V>AND s-yuMice-'* No. 33 °- da lahko vsaka stran tega pove, če bi se pokazalo, da ji ■^J^odljiv aij ce]0 nevaren. ežavnejši je položaj pri na-°ru za omejitev ofenzivnih s rateških sil. Zdi se, da bi bil ^Porazum možen v omejitvi ali anirznitvi medcelinskih raket K k°Pnem’ kjer jih ima ZSSR > ZDA pa le 1054, noče pa ^ °skva pristati na omejitev a-oniskih podmornic in v njih na- ZDACnih raket V teh imai°J bo 86 ma^0 Prednost, ki pa jo }e ° v Prihodnjem letu izgubi-. ’ bodo Sovjeti nadaljevali z ^ , n'’° atomskih podmornic v sedanjem obsegu. pj, 80 odločene razviti in bon n°V0 Vrst0 atomskih Podmornic in jih opremiti z no- br: ^Popolnjeno raketo. O- deSbni tajnik M' R- Laird J6 herr,1 b!etekli teden v kongres-Peozi ° i001"11’ da bodo to storile SR J^a;ie Se na sporazum z ZS- Pride t a° sporazuma s Sovjeti do ZDa 1 na t6m P°dročju, bo-Vih n j omejile le število no- Vile . mn°rnic’ ne bodo Pa usta-njihove gradnje. ^athoč® omejitev ^Jnih sporazumov ^VASmNCTON, D.C. - Se-t:čnega na- Predlog zunanjepoli-ski p a °toora ^glasoval zakon-ZD a °S’ ki zabteva, da vla-hržavami P!!dloži V8e s tujimi Sporazum ST enjene dogovore in Rredj e kongresu. ? Sena°tor]c p^j! rePublikan- kTew jer Case iz države sPrejet in ^ bP soglasno J°gU ^aspSVn° tajniŠtV0 pred- Sličen U;,e- tu izgla. Predlog je bil v Sena-Pa dilo ski in Zalivski obali in v pristaniščih ob Velikih jezerih. Vse te unije so bile v preteklosti znane po večnih štrajkih. Delavski vodniki prihajajo do spoznanja, da so štrajki prav tako škodljivi delavcem kot podjetnikom, zato iščejo načine, ki naj bi štrajke čim bolj zmanjšali, če že ne odpravili. Unija pristaniškega delavstva na Zahodni in Zalivski obali je sklenila, da ne bo začenjala nobenega štrajka tekom svoje 3-5-letne kolektivne delovne pogod-ue. Plače bodo v tej dobi urejali avtomatično, prav tako se bodo pogodili brez prekinjanja dela o vseh ostalih spornih zadevah, ki bi se pojavile tekom trajanja pogodbe. Enako so odločeni nadaljevati svoje delo v času pogajanj za novo delovno pogodbo. Sklep je zaenkrat ustmen sporazum, ki bi ga pa Unija pristaniškega delavstva rada vključila v svojo novo kolektivno delovno pogodbo. O tej bodo delavci glasovali 8. marca. AFL-CIO, katere 35-članski izvršni odbor ima tu svoje zimsko zasedanje, je sklep unije pristaniškega delavstva soglasno odobrila in predsednik G. Meany je dejal, da je cilj organiziranega delavstva skušati zmanjšati štrajke v vseh industrijah. Novi trgovinski tajnik Peterson potrjen WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj potrdil imenovanje: Petra G. Petersona za trgovinskega tajnika namesto Mau-rica H. Stansa, ki je prevzel načelstvo finančnega odbora vo-livne kampanje za ponovno izvolitev predsednika R. M. Nixo- Posredovalec ZN, ki je bil konec tedna v Egiptu, pojde zdaj v Izrael pripravljat pot obnovi razgovorov. JERUZALEM, Izr. — Zunanje ministrstvo je objavilo, da bo skoro prišel v Jeruzalem posredovalec ZN ma Srednjem vzhodu Gunnar Jarring. Ta je bil koncem tedna v Kairu, kjer se je razgovarjal z zunanjim ministrom in, kot je sam dejal, odšel z ugodnimi vtisi. Iz Kaira je potoval na Ciper, pa pred odhodom pripomnil, da ne gre v Izrael. Na Cipru se je sestal s poslanikom Izraela Rahaminom Timorjem in mu predložil neposredne razgovore z vodniki Izraela, ne da bi tem hotel stav-Ijati kake nove predloge ali ponudbe od strani Egipta. Egipt še vedno vztraja na zahtevi, da se mora Izrael obvezati k popolni umaknitvi z vsega arabskega ozemlja, ki ga je zasedel junija 1967. V Jeruzalemu to zahtevo odklanjajo in vztrajajo na ‘mejnih popravkih’, ki so potrebni za večjo varnost Izraela. Ciper je običajno križišče na poti iz Izraela v Egipt ali obratno. Obe državi imata z njim redno letalsko zvezo, med seboj pa jo nimata. Zato so se nekateri zavzemali za to, naj bi se razgovori med Izraelom in E-giptom vršili na Cipru namesto V New Yorku. Morda bo Jarring govoril koncem tega tedna, ko trdijo, da bo v Jeruzalemu, tam tudi o tem predlogu. Egipt se zaveda, da ni dovolj močan za uspešen vojaški nastop proti Izraelu in da nemara še pavišicov plač v Ingliji LONDON, Vel. Brit. — Vlada ! je posvarila delavske unije, naj ne računajo na kaka večja po-! ___________ ^ni£l.p!ac’ kot so.ph doisegli Včeraj sta se predsednik Nixon in predsednik kitajske via- d'a ču En-Iaj razgovarjala skoraj štiri ure, nato je predsednik z ženo obiskal zvečer predstavo revolucionarnega baleta. Danes so se razgovori nadaljevali v poslopju, kjer stanuje predsednik Nixon. Vs'e kaže, da potekajo razgovori ugodno, četudi o njih vsebini doslej še ni bilo nič objavljenega. premogarji po svojem dolgem štrajku. Zaposlitveni minister Robert Carr je dejal, da bo vlada odločno držala svoj sklep o omejitvi poviškov kot dela boja proti inflaciji. Minister je v parlamentu razlagal, da je potrebno, da sprejme vsa dežela povišanje plač, premogarjem kot izjemo, ki ne more veljati za vso industrijo in druge gospodarske panoge. Premogarji so dobili 20 L povišanje, med tem ko je vlada določila za gornjo mejo poviškov 8 L . Komaj so premogarji uspeli s svojimi zahtevami, že so se o-glasile unije učiteljstva, bolniških sester, železničarjev in gradbincev. Vsi trdijo, da sc njihovi slučaji tudi “izjeme”. Omejitev rabe elektrike je še vedno v veljavi in bo ostala še nekaj časa. Industrijski minister John Davies je‘dejal, da bo vzelo morda cel mesec, predno bo oskrba z električnim tokom spet normalna. j Iz Clevelanda ! in okolice PEKING, Kit. — Predsednik skega goveda, ki ga je poklonil Nixon in predsednik vlade Ču | predsednik Nixon v imenu ZDA En-laj sta se včeraj popoldne; Kitajski. Mrs. Nixon si je ogle- Kardinal Tisserant umrl VATIKAN. — Eugene kardinal Tisserant, starešina kardinalskega kolegija, star 87 let, je umrl v ponedeljek zadet od srčne kapi. Kardinal je bil francoskega rodu in je vodil konklave za volitev papeža Jph.eza XXIII. razgovarjala skoraj štiri ure. O čem sta razpravljala, ni ibilo objavljeno, vendar izgleda, da razgovori potekajo ugodno. Na to kaže obsežno poročilo o Nixo-novem obisku na Kitajskem, njegovem razgovoru z načelnikom Maom in s predsednikom Ču En-lajem, ki ga je prinesel "Ljudski dnevnik”, uradno glasilo komunistične partije, na prvih treh straneh z vrsto velikih slik. V celoti je objavljena napitnica Ču En-laj a in odgovor predsednika Nixona na njo. Sinoči je bil predsednik Nixon s soprogo pri predstavi revolucionarnega baleta v družbi Ču En-laj a in Maove žene. dala tudi življenje v neki komuni in obiskala neko bolnico. Predsednik vlade Ču Eri-laj je dejal časnikarjem, da lahko ostanejo na Kitajskem, če si žele še kaj ogledati, tudi po koncu predsednikovega obiska. Danes so pokazali časnikarjem tudi glavni stan divizije kitajske ljudske armaae kakih 70 milj oa glavnega mesta in jim obrazlo žili življenje, delo in naloge ljudske armade. Danes sta se predsednik Nixon in predsednik vlade ču En-laj sestala za nadaljevanje razgovorov. K prvim dvem razgovorom je šel predsednik Nixon v vladne prostore Kitajske, danes je prišel Ču En-laj v Nixonovo bivališče v vladni zgradbi za tuje goste, ki so jo dali predsedniku Nxxohu in njegovemu za bivališče, dokler na. obtRal -—tUdi l6ta 1956’ mu. Tn 1 v Predstavniškem 8e mu bo nemara zgo- tudi tokrat ,lar°čnino! mS.T'*8 6 36 nad Vašim a°m »a naslovu! V remenskt prerok pravi: ^aletavani'al^110 ln verietnost Matura okolij' NajViŠja tem' P. G. Peterson, bivši načelnik Bell & Howell, je bil Nixonov svetovalec za mednarodno trgovino. in papeža Pavla VI. Znan je bil kot odličen pozna- spremstvu valeč tujih jezikov, nad pol du- bo v Pekingu. To je brez dvoma cata jih je govoril tekoče, med v znamenju enakosti in dobre dolgo ne b0; To' jeVorafsadat | nJimi Poleg francoščine, angle- volje, ki naj pomagata razgovo-priznati tudi tekom svojega1 fmov’v. nem^ino,^ itahjanščm0.. rom do uspeha, zadnjega obiska v Moskvi, kjer.'vlatinsčbl°’. hebrejščino m arab-| Ko je predsednik Nixon včeraj sta cbe vladi v zaključnem po- G"110- 1 Je fucb vebk PrPatefJ 6pravijal uradne posle in se raz- ' Jug03laviW- _ j gpvarjal s ču En-lajem, je Mrs. o/* .