenje. Vsak je smatral to za ne¬ kaj več ali manj neizogibnega — na obrazu vsakega pa se je čitalo, da mora biti Odrin bolgarski, katerega se tu že itak smatra bol¬ garskim. Dvakrat ali trikrat na dan prinese sel bolgarske telegfafične agenture v kavarno oficijelen komunike, čitamo o velikih turških porazih pri Bulairju, ki so bili strašnejši, kot se domneva, o izjalovljenem izkrcanju Enver beja, ki se ima le slučaju zahvaliti, da se je re¬ šil in da ni padel Bolgarom v roke itd. — toda vsak smatra te zmage bolgarskega orožja za nekaj razumljivega. Le kak star vojak reče z vidnim zadovoljstvom dve besedi: “Našite moinčeta!” (naši fantje!) in s tem je pove¬ dano vse. Pismo iz Sofije. i0. uiab prevozi brzovbk razdaljo med Sofijo in Odrinom, kjer zopet govore težki oblegovalni L povi. Ne/erjetno Mizo —v n- Jar tu v Soh: komaj čutim 0 , da živimo v voj¬ sk'.. Mesto kaže normalna lice. Res, občudovanja vreden je ta narod! Z zadovoljstvom vdihavam ta svob°den, svež zrak, nepopisno srečnega ge čutim med Bol¬ gari. Spominjam se svojih sanj, ki nisem mislil, da se bodo tako skoro uresničile, pre¬ mišljujem o veliki bodočn°sti Bolgarov. Ne - hote se spomnim malega našega naroda, brez¬ pomembnih prepirov, osebnih sovraštev, ma¬ lenkostnih razprtij, vseh tistih žalostnih raz¬ mer, ki vladajo pri nas! Prijatelj mi piše iz domovine: ::Vsi smo overjeni, da je Srbstvo in Bolgarija elita Slovanstva, da stoji višje v svojem duševnem mišljenju, recimo na kul¬ turi kakor mi, kajti naša kultura je nemška in ta nemška kultura nas izprija telesno in du¬ ševno. Preprosti bolgarski kmetič stoji v svo¬ jem svetovnem naziranju višje, je plemeni - tejši, kakor slovenski inteligent. ” Priznati moram, da je prijatelj le preveč resnično go¬ voril. •(Konec prihodnjič.) Slovenska zmaga na Koroškem. Pri ponovnih občinskih volitvah v Št- Petru pri Velikovcu so Slo¬ venci zopet sijajno zmagali. NE ZAMENJAJTE! DA JE NE POZABITE; IZ HRVATSKIH ZEMELJ. Velika defravdacija. Iz Temeš- vara poročajo; Hranilnica v Gyer- tyamosu je postala 'insolventna. Ravnatelj Kropi' je pobegnil v Ameriko. Blagajne hranilnice so prazne. Kropf je pokradel goto¬ vino, menice je vzel s seboj ter jih na Dunaju in Budimpešti rees ■ kontiral. Naroden dobrotnik. V Gružu pri Dubrovniku je pretekli teden umrl Štefan Leševič, ki je z opo¬ roko zapustil vse svoje premože - nje mestni občini v Dubrovniku. Vsa zapuščina znaša 80,000 kron. Z obrestmi tega kapitala mora ob čina podpirati reveže v Dubrov - niku. Gružu in Šipami, kjer je bil pokojnik doma. Leševič si je svo¬ je premoženje pridobil v Indiji, odkoder se je vrnil v Dubrovniic šele pred par leti. Mestna hranilnica Ijubljansi V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (K ran • in nnivfl.rneiša slovenska __ . , , —" n i% največja m najvarnejša slovenska hranilnic i . .. 1^4-^ mn tli a p- . d " —* — —^uca, Prometa koncem leta 1911 fi j 4.5 milijonov u Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron ^ Rezervni zaklad hranilnice |.309.QQQ ^ obrestuje po 4 1 |2 °lo brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice i n ,1 stna občina ljubljanska z vsem svojim premoT njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 J) jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. dežebr vlada kranjska. . a Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi i Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam rmSi;„ naD b. “n/roc+ri/-, hvariiluicn 1 iubiifinsko” v T (J čil J Jlvx ^ ' ? t ct-iil pOŠli A r) p ua “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam pa takoj V* po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov J site razločno in natančno. I ^ Izključena je vsaka špekulacija in izguba vložena denarja. “ e " a Pi- -———,— .. — . ..—_— NAROČAJTE IN ŠIRITE “NARODNI VESTNI? —©—©—©—®—©—®—®—©-© © I ® PIRUHE pošiljajo naši ro- P ijnopo jaki radi svojim sorodnikom, pri¬ jateljem ali znan- © h $ cem v staro domovino in to seveda najrajše v © f GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y, f PODRUŽNICA: © © 6104 Si Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. © I © ^ Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak ^ najboljše postreže? © © I © i— ©—©—©—©— ©—©—©— ©-©-©— ^ ©-©—©-© f- Novi naslov: “Narodni Vestnik . ' , oviran odprtino za po- 11 ta ovira za tekla bo mlekom. da bi tem- Trdi n če J ^velika ^posnetim ‘ , zadržujv ’ litro skoZI odpl " ' • n8 za smetano. ‘f“ J bolj J« toplota ;- ri tvji toplota ", ,)0sm'» iau j e nekateri posne- 2’stopinj Fe hren - j v toliko prak - “rdo mleko ne po- 11 Toplota mleka ""is naj bo vsa i mit iii prdično ta- mleko takoj po 1 ra zvidnO, il ft J " ra . ra leka še tretji L mleka - vlogo ( eolno posnemanje. lni ki so napravlje- -miore regulirati . ictano in posne - V nekaterih strojili ,j nil za smetano, v na za posneto mle - ustavljanje odprtin B načelu ali prin - vstavljanju odprtin • .»sneto mleko vzeti štev specifična teža ka in smetane, peeifična teža ? , ■rža je razmerna ali različnih stvari ena- Na primer: če vza- ■za in kos lesa, ki sta bo železo težje kot to je hrastov les te- : tako je voda težja iko je posneto mleko •trn Se ve, v roki - med smetano in po¬ ni n,- pozna, določiti i natančno mero in r-j specifična teža wnetega mleka igra pri posnemanju mle- itnikom. zop,-t ilustracijo vte- videli hotno, čim na k, vtež visel, tem -i na venkaj med vr¬ ano tako, čim težji bujši bo vlekel. Če '•'e vrvici na vsako : sicer na eno vrvico 08 drtigo, in vrtilno 5 • "iptzili hotno, da * prisi - riti,', !>< ’ Sneto mleko /a smetano. i ; , 0 odprtino za 'kislo'p a P° s °de, KZ , 02 i odprtino laU*’ ! n ’ oe bi to ,' '' j' 1 od sre - >«an° * kl ° skozi *» zg * e Se pre- 1 "kar /° SQeto mleko ^eto 6 T prestav i ho v 'r ' k ° idižje »kozi l’ l e klo bo ‘M,,! . od Prtino za K rnu,.'-* Se Postavi '"IpniJ Slnrta ne bo 'krijr,, ,f a njo. Se '''•r.ii' . lzs >limo i z *Hov 3em luk: '*Vj| ma slen e mleka ravno tako, kot če bi pre¬ stavil ta tok z vijakom za sme¬ tano, oziroma za posneto hileko. Različne notranje oprembe po- snemalnika služijo dvem namenom — one skrbijo za enakomerni tok mleka skozi stroj, in razde len j e mleka v kotličku (bowl) tako, da ima centrifugalna sila več' vpliva nanj. Glavne točke za operacijo po - snemalnika v svrho pravilnega po¬ snemanja mleka so te-le: Prvič: Hitrost vrtenja stroja mora biti enakomerna, in tolika, kot je predpisana od istega, kateri je posnemalnik zgradil. Drugič: Toplota mleka naj bo prilično taka kot je ob molži; čim toplejše (ne vroče) je mleko tem rajše se posnema. Tretjič: Količina mleka, ki teče skozi stroj naj bo kot je predpisa¬ no za dotični stroj. Četrtič: Stroju treba dati trdni temelj, da se ne trese ob času o - peracije, kar bi povzročalo trese¬ nje mleka v kotličku, in nasledek bilo bi slabo posnemanje. Petič: Posnemalnik držati se mora v najstrožji snagi, in osna - žiti se mora takoj po vsa lami po¬ snemanju. Posebno je paziti na vse cevi za dotok in odtok, da se ne zamašijo deloma VELIKA NOČ. (Pavla Razberg-er.) Vsa narava spala je Pod belini snežnim plaščem. Spomlad zakliče jo In reče ji tako: Otroci pomladanski, Vstanite in se veselite — Velika noč je tu. * # * Vse ptice so nas zapustile, Šle v tople kraje so; Vser ožce posušile Kar jih pozna oko. Pa pomlad zopet kliče: Vse rožce, cvetke, ptiče Zimski čas se nam umiče — Velika noč je tu. Uradnik osleparil družbo. St. Paul, Minn., 18. marca. — H-arry Allen, uradnik tukajšnje telefonske družbe, poneveril je nad $2000. Denar je porabil za pohištvo, da bi pripravil nevesti lepo stanovanje. Krasni dom, po katerem je Al¬ len cedil sline, sc mu jo zamenjal | za luknjo. Policijski glavar obsojen. Cleveland, O., 18. marca. “Oif” tukajšnje policije, Kobler, bil je spoznan krivim nenravnosti. Po¬ licijski glavar je baje zahajal k neki oženjeni ženski, kadar sopro¬ ga ni bilo doma. Župan ga dobe ! odslovil. Oproščen po 371etnem zaporu uli : .popol - : TVanpun, Wis„ 17. marca. — j jEdvvard Eckhard bil je spuščen iz noma. Šestič: Odstotno razmerje ina - , wiskonzinske kaznilnice po