* Na fotografiji so jadralci na morju pred obalo, ki jo zasedajo skladišča soli na Fizinah. Trenutno (od 15. oktobra do 15. novembra) poteka javna razgrnitev ureditvenega načrta Bernardinska vrata - skladišča soli v Portorožu. (Načrte si je mogoče ogledati v avli občine Piran in v prostorih Krajevne skupnosti Portorož). Javna obravnava s strokovno razlago bo v četrtek, 14. novembra ob 18. uri v večji sejni dvorani (1. nadstropje) KS nortorož. Vas zanima, kako bo ta del Portoroža urejen, kaj bo s skladišči, ali oo na prostoru, kjer je sedanji jadralni klub Pirat zgrajen olimpijski bazen, kaj bo s skladišči soli,...? Pridite na javno obravnavo in vprašajte!
KAJ IMATA SKUPNEGA STARORIMSKI KMET IN VOJSKOVODJA CINCINATUS IN SLOVENSKE VOLITVE OB?
Obstoja legenda o kmetu Cincinatusu, ki pa je bil tudi velik vojskovodja in je pet stoletij pred našim štetjem rešil Rim.
Cincinatusa je Liktor našel med oranjem. Ko pa je izvedel, da je Rim v nevarnosti in da ga rimsko ljudstvo nujno potrebuje, da prevzame obrambo domovine, je pustil ralo na polju in se takoj odpravil v rimski senat. "Rim oblegajo sovražniki. Prevzami dolžnost diktatorja in reši Rim!" so mu rekli senatorji. Z modro taktiko in z veliko mero hrabrosti je Cincinat porazil sovražnika. Rim je bil rešen!
Na čelu Rima, ki ga je rešil sovražne vojske, je Cincinat ostal natanko šestnajst dni. Po zmagi je podeljeno diktatorsko oblast na Forumu vrnil konzuloma, čeprav bi jo bil po rimski zakonodaji lahko obdržal (vsaj) šest mesecev. Nikoli v zgodovini se dotlej ni zgodilo, da bi se nekdo prostovoljno in tako dostojanstveno odrekel oblasti, kot je to storil kmet in vojskovodja Cincinat! In kaj se lahko iz te legende naučimo? Da sta nesebičnost in preprostost najodličnejši kreposti državnika!
Dileme: voliti strankarski program ali poslanca kot osebnost - zame praktično ni. Naj volim poslanca, ki ima visoke moralne kvalitete in veliko strokovnega znanja in sposobnosti? Naj dosedanje poslance presojam po njihovem delovanju v parlamentu? Po tem, koliko so prispevali k gospodarskemu, kulturno tehničnemu, moralno pravnemu napredku Slovenije?
Seveda danes ni in ne more biti Cincinatov, kakršni so bili v starem Rimu. Vendar pa bi veljalo tudi dandanes slediti duhu, ki je davno takrat vodil Cincinatusa: duh, ki združuje, odpravlja nesoglasja in odpira nova obzorja.
Jovan Nikolič
* Na Belem Križu nad Portorožem je ostala samo še ena antena. Manjšo so že odstranili. No, pa ni antena škodljiva. Ljudje - posebej tisti, ki živijo okoli nje - so prepričani, da je njihovemu zdravju škodljivo elektromagnetno sevanje, ki ga širi srednjevalovni oddajnil. Zaradi tega so se odločili vložiti tožbo za odstranitev tega oddajnika. Več o tem preberite na 2. strani.
KAKO BODO MARTINOVAU ČLANI STRANK
-	Krščanski demokrati: se ne bodo bali zvračati kozarcev, dobro vedoč, da pijancem pomaga ljubi Bog.
-	Liberalna demokracija: pili bodo previdno, da ne bi imeli mačka in se tako zamerili predsednikovemu Arturju.
-	Združena lista socialnih demokratov (menda so še zmeraj to, razen če se niso spet preimenovali): pili bodo izključno rdeče vino, da se jim nosovi slučajno ne bi obarvali v kakšno drugo barvo.
-	Stranka zelenih: sploh ne bodo pili, da zaradi preobilice tekočine v mehurjih ne bi onesnažili talne vode.
-	Socialni demokrati: ne vemo, kaj bodo pili, vsekakor pa nekaj, česar ne bo nihče drug.
-	Nacionalna stranka desnice: pili bodo toliko časa, da bodo videli dvojno in si tako podvojili število dobljenih glasov.
Sonja Požar, Lucija
V,

JAVNA TRIBUNA O LJUDSKI TOŽBI
MI MED SEBOJ
I
IV;
: i
Časopis Portorožan pri portoroški Krajevni skupnosti je ob vložitvi ljudske tožbe za odstranitev belokrlškega oddajnika v portoroškem Avditoriju 3. oktobra pripravil javno tribuno, na kateri so sodelovali mag. Josip Rugelj, Dr. Anton Jeglič in zdravnik dr. Peter Papuga.
Javne tribune se je udeležilo okoli sto občanov, dobršen del jih je bil s prizadetega območja, to je z Belega Križa. Odvetnik mag. Rugelj je uvodoma povzel glavne poudarke iz ljudske tožbe, vložene proti RTV Slovenija - Oddajniki in zveze, pri čemer je kot prvi in najosnovnejši razlog za odstranitev srednjevalovnega oddajnika navedel ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Podatki o radijskih, televizijskih in telefonskih motnjah so nesporni, podatki o številu rakastih obolenj pa so na belokriškem območju zaskrbljujoče visoki, posebej še, ker se to območje, kakor Portorož v celoti, štejeta za zdraviliški kraj.
Če elektromagnetno sevanje vpliva na električne aparate, kdo lahko trdi, da ne vplivajo tudi na človeka? Zato je mag. Rugelj prepričan, da bo tožba zoper RTV Slovenija - Oddajniki in zveze uspešna.
Drugi del uvodnega predavanja je imel dr. Jeglič, sicer strokovnjak za elektromagnetna sevanja, ki je s primeri iz znanstvene prakse prikazal škodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja na žive organizme. Po njegovem je le vprašanje časa, kdaj bo znanstvena praksa dokazala škodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja tudi na človeški organizem. Za enostavne organizme je, kot je pokazal na diapozitivih, nesporno, da sevanje škodi. V razvitem in osveščenem svetu pa se nevarnost elektromagnetnega sevanja uvršča ob bok škodljivosti kajenja in podobnega onesnaževanja okolja.
Standardi in normativi, kdaj je sevanje škodljivo in kdaj ni, ki jih postavljajo uradne institucije, pa so popolnoma samovoljna izbira nosilcev oblasti in nimajo pravzaprav nobene empirično dokazne verodostojnosti.
Na javni tribuni je nastopil tudi direktor Oddajnikov in zvez - RTV Slovenije g. Gregorač, ki je odločno zanikal možnost, da bi oddajniki kakorkoli lahko škodili. Ob tem so bile zanimive njegove trditve, da sevanje sicer lahko škodi na živčne sisteme, pa na nos, ušesa i.p.d., nikakor pa ne povzroča raka. O teh svojih trditvah je bil tako prepričan, da je izrazil pripravljenost pravdati se tudi pred Evropskim sodiščem.
Ob tem je še dodal, da je glavni krivec, da nesrečni oddajnik še deluje pravzaprav občina Piran, ki ni zagotovila nove ustrezne lokacije za preselitev oddajnika.
P.S.
Predstavnikov občine na javni tribuni ni bilo ali pa so bili tiho.
Marko Zorman
Odvetnik mag. Josip Rugelj in Marko Zorman pred vhodom na sodišče, tik preden sta v imenu KS Portorož in krajanov vložila tožbo za odstranitev srednjevalovnega oddajnika na Belem križu. Ker je na sodišču fotografiranje prepovedano, je naš karikaturist, z dodatki lastnega in aktualnega razmišljanja, narisal oba odvetnika pred vhodom na sodišče.
Čestitamo, zahvaljujemo, voščimo...
Članice iri člani Balinarskega kluba Prijatelji Seča se zahvaljujejo vsem svojim prijateljem in donatorjem, ki so jim omogočili organiziranje letošnjega balinarskega turnirja, na katerem so se pomerile ženske in sicer: Uradu župana Občine Piran, Društvu upokojencev Piran, Združeni listi socialnih demokratov Piran, trgovini Jeretič Lucija, diskontu Petra Lucija, restavraciji Zlato Sidro in drugim

Na Koprski cesti v Portorožu imajo v družini MISSON oktobra kar dva slavljenca: rojstni dan praznujeta Toni in njegova žena Zmaga. Iskreno jima čestitajo prijatelji.
Daniela PERNE, solistka ljubljanske opere je opravila zadnji izpit iz klasičnega petja, za kar ji iskreno čestitajo kolegi in prijatelji.
Oktobra je praznoval svoj rojstni dan Por-torožanov dolgoletni vinjetist Sandro SAMBI. "Portorožanovcf mu ob tej priložnosti čestitamo in nazdravljamo. Predvsem pa mu želimo neizčrpno inspiracijo pri risanju vinjet, ki bodo naše bralce še naprej spravljale v dobro voljo in - v samorefleksijo.
ZAHVALA ZA MATERIALNO IN FINANČNO PODPORO PROGRAMU LAS (Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran -
V imenu LAS se prisrčno zahvaljujem: Drogi Portorož, Turističnemu podjetju Portorož, Metropol hotelom Portorož, Jercomu - av-tokampu Lucija, Igralnici Casino, Mercatorju Degro Portorož in proizvajalcem brezalkoholnih pijač Radenska, Fructal in Zlata kaplja -Radomlje, zavarovalni družbi Adriatic, podjetju Kras Sežana - klavnica Sečovlje, Marketu Beli križ (PE 70), podjetju Finali in vsem, ki so podpirali naša preventivna prizadevanja, vsaj moralno.
Z vašo pomočjo smo lahko uresničili: 1. konferenco slovenskih LAS za preprečevanje zlorabe drog, Portorož (19-20.9.1996); sodelovanje na teku za Pokal občine Piran 1996 s promocijskimi majicami in informativno stojnico; tradicionalno prireditev "Preprečimo drogam ubijati mladost 96 - S športom do zdravja" (ki je sicer novem- ^
MI MED SEBOJ

bra), turnir v odbojki in piknik 5.10 1996; zdravstvenovzgojm dokumentacijski katalog "Alkohol je droga", november 1996. Vsem skupaj želimo še veliko poslovnih uspehov m zdravja z upanjem, da še lahko računamo na vas in - da se vam bo pridružil še kdo
Augurl a Piero BRAGHIERI per il compleanni, festeggiato il 17 ottobre -da tutti i famigliari.
Augurl dl buon compleanno a Elvira POLETTI che lo festeggia il 17
novembre - degli amici del coro.
—- --—
Tanti auguri per la nascita della piccola DIANA a Valentina VEGLIACH.

Particolari auguri dl salute e serenita a Domenlco ROSSO per i suoi belllsimi anni (92!) che gli compiera Г 11 novembre da parte della Comunita' degli Italiani di Pirano.
La Comunita degli Italiani dl Pirano augura inoltre un felice compleanno ai seguenti amici e collaboratori: a Feruccio BARTOLE (2 novembre), Daniela BOŽIČ (5 novembre), Adelia BIASIOL-SCOTTI (4 novembre), Robert STANČIČ (6 novembre).
Nella famiglia TOMASIN i festeggiati sono adirittura cinque ed a loro vanno i calorosi auguri di amici e famigliari: a Lidia TOMASIN, Giulio ZOTTICH, Vili TOMASIN, Rafaele DE ROSARIO ed auguroni particolari a Anja DETONI che il 4 novembre festeggia il suo 18° compleanno. Benventuta, Anja, nel mondo degli adulti!