° t ~ J R- Nixon ogledovala zanimivosti Luna 20 pristala na Luni Pekinga. Med drugim je obi-MOSKVA, ZSSR. — Tass je skala hotelsko kuhinjo in si ogle- ročilu o obisku Sadata izjavili, da se bosta trudili za nadaljevanje poskusov doseči mirno rešitev sporov na temelju resolucije Združenih narodov od novembra 1967. Za pomiritev jav- včeraj objavil, da je Luna 20 u-1 dala živalski vrt, kjer je poka-spešno pristala na goratem delu zala veliko veselje ob pogledu nosti, zlasti nestrpnih študentov, | Lunine površine in pošilja na na panda medvede. Panda živi Moskva pazljivo spremlja obisk MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza pazljivo zasleduje potek Nixonovega obiska na Kitajskem in tega prav nič ne skriva. Manj je v skrbeh zaradi morebitnega uspeha razgovorov, v tega v Moskvi ne verjamejo dosti, kot v propagandni uspen. iti ga bo Kitajski prinesel ta obisk. Pravda, glasilo Komunistične partije ZSSR, potrjuje, kar jc Diio sicer že dolgo znano, etc, namreč ZSSR sicer ne smatra Kitaj site za vojaško silo prvega reda, pa vidi v njej vendar svojega glavnega nasprotnika ir. nevarnega ter zahrbtnega tek meča. Sovjetske oblasti vznemirja močna propaganda, ki jo širi Ki tajske preko radia po obširnih predelih Sovjetske Azije. Sovjetska zveza skuša te oddaje motiti, pa ne uspeva posebno. Zdaj je Moskva začela na to propagando odgovarjati s svojo lastno, ki je prav tako ostra in zagrizena kot kitajska. pa vlada seveda govori o vojni z Izraelom, ki da je že na pragu. Zemljo predvidene podatke. I na Kitajskem in ga v svobodnem Luna 20 je bila pognana proti svetu z izjemo enega v Londonu Luni 14. februarja in je 18. feb- in druge v Moskvi, v živalskem ruaja zakrožila okoli nje. Na'vrtu, ni. Ču En-laj je obljubil, — Ime Cleveland ima 21 na-'njej je pristala 21. februarja, da bo dala Kitajska en par pand selij v ZDA. ! kot je včeraj objavil Tass. ZDA. v povračilo za par moščan- Kifajska samo velevla$f[ ne pa tudi velesila Kitajska je velika dežela, približno tolikšna kot kontinentalne ZDA, in ima okoli 750 milijonov prebivalcev, da-leko več kot katerakoli druga država na svetu. Najbolj se ji v tem pogledu približa Indija s 550 milijoni prebivalci. Takšne velike države imenujemo velevlasti, ki pa niso nujno tudi velesile. Velesila je država s pomembno gospodarsko, politično in vojaško močjo, pa ni nujno, da ima tudi obsežno ozemlje in izredno veliko število prebivalstva. Dokaz za to v omejenem obsegu nam je Izrael, ki je tako po površini kot po številu prebivalstva mala država, pa je vendar na Srednjem vzhodu sila prvega reda, kar je ponovno dokazal v vojni z arabskimi sosedi. Egipt ima nekako 15-krat več prebivalstva kot Izrael, pa je bil v vojni z Izraelom že trikrat pošteno tepen. Ne število prebivalstva m ne obsežna površina, ampak sposobnost, dobra organizacija, odlična izvežbanost, po- žrtvovalnost in drznost so lastnosti, ki odločajo v mednarodni politiki. Za vse je potrebna tudi primerna gospodarska osnova in moderna industrija. Kitajska ima ljudske množice, ima jih toliko, da ne ve kam z njimi in jih le s težavo prehranjuje. Ima obsežno o-zemlje, katero pa je z izjemo prave Kitajske redko naseljeno, ker ni primerno za obdelavo. Okoli 85% vsega prebivalstva živi od poljedelstva in živinoreje, industrija je skromna in komaj v začetkih. Največ jo je vMandžuriji, kjer so jo zgradili Japonci v času svojega gospodarjenja nad njo. Za obsežno deželo kot je Kitajska, so posebno važne železnice in moderne ceste. Obojih je malo in so zato zveze med posameznimi pokrajinami počasne in težavne. Tudi letalski promet je pičel in omejen. Ogromna Kitajska izdela letno komaj 20 milijonov ton jekla, tudi produkcija ostalih kovin, ki jih potrebuje mo- derna industrija, je majhna, čeprav se skriva pod p ivrši-no obsežne Kitajske obilno rudno bogastvo, med drugim tudi večja ležišča petroleja. Kitajski narodni dohodek znaša okoli 100 bilijonov dolarjev letno, torej nekaj več kot italijanski, pa manj kot francoski. Na osebo pride največ $120, v kar pa prene-kateri dvomijo. Trdijo, da povprečni letni dohodek Kitajca ni večji od Indijčevega, ki je preračunan na nekako $80 letno. Kitajci so z izrednim naporom zgradili in preskusili nekaj atomskih in vodikovih bomb, preskusili so tudi že rakete s srednjim dometom in bodo baje skoro tudi prvo medcelinsko. To je dalo Kitajski videz velesile, kar pa še dolgo ni in ne bo. Sam predsednik Ču Enlaj je to nedavno poudaril. Dejal je, da je Kitajska revna dežela, da nima sredstev in osnove za velesilo in da to niti ne mara biti. Dejansko se med tem prizadeva, da bi razvila in o-krepila svojo industrijo, po- višala življenjsko raven prebivalstva in seveda s tem tudi svojo gospodarsko, politično in vojaško moč. Do resnične velesile ima Kitajska še dolgo, dolgo pot. V tem pogledu se ne more meriti niti z Ameriko niti z Rusijo, prav tako ne z Japonsko. Zadnja ima vsa sredstva za velesilo in jih bo morda tudi v prihodnjih letih uporabila, doslej pa je rajše igrala podrejeno vlogo in uživala varstvo ZDA. Sedaj je temu odrasla in ni izključeno, da bo začela nastopati neodvisno kot tretja resnična velesila na Pacifiku. Kitajska ni bila in ne more biti še dolgo nevarna niti Ameriki niti Rusiji. Ruski strah, da bi se kitajski val razlil preko Sibirije in dalje proti zahodu v samo Rusijo, ima svoj izvor v zgodovini, ne v sedanjem položaju. Kitajski strah pred Rusi ima svoj izvor delno tudi v preteklosti, ima pa ga tudi v sedanjosti, kajti ruska vojaška premoč nad Kitajsko je oči-vidna. Zadnje vesti ADEN, J. Jem. — Palestinski gverilci, ki so ugrabili letalo Boeing 747 Lufthanse na letu iz New Delhija v Atene, so po daljšem omahovanju in pogajanjih izpustili v Adenu vse potnike, med katerimi je bil tudi J. Kennedy, najstarejši sin pok. sen. R. F. Kennedy ja. zadržali pa so posadko. Sodijo, da bodo skušali dobiti od Lufthanse veliko odkupnino kot “odškodnino za nemško podpiranje Izraela”. BERLIN, Nem. — Vzhodna Nemčija je objavila, da bo “zaradi dobre volje” dovolila letos za Veliko noč in za Binkošti Zahodnim Berlinčanom tekom 8 dni obiske v Vzhodnem Berlinu. PARIZ, Fr. — Zastopniki ZDA in Južnega Vietnama so pristali na udeležbo na seji konference o končanju vojskovanja v Vietnamu, določeni za jutri. Udeležbo na zadnji so odklonili zaradi “mednarodnega vietnamske mirovnega kongresa” v Versaillesu, kjer so ZDA ostro napadali. MOSKVA, ZSSR. — Tass je ob- Družinska sreča— G. Tonetu Smuku in njegovi ženi ge. Rezki, rojeni Štrucelj, 15900 Arcade Avenue, se je pretekli ponedeljek rodil v Euclid General bolnici krepek sinček prvorojenec. S tem so postali g. John in ga. Marija Smuk ter g. Janez in ga. Štrucelj, vsi v Beli krajini ponovno stari starši. Mlada mamica in sinček se dobro počutita. Srečnim družinam k veselemu dogodku toplo čestitamo, novorojenčku pa obilo sreče in milosti na začeti življenjski poti! Deveta obletnica— Jutri, 24. februarja ob 7.30 zvečer bo v cerkvi Marije Vnebov-zete, Mentor Avenue, Route 20, v Mentorju, sv. maša za pokojno Louise Casserman v spomin devete obletnice njene smrti. Pomiranje smeti— Pobiranje smeti in odpadkov bo povsod en dan kasneje zaradi praznika v ponedeljek. Tam, kjer odpadkov pretekli teden niso pobrali zaradi štrajka, bodo te pobirali redno ta teden skupaj tudi za pretekli teden. V bolnišnici— Rojak Vid Omahen z Mohican Avenue je v Euclid General bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Želimo mu naglega okrevanja! --------------o------- idg^r Snow posredoval za lixonovo povabilo? MADISON, Conn. — Znam časnikar Edgar Snow, ki je u*-mrl ta teden na svojem domu v Švici na raku, naj bi bil posredoval pri Mau, da je povabil a-meriškega predsednika na Kitajsko, je dejala njegova bivša žena Helen Foster Snow. Pokojni E. Snow je bil star znanec kitajskih komunistov in je pri njih užival ugled, ker jih je predstavil svetu po težkih preskušnjah, ki so jih prestali aa svojem “Dolgem maršu” v severozahodni kot Kitajske, kjer so se uspešno upirali Čangkaj-šku. E. Snow se je trudil skozi 40 let za boljše razumevanje Kitajske in posebej kitajskega komunizma na Zahodu. Imel je namero iti na Kitajsko in spremljati Nixonov obisk tam, pa se mu je bolezen nenadno poslabšala in je umrl star GG let. Sprememba odnosov tudi do komunistične Kube? WASHINGTON, D.C. — Vedno številnejše in trdovratnejše so vesti, da bodo ZDA spremenile svoj odnos do Castrove Kube. Trdijo, da se to po vsem sodeč ne bo zgodilo do novembrskih volitev, pač pa kmalu v letu 1973. Vojna mornarica ZDA je baje po daljšem tehtanju pripravljena opustiti oporišče Guntanamo, ki ji je v obeh svetovnih vojnah odlično služilo. Nagla rast stroškov podpiranja v Ohiu COLUMBUS, O. — Država Ohio je pretekli mesec izdala za podpiranje potrebnih v okviru javil, da je Luna 20 nabrala j javnega socialnega skrbstva nekaj lunskega kamenja in se I skupno $49,376,368, skoraj 9 mi-danes dvignila z lunske povr- lijonov več kot v istem času šine ter se vrača na Zemljo, lani. DUBLIN, Ir. — Oblasti so pri- ---- jele vodnike I.R.A., ko je ta objavila, da je ona organizirala bombni napad na vojaš- nico južno od Londona, kjer je bilo 7 oseb mrtvih, več pa ranjenih. /iMEitEŠft/t DOllOViim wi t? i<- v v— ■ I < > V11 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. ___jilECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «llg?