pre- slene maščobe v smetani se zamo- stanju 37 let zapora. Bil je areti- re prestaviti s prestavo odprtine ] ran radi umora v starosti 21 let. za smetano, oziroma za posneto Sedaj je star 58 let m v zaporu se mleko. ! je izučil za kuharja. Za mazanje stroja rabiti je naj¬ boljše olje; paziti pa je, da -se olje ne strdi na tečajih inda se preveč ne poliva ž njim. Priporočljivo je rabiti semintja petrolej za mazanje tečajev. Pe¬ trolej (kerOsine) obje nesnago, in po očištenju se stroj ložje vrti, in vsled tega dalje trpi. (Dalje sledi.) ■' ZA GOSPODINJE. Če deneš čajno žlico terpentina med raztopino, v kateri se perilo kuha, dobiš veliko bolj belo pe - rilo. * a # Kadar peres kako teško tkani¬ no ali čipke, deni prav malo pla¬ vila v vodo, ker se ti blago zelo napije plavila. -S # Posuši olupke od pomaranč in ga zdrobi. Ta prah da kaj dober okus za razne “keke” in drugo pecivo. # i! # Če je otrok premajhen, da bi zamogel držati igrače, priveži mu jih in sicer tako, da vise ( proti tlom in da jih lahko vsak čas do¬ seže. Nobenega mesa ne kuhaj tako, da bi preveč močno vrelo, ker ti postane sicer trdo. Meso se mora kuhati v vodi, katere naj ne bode veliko, polagoma, da vre komaj vidno. =::< -r? =& Če hočeš prav čisto očistiti raz¬ ne ročne čipke, položi jih po pa¬ pirju. Potem jih potresi z magne¬ zijo (caleined magnesia) in deni po vrhu še drugi papir. Pusti tako nekaj časa. Blago ti bode tako le¬ po, kakor je bilo tedaj, ko je bilo novo. ■~i * * Jajca deni v posodo potem jih pa zalij z vrelo vodo in pusti pet minut stati. Tako skuhana jajca so veliko bolj redilna in lažje pre¬ bavljiva. -A' » $ Izvrstno Brzojavljenje potom brezžič¬ nega brzojava na planete. New York, N. Y., 16. marca. — Veliki električni magnati razpisali so nagrado osem tisoč milijonov dolarjev dotienemu, ki bode rešil problem, kako odposlati brzojav na druge planete. Družba bo po¬ trošila samo za oglase milijon do¬ larjev. Žalostne razmere štrajkarjev. Akron, O., 18. marca. — Senat- ska komisija, ki je raziskovala razmere med stavkarji gumijevih tovarn, je odkrila je žalostne raz¬ mere. Plače so tako slabe, da se ljudje nikakor ne morejo pre - živi jati in so bili prisiljeni v stav¬ ko. Mnogo je slučajev, kjer so moški služili le po $5.00 na teden, ženske pa še manj. Zvezni kongres sklican. \Vaehington, D. C. Predsednik skljicuje zvezno zastopstvo k iz - vanrednem zasedanju na 7. apri¬ la .Oglas je kratek in izvajo že - ljo, da se kogr.es zbere v pretre - sen ji ljudskih interesov. Na po¬ govor pride najbrže tudi tako ra- zupita revizieija tarife. Čudni ptič. St. Louis, Mo., 10. marca, la¬ kaj posrečilo se je nekemu križa¬ nje kure z racmanom. Izroden je čuden — ptič ni podoben niti kuri niti raci. Glava je kurja, noge so račje. Ostali život podoben je ra¬ ci. Ko so se hoteli prepričati, če zna novi stvor plavati, pokazal je takoj, da je — raca ne kokoš. Najglobokejši vodnjak. — P njic ma - 8a v ce- v časih v 11)0 spre- Posnetega m t zgago ali druge bolezni \ r želodcu je, če vzameš pol čajne žlice sode (baking soda) in pol enake žlice zdrobljene magnezije To deni v pol čaše vode in izpij. Dobro je z mrzlo vodo, boljše in hitrejše, pa deluje, če izpiješ na topli vodi. Kuharica Neža: Pravijo, da je tvoja gospa jako izobražena. Hišina Urška: Oh,izobražena pa kar se da. Če me ozmerja, mo¬ ram potem ves večer iskat po slo¬ varju, kaj mi je prav za prav rekla da dosežejo rekord šega vodnjaka. na isrlobokej Špur, Tex., 17. marca. — Pro ¬ fesorji poljedelske znanosti so tu¬ kaj pričeli vrtati vodnjak. Dose - gli so globočino 4018 čevljev. Na¬ haja se še vedno kamen. Mnenje je, da se mora vodnjak poglobiti še za 2000—3500 čevljev predno zdravilo a za zaprtje, I se doseže voda. Povsčin gotovo je, Kitajski pogreb. Philadelphia, Pa., 15. marca. — Tukajšnji Kitajci imeli so danes prvi pogreb nebeško izvoljenega Na stotine ljudi prisostvova o je ceremoniji. Na pokopališču c a i so mrtvecu pečenih rac, gosi m pi šeaneev v krsto. Tudi vina in opi¬ ja ni manjkalo. S to popotnico preskrbljenega mrliča spustih so krsto v jamo in ju zasuli. Največja slovenska farmarska naselbina je Willard v državi Wisconsm. Naselbina v Wil - lardu je stara komaj par let. lo pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobičkanosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo m za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki omogočujejo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin, ki de¬ lajo novega farmerja zadovoljnega, bi prvi nasel- niki ostali osamljeni ali pa bi bili celo prisiljeni za- pustiti izbrani kraj. Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes naselilo nad sto slovenskih družin m novi priselniki vedno prihajajo semkaj. Drugi do¬ kaz, da je Willard najpripravnejši kraj za sloven¬ skega novega farmerja je to, da je veliko število dosedanjih naselmkov dobilo za seboj na Willard svoje sorodnike in prijatelje. Naselbina V((:Ilaid se nahaia v Clark County, ki je nekako v sredini države Wisconsin. Ta okraj je važno železniško križišče, kajti skozi ta okraj vodi pet železnic. Willard leži prav ob železnici. Clark okraj ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter producira vsako leto nad dva milijona dolarjev mlečnih izdelkov, od katerih pri¬ de lepo število tudi na Willard. Izborno uspeva turšica, ječmen, rž, krompir, sladkorna pesa, so¬ čivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti povoljno uspeva detelja ih vsakovrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisnet vrednosti. Tudi sadje us¬ peva povoljno, zlasti jabolka. Številni lepi domovi, katere so si postavili v kratkem času slovenski naselniki, najjasnejše pri¬ čajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmer- jevih dohodkov. Toda ne samo gospodarsko, tudi politično moč že imajo slovenski naselniki na Willardu: rojak Steve Legat je občinski tajnik, poštar, postajena- čelnik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Česnik sta mirovna sodnika; zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu m bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč in Pavel Maren sta občinska konstablerja. V sosednji slovenski naselbini Gor man, imajo Slovenci ves šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega okraja. Lahko bi našteli še več drugih zanimivosti o tej hitro rastoči slovenski naselbini, a to naj zado - stuje za sedaj. Omenimo naj še to, da imajo Slo¬ venci tu svojo cerkev in šolo. Takoj zraven sloven¬ skih naselnikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence, ki name - ravajo podati se na farme. Cena akru je $18.00, in se lahko plačuje na male mesečne obroke. Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni kadar kupujete farme! Tu se gre vam za vašo bodočnost! Bodite previdni, kje in kaj kupite. V vašo lastno korist in obrambo vam svetujemo samo to-le: Predno kupite kje drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu, da se ne boste kesali. Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsak cas čisto m popolno last¬ ninsko pravico (deed). Predsednik družbe, kateia lastuje to zemljišče, je dobroznam okrajni sodnik v Mihvaukee, John Karel. Vsak, kdor želi dobiti naslove od slovenskih naselnikov na Willard in jim sam pisati za pojas - nila, naj se obrne na nas. Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na Adria Colonization Co. 322 REED ST., ROOM 6 , MILWAUKEE, WIS. IGNAC KUŠLJAN, upravnik. SMODKE HAJFINEJŠE KAKOVOSTI Z GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD¬ PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJSEGA TOBAKA, DVOJE VRST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočani vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve e. Blag-o razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj- novejše premikajoče slike, ''bsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Eveleth Photograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnih slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi po večujem v vsaki velikosti. fgJEBE] E=J L==i i=iai==| EEED ESiig First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parohrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. ir=E3%L BE 3E II poročati, morda v kratkem kaj reč. K sklepu tega dopisa po - zdravljam vse rojake in bralce ‘Narodnega Vestnika’', ter jun' V,V, V, V, želim veselo Alelujo' Poroeevah Eveleth, Minn. Prosim, blagovolite natisniti te vrstice v našem cenjenem listu X. V. Sporočiti imam nekaj zelo važ¬ nega med naše rojake po železnem okrožju, posebno pa za naše ro.ja- ke-Slovence na Evelethu. Kakor je bilo že omenjeno, nam bodo od¬ vzele velike rudarske družbe ta - koimenovani “ldub” ali bolniško podporo v slučaju ponesrečim. — Potreba nas je prisilila do tega, da smo se združili Slovenci in Hr¬ vati v samostojno društvo, ki bo delilo med ponesrečence vsaj tisto kar je delila poprej družba. Iz i tega je razvidno, da ne ponos, i temveč potreba je bila glavni po¬ vod do tega koraka. Waukegan, 111. Vidi pa se tudi zanimanje med Slovenci in Hrvati za to preko - ristno društvo. Če bode število elanov lako rastlo, bodemo kmalu lahko plačevali po $40 na mesec bolniške podpore. Torej lepa pod¬ pora ob času nesreče. Torej smo na mestu, naše želje se bodo ures¬ ničile in bodemo lahko ponosni na to. Pri zadnji seji so bili izvoljeni sledeči uradniki za bodoče lelo: J. Intihar, predsednik; Fr. Oko¬ rni, podpredsednik; Fr. Peterlin, prvi tajnik; Mat. Grile, drugi ta j nik; Josip Franeel, blagajnik : ,1. Tanko, J.. Kopuš in Fr. Štru¬ kelj. nadzorniki; Fr. Blatnik, predsednik bolniškega odbora; bolniški nadzorniki so: za mesto: Mat. Hrovat; za Fayal Location: Fr. Blatnar; za Spruee Location. G. Gregorič. Zdravnik: Dr. John- 1 son. Slovenci in Hrvati so vljudno vabljeni za pristop v novo dru - štvo, ki deluje na popolnoma ne¬ pristranski podlagi in na načelu: Pomagaj bratu v nesreči! Fr. Peterlin. Cenjeni gospod urednik;—• Prosil bi, da blagovolite priob¬ čiti moj dopis. — Tudi pri nas se je pričelo zanimanje za narodno svetišče ali Slovensko Zavetišče. Tako smo se namenili, da prične¬ mo s pobiranjem prosto voljnih prispevkov. Darovali so sledeči gg.: po 5.00: Fr. Opeka, J. Kuhar, J. Polanšek in And. Pužin; po 2.00: Neimenovani in Fr. Petkov¬ šek; po $1.00: M. Svete, J. Gre- ven in J. Maček; po 50c: K. Ilere- var, J. Intihar in M. Pogorelc; po 25c: J. Setnikar, A. Škrbec, J. Rep, A. Čelešnik, J. Špacapan in J. Podboj; po 15c: T. Brence. Skupaj $30.15, katera svota je bi¬ la odposlana na pristojno mesto. Lepa hvala vsem darovalcem! Nabiralec. Canonsburg, Pa. Aurora, Minn. Cenjeni gospod urednik;—■ Velikokrat sem slišal že od sta¬ rih ljudi, da mesec sušeč z glavo in zadnjim koncem oteple. Res j je to letos, z glavo je grozno grdo ! otepal, še grše pa oteplje s trebu- hom ravno danes, dne 14. t. m. Gotovo tudi z repom ne bode mi- ! roval. Trbovcev Tone se že tako boji naše Minnesote, da se mu menda kar čudno zdi, kako je to, : da pišemo s črnilom, ko je isto ve¬ dno primrznjeno. Tone naj pri- j de za par dni meseca julija v Min- j ncsoto. potem se bode še bolj ču- \ dil; en dan slana, drugi dan pa grozna vročina, tako da si bode mislil, da je v vroči Braziliji. Od tukaj se je pred tremi tedni v Arkansas, krajevno ime mi ni znano, dvoje družin na farme, in io Alois Novakova in Jos. Puclo- va; ta teden se je pa menda podal Jože Jamnik v MisSouri, kjer ima že leto dni kupljeno zemljo; tudi Malh. Dremel jo namerava v krat kem ubrati isto pot. Najboljše je tako! Tudi nam drugim se bodo oči odprle, da se bomo oprijeli teli misli. Res, da so delavske razme-! ve letos še precej ugodne, a ta u- ■ godnost se lahko v kratkem spre-1 meni. Tudi je preveč zavisti med našimi lastnimi rojaki, tako da j človek ni nikoli varen, da ga vr-1 žejo iz rudnika. Dne 11. t. m. vršile so se volitve za mesto, a o njih vam ne bom po¬ ročal, le toliko naj omenim, da je za nas Slovence jako žalostno, da nismo složni niti ob takih prilikah ter deluje rojak proti rojaku. Iz¬ med rojakov bili so izvoljeni: An¬ ton Smolič in J. K. Brozicli, od¬ bornikom ter Anton Šerjak, kon- stablerjem. Mike Cegaretova štorklja več - krat prileti preko ter pusti tukaj mnogo razposajencev. Ker so pa mnogi presrečni stariši zelo hudi, če se jih objavi z imenom, kadar jih obišče ta ptica, hočem ta ime¬ na opustiti, dotičnikom pa, ki se radi tega hudujejo svetujem, da to ptico ustrele, da jim ne bode napravljala sitnosti; to pa mora¬ jo izvršiti prej ko mogoče, ker lovski čuvaj Wood deluje na to, da se sprejme predloga, glasom katere naj bi bilo nedržavljanom zabranjeno nositi oziroma lasto - vati puške. Dne 12. t. m. prikradla se je v posete k družini Anton Markovič bela žena, katera jim je iztrgala štirimesečnega sinčka Antona. — Družini Markovič naše sožalje. Drugih novic za danes nimam Malo dopisov je citati iz naše, prav lepo procvitajoče naselbine. Tukaj nahaja se nas precej Slo¬ vencev, ki smo zaposleni v tovar¬ nah in premogoltopih. Kar se tiče la, še ni ravno preslabo v to - varnah, le po premogovnikih radi vstavijo obratovanje. Na društvenem polju hi pa kmalu prekašali druge večje na¬ selbine. Nahajajo se namreč štiri društva, ki so priklopljena k raz¬ nim Jednotam. Društvo ‘.‘Po¬ stojnska Jama” s i je stavilo za nalogo postaviti društveni dom, ki ga v resnici potrebujemo. — Istotako pričakujemo nekaj vese¬ lih in zabavnih dni ob priliki raz¬ vitja dveh društvenih zastav, in to društva “Jutranja Zarja”, S. D. P. Z., ki pričakuje vsak dan svojo zastavo, ter, kakor se čuje, društva sv. Janeza Krst., J. S. K. J., ki je baje že tudi sklenilo to - zadevno pogodbo. Konečno pozdravljam vse roja¬ ke širom nove domovine, tebi, list, pa želim dosti naročnikov. J. K. Eveleth, Minn. Upam; da mi odstopite nekoliko prostora v našem N. V. Tokaj smo ustanovili v nede - Ijo, dne 9. marca, novo podporno j društvo, koje smo priklopili k S. ; P. Z. Izvolili smo si tudi za 1. 1913 sledeče uradnike: Predsed - nik M. Kobal; podpredsednik J. Bižal; tajnik J. Pogačnik; za¬ pisnikar T. Belovšek; blagajnik J. Kaplja; reditelj A. Starin. Trije nadzorniki, ki imajo ob enem tudi urad bolniških obiskovalcev, so: J. Mohar, F. Valentinčič in A. Za¬ vršnik. Slovenci pozor! Pri našem drti- štvu se lahko zavaruje delavec proti nezgodam od 16. do 55. le¬ ta. Član dobi $8.00 tedenske bol¬ niške podpore, in vrhu tega smrt- nino in pogrebne stroške. Lepa prilika se nudi vsakemu naprednemu Slovencu, da se ža - varuje za slučaj bolezni ali smrti, vsled tega se vabi Slovence, da pristopijo ob prihodnji mesečni seji v oblinem številu k društvu. Pozdrav čitateljem N. V., no¬ vemu društvu pa mnogo uspeha! J. Pogačnik, t. č. tajnik. potrebe svojih rojakov, je samo¬ umevno. Ker je dosedajv edno ne¬ umorno in požrtvovalno deloval za korist in dobrobit slovenskih naselbin, smelo lahko trdim, da bode v bodoče storil isto, tem lag- Ije, ako bode izvoljen predstojni¬ kom. Lahko trdim, da malokdo po¬ zna tako dobro in temeljito vsa področja in dolžnosti predstojni- ške službe, kakor baš g. Ign. Čes¬ nik. Za ves dosedanji napredek se imamo zahvaliti njemu, ker je kot glavni naselbinski zastopnik, svojo dolžnost napram vsem ro - jakom vestno opravljal. Radi te¬ ga ■naj bode tudi vsak vnaprej prepričan, da bode tudi kot pred¬ stojnik tovvnsliipa storil isto. Prva njegova naloga bode. ure¬ ditev vseli potov tako, da se bode lahko vozilo iz ene naselbine v drugo, kar se dosedaj ne more. Gospodu Ign. Česniku se imamo zahvaliti, da imamo slovensko cer¬ kev. Njegova zasluga je tudi, da dobimo v kratkem moderno sirar¬ no. Kdo drugi se je trudil za do¬ sego vseh teh uspešnih napred - kov? Kdo drugi se je trudil in mnogo denarja potrošil za vožnje in drugo, da smo dobili priljub¬ ljenega nam slovenskega duhov - nika, g. Rev. Jakob Kalana? No¬ beden drugi kot on!