Kolegice in kolegi slavljencev zaposlenih v portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora jim za rojstni dan želijo vse najboljše. In kdo v Centru bo v kratkem slavi! svoj rojstni dan? Prvega novembrskega dne Darja TROBEC, Nataša ŠVARA slavi 5. novembra, Martina PAVŠIČ 7. novembra, 17. pa Ljuba ŠUŠTERŠIČ. Vsem iskrene čestitke!
Nel gruppo "maglia ed uncinetto" di Lucia festeggiano il loro il loro compleanno Santina LAZAR (il 31 ottobre), Ottilia SETTOMINI (il 22 novembre), e Kati WEIS (il 25 novembre). Auguri dalle colleghe del gruppo.
- --^П^сШ
Dino MANZONI z Lepe ceste v Portorožu praznuje 15. novembra svoj 5. rojstni dan. Veliko sreče, veselja in zdravja mu želijo njegovi mama, tata, brat Nino pa nona in nono.
"Knjige m čas"
OBLETNICA MESTNE KNJIŽNICE PIRAN
Prve zgodovinske drobtinice...
Piranska knjižnica v letu 1996 beleži 40-letnico ustanovitve oziroma štiri desetletja neprekinjenega delovanja V Piranu ima knjižničarstvo sicer precej daljšo tradicijo, ki sega v 17 stoletje Takrat so bili zabeleženi podatki o majhni ljudski knjižnici, ki jo je ustanovila "Accademia degli Intricati", nato pa je bila po ukazu doža A Mocemga preimenovana v "Accademia Agraria e Biblioteca". To so bili zametki bodoče Mestne knjižnice, ki |e svoj fond bogatila predvsem s knjigami iz zapuščin m darov plemiških družin. Knjižnico so sprva najpogosteje obiskovali profesorji, učitelji in dijaki. Z vestnim in skrbnim urejanjem knjižničnega gradiva so se odlikovali številni piranski bibliotekarji, ki so jih predstavniki oblasti m plemstva visoko cenili oziroma spoštovali njihovo poslanstvo, saj so se zavedali, da sta izobraženost in kulturna razgledanost prebivalcev temelj za vsestranski razvoj mesta. Veliko zaslug za razvoj piranske mestne knjižnice so imeli bibliotekarji Simon Vatla, Stefano Rota, Rocco Pierobon, Domenico Vatta, Pietro di Castro, Antonio Petronio idr. O urejenosti najstarejše piranske knjižnice oziroma knjižnične zbirke pričajo zgodovinski dokumenti, shranjeni v piranskem Mestnem arhivu v škatli z oznako "Biblioteca civica" (PAK, enota Piran, BC, šk. 2). Danes si knjižne raritete "Bibliotece civice" lahko bežno ogledamo v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera", vendar bosta popolna analiza vseh knjižnih dragocenosti in raziskovalno delo možna šele takrat, ko bo celoten fond dokončno urejen in bolj ustrezno lociran.
Po drugi svetovni vojni ...
V prvih letih po drugi svetovni vojni je bila piranska knjižnica združena z muzejem in arhivom, za vse tri dejavnosti pa so izbrali palačo Gabrielli - De Castro. Po nekajletnem stagniranju knjižničarstva v piranski občini je bila z ustanovitvenim aktom oziroma odločbo OLO Piran 23.3.1956 ustanovljena Ljudska knjižnica Piran, ki pa je šele leta 1958 dobila lastne" prostore, in sicer bivšo Mestno čitalnico na Tartinijevem trgu 10. Začetni knjižni fond
novoustanovljene knjižnice je štel 4.000 zvezkov. Na starega leta dan 1958 so knjige preselili v tri pritlične prostore sodnijske palače, kjer je knjižnica dobila novo lokacijo. Za mlade bralce so uredili ločen prostor, v počastitev Prešernovega dne leta 1959 pa odprli pionirski oddelek, imenovan Pionirska knjižnica, ki je bil za pionirsko knjižnico v Ljubljani med prvimi v Sloveniji. Iz letnega poročila za leto 1961 je razvidno, da je bilo bralcem v obeh oddelkih na razpolago že 6.815 knjig. Istega leta je pričela delovati tudi piranska potujoča knjižnica (s tremi kovčki), ki je poslovala do konca 1973, ko je bibliobus Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper kot prvi v Sloveniji svojo dejavnost razširil tudi na podeželje izolske in piranske občine. V letu 1962 je knjižnica pridobila dragoceno zbirko 14.000 knjig, kar je pomenilo izredno obogatitev knjižnega fonda, hkrati pa povzročilo velike prostorske težave. Te pa so se od tedaj vsako leto stopnjevale, in kljub nekaterim ad hoc rešitvam ostale aktualne do današnjih dni, saj je knjižnica glede na obseg knjižnega fonda vseskozi delovala in še vedno deluje v utesnjenih prostorih, občutno pa je tudi pomanjkanje stalnega razstavnega prostora, domoznanskega oddelka, prostora za italianiko, večje čitalnice itd. Leta 1965 je bila knjižnica
OBLETNICA MESTNE KNJIŽNICE PIRAN
U^V preimenovana v Matično knjižnico in n;itn jc; leta 1%/ po i/selilvi todanjih DPO i/ sodnijske palačo dobila vsr; pmstoie v pntlićju Piranska knjižnica je kot matična knjižnica /a občino Piran prevzela svetovalno vlogo in poskrbela za registracijo 22 posebnih občinskih knjižnic. Dolgonačrtovam cilj o postavitvi Turistične knjižnice s čitalnico je bil uresničen v portoroškem hotelu Riviera poleti 1970. Turistična knjižnica v Portorožu je kljub dobrim rezultatom m odmevnosti zamrla leta 1974, ker se je zaradi gradnje bazena v hotelu Riviera morala izseliti. Njena nova lokacija v zgornjih prostorih Avditorija je bila neustrezna, medtem ko so bile druge primernejše lokacije nedosegljive, in to je žal pomenilo konec novo vpeljane knjižnične dejavnosti v neposrednem turističnem okolju, ki je bila in ostala edini tovrstni poskus ob slovenski obali. Novo prostorsko in vsebinsko pridobitev so v knjižnici zabeležili leta 1977, ko je občinski komite ZKS adaptiral in opremil podstrešni prostor sodnijske palače, v katerem je nastal poseben družboslovni oddelek - Marksistična knjižnica z ustrezno literaturo, širitev knjižničnih dejavnosti je pomenilo tudi odprtje Spominske hiše Cirila Kosmača v Portorožu, ki je bila leta 1981 proglašena za kulturni spomenik pod okriljem piranske občine oziroma pod upravljanjem knjižnice. V prenovljeni Kosmačevi hiši je postavljena stalna zbirka oziroma razstava Kosmačevih del, poleg tega pa se v njej vrstijo številne odmevne kulturne prireditve, srečanja s pisatelji, pesniki, prevajalci, založniki itd. Kot zanimivost velja omeniti, da je v Kosmačevi hiši pisatelj Drago Jančar med ustvarjalnim oddihom pisal svoje znano delo Hallstat. Za knjižničarje in bralce piranske
Id ) 111 m:/ii;iii|,i \ podobo f;i/voj;i lokalnega okolja f Jorno/nancka deja/гк/Л |C del kii|i/nicar,ke de|avno',li. katf:re predmet dela je /hiranj*: obdelovanje jii;iii|cii|f: ter niidenje domo/nan\kcga gradiva m dorrio/nari',ka informacij',k;* dejavnost Piranska knjižnica je vključena tudi v delovanje LAS Piran m plod tega sodelovanja je posebna zbirka strokovne literature o drogah Zahvaljujoč pri/adevanjern kriji/rncarke Ksenije Petaros-Kmetec se /birka kontinuirano dopolnjuje m financira v okviru programa Harm Reduction as Drug Policy Alternatives" V domeno domoznanskih dejavnosti knjižnice sodijo tudi tematske razstave, ki jih knjižnica kljub pomanjkanju lastnega razstavnega prostora redno pripravlja z namenom populariziranja knjižničnega gradiva (npr. recentne razstave o piranskem akvariju. Neptunovem krstu, ribištvu itd.). Kljub nesporno uspešnemu delovanju piranske knjižnice pa velja poudariti, da je ostal nerealiziran cilj - rzširitev knjižnične mreže po celotni piranski občini. Gre zlasti za podužnično knjižnico v Luciji, ki je glede na število prebivalstva med redkimi kraji v Sloveniji, ki še niso pokriti s knjižnično dejavnostjo. Zaključimo lahko z ugotovitvijo ravnateljice knjižnice Oriane Košute-Krmac: "Delovanje splošne javne knjižnice naj bi bila bistvena sestavina vsake dolgoročne strategije na področju kulture, zagotavljanja informacij, pismenosti in izobraževanja".
Običajno pravimo, da obletnice zavezujejo, in tega bi se poleg slavljenca -Mestne knjižnice Piran - morali zavedati tudi vrhovi piranske občinske oblasti. O poteku osrednje prireditve ob 40-letnici piranske knjižnice, ki je predvidena novembra, pa bomo poročali v naslednji številki Portorožana.
Slavko Gaberc
MISEL
Bolje vrabček za steklom, kot golobček na okenski polici.
Vladka K.
knjižnice je bilo zelo pomembno leto 1982, saj so tedaj prvič temeljito prenovili in razširili knjižnične prostore v katerih je bolj svobodno zadihal tudi bogat knjižni fond, ki se je takrat povzpel na 35.000 knjižnih enot. Kljub finančnim in prostorskim težavam je piranska knjižnica uspešno delovala tudi v 80-tih letih, kar navsezadnje potrjuje občinsko priznanje (1989) "za vztrajno in uspešno delo ter prispevek k razvoju splošnoizobraževalnih dejavnosti v občini".
V obdobju računalništva...
Po osamosvojitvi Slovenije se knjižnicam zlasti na republiški ravni posveča več pozornosti, kot v preteklem desetletju. Država in občina, denimo, namenjata več sredstev za računalniško opremljanje in strokovno usposabljanje kadrov. Piranska knjižnica je od Ministrstva za znanost dobila ustrezno soglasje za vključitev na vozlišče ARNES (Akademsko raziskovalno omrežje), ki omogoča polnopravno vključitev v knjižnični sistem (COBISS) Slovenije. Računalniška obdelava knjižničnega gradiva pa poleg kontinuiranega usposabljanja kadrov terja tudi sprotno reševanje prostorske problematike (npr. postavitev gradiva oz. posameznih zbirk), na katero se navezujejo razvojne možnosti in nemožnosti knjižnice: npr. mediatečna, domoznanska, razstavna dejavnost itd. Poleg že utečenih dejavnosti piranska knjižnica namenja veliko pozornosti načrtovanju oz. oblikovanju posebnih domoznanskih zbirk, v katerih bodo gradiva hranjena po vrsti in tipologiji. Osnovni smoter domoznanske dejavnosti je, da omogoča prebivalcem v skladu z njiovimi potrebami tekoče informiranje o aktualnih dogodkih in dogajanju na njihovem območju
MAYGUT
APARTMANI
FIZIOTERAPIJA
FIZIOTERAPIJA
Letoviška 11,
6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058
FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA/MASSAGGIMANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGILINFATICI MANUALI
KOPER
ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA

POREĆ
Г
PORTOROŽ CENTER
...........................