>83 No. 38 Weds”Feb. 237l972~"~ Nemke in Nemci posvajajo otroke delavk iz Jugoslavije Ljubljanski list “Delo” je pretekli mesec prinesel sledeči sestavek: Jugoslovanske matere so v enem samem letu v Stuttgartu oddale nemškim družinam 300 otrok. Ti otroci, čeprav slovenske ali jugoslovanske krvi, so za naš rod izgubljeni. Boli nas, ko prodajamo svoje moči in znanje tujini, najbolj pa to, da oddajamo celo svoje otroke. Tako se krha košček za koščkom naše domovine. Mlado dekle odide — napol zaradi slabih razmer, napol po zgledu okolice — na delo v tujino. Nepremišljeno, kakor je, se seznani z vsemi mogočimi znanci in neznanci, dokler nenadoma, seveda še vedno neporočeno, ugotovi, da je postalo mati. Otrok pa je huda ovira pri takem garaškem delu, kot ga ponuja našim delavcem tujina: ne samo dodatna skrb, tudi dodatni stroški. Kaj je tedaj lažjega kot oddati otroka v rejo drugam. “Materinska” ljubezen se prerada ukloni denarju. Tuji socialni uradi pa oddajo naše otroke družinam, za katere matere nikdar ne zvedo. Če se čez čas v njih vendar zgane sočutje do lastnega otroka, je že prepozno. Do njega ne morejo več. Bili bi zelo naivni in nepošteni, če bi krivdo za takšno raznarodovanje naprtili samo zdomcem, ki bežijo od doma, ker upajo, da si bodo v kratkem prigarali denar, da bi pozidali hišico, si nakupili stroje, avtomobile. Najbrže je glavni razlog pri nas doma. Ni dovolj, če smo pravni položaj zdomcev vsaj kolikor toliko uredili, tudi urejeno zavarovanje ni vse. Kaj pomaga, če smo našemu delavcu ustvarili take formalne pogoje za delo! S tem smo zavarovali njegovo človeško dostojanstvo le na papirju. Delavec pa se je med tem še vedno v mislih na hišico in stroje počasi izgubljal v tujem življenjskem utripu in pozabljal na svoj dom. Najbrž, ne bi bilo slabo, če bi centri za socialno delo omogočili oddajanje zavrženih slovenskih otrok v domovino, da se ne bomo v nedogled tako nepremišljeno prodajali in potujčevali. * Sestavek je vsekakor razkril žalostno sliko izgubljanja krvi slovenskih in drugih narodov Jugoslavije, pa tudi drugih dežel, katerih dekleta hodijo v Nemčijo na delo. Ko so Nemci zasedli Slovenijo pomladi 1941, so hoteli Slovence napraviti za svoje hlapce. Da bi to lažje dosegli, so prijeli in pregnali iz Slovenije, ki je bila v njihovi oblasti, vse izobražence, vso slovensko duhovščino. Narod ni klonil, trmasto je vztrajal in branil svoje pravice. Kljub vsem strahotnim kaznim se je upiral in zgrabil celo za orožje. Vojna je minila, Nemci so bili premagani, slovenskega trpljenja naj bi bilo konec. Po Sloveniji so vihrale zastave, zmagovalci so slavili novo svobodo in pridobitve “o-svobodilnega boja”! V novi ustavi so jamčili vsem pravico do dela in zaslužka doma. Nikdar več ne bo slovenski človek tlačanil tujcu, nikdar več se ne bo ta redil na račun slovenskih žuljev, so izjavljali. Kje je zdaj vse tisto zmagoslavje? Kje tisti ponos? Preko 60,0(X) Slovencev in Slovenk, blizu milijon delavcev in delavk iz vse Jugoslavije gara in se ubija po tovarnah, rudnikih, gradbiščih in na najrazličnejših drugih delovnih mestih po Nemčiji za tuje delodajalce, ki niso mogli dobiti doma primernega posla in zaslužka! Jugoslavija je v tem pogledu res edinstvena država na svetu, v komunističnem in svobodnem! * Zdi se, da je vendar tudi v krogu, ki podpira sedanji režim, še vedno nekaj ljudi s čutom za koristi in potrebe slovenskega aaroda. Človek vsaj dobi tak vtis ob nekaterih sestavkih dnevnega in drugega časopisja. V zadnjem letu je bilo v Sloveniji kar dosti razpravljanja o slovenskih narodnih težavah. Opozarjali so na položaj slovenskega kmeta, ki da ne more nikamor, ker se zanj oblasti ne brigajo, ga dejansko pri njegovem prizadevanju bolj ovirajo, kot podpirajo. Pokazali so posebno na zapuščanje hribovskih kmetij, tudi onih ob italijanski meji, kjer so se nekdanji slovenski rodovi tako uporno in težko borili za ohranitev svojih domov in slovenske zemlje. Brali smo o zaskrbljenosti za slovensko mladino, ki se izgublja v pijači in skuša praznino življenja napolniti z vsem mogočim, le ne z delom, z resnim študijem in usposabljanjem na pošteno, dostojno življenje. Težko je vse to priznati pa le zapisali, kako je in da utegne biti še slabše, če bo vse drlo le za užitki, če bo se iskalo samo osebne koristi in ugodja, nihče pa ne bo skrbel za narod kot celoto. V osebnih razgovorih marsikateri, tudi uradni obiskovalec, prizna,, da “tako ne more več dolgo iti”. In vendar gre. .. Oblastniki vedo, da je škodljivo za narod in državo, škodljivo tudi za Partijo, pa nimajo volje in nemara tudi ne več moči, da bi krenili v drugo smer. Reforma 1965 je imela dobro temeljno misel in bi gospodarstvo Jugoslavije le spravila v nekaj letih na bolj zdrava tla, če bi jo izvajali. Omagali so, še predno je bila reforma stara eno leto. Človeku se zdijo današnji oblastniki v Jugoslaviji kot pijanec, ki vedno znova, kadar ima “mačka”, obljublja in se zaklinja, da ne bo več pil, pa ga “žeja” že v kratkem spravi na staro pot. Kot za starega pijanca ni upanja, da bi se kdaj rešil iz svoje stiske, tako tudi za sedanji režim ni upanja, da bi Slovenijo ali celo Jugoslavijo spravil na zeleno vejo! To je težka, pa žal resnična skrb vseh, ki razmere doma opazujejo in zasledujejo. r'i BESEDA IZ NARODA “Lilija” vatli prejema sv. obhajilo? Kdo gleda v družinah na to, da se o-pravljajo skupne molitve? Morda bom dregnila v sršenovo gnezdo če omenim, da je večina privatnih razodetij bila zaupana ženskam. Morda ibo kdo dejal, najbrž zato, ker ženske ne znajo molčati. Naj bo kakor že, ! vsaka od teh božjih poslank je | izvrstno opravila svojo nalogo. Sr. Julian! je Jezus naročil, da želi imeti praznik presv. Res-njega Telesa; sv. Margareti je izrazil željo po prazniku Presv. Srca in obhajanju prvih petkov; svetinja Brezmadežne je bila dar Mariji Katarini Labou-re in vsemu svetu. Kdo ne pozna začetka Lurda in Fatime? Sama privatna razodetja, ki jih je Cerkev priznala kot pristna. Ker že govorimo o ženskah, bi na tem mestu rada čestitala Mrs. Prisland, u s t a n oviteljici S2Z, ki je bila na posebnem družabnem večeru mesta She- CLEVELAND, O. — Človek bi skoraj mislil, da se je zima komaj začela, pa smo že v postnem času. Postni čas, čas pokore, zatajevanja in premišljevanja. Če pogledamo okrog sebe, se zdi, da današnji časi niso naklonjeni tem vrlinam. Kakor ni pravila brez izjem, tako se tudi danes najdejo med nami častne izjeme. Med te izjeme lahko gotovo štejemo požrtvovalne igralce in igralke Lilije, ki se že tedne zbirajo na vaje pod spretnim vod-tvom režiserja Staneta Gerdina za igro “Divji lovec”. In mar ni prav igralec tisti, ki mora zatajiti sebe, da tako čim več doprinese k uspehu celote. Slovenci rmo se morali skozi stoletja! bciiti za svoj narodni obstoj,! toda tujec nas ni uničil, pa naj si je bil še tako krut, naša volja do narodnega življenja je bila , vedno močnejša. ■ Zdaj — živimo v svobodni de-1130^21113 odlikovana za svoje so-želi, v deželi lagodja, nihče nam, de^oyar9e Pr* odboru mestne ne brani našega narodno kultur-! knhžmce za delo med Slovenci nega delovanja, toda mar ni v mestu in župniji. Zupan prav ta svoboda, to lagodje bolj 'Schneider je posebno omenil nevarno kot vsi dosedanji so- nlene zasluge kot pisateljice vražniki? ! knjigo “From Slovenia to Ame- Ne vdajmo se, podprimo te 1^ca ’ s katero je seznanila A-naše borce, ki se bore za obstoj meiikance z domovino Sloveni-slovenske kulture' med nami. ^°' ®menS Je tudi, da je v raz-zato se odzovimo vabilu društva n|k člankih prikazovala življe-LILIJA in pojdimo v nedeljo, 5. nJe Slovencev in njih zgodovi-marca, ob 3.30 popoldne v Slo- n° •P ie za^° Sheboygan hva-venski dom na Holmes Ave., ^en' Nazadnje je župan še pre-kjer ibomo videli igro “Divji lo- kstino, katero je poslal vec”, delo našega slovenskega kulturnega velikana F. S. Fnž-garja. Na odru bomo videli nastopiti poznane Lilij ine igralce, pa tudi lepo število mladih talentov. Znano je, da nas vse tare inflacija in tudi kulturi ne prizanaša, zato bodo vstopnice za to prireditev po 2 dolarja, za otroke pa kot običajno vstop prost. Vsi prav lepo vabljen! France Ancel Kansaške drobtinice KANSAS CITY, Kans. — Stric Gregor je zapel lep slavospev ženskam v Ameriški Domovini. Take javne pohvale in, priznanja izpod moškega peresa so redke. Hvala za poklon našemu spolu, v kolikor ga je vreden, “Stric Gregor”! Toliko se piše o “osvobojenju žensk” in njih demonstracijah za enakopravnost z možem, da človeku že kar preseda. Od česa hočejo biti osvobojene? Od materinstva, gospodinjstva, od ljubezni do moža in otrok? Hočejo v kamnolome, v vojsko? Kaj še! Dolžnosti bi se rade iznebile ... Takole izrazi svoje mnenje gospa, ki je srečna v svojem poklicu žene in matere, ga. Gertrude Schilling: “Kako si upajo želeti ženske O s v o b o j e n ke, kdorkoli so že, da bi postale možem enake? Sem popolnoma zadovoljna, da še nadalje ostanem v njegovih očeh nekaj višjega. In kako me zato