DRUŽBEN0 UPRjlJLJjfjng Izkušnje šolskih odbarov v Bosni in Hercegovini Dejanski voditelji šol Republiškj svet za pros veto, znanost in kultnro Bosne In Hercegovine je organi/.ir al analizo dela organov družbe-nega upravljanja \ šolah. O b tej prilo/.nosti je svet dobil iz okrajev poročila, v kateri h s« potlane dosedanje izkušnje iz de!a šolskih odbornv. P<> vsej Bosni in Heriegovini pa su pn drugi slrani v zadnjih nckaj mesecib lazpravljali o delu šolskih odbornv na zhorib volivcev alj na posebnih konferenfrah Socialistione z veze. Pni vsom tera — v poročilih, na abmrilh vrtlivcev in na konfe-rencah SoaiaiMističn« zve/.e — je biJo p(«*da.rjeno eno izmed te-meil.inib d*>jstev. Veliko število šuilsfciJi odiborov .ie pokazaJo zniatnt) -inicie*ivo, posebno voljo iin vatrajttost sk, to delo s 4o-jami. Tako naglo in pravikio so KfJMmeU svojo nalogo, da so zUčelii praMemt, ki so vezani na šolo, reševaM tak»rerist tefa ugotovitev go-voni tudi nedavno posvotovanje vseli šolskih odborov na področ-ju abdine — ceater v Sarajevu. Na tem posvetovanju so ugoto-vi>M mnogo dwbrih reziiltaitov, uspehov m iakušenj. Krepkejše povezovanje šole in družiue Neikaten Scil&kij odbori so ime-M dosieo že >po 8, 10 ali 11 sej. Na vsciki seji so razpraivljailii o važnjh, boHje povedano, živ-Ij^einjsikiih vprašanjih šole. Sem s.padajio ra^ana mateiiiiairm pnio-blemi (šolsitij pi^^stor, inventar, dvctfišče, telovadne Jvorane), zateTO-prcnMema dijaštva a gia sploh miiso reševalii. To je vprašainje ustvaritve kr«pkejših vezi med So(io in družlno. Rodi-te|ljsiki sestanki »o diobro ?.nana, staira in zelo psiimieTna oblika dela. Z njiiihOTO ipomočjc je ^ola 7 minmj^iTn aM večjim uspehom doseigla sodiplovanje stairšcv pri sflcupneim d€!u izobraževainja in vagoj e Solake mladine, Znano je, da ve&ima rodiitei!]-»Ikiih sesltamkjov na b-ila uspešna. Na te sestain&e niso t>r:haia1i stairši tdstiih otro-k, fci se slabo utijo. kii so prei:ej aanemairjeni ala pirepušeenj vpHvu uliice, po-sebno- pa niso pi-iha.ialij starSi bi.stih crtroik, fci pogoato ovii^ajo normalino delo v š-olah. Sedaj je v številnih. pos&bno pa v mestn.ih šolah, prav v tem pogledn položaj drugačen. Ro-diteljiskj sestankd se veči^oma rediao stoMcujejo. Nedavno j* šolski od'bor osenvleine Soile v nasclju Kova6:či poročal o svo-jem delu na seatanku, na ka-terem je bilo navzočih nad 400 rodiiteljev dijaJtov. člaoi tega šolakega odfoora so »bisikali 60 družin, katerih otroci se 'slaibo učU«, zaimimali so se za živ-Ijenj-ske pogoje teh dijaikov, po-govar.iaJa so se s starS, Jih va-boM na sodelovamje itd. Taiko drfajo tudd števiilni drugd šoJski O'dbori. • To posredovamje družbenh ot-ganorv je ^daflo lepe rezultate. Lahko r^čemo. d.a so se tako tudi ta občutljiva vpraša.nja za-fela u&pešno reševa'tii. Tudi tistt starši. kri so doolej prepuščall vso stort) za vzgojo svojih otrok samo šoM teir jiii ni ekirbelo, kje in kaiko žiwijo njihovii otroci iz-ven