MAYGUT
FIZIOTERAPIJA
SEMTERTJA PO PORTOROŽU PLESNA ŠOU LATINO
V	prostorih hotela Lucija poteka pod okriljem plesne šole Latino trikrat tedensko (ob sredah, četrtkih in petkih) ' Vesela šola plesa", ki jo vodi Andreja Podgornik. (Kolektivu hotela Lucija oz. njegovemu direktorju Borisu Butinarju se šola Latino ob tej priložnosti zahvaljuje, ker jim je za organizacijo plesnih tečajev odstopil prostore).
Plesni programi so posebej prilagojeni različnim generacijam. Ob veselem smehu popeljejo v čarobni svet plesa malčke, osnovnošolcem ponudijo obilico zabave ob popularnem izboru plesov našega časa, osmošolce pripravijo na plesni venček za valeto, odrasle pa naučijo družabnih plesov: od valčka do salse in techno dancea (fox. Tango, cha cha cha, samba, rumba, jive, boogie-woogie, rock n roll, techno swing, marangue, polka...)
Plesni tečaj poteka v različnih stopnjah, traja pa po dve šolski uri, na kateri plesalci spoznajo osem novih vaj. Poleg skupinskega pouka je mogoč tudi individualni. Plesalec se za vsebino vaje in čas dogovori sam s plesnim učiteljem. ČLani plesne šole (z veljavnimi izkaznicami) se ob petkih od 21. Do 24. Ure lahko udeležujejo petkovih družabnih plesov. V prijetnem družabnem vzdušju lahko plesalke in plesalci ob pomoči plesnih učiteljic in učiteljev šole Latino utrjujejo znanje plesnih korakov.
V	mesecu novembru v Latino šoli načrtujejo popestritev s plesnim tečajem za starejše občane.
Vse ljubiteljice aerobike obveščajo, da so pričeli tudi s petkovimi urami aerobike.
Torej: če želite skovati nova znanstva, se obvarovati tujih (ali svojih) nerodnih nog, ste ljubitelj (ica) plesa, dobre glasbe in prijetne dužbe, je plesna šola Latino v hotelu Lucija kot nalašč za vas.! Za dodatne informacije Latino šole pokličite na tel.: 70-269, 70-186 ali mobitel 0609/642-009.
David Božič
197 KILOGRAMOV IN 571 GRAMOV
12. in 13. oktobra so v Portorožu tekmovali športni ribiči - trnkarji. Lovili so v Piranskem zalivu iz zasidranega čolna. Za nekatere udeležence je bil to edini omembe vreden dogodek, ki se je takrat dogajal v Portorožu. Razen požara, ki so ga gasili v Piranu in so ga opazili tudi na morju. Seveda so bili najbolj uspešni domači ribiči. "Bodo že prišli k nam na Savo, jim bomo že dali popra." je komentiral kontinentalec iz te druščine. Prvo mesto je dosegel Dejan Struna član RPD Piran. Druga in tretja sta bila Koprčana. Na šestem mestu je bil zopet član RPD Mirko Celeč. Med malo manj uspešnimi tekmovalci najdemo še Josipa Tkalca, Franca Bagarja, Marka Simiča in Gojka Viskiča. Koprčani so pravzaprav nekaj posebnega, saj je eden ujel največ rib, tako po številu kot po teži in zasedel sicer peto mesto, drugi pa najtežjo ribo - 374 gramov težkega šura in zasedel šele 16 mesto.
Vsega skupaj je tekmovalo 30 ribičev na petih čolnih. Čolne in prostor na čolnu so žrebali. Sistem točkovanja pa je izločil srečo. Sreče pa so naši ribiči imeli precej, saj so v dveh dneh ujeli kar 197 kilogramov in 571 gramov rib. Koliko bi šele ujeli z mrežo, takšno in drugačno?! In sploh niso zašli v hrvaške teritorialne vode. Samo mnogo potrpljenja je bilo treba...
Mitja Jančar
»,e6"a 'prireja
ZAČETNI PLESNI TEČAJ ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE
NADALJEVALNI TEČAJ ZA MLADOPOROČENCE PLESNI TEČAJ ZA SRAMEŽLJIVCE PLESNI TEČAJ ZA STAREJŠE OBČANE PLESNE INDIVIDUALNE URE TEČAJ AEROBIKE
Informacije: v plesni šoli LATINO
v hotelu Lucija ali po telefonu 70-269,70-186, 0609/642-009
DOGODKI NA KRATKO
*	Od 18. do 23. oktobra so Hoteli Morje v Portorožu gostili 2. slovensko razstavo sadja (razstavljena so bila predvsem jabolka), ki so jo pripravili Društvo oljkarjev Slovenske Istre, Sadjarsko društvo Slovenije in Kmetijske svetovalne službe. Razstava je bila izobraževalnega značaja, namenjena pa je bila predvsem potrošnikom. Organizatorji pa so želeli slovensko sadje ponuditi tudi turizmu, zato so razstavo pripravili v hotelu.
*	V galeriji Casino' razstavlja akademski slikar Viktor Šest.
*	V Vili San Marco v Portorožu sta Gimnazija in Pomorski muzej "Sergej Mašera" iz Pirana pripravila razstavo keramičnih in likovnih del dijakinj in dijakov, ki so nastala pod vodstvom Apolonije KREJAĆIČ in Fulvie ZUDIČ. Otvoritev razstave je bila 22. oktobra.
*	Hoteli Bernardin so 25. oktobra odprli vrata svojega lokala Arcada Dancing Club. Otvoritev so popestrili ansambel Victory, pevka Marta Zore in svetovna prvaka v latinsko-ameriških plesih Rok Česen in Janja Gradišar.
*	Primorsko društvo za varstvo in vzgojo ptic Izola pripravlja razstavo ptic,
ki bo v recepciji hotela Lucija v Portorožu. Ptice si lahko ogledate 1., 2. in 3. novembra vsak dan od 9. do 17. ure. Vabljeni!
*	Krka Zdravilišče Strunjan je 30. oktobra predstavila svojo najnovejšo pridobitev - diagnostični aparat denzitometer za merjenje kostne gostote in zgodnje odkrivanje osteoporoze, ki ni pomembna pridobitev le za strunjansko zdravilišče, temveč za celotno primorsko regijo.
*	Upravna enota Piran je podjetju Športni park dovolila postavitev začasnega montažnega nadkritja tenis igrišč in tribun v Luciji, ki lahko tam stoji od 20. do 25. novembra, drugo nadkritje igrišča pa lahko ostane od 10. novembra pa tja do konca meseca. Začasni nadstrešek bodo postavili za izvedbo mednarodnega Challenger teniškega turnirja, VIP turnirja in državnega prvenstva.
' '''1'';
MARTINOVO
"Pišti je. pršu Sveti Mailin,
on ga |e krstu, lest ga bom piu."
November!
Pogani so praznovali dobro letino tako, da so dobro oblo/ili vegavn mi/R / vsemogočnim /rtjem in se na koncu tudi polivali i vinom.
Ceikev je dobro vedela, da praznika ljudski masi ne sme vzeti, zato je ob pohodu krščanstva nadela novembrskemu žrtju novo ime. Tako je časovno in poslovno - popolnoma nedolžen svetnik Martin, postal najpopularnejši svetnik ljudskih množič.
Martinovanje ali dan, ko mošt vino postane, se praznuje masovno tam, kjer je trta doma. Na obali torej domujemo srečni ljudje, ki nas je narava posebej nagradila, saj so pri nas najboljše sorte vina doma.
S politiki imamo malo več smole. Letos so nam v novembru namenili spremeniti ritem davnine ali če hočete: hočejo nam pokvariti Martinovanje. Hočejo, politiki namreč, da jih gremo zopet volit, in to v novembru. Pa Martinovanje?
Tokrat so se ušteli.
Nam srečnim ljudem so prepustili izbiro. Volitve ali Martinovanje?
Račun je preprost.
Na prejšnjih volitvah so nam obljubljali vsi po vrsti:
delo, socialno varnost, urejeno zdravstvo, urejeno zakonodajo, urejen promet, čisto mesto...
Pa?? Kdo od nezaposlenih se je redno zaposlil, koliko družin na robu se lahko pohvali z brezskrbnim življenjem, zdravstveni dom so nam zaprli, hudobneži, zlikovci in amoralneži so vedno bolj nadležni, promet se je le delno uredil, mesto je še vedno umazano in prepuščeno špekulacijam...
Torej dragi sovolilci?
Gos na mizo in ko jo oberemo, si bomo iz njenih kosti prerokovali bodočnost in pili naša vinca.
Tokrat so se ušteli.
Nam, srečnim ljudem so prepustili izbiro.
Volitve ali Martinovanje.
Srečni ljudje se odločajo za veselje in ne za žalost.
Pekli bomo gosi, pili dobra vina, nazdravili s prijatelji Martinu in pozabili na volitve.
Demokracija ne zapoveduje! Odločitve prepušča nam, Martinovcem.
Jejmo in pijmo, volijo naj žejni in lačni, ki še verjamejo čudodelnim politikom.
Rudi Mraz
ŠE NIKOLI TAKO SAMI...
Človekova starost ni bila še nikoli - po višini življenjskega standarda - tako dobro oskrbljena in nikoli tako duhovno revna kot danes. Vse imamo, a pravzaprav nimamo ničesar. Predvsem nimamo pristnih človeških odnosov oz. jih je premalo; preveč so površinski, premalo globoki, topli, tako značilni samo za človeka. In prav dobri človeški stiki lahko dajejo smiselnost marsikateri človeški stiski...", je v svojem pozdravnem govoru nagovorila kakih petdeset zbranih starejših krajanov predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Piran gospa Ivanka Ploj.
Srečanje starejših krajanov je bilo 22. oktobra na Gimnaziji v Piranu. Navzoče je pozdravila tudi predsednica Območne organizacije RK gospa Ana Jakič in ravnateljica šole gospa Vojka Štular. Razen glasbenih točk dijakov Gimnazije so si starejši lahko ogledali še nastop prisrčnih baletk pod vodstvom gospe Lidije Pogačar. Sledili so recitali gospe Cesarine Smrekar in gospe Elizabete Pospeh.
Pestremu programu je sledilo zdravstveno vzgojno predavanja s tematiko Zdrava prehrana v starosti magistre Tamare Poklar. Predavanju je sledilo veliko vprašanj in pogovorov, predvsem pa veliko lepih misli, ki so vsaj za trenutek olepšale pozne popoldanske ure tistega dneva. Cilj vseh prizadevanj je nenazadnje zagotovitev zdrave in lepe starosti vsem - sedanjim in prihodnjim generacijam, ki se morajo že v mladosti pripravljati na jesen življenja, ki je lahko enako lepa kot ostala življenjska obdobja.
Ne gre za to da bi se komu tožilo po starih časih; lahko pa današnje prednosti združimo s starimi izkušnjami in s tem pridobimo novo kvaliteto, ki
(^KRKk ZDRAVIL loć K XDKAVII,IS( h S IKUNJAN
NOVOSTI V ZDRAVILIŠČU STRUNJAN DIAGNOSTIČNA AMBULANTA ZA OSTEOPOROZO
Pomoč pri mnouih zdravstvenih Uvavah s porrioćjo kitajske Imrlif ionalne mediane: akupunktura. TI JINA rnasaza in manipulacija. STATIČNE MEDICINSKE VAJE PROTI BOLEČINAM / HRBTENICI Organizirana telovadba pod strokovnim vodstvom -vsak dan ob 18.00 uri. Abonma lahko kupite na blagajni bazena, cena 4.000 Sit. PREDSTOJNIK ORTOPEDSKE KLINIKE V LJUBLJANI Prof. Dr. Srečko Herman, bo sprejemal paciente v Zdravilišču Strunjan dne 7.11.1996.