obožuje!” Tudi sv. Cerkev priznava ženkam svobodo. Kot mož lahko postane vsaka zenska — svetnica. Na tem področju uživa enakopravnost z možem. Dvomim “Slovenian Research Center” v Clevelandu. Našteva zasluge, katere si je ga. Marie Prisland stekla za slovenstvo v Ameriki. S tem priznanjem slovenskih narodnih delavcev tudi me kan-saške Slovenke soglašamo in želimo prvi Ameriški Slovenki še mnogo let dela za Boga in narod. Naj gleda v časti, katere je sedaj deležna, šopek, ki ga ji je vrgel Bog na njeno življenjsko pot — trnja je bilo precej, ko je ustanavljala SŽZ. Mrs. Prisland ima veselje, da sme gledati, jko njena setev raste in uspeva. Zato se gotovo zahvaljuje Bogu, ki je njeno delo blagoslavljal — Njemu, od katerega pride vsak dober dar. • Naslednjo drobtinico sem nekje pobrala. Želim jo deliti z vami. “Ne varčujmo s priznanjem! Priznanje je kot sonce. Gžarja delo, da je uspešno. Sonce je poceni — sonce na nebu in v srcu. O, koliko več toplote, ljubezni bi bilo v družinah, v srenjah, ko bi ne bili nekateri tako skopuški s soncem priznanja. Sonce je zastonj, dar božji. Naj sije na naše najbližnje, na vse ljudi brez izjeme. Sonce pohvale, priznanja...” Post, katerega sc ravno zaceli, je čas razglabljanja. Vest nam pravi, naj malo premislimo, če smo na pravi poti. Ali nam je mar Kristusovega klica: “Kdor mi hoče slediti, naj se zatajuje, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj. “Da imamo križe; ni dvoma. Vprašanje pa je, kako jih nosimo. S potrpežljivostjo, vdanostjo v voljo božjo, z ljubeznijo do Njega, ki je božja Previdnost, stehtala ga je Pravičnost, in na rame nam ga je naložila Ljubezen. Kaka duhovna škoda, ako bi križ godrnjaje vlekli za seboj! Ko lahko z njim odplačujemo Bogu, kar Mu dolgujemo in obenem tudi zadostujemo za tiste, ki Nanj ne mislijo. Svet se je silno pomehkužil. V Ameriki imamo vsega preveč. Seveda so med nami tudi ubogi — a zatisnemo oči, da bi jih ne videli. Pokora! To je trda beseda, ki jo želimo preslišati. In vendar jo Sveta Cerkev vsako leto v postu oznanja — v besedi in tisku. Opominja nas, da nas ni Bog ustvaril, da bi imeli na zemlji “good time”. Pravi, naj se iz ljubezni do Boga in seveda tudi iz ljubezni do svoje duše, odrečemo temu ali onemu, kar nam je najbolj težko opustiti ali pogrešiti. Žrtve naj doprinaša-mo vsaj v postu — a prostovoljno, ne prisiljeno! Vsaka žrtev naj nosi pečat ljubezni do Boga, da bo sprejeta kot zlatnik, ne kot ponarejen denar. Žrtev se silno bojimo, ker je z njimi treba pozabiti nase. Kdo še hoče ubogati, ukloniti svojo voljo? Zato se praznijo semenišča in samostani... Naš nadškof prosi duhovnike, učitelje in starše, naj učijo otroke zatajevanja svoje volje. Naj jih navajajo k temu, da se bodo znali odreči vsemu, kar vodi v greh. Naj se že v nežni mladosti nauče, da pravi kristjan mora živeti življenje pokore in zatajevanja. Naj se .nauče dopri-našati žrtve. Ko je bila sv. Te-rezika nekoč zelo žejna, je prosila svojo sestro Pavlino vode. Ta je porabila ugodno priliko. “Počakaj iz ljubezni do Jezusa pol ure. Bo vesel tvoje žrtvice.” Otrok je vesel sprejel žrtvico, ker Jezusu ni odrekla ničesar že v nežni mladosti. Pavlina je nagradilo svojo malo ljubljenko s pomaračnim sokom — a šele po preteku pol ure. Terezika je potem dobro razumela, kaj beseda "žrtev” pomeni. Vse njeno življenje je bilo veriga žrtev, ki jo je kovala ljubezen do Jezusa. Tudi sodobna mladina bi bila zmožna življenja samozataje in žrtvovanja sebe na oltarju lju bežni do Boga in bližnjega, če bi imela starše in vzgojitelje, ki bi jo k temu navajali. Tudi sedanja mladež je material, iz ka-katerega bi vzgojitelji-umetniki lahko klesali svetnike. Dala bi se navdušiti za ideale . .. Naj sv. Duh razsvetli starše, da bodo s primerno besedo o pravem času znali poučiti svoje otroke, kako je treba živeti življenje kristjana, ki vodi v našemu cilju — Bogu. Pri Sv. Družini se bomo udeleževali postnih pobožnosti tri dni v tednu. Ob sredah zvečer bo sv. maša s pridigo. V petek bo angleški križev pot ob 3h popoldne; zvečer bo sv. maša in potem slovenski križev pot. V nedeljo popoldne ob dveh bomo imeli križev pot v angleščini m blagoslov z Najsvetejšim. Upamo, da se bodo naši farani pridno udeleževali teh pobožnosti, da s tem zadostimo vsaj malo Bogu za svoje lastne grehe in še za tiste, ki mislijo, da pokore ne potrebujejo. Najlepša priprava za lepo Veliko noč pa je dnevna sv. maša in sv. obhajilo. Kdor le more, naj tudi med tednom posluša klic zvona, ki nas vabi k sv. Daritvi. Ne bodimo mu pa podobni v tem, ko vabi ljudi v cerkev, a sam vanjo ne gre. s. M. Lavoslava Ob samomoru mladega Kardelja ii. Nevarno rojstvo Dr. Towbin s harvardske uni-1 učenje, slike, projektorje, verze je ugotovil po večletnih raziskavah, da sodi rojstvo med najbolj nevarne človeške doživljaje. Zaradi pomanjkanja kisika in mehaničnih poškodb ob rojstvu so “mnogi ljudje duševno nekoliko zaostali”, pravi Tombin. da vodijo v nebesih kako stati- nosil svoj križ iz ljubezni do stiko, a najbrž tam “svetnice” nas? Pravijo, da je križ najbolj — Okoli 95% farmarske zem-prevladujejo. Kdo pa polni cer-! dragocen dar božji. Zamislila ga lje v Indiani je dejansko obde-kve na zemlji? Kdo pogosto! Je božja Modrost, izmerila ga je Jane. PATERSON, N.J. — Kakšno stališče bomo mi zavzeli do teh samomorov mladih slovenskih ljudi? Jih bomo samo ugotavljali in se zgražali nad njimi? Morda celo starim komunistom privoščili, da jim njih sinovi na tako krut način dopovedujejo, da jih je komunizem razočaral? To ne bi bilo krščansko! Nesrečneži, ki si doma jemljejo življenje, so naši rojaki, bratje po krvi, nikakor ne smemo biti brezbrižni do njih. Pa kaj lahko storimo, da jih rešimo? Sami od sebe težko kaj, pač pa lahko drugim pomagamo, da jih pred tako težko nesrečo obvarujejo. Saj tudi poganom v misijonskih deželah sami ne moremo prinesti luči svete vere, lahko pa misijonarjem pomagamo, da to storijo. Za uspeh misijonskega dela je treba tako misijonarjev, ki na terenu ljudi spreobračajo h Kristusu, pa tudi misijonskega zaledja, ki misijonarje z molitvijo in miloda-ri podpira. Misijonsko zaledje brez misijonarjev ne bi imelo pomena, misijonarji sami bi pa obupavali, če jim zaledje ne bi pomagalo. Slovenija je danes misijonska dežela, čeprav se mi težko vživimo v to misel. Kje so misijoni potrebni? Tam, kjer so ljudje, ko v Kristusa verujejo. Koliko je danes takih v Sloveniji! V “Pismu iz Slovenije” v Svobodni Sloveniji z dne 19. jan. berem, da je v “jeseniškem bazenu 16% necerkvenih pogrebov, v okolici Opatije 5%, v Zagorju pa jih je ena tretjina, torej čez 30%”. Če pomislim, da umirajo predvsem starejši ljudje, kakšen je šele odstotek mladih brezvercev, če je že pri starih tako visok! Pa nam kar noče v glavo, da je Slovenija misijonsko področje! In še kako pereče! Pogani, ki jih skušajo misijonarji spreobračati, imajo vsak svojo vero, zgrešeno, a imajo jo. Komunisti so pa brezverci, v nobeno višje bitje ne verujejo in duhovnosti ne priznavajo. Iz katekizma vemo, da če pogan nima priložnosti spoznavati prave vere, pa po svoji pošteno živi, se zveliča. To imenujemo “krst želja”, ki obstoji v pripravljenosti sprejeti pravo vero, če bi zvedel za njo. Vse težje se bo zveličal slovenski komunist, ki nima prav nobene vere, na drugi strani pa na vsakem koraku priložnost katoliško vero spoznati, pa ne ie da jo odklanja, marveč vero sramoti in, če le more, celo preganja. Kako vse bolj je potreben misijonarjeve skrbi kot pogani v dalj njih deželah! Priznam, da bo te/žko rešiti vse današnje razočarance nad komunizmom, ker so nekateri nedovzetni za vsako nadnaravno misel in jim je sovraštvo do vere prešlo že v kri. če pa 39 odrasla mladina ne bo dala več pridobiti za vero in življenje po njej, je upanje vsaj na mlajšem rodu, ki po komunizmu še ni tako skvarjen. Duhovniki v Sloveniji imajo zdaj težko, pa hvaležno delo, da mladim razočarancem nad komunizmom oznanjajo Kristusov nauk in jih pridobivajo za življenje po veri. Pri tem jim mi lahko znatno pomagamo. Naša pomoč jim bo dobrodošla za u-reditev in opremo veroučnih sob in za razne pripomočke za harmonije itd. Mi smo se verouka učili v šoli, za nas to ni bila nobena žrtev, danes mora mladina zanj žrtvovati svoj prosti čas, pa bo tem rajši prihajala k veroučnim uram, čim bolj privlačne bodo. ,K tej privlačnosti tudi mi lahko prispevamo. Naša pomoč je nujna tudi za vzgojo novih duhovskih poklicev. V Sloveniji je četrtina župnij brez duhovnika. Če je to že za redne razmere slabo, je dvakrat slabo zdaj, ko komunizem tam širi svoje brezboštvo. Ne moremo sicer vplivati na mlade fante doma, naj bi se odločili za duhovniški poklic, razen da molimo za nje, pač pa lahko škofom in redovnim predstojnikom pomagamo pri gradnji, povečavi in opremi semenišč ter vzdrževanju dubovskega naraščaja. Čim več bo v Sloveniji duhovnikov, tem več bo tam misijonarjev, ki bodo mlade brezverce spreobračali k odrešilni veri v Kristusa, dajali njihovemu življenju smisel in jih s tem reševali pred samomori. Da gre komunistom to na živce, je že pred časom priznal Primož Kozak, ko je v “Perspektivah” bridko potožil: “Že nekaj let je slišati in videti, kako vpliv verstva med našimi ljudmi narašča. Statistike kažejo, da je otrok, ki obiskuje verouk, vedno več, in so se ponekod formirale že prave verske šole. Vse večkrat slišimo o novomaš-niških posvečenjih, ki jih spremljajo prava ljudska slavja. Število fantov, ki odhajajo v bogoslovje, je vsako leto višje, sami pa tudi lahko opažamo obisk cerkva, ki je vse prej kot majhen.” Hude udarce dajejo starim komunistom njih sinovi, ko v razočaranju nad komunizmom segajo po samomoru, še hujša obsodba komunizma bi pa bila, če bi, namesto da gredo v smrt, sc spreobrnili h krščanstvu. Daj Bog, da pride do tega! Naša pomoč to lahko pospeši. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB-----------o------ Vesfi iz Slovenije V Sloveniji 189 hrvaških prodajaln . Po podatkih Gospodarska zbornice je bilo lani v Sloveniji 180 trgovskih lokalov, ki jik imajo proizvodna podjetja iz SR Hrvatske. To je točno 4.67^ vseh trgovskih prodajaln v Sl°' veniji. V omenjenih lokalih s° lani v prvem polletju dosegli več kot 130 milijonov din pro' meta, kar je 3.9% vsega prom6' ta v trgovini na drobno v Slove' niji. Nekatera hrvaška podjetj3 imajo v Sloveniji kar precej 1°' kalov, med njimi na primer B°' rovo 55, Varteks 16, Astra-Z?' greb 12, Jugoplastika 8, Vin0' gradar-Vis 10, Standard-Zagr®1’ 9, Bagat-Zadar 5 itd. Med podjetji so poleg zagrebških de' lovnih organizacij še mnoge ’z Reke, Varaždina, Splita, Ro vi' n j a, Pazina, Osijeka, Dubrovri' ka, Karlovca, Poreča ter drugih1 krajev. Seveda imamo v naštetem ne' popolnem seznamu zgolj p0^’ jetja in njihov promet, ki ga stvarjajo trgovine hrvaških poji' jeti j. Nedvomno pa je promet precej večji, še dodamo še v°' like slovenske trgovske hiše, ^ prodajajo blago za široko potreb njo iz vseh republik, tudi ^ Hrvatske. Načrti železarne Jesenice V železarni načrtujejo, da b0' do letos ulili pol milijona ^ jekla. Obseg blagovne proizv00 nje nameravajo pri tem pove03' ti za 5 odstotkov. Vendar je načrt bolj nezanesljiv kot pre] šnja leta. Temu so vzrok prel vsem gospodarska gibanja v ^ žavi, ki gredo mimo vseh p1^ videvanj. Naročilo iz Afrike V Nairobiju (Afrika) so P% pisali sporazum o dobavi radi3 nih zapornic in druge hidrori3 hanične opreme za hidroel^ trarno na reki Tani. Opremo dobavila “Metalna” iz Maribo^ Oprema bo stala 1,253,000 dolaf jev. Dobavili in montirali jo ^ do leta 1973, poprej pa bodo ^ dokončali gradbena in drO» dela. t3 d' F- S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE France je sedel na klop, daleč se je Franca omožila. Takrat je °d mize. Franca pa se je našlo- popival in mu je odleglo. Sedaj nila na dlani in jokala. Matic ni ga grize in pritiska k tlom, da bi ^edel, kaj bi. Presedal se je na ^°Pi, pokašljeval, popravljal si klobuk, da je izpod njega pogledoval jokajočo ženo. Pa nikar ne jokaj, Franca, ko Se^ne da pomagati!” Kaj ti veš — takle — takle— samec. Oh, moj Blaž!” Sedaj je sklonila glavo na mi-20 in jokala glasneje. Franceta le bolel ta jok, da mu je priha-laio grenko v grlo. V hišo so Prišli otroci, ki so strmeč poslu- šali roater, nato planili vsi v jok ln se stiskali krog nje. Franceta zmagalo. Vstal je in šel do ^ize, del Franci roko na rame m Prosil: Lepo te prosim, nikar, vidiš, Zav°ljo otročičev nikar!” Jančarica je nejevoljno sko-^dzgnila z ramo, kjer je počivala rancetova roka, da se je otrePodporo gotovo dobiš, boš že u 0’" n* odjenjal France. Ti in tvoja podpora,” se je Ladoma dvignila Franca. Srd P je seval v objokanih očeh. Za-Pr a je pratiko, vtaknila vanjo °Pisnico in oboje spravila v ^iznico. In zaradi stelje sem mislil, a bi se danes domenila,” je še enkrat poizkusil Matic. Ah, kaj stelja! Blaža mi QaJte nazaj!” r>^,r^e^a ie Jnnezka za roko in 0dsla v kamro. ^fance j® obstal kakor vkopan e i hiše. Počasi se je okrenil 1 Izmuzal na dvorišče, ot ?lnca ie v kamri odslovila s/0 e’ nai §redo za stricem, naj s aIi naj pobero črvivo je, ko se jablane že trebijo. 2 Uho so šli otroci drug a drugim iz hiše. Videli so od hienC-ViklanCU strica> ki ie UP°8'-2a, .. SeI P° kolovozu. Janezek je «rp...1CaI trikrat na ves glas: nc! tliic, tliic!” Toda stric Se ni ozrl. '?tiiranca ie v kamri sedla na polj °j '^■oteIa je biti sama. u ° je bilo, ko je odšel, hudo, ^ Segla v Šent Vidu v ali t0’/ludo doma. ko ga ni bilo— hiioa p §r°zno kot sedaj ji še ni §ove -red seb°j je videla nje-py - C1’ ki so jo prosile: Pridi, ležalCa! Videla §a je> kako je s0 ^ na Jamnici v vojašnici, ko si0v rug^ Popivali po mestu za ge v°’ Sam — in jo čakal. In dru-sestrene so Prišle in matere in se n 6 Z11 neveste in še enkrat so djirm 0Vili “ do vlaka 80 šle z Bi^1 ln stiskale roko — on, čakal3Vh Cakal ~ in ie ni Pri-da je' - e°ai se ze Pelje — mor-"" u Ze v boju — morda ranjen tehinillra ° ~ Franci se je leči^ • ^red očmi. Grizoča bo-Sq |.a je stiskala v prsih, oči solz ° Zr^e v ^a’ z:aželela si je V tej^ tSe rno§la razjokati. In 0£]ac-i ^Pljenju se je nenadoma «T.10 v njeni duši: ka? n^sl pravzaprav hinav- Ho, k0 ^ ^ ie bdo tako neprijet tebe? je srce smejalo, Še vedno me ima 86 J e smukal Matic okrog ko si' Saj se ti P°2nala: v0va]a 6 l°kaj j ko si že prešušt-Fran v sv°jem srcu ...” Penila s postelje in < ^sna kolena. Veš, d?m’ nisem’ m°i B°g- Ti Suhi "‘Kn,! PriMuesi!” S s°lzamiC1 S° 56 biPoma zalile gl otro^6 Zaiokal Janezek, dru-^Ca si i1 S° 86 PrePirali. Janča- k otrokom°^a hitel po ^ 0d Jančarja izprva ^isel Je p0^0211 in samo ena Pie! Vsa S a 2 njim: “Ne mara ie 2 , {e njegova. Spodila me bak.” aPca bi me še trpela— tako Sar v življenju ga Zadel0' Tudi takrat ga zlomilo. Niti prijaznega pogleda, niti ‘Bog plačaj’ — nič za vsa pota in trud in skrb in delo. Hlapec. Matic je stiskal pesti in se čedalje počasneje bližal domu. Po glavi so se mu drevile misli, kako bi se znesel nad njo. Veril se je, da ne prestopi več praga, da ne žugne ni s prstom več zanjo in da še učaka ure, ko bo vdova Jančarica gledala za njim zaman. Toda v istem hipu se mu je smilila in ji je vse odpuščal in blagroval Blaža, pa klel sebe, ko mu je tako namenjeno. Tak je prišel France domov. Jera je naglo pometala po predrju, dasi je prej dobro dolgo stala ob plotu in oprezovala gospodarja, ko se je vračal od Jančarja. “Treba je tega, kot bi bilo pred nedeljo!” se je France razjezil nad Jero brez vzroka, ker ga je vse togotilo. Dekla je vrgla metlo v kot in odšla proti skednju. Toda tam-Kaj jo je že zmagalo in ni mu mogla prizanesti: “Hm,” se je obrnila porogljivo in pomrdala z brado — to je znala tako napraviti, da je moralo vsakogar zbosti — “saj smo vasovali, pa smo tako naburjeni.” “Vsaka baba je hudič,” je zaklel France, pograbil metlo in jo vrgel za Jero, ki mu je ušla na pod. Ali še enkrat je pomolila glavo skozi vrata in mu oponesla: “No, čemu pa lezeš za njo, če je hudič!” France je izginil za voglom in molčal. Mislil si je: “Taka je ta reč: kadar koli udariš žensko, zaboli tebe!” Pripravil si je koso, nalil vode v oselnik in šel kosit steljo. Jera pa ni bila huda, ampak tako vesela, da se je hahljala sama pri sebi, ko je obirala gosenice z zelnatih glav. “Sedajle izpeljem,” je razmišljala, kar jo je greblo že nekaj dni. “Kar udarim vmes in konec bo.” Sredi popoldneva je stopila pred Lojzo. “Veš, v mlin bo treba.” “Ne verjamem, da bi bilo zmleto.” “Je, ko mi je mlinarica za trdno obljubila. In veš, France kosi steljo; jutri moramo iti grabit, ne bo časa za mlin. Toliko moke pa ni, da bi še enkrat spekla.” “I no, pojdi,” se je hitro vdala Loj za. “Še v štacuno stopiš grede po sol in olje.” Jera se je naglo preoblekla, toda tako, da se je Lojza čudila. “Ko grem v štacuno, se moram napraviti. Saj jih poznaš, ali ne, dolinke?” Jera je vzela cekar in skrila vanj oprtnice za meh ter šla. Toda na fari je šla mimo mlina in štacune do župnišča. “Ali so gospod gori?” je vprašala kuharico nekam boječe in odšla naglo po stopnicah. “Saj sem te komaj spoznal,” se je začudil župnik Jeri, ki leto in dan in še več ni imela poti k župniku. “Matičeva, kajne? Kaj bo?” “Za dve maši sem prinesla za dober namen,” je porinila Jera dva goldinarja pred župnika. Župnik je vpisoval maši in Jera je bila vesela, da je medtem zbrala misli in besede, kakor si jih je že kajkrat pripravila za to uro. “Je že dobro,” je rekel župnik in zaprl knjigo. “Zbogom, Jera!” Jera se je prestrašila, da je bila vsa zmedena. “Vse je izgubljeno,” je pomislila in rinila obotavljaje se k vra-[tom. Tamkaj je šele mogla iz-ni reči: “Še nekaj, gospod.” Valentin