šol«, kaiko se utijo, s kt>m se druiijo ira>šanja niso ediina. Da-nes lah:ko svob^djip re^emio^ da ie ve'p,ifn števUo šolsidh odtoo- iw uspešnio ujeio vse niitj za-motamega šolskega življenja, vs&ilsdilo od'n«>se v njem, zapo-slilo širok torog rodJlteljev iia ditlgifo državljanov pri reSeva-nju vseh šolsikih problcmov. Td od'ba je prišlo fcu-dii zairadi praviO^nega odnosa med temi odbori na eni srbrani dm Zveizo ikomunisijav, SociaM-sti&no zveao im dirugiTn.i poli-liiičnamd ter d>ružbenimi organiza-clJBimi na d'nugi stracrai. V ve- Cifld prfitterov se te politiine 4a družbeine orgauizacije niso ne-hale uikvarjati s žolskiimi pro-blemi. lco so uslanovile šolske od'boire. 'Niso ostale ob stjramJ. Medsebojao posvetovanje, stalno sodelovamje, skupno reševanje problemov — to je njihova vsak-danja praksa. Tako je jasno, za-kaj je delo števiilmih šolskih od-boTov tako uspešno, široko ioi poilno vsebdne, zakaj je osvoibo-jeno vsakega formalizma in po-vršnostd. Tj orgam so dobro za-čutiili in pravitoo razuimelj di-namiko šolsflcega žia-ljenja. Za-to tudi ne zsostajajo za razvo-jiem našega šolstva, ki postavlja prred šalsike odibore nove zahteve in dolžmnstd. Dejstvo je, da je večj« števi^o teh cnrganov priprarvljeno spo-prijeti se z novimi natogaJTii, ki jih razan dirugeiga prinaia tudi refo.rma našeigia šolstva. Res je. dia bo pafi tem prišlo tudi do raznih poimiainjlklljivoisU, pckaiza-le se bodio turif raizne šiibto slra-ni, ka se tudi dames tu in tam razodcva^o. Pa vendar motramo poiudaTditi, da so šo^ki odbori Siii po dobri poti. Če bodo takt> nadaJjevaM, ne bodo izosrtali 5« pomembnejiši uspehi. Muhamed Begič PREGLED ŠOL ŠOLSKIH 0DB0R0V IM STALNIH KOMISIJ Vrsta šol Stevilo Sol Podatki vzeli lx S šolskim odborom Brez edbora Slevilo stalnih fcomisij Sole obveznegn šolanja 14.365 1.366 1.323 43 245 Gimnazije 271 259 233 26 242 Sole učcncev v gospodarstvn 619 583 497 86 167 Strokovne šoie s prakt. poukom 281 272 235 37 63 Srednje strokovne šole_____________________259________255 ________22ji_________30________116 Skupaj 15.795 2.735 2.513 222 833 Podatkl o drnžbenem upravljanju v prosve ti so bili vzeti komaj iz vsake šeste Sole. Opazno je, da nima še vedno znatno štcvilo šol — okoll 9% od tistih, ki so zajete s teml podatki — šolskih odborov. Prav tako je mogore reti, da odbori v šolah obvcznega Solanja ne izkori-ščajo v zadostni meri zelo ugodne oblik« za reševanje doiočcnifa vpraSanj — stalnih komisij. Tudi pri drngib šoiah ni v tem pogledu poseb no ugodcn položaj, razen pri šolah učencev T gospodarstvu. PREGLED ČLIN0Y ŠOLSKIH 0DB0R0V F0 NAČINU IIVOLITVE Vrsta šole Sola obveznega Solanja Gimnazije Šolc obveznega šolanja Strokovne šole s prakt. poukon) Srednje strokovne šole Sk up»j «anov gg| f|| |«i g|2 § 11.295 2.618 21 6.621 2.025 iO 3.346 829 11 1.336 888 284 5.202 949 1.412 1.285 1080 476 2.324 432 505 562 5S4 241 2.867 587 585 666 751 278 25.094 5.415 2.134 10.170 6.326 1.289