Poleg tega sta vam na voljo tudi naši specialistični samoplačniški ambulanti: FIZIATIČNO-REVMATOLOŠKA IN INTERNISTIČNA. Pokličite nas na telefonsko številko 066/ 474-420 od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 ure in ob sobotah od 7.00 do 14.00 ure.
РшаЈгије
šla&Uča/ma
a Pontanaju, кјел bodte, pMladhcdij ncijJsoljUm^ £ta/ie<fa p&ka.
ODESON d
.o.o.
PRODAJA VOdOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO
LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/71-998
VSAK DAN - OGNI GIORNO 8.00 - 12.00 16.30 -19.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00
bo dostojna človeka na vseh ravneh njegovega bivanja. Del te kvalitete so gotovo tudi taka, doživljajsko polna srečanja, kakršno je bilo oktobra na piranski gimnaziji. Dejstvo je, da je žetev vedno odvisna od setve. Le taka, splošna zavest, daje možnost za spoznanje, da je vsako življenjsko obdobje posebna kvaliteta (bivanja), katere vsemogočni tvorci smo sami - tako v dobrem kot v zlu.
Valentina Klemše
PROTI DROGAM SMO MOČNEJŠI SKUPAJ
KDO JE KDO V CENTRU ZA SOCIALNO DELO PIRAN
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran deluje že štiri leta. Od prvih korakov, ko smo skušali opozarjati na problematiko odvisnosti, do danes smo naredili veliko pri povezovanju strokovnjakov, ki se v občini ukvarjajo z mladimi in s problematiko odvisnosti. Razvijali smo preventivne aktivnosti in spodbujali ponovni razvoj taborništva in skavtstva, ker smo prepričani, da sta primerna za urtjevanje zdravja mladih in samozaupanja. Žal, nihče med nami nima moči, da bi preprečil, kar se dogaja takorekoč pred našimi očmi. Vse številnejši in vse mlajši prebivalci posegajo po dovoljenih in nedovoljenih drogah. Najpogostejši odzivi javnosti in posameznikov so zgražanje in senzacionalistično pisanje o 'narkomaniji", kakor da bi se naslajali nad zlom, ki preplavlja mlado generacijo. Slednje je vsekakor neproduktivno in bo potrebno narediti vse, da našo pozornost usmerimo v dobre stvari, ki jih mladi delajo ter v te dejavnosti pritegniti čimveč rizičnih otrok in mladostnikov.
Program, ki se je v Sloveniji najbolj uveljavil, je metadonski program. Pohvalno je, da so strokovnjaki dorekli vsa pravila takšnega zdravljenja. Čas pa je, da razvijemo preventivne programe in odpremo "naše komune za naše otroke". Na 1. konferenci slovenskih lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki jo je za vso Slovenijo organizirala piranska LAS (19. - 20.9.96) v Portorožu, smo poslušali poročila številnih ministrstev. Ugotovili smo, da lahko samo z organizirano lokalno akcijo (ne da bi čakali na državo) ter intenzivnim vključevanjem lokalnih strokovnjakov, ki delajo z mladimi, skušamo preprečevati naraščanje odvisnosti. Pri tem bo morala policija boljše odigrati svojo vlogo pri omejevanju in zatiranju ponudbe. Ravno tako tudi politiki s pravimi odločitvami. Vse slovenske LAS bodo povezane v Mrežo, v kateri bo potekalo izobraževanje in izmenjava izkušenj. V svojih okoljih bodo LAS: spodbujevalci, organizatorji, povezovalci in izvajalcii preventivnih aktivnosti in ne dežurni krivci, ki ne morejo ustaviti širjenja zlorabe drog. Po zaključeni konferenci je piranska LAS sodelovala pri soorganizatorstvu teka za Pokal občine Piran, ki je sovpadal s koncem tedna boja proti kajenju. Prispevali smo majice z vtisnjenim znakom naše LAS, v sodelavanu z ZD Piran, ZZV Koper in RK Piran pripravili informativno stojnico o legalnih in ilegalnih drogah ter AIDS-u. Septembrske aktivnosti smo nadaljevali s pripravo tradicionalne prireditve "Preprečimo drogam ubijati mladost '96 - S športom do zdravja". Pri organizaciji se je najbolj potrudil David Božič. Program je vključeval turnir v odbojki na pesku portoroške plaže in družabno srečanje na pikniku v domu tabornikov Sergeja Mašere na Arzah. Naš namen je bil k sodelovanju pritegniti športne klube, društva in šole. Tako smo želeli v javnosti poudariti pomen njihovih aktivnosti za zdravje mladih in obenem preprečevanje zlorabe drog. Žal je dan te prireditve (5. oktober) deževalo... Turnir je tako bil v lucijski telovadnici. Sodelovali so piranski in lucijski taborniki, sečoveljski skavti in ekipa Flipa. Potekal je v pravem športnem duhu, čeprav je bilo precej povabljenih odsotnih. Zmagali so piranski taborniki, ki jih dež očitno ne ustavi. Na odlično pripravljenem prizorišču, pod šotorskim krilom, ob dobri hrani in brez alkoholnih pijač, so se prvič družili taborniki in skavti iz piranske občine. Približno 50 udeležencev se je navdušilo za ponovitev takšnega srečanja na pomlad. Upamo, da jo takrat dež ne bo zagodel in se nam bodo pridružili še športni klubi...
Pri vseh jesenskih aktivnostih LAS Piran so nam finančno in materialno pomagala piranska podjetja, ki se jim v imenu LAS in piranske mladine zahvaljujemo s posebno zahvalo.
Na koncu bi želela sporočiti še, da problem drog ne bo izginil s čarobno paličico in da lahko vsak nekaj naredi. Pridružite se akcijam piranske LAS za preprečevanje zlorabe drog.
Milica Maslo
Center za socialno delo Piran je lavni zavod družbenega pomena, ki izvaja socialnovarstvene storitve namenjene posameznikom, družini in skupinam prebivalcev Cilj njihove dajavnosti je pomagati človeku v stiski, za izboljševanje njegovih socialnih zmožnosti. Pomoč nudijo otrokom, mladostnikom, odraslim, ostarelim in invalidnim osebam ter njihovim družinam.
Današnji čas m način življenja v njem je takšen, da se pogosto znajdemo v težavah Največkrat si sami pomagamo oz upamo, da si bomo lahko pomagali sami. Toda - kaj se zgodi, ko nenadoma začutimo, da ne vemo, kaj se pravzaprav z nami dogaja, da se vrtimo v začaranem krogu in ne vemo več, kako se lotiti problema, ki nas tare Ko opazimo, da bi potrebovali neko (strokovno) pomoč, nekakšno vodilo kako se rešiti iz stiske...
Strokovni delavci Centra za socialno delo v Piranu so tisti, ki lahko človeku dajejo takšne smernice, pokažejo pot m način, kako težavo olajšati z najmanjšo mogočo mero posledic. Strokovni delavci Centra pa na drugi strani lahko pomagajo s konkretno pomočjo in ukrepi, skladno z zakonodajo, ki ureja področje socialnega dela
Ste v težavah - na koga se v Centru za socialno delo Piran lahko obrnete?
Irena Bizjak, strokovna delavka; področje njenega dela je družina:
- težave v zakonski in izvenzakonski zvezi, v partnerskih in medosebnih odnosih, zakonske razveze oz. razpad izvenzakonske skupnosti, stiki (odnosi) med starši in otroci, urejanje priznanja očetovstva v primerih izvenzakonskih rojstev, ugotavljanje zadržkov ob sklenitvi poroke mladoletnikov, umestnost spreminjanja osebnega imena otroka, urejanje preživninskih zadev otrok in odraslih in skrbništva mladoletnih oseb, deluje v preventivnem programu Medsebojni odnosi v obdobju odraščanja za 8. razrede piranskih osnovnih šol in vodi skupino za samopomoč po izgubi partnerja (po razvezi, po smrti...), ki se srečuje v popoldanskem času v prostorih Krajevne skupnosti Portorož. (Skupina je odprta za vsakogar, ki bi želel sodelovati!)
Branka Knific, strokovna delavka; njeno področje dela sta otrok in družina: otroci iz družin, v katerih ni pogojev za normalno življenje in zdrav osebnostni razvoj, nasilje, trpinčenje otrok, urejanje rejništva za otroke in mladostnike, področje zasvojenosti (alkohologija, narkomanija), obsojenci, storilci kaznivih dejanj na prestajanju zaporne kazni. Dela tudi s skupinami: z rejnicami, usposablja rejniške družine, z mladimi (v okviru Obale), v skupinah za samopomoč ostarelih v občini Piran in v Domu upokojencev Izola (v okviru tega tudi medgeneracijsko povezovanje). V terapevtski skupini za urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski, ki svoj problem rešujejo brez hospital-izacije v PB Idriji in drugje, sodeluje kot koterapevtka. Branka Knific je tudi zunanja sodelavka Inštituta dr. Antona Trstenjaka v Ljubljani.
Majda Golja, strokovna delavka; deluje na področju družine in, po potrebi, na vseh ostalih področjih, kjer je potrebno vključevanje psihologa:
težave v zakonski ali izvenzakonski zvezi, v partnerskih in medosebnih odnosih, ob zakonski razvezi oz. razpadu izvenzakonske skupnosti, v odnosih in stikih med starši in otroki, v primerih nasilja, trpinčenja in zlorabe otrok, pri skrbi za otroke in mladostnike s težavami v telesnem in duševnem razvoju, skupaj z Ireno Bizjak vodi skupino za samopomoč po izgubi partnerja (po razvezi, smrti...) in deluje v preventivnem programu Medsebojni odnosi v obdobju odraščanja za 8. razrede piranskih osnovnih šol.
Miha Rotar, strokovni delavec; dela z otroki in mladostniki s težavami v odraščanju: otroci in mladostniki - storilci prekrškov, otroci in mladostniki -storilci kaznivih dejanj, družine, v katerih so otroci in mladi s težavami v odraščanju, mladostniki - uživalci in eksperimentatorji z drogami, vodi razvojni program "Piranski model", kjer so vključeni otroci s težavami.
Dragica Rihter, strokovna delavka; dela z ostarelimi, invalidnimi in bolnimi odraslimi osebami: urejanje družinskih odnosov odraslih, varstvo in skrb za stare in invalidne ljudi, pa za odrasle s telesnimi in duševnimi težavami, urejanje skrbništva za odrasle, koordinira še izvajanje pomoči na domu ostarelim in invalidnim, vodi program pomoči na
I !i
II ^ ' iloinu pirko i.wiuli del. vodi skupino st,iii!|šili /,i s.imopoinoi; v I'imiiii in Domu upokojrnc.ov l/nla (<м knoidmiia delo skupim; ostanilili /л snmopomoC v Piianu.
Ljubica Vukovič, strokovna delavka; njeno področje dela so družinski prejemki, deloma pa tudi otroci s težavami v duševnem razvoju: otroški dodatki, pomoč /a opremo novorojenca, porodniški dopust, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, urejuje skrb otrok s težavami v duševnem razvoju, deluje še v Komisiji za razvrščanje otrok m mladostnikov, ustanavlja tudi skupino samopomoči za ostarele.
Neva Rodela, strokovna sodelavka; dela na področju socialnovarstvenih dajatev: denarna pomoč kot edini vir preživljanja, denarne pomoči posamezniku in družini kot denarni dodatek in iz občinskih sredstev, urejanje prispevkov zakonitih zavezancev, pa zdravstvenega zavarovanja za občane prijavljene na Zavodu za zaposlovanje.