Potočnik: Potovanje Marka Polo na Kitajsko leta 1271 Pred 700 leti se je 17-letni puščavi Gobi, si krčili Marko Polo v Benetkah vkrcal na ladjo in odplul na Kitajsko. Štiriindvajset let je hodil in blodil s svojima stricema po neznanem svetu, ki se je njegovim sodobnikom zdel bolj skrivnosten in je bil mnogo dlje, kot so dandanes za nas tuji bližnji planeti. Svoje vtise je objavil v knjigi, ki ji stoletja nihče ni verjel in ki je še danes najbolj mikaven potopis, kar si jih je mogoče zamisliti. Hrepenenje po tujih deželah v mladem Marku je zanetil njegov oče Nicola Polo. Poli so bili ugledna in premožna trgovska družina v Benetkah (morda so izhajali s Korčule). Potovali so po Bližnjem vzhodu in trgovali s svilo, začimbami, dragimi kamni, krznom, slonovino in zlatom. Ker so to blago dobivali po posrednikih iz Tatarije (Sibirije), Kitajske in od drugod, je podjetna brata Polo, Nicolo in Mattea, zamikalo pogledati v neznane skrivnostne dežele na koncu sveta, iz radovednosti, pa seveda tudi iz želj e po dobičku. Polo prvič in drugič v Pekingu Leta 1260 sta odpotovala, devet let kasneje sta se šele vrnila. Muhasta usoda ju je pripeljala celo na dvor legendarnega velikega kana Kublaja, vladarja Tatarov in kitajskega cesarja- Njegovo mogočno cesarstvo je segalo od Arktike do Indijskega oceana, od Tihega oceana do bregov Donave. Na prestolu je nasledil deda Džingiskana. Dasiravno po vedenju manj barbarsko surov in krvoločen je bil Kublajkan vendarle najmočnejši in najbolj strah vzbujajoči vladar na zemlji. Tako sta brata Polo s precejšnjim strahom prestopila prag njegove palače v Kanbaliku (Pekingu). Toda veliki kan, ki na svoje oči še ni videl Evropejca, ju je prijazno sprejel in ju spraševal o Evropi in krščanstvu. Ko ju je milostno odpustil, jima je dal s seboj pismo za papeža kot prošnjo za učene može, ki naj bi poučevali na Kitajskem. Obljubiti sta mu morala, da se bosta čim prej vrnila. Tako sta Nicola in Matteo v drugi polovici leta 1270 vnovič odpotovala proti Pekingu in tokrat vzela s seboj še 17-letnega Marka, Nicolajevega sina. Do Bližnjega vzhoda so pluli z galejo, potem pa so potovali naprej s konji, kamelami, jaki in pogosto tudi peš. Dva dominikanca, ki naj bi šla učit na kanov dvor, sta si med potjo premislila in se že nekje iz Sirije vrnila domov. Trije Poli so potovali po vroči gaz po snežnih planjavah in gorskih prelazih čez pamirske šesttiso-čake. Zadrževale so jih poplave, snežne lavine in peščeni viharji. Tudi kaka bolezen jim je večkrat prekrižala pot. Marko je med potjo tako močno zbolel, da so morali celo leto ostati v Afganistanu. Razbojniki in sprta plemena jih niso pustila naprej, da so večkrat morali bežati po stranpotih. Kljub temu se je Marku posrečilo ohraniti najvažnejšo prtljago: veliko zalogo enkratnih vtisov in cel kup zapiskov. Zapisoval si je z mladeniškim navdušenjem vse, kar bi bil videl: fantastične dežele in ljudi, ki jih ni bilo uzrlo še nobeno evropsko oko. Čudil se je navadam in lastnostim, toda gostoljubje teh ljudi ga je vedno znova očaralo. Neko pleme je gnalo gostoljubje tako daleč, da so možje po besedah Marka Pola “veleli svojim ženam, hčerkam in sestram kakor tudi sorodnicam, naj ustrežejo vsem željam svojih gostov, a sami so se umaknili v mesto; in tujec živi lahko v hiši z ženami, kot bi bile njegove zakonite žene.” In dame te skrajno gostoljubne družine, poroča Marko dalje, se niso niti malo branile ustreči gostom. Marko je strmel ob “žilah črne kamenine, ki gori kot šota, če jo zanetiš, ter izžareva precejšnjo toploto” (premog); ob “tekočini, ki vre iz tal in jo u-porabljajo za gorivo v svetilkah” (nafta-petrolej), pa ob nenavadnem materialu, ki “ga predejo v niti in lahko tkejo iz njega blago, ki ne gori (azbest), če se ga vrže v ogenj. Tudi je popisal močno velike orehe’”, tako zajetne kot človeška glava, s tekočo vsebino nenavadno prijetnega okusa in belo kot mleko” (kokosovi orehi). Naletel je na živali, ki jih ni poznal noben Evropejec, in pisal je o “orjaških plazilcih, 15-20 čevljev dolgih, s tako velikim zijajočim gobcem, da lahko pogoltne;]o moža” (krokodil), in čudil se je “divjemu govedu, ki ga je po velikosti mogoče primerjati slonom” (jak). Vse to še ni nič spričo doživetij na kanovem dvoru. Popotniki so po skoraj štirih letih trdih preizkušenj in naporov končno dospeli v Peking. Cesar jih je sprejel z vidnim veseljem in ni skrival svojega veselja nad mladim Markom, saj ga je obsul z znamenji svoje milosti. Smel je na cesarskem slonu na lov in občudovati nepredstavljivo razkošje obeh cesarskih dvorov, v Pekingu in Sangtuju. Občudovanje palače j za izvolitev R. J. Perka za o-Ah, te cesarske palače! Dvo-' krajnega avditorja leta 1964 in mimo, da bi se kaka druga pa-j je osebni prijatelj tega. Po rodu lača na svetu in v zgodovini lah- je Romun in je izvršni direktor ko kosala s kitajskimi. Bile so iz čistega marmorja in z bisernimi ornamenti, pozlačene in prepletene z vdelano slonovo kostjo. Na razsežnem dvornem območju v Pekingu ,obdanem z 12 metrov visokim in 18 metrov širokim okopom, so rastla naj redkejša drevesa, ki so jih tj a. presadili z vsega sveta. Cesarska garda je bila v stalni pripravljenosti v tej trdnjavi oblasti, kjer so bile zakladnice nakopičene z zlatom, srebrom, biseri in podobno krasoto. V kanovi poletni rezidenci v Sangtuju pa so bile konjušnice za 10,000 snež-nobelih konj. Dasiravno je Marko v Benetkah videl, kaj je bogastvo in razkošje, mu je v Pekingu zmanjkalo sape, ko je kot beda-ček-siromaček zijal v nevideno in nesluteno razkošje dvora in dvorjanov. “Premožni Tatari”, si je občudovajoče zabeležil, “se oblačijo v obleke iz zlata in svile, obrobljene s hermelinom in kunjim, pa dragim krznom vse kar najbolj razkošno”. Razen štirih zakonskih žena je imel kan še neštetb priležnic. Vsaki dve leti je razposlal sle po cesarstvu, da so prerešetali deželo in izbrali najlepše device za vedno dobro založen dvorni harem. Marko se je močno potrudil, da se je hitro naučil raznih kitajskih narečij. (Dalje sledi) Ameriškega narodnostnega gibanja za Veliki Cleveland. Za april pripravlja Mednarodni mladinski festival, že dolgo pa zagovarja ustanovitev svetovnega trgovinskega in kulturnega središča v Clevelandu. Je poročen in ima tri sinove. Na milijone beguncev ŽENEVA, Šv. —■ Po podatkih Združenih narodov, ki imajo poseben oddelek za begunce, je na svetu trenutno med 30 do 40 milijonov beguncev v raznih delih sveta. Okoli 10 milijonov je bilo bengalskih beguncev iz Vzhodnega Pakistana v Indiji, ki pa se zdaj naglo vračajo v svojo novo, neodvisno države Bengalijo. Arabskih palestinskih beguncev naj bi bilo po arabskih po-j datkih okoli 2 milijona. Velika večina živi še vedno v taboriščih, ki jih vzdržujejo ZN v glavnem na račun Amerike. Tam premišljujejo in kujejo zarote, ki bi naj jim pomagale do vrnitve v domovino, ki pa je sedaj pod oblastjo Izraela. Ogromno je število beguncev iz komunističnih dežel. Konjski šport Izkopavanja dokazujejo, da je konjski šport najmanj že trideset stoletij star. Zanesljivo je znano, da so bile na programu 23. antičnih olimpijskih iger leta 624 pred našim štetjem tudi konjske dirke. V angleških kronikah se prvič pojavijo konjske dirke okoli leta 210 v Netherby-ju (grofija Yorkshire). Nastopali so arabski žrebci, ki jih je pripeljal v Britanijo rimski cesar Lucius Septimius Severus (145-211). Naj starejše dirke, ki jih je vedno prirejalo vsako leto, se imenujejo Lanark Silver Bell. Ustanovil jih je škotski kralj William Levji (1165-1214). DELO DOBIJO Delo za moške in ženske Iščemo moške in ženske za čiščenje. Poln čas ali delni čas, podnevi ali zvečer. Kličite 777-6363. Ženske dobijo delo m V zdravilišču onstran polarnega kroga zelenjava vse leto Na polotoku Tajmir v Sibiriji nedaleč od rudarsko metalurškega centra Norilsk onstran tečajnika imajo zdravilišče, katerega paviljone povezujejo pokriti hodniki, ob katerih raste o-koli 1500 različnih rastlin, med drugim tudi banane. Tam preživlja vsako leto oddih okoli 4,500 delavcev in inženirjev. To niso bolniki, marveč ljudje, nagnjeni k boleznim, ki jih je treba preprečevati. Zdravilišče ima koncertno in filmsko dvorano, telovadnico in opremo za zimske športe. Na jedilniku so vse leto vrtnine, ki rastejo v tamkajšnjih toplih gredah. CLEVELAND, O. — Župan R. J. Perk je imenoval pred ča- kohola prav toliko kot som v upravo CTS Nicholasa A. čev v cestnem prometu. Vinček in bolno drobovje Avstrijski zdravniki so v skrbeh. Ljudem vino tako dobro tekne, da je smrtnih žrtev al- mrli- Iščemo izkušeno snažilko srednjih let za en dan na teden v Rocky River okolici. Kličite podnevi 251-4842, zvečer 331-3209 ali 333-8330. -(38) MALI OGLASI V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (40) Slovenka išče delo v newburški okolici, čiščenje