‘ — On se je zavzel za preganjanega gospoda, ter kljub vsem raznim nasprotu¬ jočim elementom s svojo priroje¬ no mu vstrajnostjo, tudi vse dose¬ gel. Bodite torej uverjeni, da bo tudi kot predstojnik mož na svo¬ jem mestu, ter da bo znal kot, tak, tembolj čuvati koristi slovenskih naseljencev v vsakem oziru. Ob enem bodite prepričani, da bode naselbina AVillard prva v Zedinjenih državah s slovinskem predstojnikom na čelu. To ne bo v ponos samo njemu, temveč tudi celokupnemu slovenskemu prebi¬ valstvu. Dosti rojakov sem slišal tožiti, da ne morejo povedati svojih želj sedanji upravi, vsled tega, ker ne govore angleški. Da se temu en¬ krat za vselej in docela v okorn pride, zavzemimo se vsi skupaj. Večina nas je že tako ali tako; na¬ stopimo složno dne 22. t. m. pri nominaciji, ter istotako nastopimo na dan volitve, dne 1. aprila t. L, ter oddajmo glasove za slovenske¬ ga kandidata g. Ignac Česnika. Ako storimo tako, storili bomo svojo dolžnost, prvič napram sa - memu sebi, drugič pa napram vsem ostalim tu naseljenim roja - kom. Zavedajmo se, da smo bra¬ tje ene krvi in narodnosti, ter da moramo za napredek in dobrobit naših naselbin skupno, složno in zedinjeno nastopati. Ako storimo tako, nam je zmaga zagotovljena. Opominjam torej še enkrat vse na Willardu, Gormansu in Tiogi živeče rojake k skupnemu in slož¬ nemu nastopu. Nobeden naj se ne izgovarja: Ne morem iti, nimam časa!” Vsi moramo priti in odlo¬ čno nastopiti, da zmagamo tes s to zmago poderemo ošabne in Slo¬ vanstvu zavidljive Angleže in Nemce. Rojaki, zatorej ne spite, zbudite se, ter spolnite se lepega in resničnega pregovora: “Sloga jači, nesloga tlači!” Pozdrav vsem Avgust Aučin. LETO ’13 V ZGODOVINI. Willard, Wis. Rojaki v Willard, Gormans in Tioga, Wis., bližajo se nam okraj¬ ne volitve. Volilo se bode novega okrajnega zastopnika za toivnship in druge uradnike. Sedaj je čas, da se potegnemo za stvar. Wil- lard, Gormans, in deloma Tioga, so slovenske naselbine. Zatorej zakaj bi ne imeli tudi svojih slo - venskih uradnikov. Za to zmožnih rojakov je dovolj. Uprava bode prišla v naše roke le na ta način, ako bomo šli združeni na bojno polje — volišče — vsi kot en mož, ter oddamo svoje glasove za ro - jaka g. Ignac Česnika, tako pri nominaciji kandidatov dne 22.-1. m., kakor tudi pri konečni volitvi dne 1. aprila t. 1. Gospod Ignac Česnik je Slove¬ nec v srcu in jeziku, ter kar je najbolj upoštevanja vredno — navdušen za napredek in za slo - vensko stvar sploli. On je pra - vičen. Ako bode izvoljen, hodite prepričani, da bo tudi v bodoče deloval po svojem najboljšem pre¬ pričanju, za resnico in pravico. Da mu bodo pri srcu koristi in Ali so bila leta, ki se končujejo s številko 13, srečna v zgodovini ? Ali so bila ta leta zaznamovana s katastrofami, s krvoprelitjem, s kugami ? Leto 1JH3 začelo se je s krvo - litjem na Balkanu in v Mehiki; poglejmo dogodke, ki so se pripe¬ tili v letih preteklosti s številko, 13. Leta 413 pred Kristom vzel je Archelaus makedonski prestol in je umoril Perdikasa. Med pelo - ponsko vojsko, ki je divjala' ta - krat med Atenami in Šparto, je bila atenska ekspedicija proti Si- rakuzi žalostno vničena, in vodja Nicias je bil usmrčen. Vrhu tega našle so Atene tudi močno špar - tansko armado vtaborjeno v Atiki. Leta 213 pr. Kr.: General Ara- tus, ki je deloval za zedinjenje Grške je bil otrovan na ukaz Fi - lipa Prusija, vladarja provjncije Bitinija v Mali Aziji. Prusijas je vnieil Gaule blizu Helesponta. — Na Kitajskem ukazal je cesar Tsin Chi Hwang-ti požgati vse knjige. Leta 113 pr. Kr. je razsajala vojska med Rimljani, Cimbri in Tevtoni, ki so skušali vdreti na Rimljansko, sedanjo Italijo. Leta 13 pr. Kr. in 13. po Kr.: Cesar Augustus Ceasar, naslednik Julija Ceasar, držal je svoje veli¬ ko cesarstvo do skrajnosti oboio- zeno, in s ij.*m je vzdržal mir. Leta 113 po Kr.: Cesar Trajan počiva ■/. armado po svojem zrna - govitem podjarmljenju. Leta 213. po Kr.: Rim je pričel stoletno pričkanje med vojaškimi vodji. Leta 313 po Kr.: Konstantin, prvi kristjanski cesar, je vladal čez prostrano rimljansko ozem - 1 je. Pozneje je sezidal svojo svo¬ jo stolico Konstantinopel, ali po naše Carigrad. Leta 413 po Kr.: Rim sc je otre¬ sal sramotnega poraza, katerega mu j ( > zavdal Got Alarik, ki je 'vdrl v Italijo in vzel “Večno me¬ sto”. Leta 513 po Kr.: Frankov - sko kraljestvo Klovis se je razde¬ lilo na štiri dele. Leta 613 po Kr.: Kraljestvo Frankov se je zopet zedinilo pod Klotajrom II. Mohamed je pričel z razlaganjem svoje religije, mo¬ hamedanske vere. Leta 713 po Kr.: Mohatnedanci so podjartnljali Špansko. Leta 813 po Kr : čarlemanj Ve¬ liki je vladal čez ogromno ozem - I.ie sedanje Nemčije, Francije, Avstrije^ftalije in ostale dele ju¬ žne Evrope. Leta 913 po Kr.: Nemci izvolijo svojega kralja. Leta 1013 po Ivr.: Danci, pod poveljnikom S\veyn, podjarmijo Angležko. Leta 1113 po Kr.: Papež je iz - peljaval načrte papeža Gregorja Ul!., in je polagal temelj za su- premacijo papežke svetovne moči. Leta 1213 po Kr.: Angleška se je tresla pred žaganjem Fran - cozov. Leta 1313 po Kr.: Škoti so se združili pod vodjem Bruce in so premagali Angleže v krvavi bitki. Leta 1413 po Kr.: Henrik V. je bil venean kraljem Angleške in je nadaljeval stoletno vojsko. Leta 1513 po Kr.: Profesor Mar tin Luther je podueeval v vseuči¬ lišču v "VVittenberg. — Balbao je odkril Tiho vetemorje. — Karol V. je oživil katoliško inkvizicijo. Leta 1613 po Kr.: Dinastija Ro¬ manov nastopi vlado v Rusiji s carjem Mihajlom. Leta 1713 po Kr.: Pogodba, sklenjena v Utrecht, je spremeni¬ la zemljevid Evrope; razdelilo se je več španskih posestev. Leta 1813 po Kr.: Združene ar¬ made Nemcev, Rusov in Avstrij¬ cev so premagale v grozni bitki Napoleona. — Razglasila so je neodvisnost Mehike. — Perzija je bila prisiljena odstopiti nekaj o- zemlja Rusiji. — Srbi so pričeli ustajo, katero je Turčija zadušila. — Kreek Indijanci so klali in me¬ sarili strahovito okoli vtrdbe Mimms. — Perry je zmagal An - gleže na jezeru Erie. POZOR, ROJAKI! Dobil sera iz Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem 6a - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več I izpadali in ne osi¬ veli. — Bavno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Bevmatizem v rokah in nogah ter križieah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Ker je vsled preselitve urada pošta na Gilbertu raznim stran¬ kam premenila številke poštnih predalov (box), prosimo vse one cen j. naročnike, ki nam še niso na¬ znanili premembe, da blagovolijo to ukreniti v kratkem. Upravništvo ‘NARODNEGA VESTNIKA’ Naznanilo in priporočilo. Cenjenim rojakom naznanjamo, da je MR. LOUIS VESSEL opravičen pobirati naročnino in oglase za “Narodni Vestnik” ter ga cenjenim rojakom toplo pripo¬ ročamo. Upravništvo in uredništvo ‘NARODNEGA VESTNIKA’ Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM Prodajem zemljišča za farme, lote za hiše v mestu, vse pod jako ugodnimi pogoji. JAVNI NOTAR. Moja pisarna se nahaja nad First National Bank soba št. 8 Paul C. Oman CHISH0LM, MINN. r Rojaki! Spominj ajte se 1 i Slovenskega Zavetišča! NAŠI ZASTOPNIKI Za Biwabik, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Math. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. — G. Kotzc. Za Chisholm, Milin.: Anton Maline. Za Gilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva • tleh. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Crosby, Minn.: Tony Prošen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Biče, Minn.: Vouk & Oman. Sa Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton Schweiger. Za So. Bange, Mich.: Mike Muhvieh. Za La Salle, lil.: Frank Krulc. Za Chicago in Joliet, lil.: Jos. Blisch. Za So. Chicago, lil.: Anthonj- Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Math. Ogrin. Za De Pue, Dl.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinieli. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za Fairchild in VVillard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Leadville, Jacktovn, Strin gtown, Bocktown in So. Chicago, Colo.: f! W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Bock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. p 0 . renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA" USTA, grlo, zobe, nos in druge dele života vzj r - ■ Severovega ANTISEPSOli Rabite ga kot izmivalo, grgralo ali vK t/ ••v 1 • • * IT , V U vsakdanja raba Knjižica, ki je ovita okoli vsake steklen C - S «5 vse. W ČREVA m* /i;/ dial lahko vzdržujete v redu ter s tem orenroš > _ n __i_ v r Frcate^ odstranite mnogo bolezni, ako uživate SEVEROVE JETRNE KROGUICE Cena 25 centov. OBISTI lahko vzdržujete zdrave in jetra v redu ter s tec odpravite bolečine v hrbtu in omedlevico, ako ve dno rabite ob pravem času Severovo Zdravilo za obisti in jetri (Severa’s Kidney & Liver Remedy) Cena 50 centov in $1.00. Kupite SEVEROVA zdravila od vašega lekarnarja. Ako jih nima, naročite jih od B’,10 K* S 1 « f .ir m rep" sr* , 1 fe ,f# lir# r-dt* ar nora'' rok lB i ( # e V P’ ti S)«* la* ,iotrid ese, .. m •jleitM 8 Lupili, je ral ^igledal kakoi i^BO Judinj 0 pjiiirdai! 8 r jjlfjinj« 11 Bo, Ja se * pite. F.hssotiea m igo preteče dva Sapaaopet sed I ■ (Mitov pa pJiiprekmaiii v v SLOVENSKO ZAVETIŠČI V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi Illinois.) NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik : Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Nev Torij- Podpredsed. : Paul Schneller, 208 5th St., Calumet M« ™ — — - ’ ’ in Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Laivndale Ave., Chicago, Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Elv, Minn. NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., Chicag^- ■CT—-1_ H Tl n • m _ 7 _ .1. p0U* _ ---j j. iiiaou iiiuiruin ' , Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frank boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in 113 kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, lih Loujs J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. Oglasu Hh,kii •ullhi L a ga n e i »ipol ’%.Kol ,>1,1, Jj ki je -Hja, ‘leh.. V 0 **%ka fr* ^ o. K Hu -i ^ It) ,1 • M, 3 'Pr*. (j V 3 JU 1 'saka slovenska organizacija, ki šteje P° j. tor iju- več društev, je opravičena do enega člana v llie ir t -• direk ujjvavicena ao enega ciaua v fI)f . 1 sak slovenski list v Ameriki je opravičen 10 ga mesta v direktoriju. ^ ^ jo sa ostala samostojna društva so opravki enega zastopnika v direktoriju. a-jO- ... R°J a ki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče ^ y ri ’ P? Ua ^ k> oc i e spomenik skupnega narodnega i 1 ^ potrebi smo si vsi enaki, podpir ajmo eden dru?' r s 1 Dno za one, ki si sami pomagati ne morejo. , . . vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se P 031 J’’'ril., tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago- ai denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedensko- Si h % e-i m IS h n* ;§4 a 25 c «a V )re Preč atf te at ' JICE pekle z biseri spis; , al g. R. Haggart. — Prevel (Dalje.) U lastniki so zavpili in izprevod se je zopet po- i!' 1 '' 1,1 dvoje oči sledilo Mirijam, dokler ni izginila « lVl>b Jt j a j s ta. se Claris in Nehušta le malo zanima - l ' ! °esiu'ja in njegove spremljevalce v sijajnih opra- hišnika Štefana. li kdaj in kje bodo prodajali deklico z biseri in ‘‘ i' 1 .. j Bodi tiho in molči in pazi, da ne bodo sumi- otrlo vriru in česa isees. •balo proti zatonu m D agi rdečilo s svojemi žarki mra- , p a iače. Ceste, kjer se je vil zmagoslavni spre ,e -. en e in prazne. Zmagoslavje je bilo zvečer lcon - 3 v^so se utrujeni vsled zabave in vznemirjenja po- stijah prebijejo noč. Na trgu za sužnje, ki ie bil s ' - anogo ljudi. Nekateri so čakali, da se rabila tja radovednost. Pri vratih te .gg pa je v 1 \>inii stara ženska, preprosto oblečena, zakritega . ug a i ir btu, kakor so jih navadno rabili na trgu. .-j 0 vpraša vratar. crledala,” odgovori v grškem jeziku. ida og I r edu tet,.. 'levico, C sti in jetn 5emedy) . 00 . išega lekarni- jih od n ■a ’’ reče vratar osorno, “vsaj ne boš ničesar ku n8 trgj 1 napravim kako kupčijo, če bo blago dobro,” odvr- , z iat v roko. oospa, le noter,” reče vratar in vrata so se zapr- 'hnšta je bik’ v poslopju pri sužnjih. .. a j n prižgali so baklje. Nehušta je videla nesre- ', sedele na mramornatih klopeh, sužnje pa so hodile . dm umivale roke in noge in obraze z dišečo vodo, če- j ase jn jim snažile prah z obleke, da bi se kupo- . , p iu ii i e po število ponudnikov jebilo navzočih, ka- •i’ se t možkih, ki so hodili od deklice do deklice, se ■ji, j n jih včasih pozivali, da vstanejo, seobrnejo, po- c iti da bi jih mogli lažje presoditi in preceniti. Ko jj a j e ra vno eden izmed njih, debel človek z mastnimi djitl kakor da bi bil iz Jutrovega doma, pregovarjal ne mo Judinjo, da naj bi mu pokazala svoje zobe. Ona pa ■knr da ga ne bi razumela, sedela je mirno in tiho ; ko pa „j e j jn jo hoeeo prijeti, tedaj pa mu dekle prisoli ta- v.Ja se med glasnim krohotanjem gledalcev hitro u- :i,a moja, jako vljudna si “zakriči z divjim gla- eče dvanajsta ura, dobiš vse poplačano.” pet sede mirno in tiho in se dela, kakor da bi ga ne ileev pa je imela Mirijam, ki je nekoliko ob strani se ■križanima rokama in s povešeno glavo. Drug za dru gim so prihajali ponudniki in jo ogledovali. Nehušta je stopi a na ko¬ nec vrste in z vso napetostjo opazovala in poslušala ljudi. - e ~ \ lsok človek, oblečen kakor egiptovsk trgovec, stopi k Mirijam m se sklo¬ ni k njej. “Pozor!” reče njen stražnik. “Jaz imam ukaz, da nobenemu ne dovolim govoriti s sužnjo, ki jo kličejo deklico z biseri. Odstranite se gospod.” Tujec dvigne glavo in Nehušta ga spozna. Zona jo spreleti, ko aopazi, da mu majnka članka na kazalcu. „Kaleb” je dejala sama pri sebi, “Kaleh v Rimu! Tofaj ima Domiei- jan še enega tekmeca!“ Nato stopi k vratarju in ga vpraša, kdo da je oni tujec. “Trgovec iz Aleksandrije, po imeni Demitrij,” ji odgovori. Nehušta se vrne na svoje mesto. Predno sta se razgovarjala dva moža, ki sta bila mešetarja in kupovala sužnje in druge stvari za za bogate gospodarje. “Večer po utrudljivem dnevu je pač bolj pripraven za prodajo psov, kakor pa. za prodajo ene najlepših žensk, kar jih je kdaj bilo na trgu” rekel je eden izmed kupovalcu. “Pojdi, pojdi,” reče drugi, “cela stvar je sama burka. Domi- eijanu se mudi, to je vse in zato se mora dražba vršiti še danes zve¬ čer. ’ ’ “Ali jo on kupi?” “Seveda. Slišal sem, da ima njegov zastopnik Saturij nalog pla¬ čati zanjo tisoč sestercijev, ako treba. 11 “Tisoč sestercijev! Za eno mlado sužnjo! O bogovi! Tisoč ses¬ tercijev !” “Z njo vred se proda njena ovratnica z biseri, ki je precej vre¬ dna in tudi lepo posestvo- v Tiru.” “Posestvo v Tiru,” opomni drugi, ” je ravno toliko vredno, kolikor posestvo na luni. Pojdimo in oglejmo si kaj cenejšega in bolj varnega ,kajti kdor hoče še kaj časa tlačiti zemljo, pač ne sme Do- micijanu dražiti pri prodaji .” “Prav imaš. Mislim, da jo bo dobil zelo poceni.” Po teh besedah sta odšla in sedaj se Nehušta približa Mirijam. “Tu prihaja čuden kupec,” je rekel eden izmed stražnikov. Vsakdo ima pravico,” odgovori Nehušta in pri tem glasu Mirijam prvikrat dvigne svojo glavo, nato pa jo hitro zopet povesi. “Jako čedna ženska je,” reče Nehušta glasno, ‘‘vendar sem že lepšes videla, ko sem bila mlada; tudi jaz nisem bila napačna.” Vz- prieo teh besedi so se stražniki na ves glas zasmejali. “Daj, dvigni svojo glavo, draga moja,” reče Nehušta deklici in se ji približa s svojo roko, kjer je nosila prstan, ki se je nekdaj sve¬ til Mirijam na roki. Videlo se je, da ga je Mirijam spoznala; zardela je in vsa se je stresla. Prstan je kazal Mirijam, da je Mark še živ in da je Nehušto poslal Globoko je vzdihnila, kakor hi se ji bil kamen odvalil od srca. Sedaj je vedela, da Mark še živi. V tem je vratar nekaj zaklical in kupovalci so hiteli iz hiše. Na oder zunaj na trgu stopi mož gladkega obraza in sladkega jezika. Ko si je zagotovil mir, je spregovoril: Blago,ki ga ima na ponudbo izbrani družbi strokovnjakov, je lastnina imperatorja Tita, in izku- pilote prodaje —to je njegova dolžnost, da jim pove —ne pojde v ce¬ sarjev žep, marveč se razdeli na enake dela med rimske reveže in zaslužne vojake, ki so bili ranjeni ali izgubili v vojski svoje zdravje. To mora navdušiti vsakega domoljubnega držvljana, da ne skopari z denarjem. (Dalje prihodnjič.) John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJ STAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. Va «?» »v £'4. i'4. i'4i'4 J'i A VVA»WVW *** FIRST NATIONAL BANK| PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. V i'4 v {'4 i'4 V i'4 V i'4 Vi? i'4 V i'4 V i'4 V i'4 V Si, Vi? i'4 V 4 ? i>4 f V 4 ? i'4 V 4 ? i'4 Vi? i'i Vi? Vi? m Chisholm - - Minn. i'4 V 4 ? Kapital 3*25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. >0 i'4 V 4 ? i'4 Vi? i'4 V 4 ? i'4 Vi? i'4 $ $ S Obrestuje denar po 3 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! % 9 % i'4 Vi? i'4 Vi? »<4 *»? Naročajte, širite Narodni Vestnik. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih Zvez slovenskih Jednot in po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, Mi. Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. SLOVENSKA GOSTILNA CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik VOGAL GESTE ZAPADNE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. ■•-iišvjVž ODNI VESTMTj in Miseria (Jangz Nevolja) ganski spisal P. L. Coloma. Prevel E. T. ,V1 Illinois) ZA S LOV£> D'# SI. >dt, s f - (Dalje.) eer * ip , pojdimo; gospodje čakajo,” je rekla in sc tru- 1 glasu svojo žalost. ■ a ->. ki so bile v tistih okoliščinah ravuotako prepro - J. unova izbruhnilo zadržano jokanje in ihtenje in 111 ''"ki: vse nune so pokleknile, da poljubijo ta prag preetopijo ne žive ne mrtve. 1 m poklekila; na palico oprta je stala kakor pastir. '°“ 0,Kua oi hotela prva zapustiti zavetišča, in opa- iZra '. | l° silo rinitii iz samostana. Neko stiriinosemde- j ! *''i a °d tretjega leta v samostanu, so prinesli ' lu n Poslopja na voz. J" prestopila prag in z veliko žalostjo in bolečino - z.inku ključe, in nobena tožba, noben očitek, no- 111 zata ;i')° tiste krotkosti, s katero je rekla one- ■ r '">t da ji bodo samostan podrli: volja!” Frank Medved StCa 1 ^: bt- ekiC •kaj re e . )IU» Ebč - u diai' a ? S K# C ’ ,, . rev olucionarcev ž njim so gledali solze teh m 1 ^‘ ns k z zaničevanjem v očeh, a vendar je -P-d samim sabo; zakaj hudobni 'zatiravec nj ) ' n po navadi sc ga polasti srd in jeza j ~"' llu krivicam samo s tihimi in pohlevnimi Kj. ' h' 1 ‘"di večini revolueionarcev se je milo sto- 1 'nladenič, ki je bil zelo dobrega srca, toda naukov, je zbežal proč in se zjokal kakor 1 nt ' bodo n 10 ln »eli,” je vzkliknil. |* M *le vozove, je Lopezinek pomolil glavo . j a j| n " nas| nehnil ob neumni in smešni ter obe - |cj a P rv t bi skruni ta sveti prestor; vstopil *') a prostovoljska sablja se je vlekla za »$■ IH- Ob 10 ' i 11 :. ,»J®- c°i' .,. H j j . p ° Marmornatem tlaku. Hodnik je bil ei- ''jie V - V P°‘ s l°Pj e in držal na koncu-v kapeli- «t ).j b° n čajo v nebesih. Lopezinek je sto- • Š' f ) if ki * v d“ vi.# :i 3 e it"?* s" J 9 ^ /C K^y ''Žale v stran od hodnika in iz katerih tirkij T . U va A Se -l e ®1° l 10 oz kem hodniku do go- lirnj lučka; plamenček je nemirno '"rtlobi '! Se z delo, kaokr da se gole stene " r, 0 i^ Za šledal Lopezinek nad vrati vrh dveh '•bero je bilo napisano: Ikmes meni, •Jutri tebi. akaj zac l° v oljnost z obraza, ko je sto - je 0c j St . + Sama na smi 't je bila zadosti možu 1 'rtvasv S ! ' aila kri v žilah zastala. Ko je prebral • 8K ° glavo na cesto ne objele z novimi tovraršicami. Opatica pregnanih nun je hotela v zna menje pokorščine in podložnosti izročiti palico domači.opatici, ki je ponudila v tej stiski zavetišče njej in njeni cedi. Toda ta je palico než no odklonila in rekla : “Ne sestra moja! Ohrani svojo palico, jaz imam sama svojo; ti skrbi za svojo čedo in jaz bom skrbela za tisto, ki mi jo je Bog izro - čil .. . Naš samostan je velik, in če smo tebi in tvojim ponudile za - vetje, ga nismo zato, da vas podvržemo svoji oblasti, ampak zato, da lahko ti svojo v miru izvršuješ.” Kako živ nauk so bile preproste besede te uboge nune za časti - lilepne bedake, ki so jih slišali in jih je nehote obšlo spoštovanje! Samostanska vrata so se zaprla in zunaj je ostala brezbožnost, mo reče nasilstvo, zmaga surove moči nad brezobrambno slabostjo. On - kraj vrat pa so ostale solze, ki jih Bog šteje; bolečina, ki tare, pa ne umori; nesreča, od katere faeusmiljenež obrača v stran, a jo usmilje¬ na srca skušajo olajšati; zatirana čednost, ki zna samo upati in tista moč, ki naredi, da je ponižni tisočkrat močnejši kakor ošabni zatira¬ vec: živa katoliška vera! Nekaj dni pozneje je govoril Lopezinek o enakosti pravic, in si - cer v cerkvi bivšega samostana, ki je bila tačas že izpremenjena v zbi¬ rališče republikanskega kluba. Tam, kjer je bil prej veliki oltar, je stala predsednikova miza, in s prižnice, s katere je tolikrat odmeva¬ la beseda božja, je imel zdaj govoriti Lopezinek. Ta večer so bili udje kluba zbrani v velikem številu in zamorec Martin, društveni član in bravec, je svitlemu občinstvu najprej pre - bral najnovejše časnike. Lopezinek je stopil na govornico in pohvalno mrmranje udanih poslušavcev mu je izvabilo zadovoljen smehljaj na obraz; odkašljal se je in začel svoj govor, poln napihnjenih in visoko donečih besed: “Da državljani federalei,” je rekel med drugim, “enakost mora postati dejstvo, in če se je nasilstvu posrečilo človeško družbo razcepi ti v razrede, pride pa republikanska misel in povrne vsakemu člove - ku delež, do katerega ima pravico pri velikem banketu nature.” “Bliščeeo resnico te sijajne misli naj vam razložim z zgledom, ki je tak, da ga lahko ogledate in otipljete .. . Poglejte Martina, je nadaljeval Lopezinek in pokazal s prstom na zamorca, ki je bil naenkrat v silni zadregi, ker so se vse oči obrni¬ lo vanj, povesil oči ter zardel pod svojo temno kožo: “poglejte Marti¬ na, on je črn kakor sploh zamorsko pleme, in jaz bel kakor čisto ple - me’ kavkaško. Poglejte Martina; on je rojen pod težkim jarmom su - ženstva in jaz sem rojen prost kakor ptiček, ki se spreletava po zele¬ nem gaju Poglejte Martina; on je neveden kakor kmetič, ki žene pred sabo osliča“s katerim si služi vsakdanji kruh, jaz sem Posvet - Hen kakor mož, ki je posvetil svoje življenje globokemu premišljeva¬ nju modrosti, da more ljudstvu strgati z oči tesno obvezo nevednosti in federalni ^družbi, ti zamorec^ suženj, neizobražen, enak meni, proste¬ mu, belemu ,izobraženemu ? ■ . Martin je bil kar divji, ker je vse vanj zijalo; razdražilo ga je to | primerjanje, ki mu je prav malo, ugajalo, m.zaknčalj je srdito: ‘ ‘ Ne gospod, Vi ste neumni, jaz pa nisem ! ’ Ko je Lopezinek cul odgovor kakršnega je postenj zasitil, mu , je zgovorna beseda zastala na jezi vu stegnjeno roko. Šumno kričanje se je razlegalo med CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. BaSp PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. imm wm m VINO CoMPANY Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Vežina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Naše predstave so dobro izbrane j! za mlade in stare. Rojaki na E!y, Minn. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10C. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERY TELEFON ŠT. 55 ^a razsvetljevati iz ravno tega kraja, iz katerega so prej širili mra- liaštvo in nasilstvo. In ti, Martin, govori, ali ti v tej republikanski NAGROBNE KRIŽE IN SPOMENIKE kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN P. N. Peterson Granite Co., 239 EAST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN® DINSMORE, lastnik. Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro¬ bove. — Na razpolago vr' pohval od Slovencev. "zg I ga je postalo- strah in kosi vrat , • Toda nerodna prostovoljska 1P a( f e l .je ravno ko je mislil stopi- 0 °b ravno tisti prag, ki ga je oskrunil ‘jubu, e ga samostana so se zbrale pri soma- n esrečne pregnanke. Tukaj so se žalost¬ ili obstal je z odprtimi usti in poslušavci, ki so videli priljubljenega govornika razžaljenega. “-Ven tea-a zamorca!” so vpili na vseh koncih m krajih. Prodajam Doncord vino sodček po $20.00 latabie “ “ “ 30.00 "ropinovo žganje, galona 2.50 j Na-očilu je priložiti gotovi denar | ali peštno nakaznico. Umestno je na- nasto- ‘-Ven tega ‘Ven te saje! ‘Saj pravim, kaj si upa! Vrh vse prijaznosti, da ga tukaj sploh trpimo! , „ . “Ven se naj pobere ta crnuli da nas vseh ne pomaže! (Dalje prihodnjič.) jjočat; blago sedaj, predno ne pi htda zima. Z veiespoštovanjem A. W. EMERICH, vinski trgovina in distilacija žganja, yo$al Holmes & St. Clair Ave., ’ CLEVELAND, OHIO. £ 5 K * BS Hfi BR 5fi £ m M. F. SKALA, agent za Pabst Milvvaukee in Peoples“ Duluth pivo. Fina zaloga domačih (( in importiranih pijač vsake vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško Se uljudno ovrt. priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. , m * m ME MR Hi Hfi ME Si !fi MR ME ME ifi L-fi r. W-iL ŽENITVENA PONUDBA. Humoreska. Spisal Iv. Baloh. Gospod Pivnik je bil davčni di: Ženitovanjsko ponudbo? — Brala je enkrat, dvakrat in neho¬ te ji je prišla misel: Kaj ko bi —? Kar ustrašila se je spočetka te [ misli. Saj ni nič hudega! Kaj če | — Ali ... to je moralo biti jako interesantno . . . pikantno ... ali — No, reči moram — 1 jaz sem bila jako razočarana. sdstoj- kontrolor. Kot uradnik sten, da so bili njegovi pre niki ž njim zelo zadovoljni, kot človek je bil pa samzase, ki se ni brigal za ves svet ne, svet pa za njega ne. Njegov dnevni red je bil vedno enak. Po uradnih svo¬ jih urah je zavžil doma skromno kosilo, katero mu je pripravila njegova kuharica in gospodinja že nad petindvajset let, po kosilo je šel v kavarno , tam prebral tiste časopise, katerih sam ni imel naročenih, potem šel spet v pi- nro na sprehod, če je bilo lepo vreme, če ne jepa eital doma čašo piše z inserati vred, četudi jih je že dva- ali trikrat prebral. Zve¬ čer ob sedmih je bila večerja, po¬ tem je šel pa vsak večer kmalu k počitku. Tako je bilo žživljenje gospoda Pivnika. Z nikomur ni občeval, ljudi je pustil pri miru najr&jše je bil sam, se kadil ni. Zdelo se mu je tako žživljenje čisto naravno in če bi bilo druga¬ če, bi gotovo ne bilo zanj. Njegava gospodinja je dobro po¬ znala vse lastnosti svojega gospo¬ da. Bili so dnevi, ko ni niti ene be sedice spregovorila z gospodom, a je mislila, da že mora tako biti. Se, če je vpraššala, kaj naj skuha, včasih ni dobila odgovora. Kar je skuhala, je bilo dobro. Zato ji je bilo včasih zelo dolgčas, večinoma se je pa udala v svojo usodo. Letošnjo pomlad pa je začutil v svojem srcu gospod kontrolor ne¬ kaj, kar mu je bilo doslej nezna¬ no. Samega se je čutil. Spočetka mu je bila ta misel nekako zoper- na,a kar odkrižžati se je ni mogel. Čudno se mu je zdelo, da je sploh prišel na to misel, saj mu je Bar- bka stregla kot lastnemu možu. A nehote mu je vedno prihajalo na um: žena je le žena. Barbka naj zboli ali umrje, kje Ivo drugo do¬ bil? Ali če on zboli, kdo mu bo ta¬ ko vestno stregel, kakor soproga? Sicer pa Barbka lahko ostane pri njem, pomagala bo gospej sopro¬ gi pri tem in onem delu. Kar vi¬ del je že naprej,kako prijetno bo tako življenje. Barbka bo doma kuhala in pospravljala, on sc bo pa lepo sprehajal s svojo soprgo po senčnatih drevoredih . Nič več ne bo sam, nič več ne bo tako pust in dolgočasen, kot so mu očitali uejgovi tovariši v uradu in postavil se je gospod kon¬ trolor pred ogledalo kakor ni imel nikoli navade, prfemeril se je od nog do glave ter djal polgla¬ sno : lep nisem, mlad tudi ne, a če¬ den in pošten. Toraj sklep je bil storjen, da naj bo konec tega dolgočasnega življenja; toda- kako! To je bilo sedaj poglavitno vprašanje. Kje naj dobi nevesto, ko polovico lju¬ di v trgu niti ne pozna, razun tis¬ tih,s katerim ima opraviti v pisar ni. Njegovi tovariši so mu več¬ krat to ali ono gospico očita- tali, ali on se je vedno in redno iz¬ govarjal, da je niti ne pozna. To je bila velika skrb za gospoda - kontrolorja. In ko je tako pretni - šljeval dolgo časa to sitno zadevo, tedaj mu je prišla rešilna ntisel: V časopis bom dal! Dobro izvrstna misel! Nobeden ne bo zvedel, če se mi ne posreči, nobeden mi ne bo očital, sram me ne bo, pa izberem si lahko, kar hočem. In vsedel se je gospod kontro - lor ter napisal tele besede: Ženi - tovanjska ponudba. Uradnik v najlepši možki dobi z nekaj pre - možen j a išče znanje v s vrbo že - nitve z gospico srednje starosti. Na denar se ne gleda, glavna stvar je: poštenje. Odgovor naj se pošlje' na naslov: “Sreča št. 10000’’ na ta list. Pismo jc bilo spisano in sam ga je oddal na postaji, da bi poštari- ca, o kateri je slišal, da vse prebe¬ re. nič ne slutila. Nemirni so bili tisti dnevi in tiste noči za gospoda kontrolorja. List je prišel in prinesel inserat celo trikrat. To je bil vesel go - spod kontrolor! Prebral ga je vsa ki dan najmanj desetkrat. Nervo¬ zno je čakal en teden, ker potem mu je obljubilo upravništvo dopo slati odgovore. Njegova postrežnica Barbka je imela navado, da je popoldan, ko je gospod odšel v pisarno, brala časopise, ki jih je gospod pustil na mizi. Kaj je pa hotela druze - ga delati? Brala je najrajše pod- je bil ve- gospod umrjejo, kam bo šla? In brala je zopet drugi in tretji dan — pa tega ni mogla pozabiti. Živi duši ni tega povedala, tudi učiteljici ne, dasi sta bili najbolj¬ ši prijateljici in skoro vsaki dan skupaj. In ko je brala že tretji dan neštetokrat tisto ponudbo, te daj se je že sprijaznila z mislijo: Kaj ko bi poskusila? Zvedel neiio nobeden. Sicer se pa še lahko ske¬ sam in gospod ne bo zvedel niko¬ li, če mi ne ho všeč. In modrova - la je tako naprej: Ravno prav bi bilo zame. Uradnika sem navaje¬ na, mlad ni več. Na tleh je ležal pri njej soln - čnik, pri njem srnodka. “Ali ste vi? — vpraša trepeta¬ je Barbka. “Ali si ti?” — je bil njegov od¬ govor. Ilitro je pobrala svoj solnčnik, zaprla vrata in šla, ne, tekla tako hitro doli po stopnjicah, kot še ni¬ koli v svojem življenju. Hitela je po ulicah, šla od ene cerkve do druge, pa ni bilo nikjer mogoče najti miru, dokler ni pri¬ šla do kolodvora. Gospod kontrolor se je vrgel na divan. Celo uro je gledal pred se. Sam ni vedel, ali je bil sen ali resnica. Čudno se mu je zdelo, da sta se drug druzega tako prestra¬ šila, ko sta se vendar popreje vi¬ dela stokrat na dan. Šel je v kavarno, bral časopise; a četudi je bral eno novico pet - krat, ni vedel, kaj je eital. In zopet sta se peljala nazaj, on v drugem, ona v tretjem razredu. Tisti večer je Barbka pripravi¬ la gospodu mrzlo večerjo v njego¬ vi obedniei; videla se pa tisti dan nista. In z drugim dnem je teklo obe¬ ma življenje zopet mirno naprej kot preje leta in leta. Kaj se je zgodilo na številki 33 ob 3. popoldne, tega pa ni zve¬ del nihče, tudi učiteljica ne. Inseratov pa od tedaj ni eital nobeden več, ne* on ne Barbka. * * % Fajmošter Jaka in organist Ši- men sta se že dober teden klatila po agitacijskih potih in tako se je zgodilo, da je organist spozabil na spodobnost in da se mu je nekaj človeškega primerilo. Fajmošter: Šimen, Šiinen —ka¬ ko se vedeš! Ti res nisi za boljšo družbo. Organist: Ob, gospod, saj tudi nič ne silim vanjo; jaz se večji del le njili držim. # # « ■— Kaj se pa tako kislo držiš? •— Oh, ko sem tako nesrečen. Mlado ženo imam, pa je zmerom bolna. — O, prijatelj, jaz sem še vse bolj nesrečen. Staro ženo imam,pa je zmerom zdrava. # # # Gospodična pride k zlatarju in mu. zaupno predloži zlat prsan Gospodična: Oprostite, da vas nadlegujem •— rada bi vedela, če je ta prstan od pristnega zlata. Zlatar: Brez skrbi, gospodična, to je pristno zlato : gospod, ki je ta prstan kupil, je še 00 kron zanj dolžan. '■f*',','*',',',',',',',',',', $ X Smešnice. mi kurja jetra z Gost: Dajte gobicami. Natakar: Oprostile gospod, ka¬ kor vidite, so na jedilnem listu kurrja jetra že črtana . . . jih ni več. Gost: Pri vas je pa vedno ravno to črtano, kar jaz najrajši jem. Mene sploh nebo ve« sem. Natakar: Prosim potrpite ma¬ lo, jedilni list, na katerem kurja jetra še niso črtana vam koj pre¬ skrbim. s:= # * — Slišal sem, da ras je vaš šef letos poslal na deželo na dopust. — To ni resnično — samo ura¬ dne sobe je dal zeleno preslikati. * * « —- Vi ste se oženili? No, kako pa kaj v svetem zakonu — No, tako . . . tako . . . Zdi se mi, da sem storil kapitalno neum¬ nost, da sem se oženil. t— Kako pa to? — Ker z ženo nisem dobil nič