Nives Vogrič, direktorica; razen vodenje Centra za socialno delo je njeno delo še na področju posvojitev otrok
Vse zgoraj predstavljene strokovne sodelavce lahko občani najdejo in se z njimi osebno srečajo na Centru za socialno delo v Piranu, Župančičeva 24 in sicer v času uradnih ur:
-	ob ponedeljkih: med 8. in 12. ter 14. in 17. uro
-	ob sredah: med 8. in 12. ter 14. in 17. uro
-	ob petkih med 8. in 12. uro.
Vsak dan (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih) - med 7. in 15. uro oz. 17. uro • pa jih lahko pokličete na Center za socialno delo po telefonu: 747-045 ali 747-046.
*	Kogar zanima vključitev v skupino za samopomoč po izgubi partnerja, se lahko obrne na strokovni delavki Majdo Golja in Ireno Bizjak.
*	Tisti, ki jih zanima skupina za samopomoč ostarelih, naj se obrnejo
na strokovno delavko Dragico Rihter.
*	Kogar zanima možnost urejanja življenjskih zapletov povezanih z
alkoholrzomom, se lahko posvetuje s strokovno delavko Branko Knific.
Enako tudi tisti, ki želijo in so pripravljeni prevzeti obveznosti rejnikov.
Seveda so vsi strokovni delavci ustrezno izobraženi in še dodatno usposobljeni za delo na svojem področju.
Center za socialno delo Piran je javni zavod. Njegova vrata so odprta za vsakogar.
GLAGOLJAŠIV SLOVENSKI ISTRI - VIDEOFILM ZA OSKARJA
V dneh, ko Pirančani praznujejo svoj občinski praznik, so gimnazijci pripravili tri prireditve: meščanom so pokazali svoj lani posneti videofim Padna, predstavili nov videofilm Po poti glagoljašev v Slovenski Istri in pripravili razstavo likovnih in keramičnih izdelkov, ki so jih oblikovali v delavnicah z gospo Apolonijo Krejačič in slikarko Fulvio Zudič. Prvi dve prireditvi sta bili v gimnazijski gledališki dvorani, razstavo pa so odprli 22. oktobra v portoroški Vili san Marco. Premiere videofilma o glagoljaših se je kot gost udeležil tudi ljubljanski profesor dr. Janez Zor, ki je za strokovno in filmsko zanimivo upodobitev pohvalil gimnazijce in mentorico, prof. Vesno Vlahovič. "Jaz bi vam dal kar oskarja!" je zaključil svojo pripoved o glagoljaših. Videofilm Glagoljaši v Slovenski Istri najprej razloži razvoj glagolice in delovanje glagoljašev, v drugem delu pa v intervjujih z zgodovinarjem in duhovniki pripoveduje o glagolskih dokumentih v Borštu, Krkavčah, Hrastovljah in drugod. Videokaseti je priložena knjižica z razlago in estetsko tiskanimi glagolskimi napisi. Oboje bi bilo lahko res zelo zanimivo učilo za srednješolce. Glagoljaši v Slovenski Istri so delo letošnjih drugošolcev in prof. slovenščine Vesne Vlahovič. Snemala sta dijaka Peter Polič in Marko Ušaj, tehnična izvedba pa je delo gospoda Edvarda Poniža.
Prof. Jasna Čebron
PIRAN PIRANU
POŠTA, DA DOL PADEŠ
Zaradi prepirov okoli prometne zapore in priprav na volitve je šla otvoritev nove pošte v Piranu tiho, skoraj neopazno mimo.
No, Pirančani smo nanjo vseeno ponosni. Dobili smo nov, redek biser, vtkan v staro mestno okolico za nov, turistični in ne vem še kakšen odnos do ljudi.
Tu je. Svetla in prostrana, z več govorilnicami, poštnimi okenci in množico poštnih predalov. Od nekdaj smo bili z našo pošto prebivalci Pirana zadovoljni, zdaj smo lahko tudi ponosni. Zadovoljni pa smo tudi z uslužbenci, saj radi pomagajo tudi tistim, ki jih zmede kakšna birokratska zamotanost. Upamo lahko, da bodo kljub lepim prostorom ostali naši in za nas, kot so bili. Želimo jim uspešno delo in potrpljenja z nami, ki jih potrebujemo. Na to bi skoraj pozabil.
Pred poslopjem nove pošte stoji rumen držalnik za kolesa, ki bo služil vsem, posebej onim, za katere je pošta sedaj malo predaleč. Tako se ne bomo v bodoče prepirali tudi o tem, da je bilo prej boljše kot sedaj.
Vaš Nono
POMOČ GRIČARJEVIM
21. januarja letos je v Piranu zopet zagorelo. Tokrat v ulici Svobode 99 pri družini Gričar. Že tako skromni standard te petčlanske družine je - s skoraj popolnim uničevalskim pustošenjem "rdečega petelina" - še bolj padel. Dosedanje bivališče Gričarjevih, v katerem so bivali polnih 24 let, je bilo v požaru skoraj povsem uničeno. Družina danes biva na Fornačah v Piranu, kjer so jim našli novi dom. Občina in KSP Okolje sta jim hitro pomagala rešiti
stanovanjsko stisko, posteljnino in obleko so dobili na Rdečem križu, dobri ljudje pa so jim odstopili kakšen kos pohištva, da bi lažje ponovno začeli.
V okviru vseslovenske akcije Rdečega križa poteka zbiranje sredstev pod nazivom Nikoli sam. Iz teh sredstev je piranska območna organizacija Rdečega križa družini Gričar kupila nov pralni stroj za perilo. Upamo, da jim bo v veliko pomoč, še posebej, ker je njihova mati v nenajbolj rosnih letih in jo pesti kup zdravstvenih težav. Valentina Klemše
Sin Bogdan odvija podarjeni pralni stroj.
PIRAN PIRANU
SREČANJE UNESCOVIH IN PRIJATELJSKIH ŠOL V PIRANU
Od 30. septembra do 6. oktobra je bilo na šoli Cirila Kosmača v Piranu spet živahno. Učenci petnajstih šol so se srečali na že 3. mednarodnem Taboru, ki ga šola pripravlja kot članica Unescovega združenja. Udeležencev je vse več Na novo so se pridružile še tri šole: Unescova Iz daljne Ukrajine In dve slovenski prijateljski šoli (bratov Polančičev iz Maribora in ljubljanska Ledina).
Raziskovali so življenje v vodi, proučevali relief domače pokrajine in stare domače obrti.
Delovala pa je tudi skupina Press centra, ki je spremljala celotno delo in sproti zapisovala dogodke in vtise. Šole so delo vzele zelo resno; učenci so dobro poglobili snov, tako da so lahko uspešno nadaljevali skupno delo na Taboru. Učilnica, v kateri so predstavljali domače obrti, je bila prava paša za oči; po mizah, stenah in tleh so se kopičili bogati primerki starih ročnih izdelkov iz vseh slovenskih pokrajin pa tudi iz Ukrajine, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in z Norveške. Občudovovali smo prelepe slavonske in ukrajinske vezenine, naše idrijske čipke, ki jih je "v živo" vse dopoldne klekljala gospa Kandare iz Lucije, lončarstvo iz severovzhodnega konca naše dežele, pletenje iz slame iz ljubljanske okolice in vinarstvo s Ptujskega. Opojno so dišala zdravilna zelišča iz Mojstrane v izvirni embalaži, ki so jo izdelali učenci sami. Spoznali so tudi bosanske izdelke iz kovanega bakra, iz Borovelj pa je graversko obrt predstavil sam mojster graverstva, gospod Hans Obiltsching.
Dopoldnevi so bili namenjeni izobraževalno-raziskovalnemu delu, popoldnevi pa spros-titvenim delavnicam in predstavitvam pomembnih osebnosti krajev, iz katerih so prihajali učenci. Največkrat so predstavili umetnike; od piranskega Hermana Pečariča, novomeškega slikarja Janka Orača do ljubljanskega Jožefa Plečnika. Med igralkami so spoznali Marijo Gorše-tovo in Julko Staričevo, od igralcev Rudija Kosmača. Osnovna šola bratov Polančičev je predstavila pisatelja Toneta Partljiča, šola iz Borovelj pa kar svojega župana Helmuta Krainerja, ki se je predstavitve tudi osebno udeležil. Z avstri-
Tudi letos so se ponovno odprla vrata likovnim zagnancem in sicer na piranski gimnaziji. Akademski slikar Aleš Sedmak že četrto leto zapored organizira v okviru piranske šole risanja enosemestrski tečaj, ki ga vodi akademski slikar Andrej Trobentar, sodeluje pa tudi znani slikar Portorožan Zvest Apollonio.
Namenjen pa je vsem, ki se želijo vpisati na umetniške akademije, predvsem na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in Benetkah ter na Fakulteto za arhitekturo ali na katero od podobnih umetniških šol. Doslej je večina tistih, ki so se vpisovali na umetniške akademije, uspešno opravila sprejemni izpit, kar priča o dobri strokovni pripravljenosti kandidatov. Seveda pa tečaj obiskujejo tudi drugi, ki jih pač slikanje zanima ali si želijo pridobiti veščin na tem področju.
Letos pa bo tudi - prvič doslej - organiziran vpis
jsko šolo v Borovljah ima piranska šola že sedemletne stike in pogosta prijateljska srečanja, zato je Tabor v Piranu obiskala tudi njihova ravnateljica, gospa Eva Rausch.
Za udeležence Tabora so zelo pomembne popoldanske predstave, saj omogočajo medsebojne stike. Zanimivo je, da učencev ne motijo različni jeziki, ki se na Taboru prepletajo. Sreda je vedno namenjena mirovmštvu. Tedaj se učenci Tabora povežejo z učenci celotne šole. Letošnja tema je bila igrača. Večina učencev je morda prvič začutila, da mora imeti prava igrača pozitiven namen; da zabava, vzpodbuja komunikacijo, krepi ročne spretnosti ali logično mišljenje. Otroci so zbirali igrače vseh vrst in jih razstavili. Poskusili so tudi spremeniti nasilne igrače v nenasilne.
Skupina iz ukrajinskega mesta Kamenez Podol-ski je na primer z osebnim avtom prevozila kar 1500 km, da se je lahko udeležila srečanja. Bili so navdušeni. Posebno veseli pa so bili na Taboru mentorjev in otrok iz Sarajeva, iz šole Skender Kulenovič. To obiskujejo tudi begunski otroci, ki so v vojnem času našli zavetje pod streho piranske šole. Ko so Sarajevčani pokazali film o njihovi šoli med vojno, je vsa dvorana čutila z njimi.
V današnjem svetu je toliko nasilja in nestrpnosti vseh vrst, da se mladi bojijo samostojno stopiti v življenje. Kako preprečiti nasilje? Treba je osveščati ljudi, predvsem mlade, saj je prihodnost njihova. Tudi tega se učijo na Taboru, kjer s strpnostjo prestopajo oviro, kjer spoznavajo in sprejemajo drugačnost. Kdor pozna delo mednarodnega Tabora v Piranu, lahko čuti, da se na ta način med ljudmi podirajo pregrade, izginjajo meje, gradijo pa mostovi prijateljstva in aktivnega
ŠOLA RISANJA V PIRANU
v seminar umetnostne zgodovine, ki ga bo vodila magistra umetnostne zgodovine, Tanja Mastnak. Potekal bo v obliki seminarskega študija: vsak udeleženec bo pripravil tehtno seminarsko nalogo na izbrano temo. Organizator vabi vsakogar, ki ga seminar zanima in bi rad izpopolnil svoje znanje iz umetnostne zgodovine, da se oglasi v prostorih Gimnazije v Piranu in sicer ob petkih popoldan (po 17. uri) ali ob sobotah dopoldan. Seminar iz umetnostne zgodovine se bo loteval sodobnih in aktualnih tem.