ali kaj sličnega, za 3 dni v tednu. Sprejme tudi pranje in likanje na dom, ali varstvo 1 ali 2 otrok od 2. leta starosti. Kličite 883-1841 -(38) Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša s 7 sobami, 4 spalnicami, 2 spodaj in 2 zgoraj; vsa podkletena, v kleti delavnica, umivalnica, prha, nova peč; patio, garaža za 1 avto. Kličite: Paragon Real. Inc. 521-5053 po 6. zvečer -(40) Bucur Jr., odvetnika in javnega delavca, ki se je posebno udej- Po najnovejših statističnih podatkih popije vsak odrasli stvoval v gibanju narodnostnih^ Avstrijec povprečno 40 litrov skupin. Mestni odbor je imeno- , vina na leto, s čimer šestkratno vanje soglasno odobril in Bucur prekaša Švicarje in zahodne je bil skoro nato izvoljen za na- Nemce. čelnika uprave. N. A. Bucur je vodil akcijo za Zaradi tega ima Avstrija v evropskem, obsegu največ smrt- dopolnitev mestne uprave za ne-1 nih žrtev sfrknjenih jeter, strankarske županske volitve in Kljub tej vznemirljivi, po vsej bil načelnik odbora za izvolitev deželi znani ugotovitvi v Av-R. J. Perka za župana Clevelan- striji nenehno narašča število da. Prav tako je vodil kampanjo alkoholikov. ne, ko (Dalje prihodnjič) V najem Dvoje 4-sobnih stanovanj s kopalnico, se odda na E. 69 in 70 St. Oglasite se osebno na 968 E. 69 Pl. -(40) Išče sobo in hrano Bolehna vdova išče sobo in hrano okoli cerkve sv. Vida. Za več pojasnila kličite 361-2624. X (17,18, MWF) Hiša naprodaj Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na 1251 E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary. (47) Naprodaj v Collinwoodski naselbini blizu Lake Shore Blvd. bungalow, dve spalnici spodaj, dve spalnici zgoraj, vse lepe sobe. Lastnik se seli izven mesta. Vzame pametno ponudbo. E. 250 Euclid Ave. v Euclid, pol zidan duplex 4% lepe sobe z kopalnico; prazno. Se lahko takoj selite. Cena nizka. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 POSTAVILI SE BODO ■— V Muenchenu na Nemškem bodo letos poleti olimpijske igre. Slika kaže novo o-limpijsko naselje, kjer bodo prebivali atleti in atletinje ter drugo uradno osobje iger. V nizkih zgradbah spredaj bodo živele atletinje, v visokih pa atleti. Po končanih igrah bodo naselje za atletinje spremenili v dijaško naselje, visoke stavbe zadaj pa bodo uporabljali za stanovanjske hiše. Hiša naprodaj Kot nova, pri E. 185 cesti, 2 spalnici, klet, za dvojico ali vdovo. Samo $22.900. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300 (40) Hiša naprodaj V fari sv. Viljema, blizu Wells šole, 4 spalnice, 18x20 družinska soba, ognjišče, nove preproge vseskozi, razvedrilna soba obita s ploščami, krasno dvorišče, v srednjih 30h. Nobenih agentov. 731-0293 (40) Naglo se je obrnil in odšel. Žena je visoko dvignila svetil j ko in gledala za njim, dokler ni zavil za sosednjo hišo. Ko je mislil, da je zaprla vežna vrata in ne zre več za njim, je ugasnil svetiljko in stekel nazaj k svoji jih prigaram. V Ameriko pojdem. In če mi oče ne da za pot — pojdem! Kar zaslužim pri Ritoperju, prodam; nekaj mi skrivaj stisne mati v roko. In prislužim dolarjev ko oče! Misliš, da jih ne prislužim?” Silno koči in pogledal skozi okno v j ji je stiskal roke, da ji pokaže sobo. Sedela je na postelji, roke je imela sklenjene v naročju, pogled je bil uprt v tla. O žena, žena! ... Mučenica!. .. O dečica! ... O kočica, borna!... O domačijica, domačijica, zakaj nimaš kruha? ... Gre Veren proti Mačkovcem. Upognjen je njegov hrbet, truden je njegov korak, povešena je njegova glava. Medlo gori luč v njegovi svetiljki. — Gre Sukičev Ivan, proti Mačkovcem. Lahek in prožen je njegov korak. Na kosiiiču nosi culo. Da ni stopila iz grnaovja ob poti mati, da ga ni s povzdignjenimi rokami prosila, naj ostane, da ni bridko zajokala, ko je videla, da ji ne usliši prošnje, bi si Ivan zažvižgal. Da ga ni pred ločitvijo svečano pokrižala, bi sploh ne mislil na to, kam gre. Da mu ni potisnila cule v roke, bi pač šel brez cule. Kdo bi mislil na culo in popotnico, če raja po njegovi glavi prelepa misel na včerajšnji večer. Sitnarila je Šiftarka, snoči mu je prepovedala zahajati v njeno kočo in govoriti z Ilonko. Noče biti kriva razdora pri .Sukičevih! Naj je Ilonka siromašna — lovila ne bo nikogar, najmanj Sukičevega Ivana! Kaj mu je treba hoditi na delo' in dajati ljudem toliko snovi za obiranje Ilonke, ki ni ničesar kriva? Pusti naj Ilonko in si poišče bogato nevesto, ki bo papinka in qEetu po volji! T Ilonka je povešala glavo in ni rekla nobene besedice k vsej materini pridigi. svojo moč. “Zvezde bi klatil z neba zate — pa bi ne zaslužil toliko, da bi živela? Kaj mi ne verjameš, Ilonka?” “Verjamem! Ali glej, vsi so proti! Vaši, moja mati. ..” “Zato hočeš, naj nate pozabim?” Ilonka je drhtela pod pritiskom močnih rok. “Ah, Ivan! Če nama pa ni sojeno.” “Sama si sodiva! In ko vidijo, da sva si sodila dobro, se pomirijo in privadijo. Ali me počakaš. Ilonka, da pridobim dolarjev? Ali... ali smem govoriti s teboj?” Ničesar ni rekla, le drhtela je. Ivanu je zaplala kri po žilah. Završelo mu je v glavi. Privil je Ilonko k sebi in se doteknil z drhtečimi ustnicami njenih. “Kaj delaš?” je trepetala in se mu skušala izviti. “Ne smeš tega ... Mati opazi...” “Naj opazi' Ves svet naj vidi!” In je vdrugič pritisnil svoje ustnice na njene. “Ne smeva tega!” “Ali si ne sodiva sama? V Ameriko pojdem! Moja boš!” In jo je poljubil tretjič. In se mu je iztrgala in odhitela v kočo, ko otrok, ki se je zavedel, da ni bilo prav. Ivan je obstal na mestu in j sam sebi ni mogel verjeti, da li se je res zgodilo. Zavriskal bi bil, ko se je zavedel, da ne sanja, — ali z vriskom bi se izdal in bi izdal Ilonko in prelepo skrivnost. Zataval je po .vasi in taval vso božjo noč. Misel na Ilonko in njiju skrivnost je bila J Potrt: je Ivan odhajal. Njegova tako sladka, da ni šel domov niti potrtost jo je bolela, prihitela je po slovo od matere in Lizike. za njim in rekla: “Najbolje je tako. Ivan!” “Ilonka, Ilonka! Ni mi mogoče! Ne morem te pozabiti! Srečen ne bom z nobeno drugo, tudi ne maram za nobeno drugo! In če je ves svet proti — ne odneham!” Prijel jo je za roko. “Kaj res ne smem več govoriti s teboj?” Molčala je. “Kaj res moram pozabiti nate?” “Zate je bolje tako! “In zate?” “Siromašna sem ...” Gre Ivan proti Mačkovcem. Brez luči gre, pa, mu je svetlo in jasno v srcu in v duši. Gre Andraž proti Mačkovcem. To so koraki v svet, važni in premišljeni. Že pred leti bi jih moral hoditi, da ni bila mati tako bojazljiva. Boji se, pretirano se boji zanj. Spremlja ga in mu nosi culo. Rajši bi Andraž, da ga ne spremlja, zakaj pri vlaku bo gotovo jokala, ko ! da jemlje slovo za zmeraj. Le kako se bodo ljudje zgledovali in pomilovalno presojali Andraža. Saj bi šel sam, saj ji ne bi Prijel jo je še za drugo roko. pustil, da ga spremlja, ali... ali “Ali je oče imel kaj, ko je bil | kako bi mogel odreči materi? mojih let? Ali je mati imela Vso noč je po prstih hodila po kaj, ko sta se vzela? Ali si ni sobi, vezala culo, gledala nanj, sam prigaral dolarjev? Tudi jaz da se ga nagleda pred odhodom, razvezovala culo in premetavala po njej, jo zavezala in prišla k njemu in se sklonila nanj in ga gledala, ker je mislila, da spi. Ni malo pretrpela v življenju in ni majhna ljubezen, s katero visi na edinem sinu ... Gre Andraž proti Mačkovcem. Nemirno plapola plamenica v materini roki. Ko da sluti nesrečo. — Gre Geza proti Mačkovcem. Poltiho si žvižga v hladno jutro in je Židane volje. Za klobukom nosi kito rožmarina. Kito rožmarina mu je dala Lina. Pa bi ne žvižgal? Pa bi ne bil Židane volje? Gosposko svetiljko nosi s seboj, mirno gori lučka v njej. Gre Horvat proti Mačkovcem. Sključeno gre in drsajočih korakov gre in brunda, brunda in se spotika ob vsak kamenček. Kaj bi ne mogel Ritoper zapreči in potegniti sosedov do postaje? Ali vsaj naložiti kovčegov in cul na voz? Treska v Horvatovi roki noče in noče goreti. Bolj ko jo utrinja, slabše gori. Možje gredo proti Mačkovcem in žene gredo proti Mačkovcem, fantje gredo proti Mačkovcem in dekleta gredo proti Mačkovcem, dečki gredo proti- Mačkovcem, deklice gredo proti Mačkovcem. Sključeni in drsajočih korakov gredo; veseli gredo in lahkih in prožnih korakov gredo. Luči svetijo, svetijo v jutranji hlad in migetajo ko svetel up. Na nebu ugašajo zvezde, tam izza Fokovcev vstajajo po nebu zlati prameni. Peto poglavje. RITOPER IMA POLNO GLAVO SKRBI 1. Prisopiha vlak od Moščanc. Ritoper moli glavo skozi okno in maha z roko Časarju. Neprespani obrazi ga obkrožajo in gledajo po znancih. “Ste vsi?” “Kaj smo taki zaspanci, da bi ne mogli vstati pred solnčnim vzhodom?” Časar ponosno gleda po zbranih. “Dobro, dobro. Tu si jih vsaj zbrali in uredil. Ali v Soboti, v Pucincih in Moščancih! Uh! Sto glav bi moral imeti. Za vsakega moraš sam misliti.” Vlak se ustavi. “Kar sem k nam! Prihranili smo vam