kapitala. * * e — Ali si videl Joška? kaj se mu je pa zgodilo — obraz ima kar razmesarjen. — Da! Bil je na Dunaju pri brivcih, kjer strežejo dekleta. Ravno ko ga je tako dekle brilo — so pa začele tri miške'po sobi begati. Sluga: Prosim gospod doktor — med tem, ko ste bili v kavarni, je prišel neki pacijent. Rekel je, da ga po ušesih trga . . . Zdravnik: Kaj ste mu pa rekli? Sluga: Naj pride jutri, za da¬ nes sem mu pa prepovedal pijačo in ukazal strogo dijeto. * s # Prvi užitninski paznik: Ti poglej tega-le gospoda — meni se zdi, da ima jajca pod suknjo. Drugi užitninski paznik: Beži, beži — to je vendar nedelj¬ ski lovec. Če bi ta zajca ustrelil, bi ga v triumfu nesel v mesto,ta¬ ko da bi vsa Ljubljana skup lete¬ la .. . =» * Prva stara devica: Za Boga,lju¬ ba prijateljica — ti jočeš — kaj ti pa je? Druga stara devica: Oli . . .tako se bojim. Ženitovanjska agentura je prišla v konkurz . . . jaz sem bila tam vpisana . . .in zdaj meje strah, da me bodo šteli med inven¬ tar. « m Prva dama (govori s ceste k o- knu) : Veš, ljuba prijateljica hote¬ la sem te obiskati, a moje novo krilo je tako ozko, da ne morem po stopnicah. Pridi malo dol. Druga dama (govori z okna) : Oh ne morem — moj novi klobuk je tako, širok, da ne morem iz hiše. # *= #■ V krčmisedita dva meščana če- stitljivve starosti in se menita o ženskah. Prvi meščan: Jaz sem v svojem življenju ljubil samo tri ženske —zdaj pa že davno ne maram no¬ bene videti. Drugi meščan: Jaz pa klečim ceio življenje ženskam pred nogami in bom poklekal do smrti . . . Prvi meščan: Vi pretiravate. Drugi meščan: Nič ne pretira¬ vam — jaz sem namreč čevljar. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK’’. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. —- Jaz sem zoper žensko volil no pravico — iz narodno gospo-1 darskih razlogov. — Kako to ? — Samo pomislite, če bi se steple — in sidrnga drugi trgale klobuke. — Koliko tisočakov bi šlo vnič. * # # Meščan : Slišite, redar — zakaj pa ne primete tega človeka. Vsaj legitimirati bi se moral. Kaj niste slišali, da sem mu rekel, da jelump in falot? Redar: Mislil sem, da imata po- tičen razgovor. Direktna črta med Mew Vorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobra kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTIIA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. — Moj ženin se mi je snoči izpo- listke, novice in pregledala je vse vedal in mi razodel vse skrivnosti inserate. Kaj čuda, če je brala tu- svoje preteklosti. Družbini parobrodi na 2 lijaka: KAISER FRANZ JOSE? I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEASIA. Novi parobrodi se grtde. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., Genera Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. si RIGHT-CUT Ali si že poskusil “Right- Cut”? - pristni tobak za žvečenje — 5 centov. B OŠ VIDEL, da se ti bo prilegal. Novo bleden, zrel, gladek, sočnat tobak. Bogat, naraven tobačni okus — ki ni na- pojen z nobeno sladčico. Kupi škatljico “RIGHT CUT” za 5 centov. Trpi dlje kot za 10 centov starega tobaka. Vprašajte Vašega trgovca po njem še danes. Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka • v* vam jamčimo. WEYMAN-BRUTON CO. Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Ugodna prilika za nakup ur! Imam jih le še 25 v zalogi! Posrečilo se mi je nakupiti od svetov¬ no znane urarske tovarne Waltham ve¬ čjo množino “Gold Villed” (siz. 17.) UR z močnim in trdnim dvojnim pokrovom. Kolesovje je na 17 kamnih najboljše vrste. Adjusted pokrov grarantira tvrdka celih 20 let. Popreje se je prodajalo sli¬ čne ure po $2.00 do $25.00. Jaz jih imam še 25 v zalogi, katere prodajam po iz - jemni ceni $14.00 Dalje imam v zalog-i ure siz. 18, mo¬ čan niklast pokrov, 17 kamnov, Hamp- den adjusted. Preje je samo kolesovje teh ur stalo od $10.00 do $15.00. Te ure pradajem za kratko dobo po $9.00 Blago pošiljam po ekspresih, ter pla - čam ekspres sam, ako se mi dopošlje svota vnaprej, v drugem slučaju mora naročnik piacati ekspresne stroške sam. MATH. POGORELC 29 E. Madison St., Room 1112, CHICAGO, ILL. SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. C Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Gotovo se ne spominjaš tega, ker je nemogoče da si jedel tj! P"*«!*,' f e : Boke - kakor u Je priprav]^ moke ? $0 16 moko < ki jo R Boš bolj zadovoljen ž njim. Zrezan je ravno prav, in dobi seiz njega ves sok brez hudega žvečenja. kruli iz druge moke. Zatorej rabi Din Universal mlinarska dna, Moka, katero vsaka dobra kuharica rabi Jež- 5 ■ ;,j> aS »ton POZOR ROJAKI j Sledeče tri pijače so pristne, importirane tako tuH' grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost in zdravje. jS ipromtf J Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvvatovo Grenko vino, | Katere prodaja samo na debelo A. HORWAT,>Joliet, m f POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v Vaše korist. — Ako k naročilom priložite denar, Vam dam itS popusta, ker prihranim s tem zamudo časa, vožne stroške iti se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kolektirau, to si lahko prihranite ako naročite direktno in priložite oea imate od tega sami dobiček. Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna „ importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam tudi ca nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti. A. HORVVAT, 600 N. CHICAGO ST., - 1' ni so divji uiesota, I is in Terni' e je j.Vkansas [jt več ljudi raus SLOVENSKE TRGOVII katere se priporočajo cenjenim rojako " blagohotno vpoštevanje. o policija; %o. žei AURORA. ..Gostilne: Josip Viranth, G. Kovač, John Kostelc, Anton Skubic, M. Turk. Mesnice: Geršič-Grahek; Tony Smol- Obleka in čevlji: Josip Sekula. BUHL. Gostilne: John Spolar, Fr Perhaj, Frank Arko. Mesnica in grocerija: Kajfeš & Co. CHISHOLM. Gostilne: Fr. Medved, Clias. Zgonc, John Lamuth, John Bradač, J. Ctiam pa, St. Praprotnik, A. M. Geržin. Grocerije: John Bartolj, Jos. Jakša. Mesnice: Peter Staudohar, Joseph Loushin & Co. Slaščičarna: Frank Jurekovič. DULUTH. Gostilne: Jos. Scharabon, Elija Rat- kovič, Marko Daneulovich. NEW DULUTH. Gostilna: Protner & Skala. ELY. r Frank Virant, John Gouze, •los. S-tifižkar. Jos. Skala, G. Medved, Majtiji, Skala, Agnich bratje, M. Kapš, AiPcnMIriist. J ’ Zaloga piva: Josip Geržin, sin Slogar bratje, J. Koval in Manufakturna trgovina: Pet. Bezek. z J! nešan im blagom in mes¬ nic«. Maujh. Kapsch. Brivec: Frank Cereek. ran'o° S - Schtverger, J 0 hn Te- ran, Math-.- Spreitzer. čmvTu '2l Č v j: Frauk ErčuL i Zalar J - obuva la: John Grahek, John Železnina: Kukar i Mesnice: Lapp Bros Slaščice: Tony Bro Ure in zlatnina: Jo- Knjige: Jos. 8chm(lt_ Zavarovalnina, zemij ništvo listov: Louis V ljišč* HIBBING' Gostilne: John Povshl mar. MEADOffS. Gostilna: Marolt * K* McKINLE" 1 ' Gostilna: Tony ško iia - BIWABI& U tt a|Sii » > Tak ° r °j f ti*-,. 12 star iilloi, J^fokra j, Je obl JiSjjt , M kŽ! %>v Grocerija in trgovina Vidas. EVELETH. Jo^F^r 6 « Fotze, Frank Stebalj, Prhnozioh Ce T , J^ a A* 1 ' Miroslavič, Math. Anton Fritz. ° m Agnich ’ Jakob Ahčin, ter M Junk e “ grocerije: Geo. Brine, Pe- nich ’ Frank šebat > A. C.. Kerna- Brivec; Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozich. Manufakturna trgovina: A. Murnik. ean!e V k r0Valna agenc H a : Maks Vol- Fotograf: I. Fugina. gilbert. ni^° S Jos e: R J °i hn l’ rance U, John Praz- Archul ' Tnn rula ? Zalokar, Tony Marko’Matekovieh. lhar ’ J ° hn Mustar ’ železnina in grocedi 50WEB' Gostilne: Jak- Ska čevljar: J° hn * • j Krojač: Jos. Stom KINNEV' Mesnica: Math U* VIF.GR''B Gostilne: Jos- b P 1 pusti. — m ^ e ■ 1 9 “1 CHICAGO' ^ GostUne: Frank r>-| šiček, KarodnaT) ^ tokarj Maks IfF* J°s. ^ er T k °,;„ cerno' i? - M Mladič, Job” nD j. Jaij^ Grocerije: I rr "'' BauiŽ ' zroce^‘ : Mesnica m » $ Stavbeni Brata Lukežič- rata " Izdelovate s t> IzdelovateiJ Žumer. joD 111 '. Gostilne: J j ot ,„ Frank Bo M»; : » M.h- b ;r Z1C, ****J štefanič, p e tr rriolf TiOSfaU . rtlfiSl . »totj; c 'The. fc i 1 Je I I ». . , ‘bij] s - Ml 1 'Hie l et a ‘epj ai. 's' * h,N