Ob koncu tečaja risanja pa organizatorji pripravijo zaključno razstavo, na kateri udeleženci predstavijo svoje delo. Iz razstavljenih slik lahko naključni gledalec najlažje oceni, česa so se udeleženci naučili: tehnik, pristopov, kompozicije...
Pozorno oko pa lahko odkrije, kateri od udeležencev se je navzel ljubezni do slikanja,
sodelovanja Ko so po zaključni slovesnosti v Avditoriju zapeli taborsko himno, ki poudarja prijateljstvo, so se vsi počutili kot velika družina Slovo so spremljale besede "Nasvidenje drugo leto'"
Ivica Eller
Udeleženci piranskega Tabora iz Ukrajine na zaključnem nastopu v Avditoriju.
nečesa, kar se zelo težko nauči.
Tea Štoka
Udeleženca lanskega tečaja si ogledujeta slike na zaključni razstavi.
20 LET LUCIJSKEGA VRTCA MORJE
Začetki lucijskega vrtca sežejo v leto 1968, ko je pri Osnovni šoli Lucija pričel delovati oddelek za otroke stare od 3 do 6 let. Vodila ga je vzgojiteljica Milena Butja. V šolskem letu 1972/73 je bilo v oba oddelka vključenih že 54 otrok. Dve leti kasneje pa je takratni ravnatelj OŠ Lucija, Jože Horvat, že pričel z aktivnostmi za izgradnjo vrtca, saj je za sprejem v predšolsko varstvo čakalo več kot tristo otrok. Kmalu je že stal temeljni kamen prvega vrtca v Luciji.
1. oktobra 1976 je 170 otrok prestopilo prag svojega vrtca. Odprli so tudi oddelek otrok italijanske narodne skupnosti. Ta datum so v vrtcu že pred desetimi leti izbrali za njegov rojstni dan. Montažni objekt je zgradilo podjetje Maries in je bil že od vsega začetka premajhen za potrebe kraja, zato so leta 1979 vrtec še dogradili. Vrtec se je takrat osamosvojil. Vse do leta 1993 ga je uspešno vodila profesorica Vojka Štular, ko je postala ravnateljica na novi piranski Gimnaziji. Danes je v vrtcu ravnateljica Milenka Uhelj Oštir.
Predšolska dejavnost v Luciji se je od samega začetka nenehno širila, saj je število prebivalcev - predvsem mladih družin - zelo naraščalo. Širitev dejavnosti ni pomenilo samo več otrok v vrtcu, temveč vse večjo ponudbo strokovno vodenih dejavnosti. Januarja 1981 je vrtec Lucija odprl še oddelek za strunjanske malčke, tri leta kasneje pa še štiri igralnice v novo zgrajenem bloku na Liminjanski cesti v Luciji, ki so jih kot enoto poimenovali vrtec Ježek. Leta 1986 je vrtec obiskovalo štiristopet-deset otrok (18 oddelkov), danes pa je v sedemnajstih oddelkih tristo otrok, saj je v zadnjih šestih letih nataliteta strmo padala. Ves čas pa so se delavci vrtca trudili, da bi bil njihovim otrokom vsak dan v vrtcu posebno doživetje. In uspevalo jim je! V svoje strokovno delo še naprej vnašajo del sebe, svojo neizčrpno ustvarjalnost in naklonjenost otrokom.
Letos - ob 20.obletnici - vrtec dobil tudi novo ime: zdaj je Vrtec Morje Lucija. Ime so izbirali otroci in zaposleni vrtca.
Vrtec Morje Lucija se trudi otrokom zagotoviti varnost, sproščenost, pravljico in ustvarjanje. Njihov vrtec je svet, ki naj bi se ga malčki spominjali vse življenje s prijetnimi občutki - kot čas naklonjenosti, prijetnega doživljanja in vznemirljivih trenutkov. Trudijo se, da bi se otroci svojih vzgojiteljic spominjali kot toplih, prijaznih oseb, ki so jim znale nuditi varno naročje, pa tudi možnosti za uveljavljanje.
Svojo dvajsetletnico je lucijski vrtec obeležil s slovesnostjo, ki je bila 23. oktobra v portoroškem Avditoriju.
NOSTALGIJA PO NEKDANJI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Na mestu, kjer sta v Luciji zrasla poslednja dva nova stanovanjska stolpiča, je jeseni pred tremi leti še stala nekdanja železniška postaja, ki pa takrat seveda ni več služila svojemu prvotnemu namenu. Kamniti objekt so zrušili, da je prepustil prostor stolpičem. Tedanja občinska skupščina pa se je zanj zavzela in izglasovala, da se ga kot kulturno dediščino ohrani, tako da ga ponovno postavijo na drugem mestu. Bloki so medtem zrasli, o železniški postaji pa (še) ni sledu. Kaže pa tudi ne, da bo kje v Luciji kmalu našla svoj prostor pod soncem.
Izvedeli srno, da kamna, iz katerega je bila postaja zidana, niso shranili, ker je bil že povsem preperel So pa namesto tega pri Medobčinskem zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine shranjeni natančni posnetki, po katerih je mogoče nekdanji objekt verno rekonstruirati. Komunalno podjetje Okolje, ki je gradilo lucijske bloke, si je za bivšo železniško postajo prizadevalo najti primerno lokacijo, pa tudi nekoga, ki bi bil pripravljen projekt financirati in v
Svet KS Lucija se je lotil
Pomladi izvoljeni Svet Krajevne skupnosti Lucija se je konec septembra na tematski seji lotil sistematične obravnave problematike svojega okolja. Na sejo so povabili vrsto odgovornih in pristojnih služb. Menda je bila najbolj v nebo vpijoča odsotnost predstavnika občinskega Urada za komunalni nadzor, tako da je predsedujoči celo pripomnil, da si bodo s komunalno inšpekcijo težko sploh kaj pomagali. Lucija - kot pretežno novozgrajeno naselje - se sooča s kopico problemov, tako da so se nekaterih na seji Sveta uspeli le dotakniti.
Rušenje nekdanje železniške postaje. Na njenem mestu je že zrasel novi stanovanjski stolpič (foto: Miloš Jovanović)
objektu vzpostaviti primerno dejavnost. Najprimernejši prostor so našli na zemljišču - v trikotniku med restavracijo Koblar, stolpiči in magistralno cesto, - s katerim upravlja prav Okolje. O rekonstrukciji objekta so že tudi tekli pogovori z Agencijo za plačilni promet, ki pa se je potem odločila svojo portoroško poslovalnico preseliti v lucijski Trgovsko poslovni center. Po veljavnem zazidalnem načrtu je na omenjenem zemljišču, kjer naj bi spet vzniknila nekdanja železniška postaja, predvidena pralnica avtomobilov in avtomobilski servis. Tako se je podjetje Okolje kasneje pogovarjalo še s podjetjem Avtoplus, ki je bilo zainteresirano urediti nekdanjo železniško postajo v prodajni salon avtomobilov. Seveda pa se bo v uresničevanje tega projekta morala vključiti tudi Občina Piran in njen Sklad stavbnih zemljišč. Glede na pogoste pripombe krajanov, da je Lucija kraj brez duše, bi vrnitev kamnitega objekta Luciji le koristila. Davne čase, ko je tod še vozil vlak, pa bi pomagala pričarati starinska lokomotiva, za dodelitev katere je Okolje že zaprosilo Slovenske železnice oz. Železniški muzej in bi jo namestili pred nekdanjo postajo.
Livija Sikur Zorman
* Nostalgija po starih časih veje tudi iz predloga Skupnosti Italijanov Piran, da bi se Lucija ponovno preimenovala v Sveto Lucijo (Santa Lucia), Parecag pa naj bi prekrstili v San Bartolomeo (Sv. Jernej)... Se bodo o tem krajani odločali na referendumu?
obravnave svojega okolja
Vendar je bil namen tega srečanja dosežen, saj so člani Sveta dobili od pristojnih konkretne podatke o tem, na koga se morajo obrniti pri konkretnih problemih in situacijah. Sicer pa so se člani lucijskega Sveta s problemi svojega kraja korenito soočili. Obravnavali so urejenost lucijskih cest (Semove ulice, pa izredno obremenjene Liminjanske ceste, ki pa jo bo razbremenila predvidena nova cesta za Obrtno cono), vzdrževanja javnih površin, odlaganja in odvažanja smeti, prostorskega načrtovanja Lucije in še marsičesa.
IZ SOSEDNJE LUCIJE
РП
NOVA POPESTRITEV V LUCIJI - Fotografija je z nastopa glasbene skupine Rolling Stoned z mednarodno zasedbo (Duši in Patnk sta iz Lucije, Jackie, ki tudi poje, pa je iz daljnje Avstralije) v lucijskem Mak baru (v obrtni coni). Skupina se je pretežno mlademu občinstvu predstavila 18. oktobra z glasbo iz obdobja 70. let (Niel Young, Doors, Jams Jopplin, Led Zeppelin, Pink Floyd...) in svojo publiko s kvalitetno izvedbo navdušila. V Mak baru se bodo vsak petek vrstili nastopi bendov in pevcev. Naslednji se bodo 8. novembra predstavili člani ljubljanske skupine John Wayne z rock 'n' roll glasbo. (Tekst in foto: David Božič)
JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Delo v prisiljenih položajih, nepravilna prehrana, preobremenjenost, fizični in psihični napori, vsakdanji problemi, premalo gibanja in podobni dejavniki, ki spremljajo naš "hitri tempo življenja", privedejo lahko do hudih psihičnih in fizičnih težav.
Mene je pred kratkim "udarilo" v hrbtenico.
Vzrok za težave je bilo zagotovo dviganje težkih bremen in napetost ob selitvi, k težavam pa je prispevalo svoj delež tudi sedeče pisarniško delo. Bolel me je križ in vrat. Zjutraj sem se zbujala vsa "polomljena", se s težavo dvignila in najprej naredila nekaj razgibalnih vaj, da sem lahko zmogla pot iz spalnice v kopalnico. Pogosto sem hodila zvita, bolečina pa je bila moja večna sopotnica, včasih milejša, včasih pa močna do neznosnosti. Potem so se pojavile še težave z dihanjem in hude bolečine v predelu srca, za kar po mnenju zdravnice ni bilo krivo srce, temveč zopet hrbtenica.
Nesrečno sem gledala v recept za tablete proti bolečinam in videla sem podobo svojega bodočega življenja. Nekaj časa tablete, bolniška, nato preiskave pa nekaj terapij, pa zopet tablete, bolniška...
In teoretično mi je bilo povsem jasno, da vse to nič ne pomaga, če se SAM ne odločiš, da nekaj v svojem življenju spremeniš, da je nujno, da sam storiš nekaj ZASE, da si vzameš čas in se posvetiš tudi SEBI, saj če tega ne storiš, zboliš in če zboliš, vidiš smisel le še v zdravju in potem odpadejo vsi drugi cilji, za katere se vsak dan pehaš.
Vedela sem tudi, da to povsem teoretično spoznanje še ničemer ne služi ter da je potrebno nekaj tudi dejansko storiti.
In kakor se pogosto v življenju zgodi, sem ravno tedaj, ko sem razmišljala, kaj na ukrenem, zagledala plakat, ki je vabil k vadbi joge v vsakdanjem življenju. In odločila sem se.
Vadba joge se je pričela 3. oktobra v vrtcu MORJE v Luciji. Vadbo organizira Društvo Joga v vsakdanjem življenju iz Kopra. Vadba naj bi potekala enkrat tedensko po dve uri.