prostora.” “Z Bogom, Andraž! Varuj se!” “Srečno, mati!” Naglo ji seže v roko, ji iztrga culo in skoči v vlak. “Počakaj vendar!” Mati ima že polne oči solz. “Boljši prostor najdem!” se opravičuje Andraž, ker mu je pred tujimi ljudmi nerodno. “Veren, lepo te prosim, pazi nanj! Veš, kako mi je, ko pošiljam zadnjega v svet!” “Ne skrbi, Sotlička!” Veren ji seže v roko in jo pomirljivo pogleda. “Kje, Andraž?” Ženske se prerivajo, da sežejo v roko možem in sinovom in bratom. Dečki in deklice veselo čebljajo, mnogi so danes prvič stopili v vlak. “Lep prostorček sem si priboril, mati!” “Andraž, srce mi pravi, da ne bo dobro, ker greš.” “Ah, kaj!” Andraž zamahne z roko. Vlak odhaja. “Z Bogom, mati! Le brez skrbi! V jeseni...” Silen strah zgrabi Sotličko. “Andraž, Andraž, sinko moj zlati!” Železničar jo potegne od vlaka. “Kaj bi...” se skuša za mater opravičevati Andraž. Pa mu je vendar hudo pri srcu, ko vidi mater v toliki žalosti. “Saj ne odhajamo v Ameriko!” se skuša šaliti Časar. “Pa da gremo! Čemu toliko solz? Ker nimamo doma dovolj vo in Ritoperjevo govorjenje mu pregled novih članov so vsi sloven-j ger, podpredsednik . • ski zdravniki. Za nadalinie infor-' Thnran. pksek. tai. ne ugaja. Deca, ki se prvič vozi v vlaku, zakriči, ko zavozi vlak v predor. Veren podpira glavo in zre v tla. Geza sede k Ritoperju in mu v vsem pritrjuje. Rev. Guy S. ski zdravniki. Za nadaljnje mfor-1 Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. macije se obrnite na društvene Howard Brown, tajnik Mr. Bernard zastopnike. , Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $5U.Ui), dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulietia ki izhaja štirikrat na leto. Društvo SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čekuta (Toronto), 2. TTnr,,Qt iSv podpredsednik, Francka Babnik, | krije stroške za delo za priglašeni*? P ’ "j 2447 Crescent St., Astoria, N.Y.: škofa Baraga blaženim in svetni 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.)ikom. blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. seka Ritoperju besedo. V Stanj evcih vstopi nekaj mož in žen in fantov, v Petrovcih jih vstopi do petdeset, v Šalovcih jih vstopi za poln vozni oddelek, nekaj jih vstopi še v Hodošu. Povsod moli že pri vhodu vlaka na postajo Ritoper glavo skozi okno, kriči, pozdravlja, sega v roke, išče prostorov, teka po vlaku, izstopa, vstopa in venomer besediči, da mora misliti kruha, moramo po svetu za njim. I za vse in na vse. Bolje je iti za kruhom po svetu, ko doma umirati gladu!” poudarja Ritoper. Ivana pretresejo Sotličkine solze, da pozabi na Ilonko in misli na mater. Tesno mu je pri srcu. Sede k Andražu. Časar j e- “Da se ti glava le ne razpoči od tolikih skrbi!” meni Horvat. “Kaj bi mi siromaki brez glave?” Nihče mu ne pritrdi, vsak je zamišljen v svoje misli. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V E.UCLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John. Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John. Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Aye., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts’. - , ■*— . y --- KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin,' pod-preds. Frank Chemas tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephpne: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia- Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okoiish, nadzorni-odbor: Josephine Platnar, Robert Gerbeck,' Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALINGARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan—• ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, nadzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, Zelenik. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, Anna “Zala7“ Gosp. ‘ Odbor: ~Mike I P^dsednik Michael Telich; podpred- Vidmar. Nove člane ih članice.se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed. Joe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor Joe Mrhar, Lsar.der Makuc in Mary Avspc. Poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. sednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John, Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za‘SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane oc 16. do 4'>, 'eta s prosto pristopnini in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje 8300 smrtnino in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali J==--^ =---==^1 Three-Wire Plugs: What They Mean to You lr\ [■ ’ Over eight decades have passed since Thomas Edison Introduced the phenomenon of his electric light to an amazed -world. In many ways electricity remains a mystery to man, yet it is an essential part of our contemporary society. However, at the flick of a switch electricity can be come a killer. Perhaps the figure of approximately 1000 lives per year being taken by electric shock is not so staggering, considering that over 200 million people live in this country. Nevertheless, it is still a wanton and needless waste of human life. Many means are being employed to reduce, shock fatalities and one such method is the 3-wire plug. The third wire of this plug acts as what is called a ground conductor and serves as one of the protective means for the device. Such, protection is accomplished through the ability of the wire to force the fuse or circuit breaker to “blow”, thereby eliminating any shock hazard. Though originally found primarily on power tools, 3-wire plugs are now used on many appliances. When a situation arises regarding “blowing” fuses or circuit breakers, it should be emphasized that this happens for your protection. There is nothing wrong with the fuse. The fault lies elsewhere; either with the appliance which forces this reaction or because the circuit has been overloaded. In either case, the fuse is just doing its job of protecting you and warning that something is wrong. Should an instance occur wherein there is a fault in an appliance but a fuse doesn’t “blow”, the appliance becomes an extreme hazard as it remains “live”. Therefore, if one were to contact the “live” metal enclosure of that appliance and some- thing which is grounded (radiator, refrigerator, water pipe, etc.), shock and possible electrocution could result. Perhaps your home is not equipped with grounding type receptacles. If this is the case, an adapter is available to accommodate the 3 wire plug. But always make sure the green grounding lead of the adapter is connected to the faceplate of the receptacle. Another point to be remembered is never to remove the ground pin from a 3-wire plug. This would allow the plug to be used in a 2-hole receptacle, but the protective capability is rendered useless. In offering the above information, Underwriters’ Laboratories sincerely hopes you gain a better understanding ol some of the many ways electricity can become your master. Through such understanding it will be possible to maintain this phenomenon in its proper, subservient role. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karei Mauser: pod predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser. Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank*' Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3763. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagaj-nica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Msgr. F. M. Sclierin- ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA v p a {\ N A POROČNA VABILA pO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Cl*«- Avenue HEndernon 1-062S TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni i.odja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn.t-' gospodar Jože Zelenik: odboimiki-John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pD Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Hutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr-, Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marij3 Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St-> Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbor' nmerman, Kunarica nica za zbiranje znamk. Carolin pomočnica Ivanka 1 Kucliei\ odbornice za oskrbo ku nje: Mary Otoničar, Jožefa lortu nec, Ivanka Pretnar. Za oskrbo pijače in urejevani® prostorov: Vinko Rozman, Leopot Pretnar, Frank Kuhelj. Nadzorni odbor: John Petrič, š(e far. Marolt, Janez Ovsenik, Mar.’® Lavriša, Ivanka Pograjec, Ang®13 Železnik. KDOR ČAKA, PRIČAKA — chard Jaeckel je igral skozi sk° raj 30 let v filmih in na tel^1 ziji razne majhne vloge in ost tako skoraj brezimen. Zdaj $ prvič dobil veliko vlogo v metimes a Great Notion’’. NEKAM ČUDNO, PA NE NENAVADNO — Ladja Obalne straže ledolomilec Edisto se bliža skozi meglo pristanišč^ Milwaukee na jezeru Michigan. Splašila je jato galebov, ki so se dvignili in krožijo v zraku pred njo.