Vstopila sem zadržano in malo negotovo, saj je joga za večino le nekaj neznanega v povezavi s tujo kulturo in verovanji ter s priokusom eksotike, vendar se je že ob prvih besedah prijazne vaditeljice Danice vsa zadrega izgubila. Najprej smo malo poklepetali, zvedeli nekaj o jogi in smislu vadbe, ki je prilagojena današnjemu času in našim razmeram in prav kmalu smo se vsi "učenci" počutili prav domače. Vadba joge obsega telesne vaje, dihalne vaje, vaje sproščanja in vaje meditacije. Vse te vaje pa vodijo v celostno duhovno in telesno ravnotežje, nam pomagajo, da dosežemo notranji mir in lahko vsakdanje življenjske probleme uspešno obvladujemo.
Že pri prvi vadbi sem ugotovila, da mi nekatere vaje dobro denejo. Doma
KAJ SE DOGAJA Z VILO TARTINI?
Za marsikoga je Vila Tartini s parkom v Strunjanu ena najlepših in najdragocenejših lokacij v naši občini Nekoč je pripadala občinskemu premožen|u Lahko si predstavljamo, kako lepo bi bilo, da bi tudi danes bila last občine, da bi z njo gospodarili domačini iz Strunjana. da bi bil čudoviti park okoli vile, ki |e tudi zaščiten, odprt za javnost, da bi se v njem v poletni vročini hladili turisti in domačini; v povezavi s Stjužo, ki bi jo bilo treba najprej očistiti in urediti, bi tako imeli enkraten turistični kompleks v Strunjanu
Žal so to le sanje, kajti resnica je žalostna, saj je občina Piran že pred davnimi leti brezplačno prenesla lastninsko pravico nad vilo na republiški izvršni svet, verjetno za potrebe protokola Izgleda, da si še danes nekateri politiki želijo svoje slovenske "Brione", kajti danes vila sameva, čuvata jo dva divja volčjaka, njem redki gostje pa so le nekateri izbrani politiki Menda to vilo sedaj upravlja Krka zdravilišča, ki na nek čuden način v planskih dokumentih občine Piran nastopa kot nosilec turističnega razvoja Strunjana, dasiravno ni lastnik spornega premoženja in čeprav so občina Piran in njeni bivši skladi investirali v komunalno infrastrukturo in plažo znatna sredstva.
Čudna so pota občinske politike v Piranu, ki tako malo skrbi za svoje lastno premoženje in ki je tako radodarna do drugih' Ali se je potem sploh še potrebno čuditi, da občina nima denarja niti za eno mestno garažno hišo?
mag. Josip Rugelj
YAMAH
CESTNI, I ZVEN KRMNI MOTORJI,
AGREGATI,
KOLESA BIANCHI, OUA MOTUL / CASTROL, DAINESE, NOLAN
LEASING, KREDITNO ODPLAČEVANJE
biščite nas: LNC d.o.o. Portorož, Obala 136, Lucija Tel.: 066 70-108, 72-100
sem te vaje ponavljala in čez nekaj dni (kot po čudežu) so bolečine v križu popustile. Morda bi kdo pripomnil, da bi mi zagotovo pomagala tudi ustrezna telovadba, vendar pri jogi dobim več. Vaje ne krepijo in poživljajo samo telesa, temveč tudi duha. Prinašajo notranji mir in sprostitev. Sedaj je za menoj tretja vadba in (brez pretiravanja) počutim se vedno bolje.
Vadba obsega osem stopenj. Prva stopnja traja tri mesece in vanjo se lahko še vedno naknadno uključijo morebitni zamudniki, kar pri naslednjih stopnjah ni več mogoče. To navajam, če se bo morda še kdo odločil, da stori nekaj zase in poskusi z jogo.
Vlasta Ivanič Turk
FINANČNE NOVICE
Kljub izjavam, ki smo |ih lahko prebrali v dnevnem časopisju, da certifikati niso vredni nič, stanje na našem kapitalskem trgu govori o nasprotnem Državljani, ki so vložili svo|e certifikate v podjetja, ki že kotirajo na borzi, bogato žanjejo Delnice Leka, Droge in Kolinske so delničarjem navrgle že zelo lepe zneske (če danes delnice prodajo, dobijo približno dvakratni znesek vloženega certifikata), kar je mnogo več, kot je kdorkoli pričakoval
Seveda so tega deležni le tisti, ki so se uspešno uprli vsem ponudbam boi/mli hiš i odkupi delnic po cenah, ki so bile bistveno nižje, kot cene, ki pli danes dosegaio na trgu. In ravno o temu želim danes pisati.
Zainteresirani kupci delnic jih danes poskušajo dobiti na vse - poštene in nepoštene - načine. Mnogi akviziterji, ki po domovih odkupujejo delnice, običajno nudijo ceno. ki je nižja od tržne. Nasploh pa se zanimajo za delnice, ki bodo v kratkem na borzi in to tistih podjetij, ki v Sloveniji najboljše kotirajo. Zadnje čase je odprt lov predvsem na delnice Luke Koper, katerim je cena na trgu zelo porasla, na borzi pa bodo začele kotirati še letos. Ljudem priporočam, naj svojih delnic ne prodajo akviziterjem, saj jih bodo takrat, ko bodo kotirale na borzi zagotovo lahko prodali po višji ceni od sedaj ponujene. Dejstvo je, da se -tako kot pri mnogih drugih stvareh - tudi tukaj želi izkoristiti neznanje ljudi o neki novi stvari.
Poleg tega moramo še povedati, da je delnica običajno zelo dobra naložba in da v tujini nosijo delnice mnogo višje zaslužke kot ostale oblike varčevanja. Je pa naložba vanje mnogo bolj rizična od drugih naložb. Želim torej svetovati, naj tisti, ki denarja nujno ne rabijo delnic iz certifikata ne prodajajo. Če pa jih že prodajate, raje
počakajte, da /ar.no kotirati na bor/i Potem pa se obrnite na dobrega boi/rieqa posrednika - ki bo vaše delnice prodal na kontroliranem trgu Vedeli je treba, da je prodaja delnic na domu v tujim nekaj neobičajnega in tudi nedovoljenega. V vsaki državi obstaja borza, katere največja prednost je, da so transakcije javne in da je cena delnic lastnikom m zainteresiranim vedno znana Tako se ne more pripetiti, da bi nekdo za svoje delnice dobil npr. 10% manj, kot je njihova tržna, "prava" cena. Tudi pri nas imamo borzo in škoda je ne izkoristiti njeno pravo kvaliteto.
Sicer pa so na ljubljanski borzi v mesecu oktobru izjemno porasle cene. Razlog je predvsem v vstopanju tujega kapitala na naš trg vrednostnih papirjev. Tujci so začeli kupovati varne in dobre delnice (Lek. Droga. Kolinska), ki že kotirajo na borzi in povzročili pravo malo evforijo. Zaslužki so bili zelo veliki, saj so cene nekaterih vrednostnih papirjev narasle v mesecu dni za več kot 50 odstotkov.
Sicer pa je v zad-
njih mesecih na naših trgih neopazna rahla rast cen nemške marke. Vendar je cena marke vedno tako rti/ka, rja ima tisti, ki so letos varčevali v tolarjih, precej večji donos od tistega, ki je varčeval v markah l/gleda, da se do konca leta to ne bo i/ravnalo in da bo za letos obveljalo, da je naložba v tolarje boljša od naložbe v marke. Je pa res, da se zadnje čase tečaj marke dviguje in da so zanimive predvsem obveznice z valutno klavzulo, saj je pri njih lahko donos 8 % letno.
Vsekakor kaže obiskati borznega posrednika, ki vam bo svetoval še kaj več, kot smo tukaj napisali in verjetno vam ne bo žal takega obiska.
Leon KLEMSE, dipl.oec.

Marinko Babič s.p. Obala 127, Lucija tel.: 066/72-516, 72-431, mobitel: 0609/615-943
PROMET Z NEPREMIČNINAMI RENT A CAR
ORGANIZACIJSKE STORITVE
VZDRŽEVALNA DELA V STANOVANJSKIH OBJEKTIH
PFC
llnterfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih
papirjev na borzi, ■
nakupi in prodaje privatizacijskih
delnic, z katerimi se že lahko trguje, ■
vpis investicijskih kuponov
vzajemnega sklada PIKA, ■
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
□I_,_15
МШ
MAJDA MIKLAVEC
tel. 70-929, Obala 114, Lucija, (Trgovsko poslovni center)

PO RTO ROŽ AIM O V ŠPORTNI KOTIČEK MAČEHOVSKI ODNOS ŠPORTNEGA CENTRA 00 VATERP0LIST0V
Naša občina je obmorska in bi zato pričakovali, da močno podpira vodne športe (ki bi jih - mimogrede - lahko imeli tudi kot del turistične ponudbe). A žal ni tako. Za vodne športe bi z mirno vestjo lahko trdili, da so v naši občini celo zapostavljeni. Lani je občina Piran ustanovila javni zavod Športni center - najbrž z namenom, da se bodo šport in posamezne športne panoge z njegovo pomočjo bolje razvijali in imeli boljše pogoje za delo. V te namene je bil piranski Športni center deležen tudi precejšnjega deleža občinske proračunske pogače. Od nje pa vodni športi - ki naj bi jim naša občina ob morju dajala prednost -dobivajo zgolj drobtinice. Športni center, ki razporeja proračunski denar posameznim športnim panogam, je bil letos najbolj radodaren do odbo-jkarjev, katerim je dodelil 2 milijona tolarjev, rokometu je namenil poldrugi milijon, trije jadralni klubi so prejeli vsak po štiristotisoč tolarjev. Med najbolj prikrajšanimi se je tako znašel portoroški Vaterpolo klub, ki mu je Športni center skopo odmeril 113.000 tolarjev. Vaterpolisti lahko svoj klub upravičeno štejejo za uspešnejšega v občini, saj tekmujejo v prvi državni ligi, napovedujejo udeležbo svojih mladincev v finalu mladinskega državnega prvenstva, v svojih vrstah imajo tri igralce, ki so potencialni kandidati za državno vaterpolo reprezentanco (za letošnje svetovno prvenstvo na Kubi)... Dokazov, da so dobri, imajo torej dovolj. Kaže pa, da niso dovolj prepričljivi za tiste, ki imajo v naši občini kar zadeva šport največ besede. Vaterpolisti - oz. njihov trener Sretan Stanišič - menijo, da občinski Športni cen-
ter ne opravlja (dovolj) dobro svoje naloge m da pravzaprav podpira drugo in tretjerazredne klube Nerazumno se jim tudi /di. da Športni center in njegov predsednik podpirata gradnjo stadiona, telovadnic, ob stran pa peha postavitev olimpijskega bazena, ki ga vodni športi Slovenske Istre krvavo potrebujejo
Paradoks je. da je na našem območju veliko bazenov - menda celo dovolj - vendar jih športniki, pa šole lahko uporabljajo le. če pri lastnikih (vodilnih hotelskih podjetjih) naletijo na razumevanje...
Tako vaterpolisti. ki se sicer lahko v naši občim ponašajo z dolgoletno tradicijo, štiri mesece letno trenirajo in tekmujejo v morju, najet imajo bazen v koprskem hotelu Žusterna, enkrat tedensko se vozijo trenirat v Trst in celo na Reko. Očitno je Športni center povsem spregledal, v kako neugodnih razmerah trenirajo vaterpolisti in jim za potne in stroške najema bazenov ne odšteje ničesar.
Najbolj žalostno pa je, da imajo otroci, ki so doma na morju, več priložnosti, da se naučijo smučanja kot plavanja. Zato je med našimi otroci še preveč neplavalcev ali pa se bojijo plavati v globini,
ki presega njihovo telesno višino
Športni profesor Sretan Stanišič trdi, da veliko otrok ne obvlada plavalnih veščin, temveč le pasivno lebdenje Sulski program piedvideva /a vsakega otroka plavalno "opismenjevanje" Ker pa so šole pri uporabljanju ba/enov povsem odvisne od dobre volje posame/nega hotelskega direktorja. se šoli plavanja največkrat odpovejo
Vaterpolo klubu Portorož gro/i tore|, da bo zamrl Kljub številnim dopisom in intervencijam pri Športnem centru Piran je doslej še vsakokrat naletel na gluha ušesa Ob tem se seveda sprašuje, kakšne oz. čigave interese športni javni zavod zastopa in kakšni so njegovi nameni
Livija Sikur Zorman
Д )A\SLUO 5 LkuvkX TO
\XONl JI



KJE BO OLIMPIJSKI BAZEN NAŠEL SVOJ PROSTOR ?
Naj zaradi objektivnejšega seznanjanja bralcev s to problematiko povemo še, da se gradnja olimpijskega bazena v naši občini že dolgo načrtuje; a vse to je povezano z velikimi finančnimi stroški, z iskanjem najprimernejše lokacije...
Trenutno je javno razgrnjen osnutek ureditvenega načrta za obalno območje Bernardin - Skladišče soli v Portorožu, ki na prostoru sedanjega Jadralnega kluba Pirat predvideva gradnjo doma vodnih športov, v okviru katerega načrtujejo tudi kompleks bazenov (enega olimpijskih dimenzij).
Projekti so od 15.oktobra do 15. novembra razgrnjeni v avli občinske palače v Piranu in v prostorih Krajevne skupnosti Portorož. Na vpogled je tudi besedilo osnutka odloka s knjigo predlogov in pripomb.
Javna razprava s strokovno razlago tega prostorskega dokumenta bo v četrtek, 14. novembra ob 18. uri v večji sejni dvorani KS Portorož, Obala 16.
So pa v "zraku" tudi razmišljanja, da bi uresničili projekte veljavnega ureditvenega načrta za območje Vojkovega doma, ki vključuje tudi osrednjo portoroško plažo in je bil sprejet pred kakšnimi petimi leti. Ta prostorski akt je namreč na kopališču, s katerim upravlja Okolje, prav tako predvidel olimpijski bazen.
PETICIJA ZA IZGRADNJO BAZENA IN DOMA VODNIH ŠPORTOV
V lanskem šolskem letu je Ministrstvo za šolstvo in šport preverjalo znanje plavanja med mladino petih in sedmih razredov osnovnih šol. V Piranu so bili rezultati porazni, saj so podatki menda pokazali, da kar trideset odstotkov otrok ne zna plavati. V naši občini je sicer bazenov na pretek, a vsak športni pedagog, trener, ravnatelj..., ki je poskusil kdaj organizirati plavalni tečaj, je lahko na lastni koži spoznal, kako težko je za to zagotoviti bazen. Od iznajdljivosti posameznega trenerja ali šolnika zavisi, če se bo uspel s katerim od hotelov dogovoriti za uporabo bazena... Prav zaradi takšnega stanja so se vaterpolisti odločili sprožiti podpisovanje peticije, s katero zahtevajo izgradnjo bazena in doma vodnih športov. Naslovili jo bodo občinskim pristojnim organom. Peticija kroži po šolah, klubih vodnih športov, imajo pa jo tudi v portoroškem Fitness klubu, pa tudi v uredništvu Portorožana jo lahko podpišete.
K0RTEŽANSKI EXTEMPORE
V Kortah so 13. oktobra zaključili letošnji Ex tempore, ki sta ga pripravila Kulturno društvo Korte in Zveza kulturnih organizacij Izola. Slikarskega srečanja se je udeležilo 35 slikarjev.
Ustvarjali so na temo jeseni v Istri, vedut ali pa so si temo izbrali sami. Vsa dela odsevajo lepote naše dežele v tem letnem času, zato naj vam ne bo žal, če se boste kak trenutek posvetili ogledu razstave, ki je postavljena v prostorih kortežanske krajevne skupnosti do vključno 4. novembra. Iz Portoroža je bil nagrajen Sergej Prinčič, iz Parecaga pa Fulvia Zudič.
LISTAMO LITERARNO REVIJO FONTANA (ŠT. 24/25)
Izšla je nova, tudi tokrat dvojna (24/25) številka koprske literarne revije FONTANA, ki na 130 straneh prinaša pestro branje.
Namesto uvoda je v faksimilu objavljeno pismo Marka Novaka uredniku revije (pred meseci je Novak v New Yorku na tekmovanju mladih avtorjev vsega sveta prejel nagrado za svojo pesem v angleščini). Pismo se med drugim dotika bistva problematike perifernih literarnih revij v luči "emonocentrizma".
"In memoriam" izpod peresa urednika je posvečen spominu na pred kratkim preminulo legendarno istrsko "bukovnico" Marijo Franca, eno zadnjih avtentičnih Šavrink, ki je, čeprav že v visoki starosti, pri Fontani v letih 1990 do 1995 izdala tri knjige svojih "Šavrinskih zgodb". Sledijo poezije različnih avtorjev, med prevodi omenimo prevod Jolke Milič tri pesmi ameriškega pesnika in losangeleškega pisatelja Charlesa Bukowskega, ki je predlanskim, v 75. letu življenja, umrl za levkemijo. Njegov pesniški prvenec je izšel šele leta 1960, potem pa je kar naprej pisal in objavil kakšnih 50 knjig, ki so ga naredile razvpito slavnega - tako v ZDA kot po vsem svetu. V nadaljevanju neumorna Jolka Milič v podpoglavju "Da bi se bolje poznali" objavlja še prevode pesmi osmih italijanskih pesnikov.
Najobsežnejši del pričujoče številke Fontane, poglavje proze, pričenja Pirančan Franjo Frančič s kratko prozo "Moji bivši v slovo", v kateri se avtor ni izneveril svojemu značilnemu izrazoslovju v stilu pouličnega žargona.
V	nadaljevanju pa so med drugimi uvrščeni zanimivi prispevki domačih (istrskih) avtorjev.
V	razmišljanjih se na primer David Terčon sprašuje: "Slovenščina, kam drviš?", o istrski "rigvardnosti" (ali sramežljivosti) pa razglablja Edelman Jurinčič.
V	tej številki revija Fontana prvič odpira tudi razdelek recenzij. Tokrat urednik Danilo Japelj ocenjuje Frančičevo novo knjigo "Otroštvo", ponatisnjena pa je tudi Štucinova ocena prejšnje številke Fontane 22/23.
Revijo zaključuje kdo drugi kot Jolka Milič s svojimi duhovitimi "jolkizmi".
Naj še omenimo, da je številko likovno opremil zvesti sodelavec Fontane, slikar Janez Janežič iz Kopra, z desetimi risbami starih ključavnic koprskih "portonov". (Glavni sponzor te številke je izolska firma "AVTO JEREB d.o.o.", mecen pa družina ZORKO iz Izole.)
Veliko pestrega branja - "za vsakogar nekaj" se je tokrat znašlo pred bralci te primorske literarne revije, ki letos slavi že deseto obletnico obstoja in uspešnega delovanja. Revijo lahko bralci naročijo tudi na tel. (066) 39-2429.
(di)
POJASNILO BRALCEM PORTOROŽANA
Portorožan prejema vse več literarnih prispevkov, predvsem osebno izpovedne lirike, s prošnjo za objavo. Žal moramo naše literarno ustvarjalne bralce razočarati (vsaj zaenkrat). Portorožan je namreč lokalni časopis informativnega značaja in ne predvideva objavljanja literarnih prispevkov (priznamo, včasih naredimo izjemo, vendar za prispevke, ki se neposredno nanašajo na dogajanje v našem neposrednem okolju). Ne, da bi slovstva ne hoteli objavljati, nasprotno! Vendar nam za to enostavno zmanjkuje finančnih sredstev. Če bomo uspeli pridobiti sponzorja(-e) ali mecene, ki bi bili pripravljeni (so)financirati literarno prilogo, se bomo opogumili in uresničili tudi ta projekt. Tudi med našimi stalnimi in občasnimi sodelavci je namreč veliko pesnikov in pisateljev, ki si želijo svoja dela objavljati.
Bralce prosimo za razumevanje in potrpežljivost: mogoče bo naš "literarni projekt", kot ga delovno imenujemo, nekdaj le ugledal luč sveta. Dotlej pa vam predlagamo, da svoje literarne stvaritve pošiljate literarnim revijam (npr. zgoraj predstavljeni reviji Fontana).
Uredništvo
PISMA PORTOROŽANU SELITEV PORTOROŠKEGA ZBORA
Portoroški pevski zbor se je preselil iz starih prostorov v stavbi Krajevne skupnosti Portorož, v katerih je nastal in delal tri leta, v stavbo Splošne plovbe Portorož. Do selitve je prišlo zaradi visokih stroškov vzdrževanja stavbe in predvsem zaradi visoke najemnine za uporabo velike sejne dvorane, v kateri je imel zbor vaje.
Svet KS Portorož je dne 29. avgusta 1996 obvestil Portoroški zbor, da bo moral finančno sodelovati pri obnovi vzhodne fasade in namestitvi novih informativnih tabel, kar bo zneslo predvidoma SIT 30.000.
Svet KS Portorož je dne 24. septembra 1996 obvestil Portoroški zbor, da mu bo za vsakokratno uporabo sejne dvorane izstavil račun v znesku SIT 2.500. Skupaj s tem obvestilom je zboru predlagal izselitev iz svoje stavbe do konca leta 1996.
Portoroški zbor je dne 28. septembra 1996 podal KS Portorož "Odpoved uporabe prostorov" z obrazložitvijo, da so kulturno društvo brez lastnih prihodkov, zato ne morejo sprejeti ponujenih finančnih pogojev in si bodo poiskali drug prostor.
KS Portorož je zboru sugerirala, naj se za vaje dogovori s KKPC Avditorij Portorož, češ da je to hiša kulture, torej primernejša za takšno dejavnost. Vendar pa je Splošna plovba Portorož zboru priskočila na pomoč in mu omogočila brezplačno uporabo svoje sejne dvorane za vse dni v tednu. Dokler ni sama zapadla v težave, je bila Splošna plovba znana po svoji radodarnosti in razumevanju za podobne probleme in stiske ostalih dejavnosti. Portoroški zbor se s tem zahvaljuje Splošni plovbi za pomoč in ji želi ugodnega vetra v njena jadra.
Biserka Zabukovec
POJASNILO KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ
Zaradi osvetlitve zgornjega obvestila naj pojasnimo naslednje: Krajevna skupnost Portorož je že v prvi polovici 80. let s Kulturno umetniškim društvom Karol Pahor Piran sklenila pogodbo za najem prostora v drugem nadstropju njene stavbe (Obala 16, Portorož), ki jo je za svoje vaje uporabljal tedanji pevski zbor in portoroška vokalna skupina. Najemnina je bila sporazumno določena po kriterijih, ki jih je takrat sprejemala še samoupravna stanovanjska interesna skupnost
Pred nekaj leti je v pevskem zboru (takrat ga je vodila ga. Helena Jureš) nastal razkol. Zbor se je osamosvojil od KUD Karol Pahor pod katerim okriljem je bil, pridobil si je nove člane, novega pevovodjo in si nadel novo ime. Ker je zbor pridobil toliko novih članov, je postal prostor, ki ga je imel v najemu, pretesen. Zato si je za svoje vaje izprosil občasno uporabo večje sejne sobe, za katero pa Krajevni skupnosti ni plačeval ničesar. Ker je v zadnjem času Portoroški zbor vse bolj uporabljal večjo dvorano (katero je KS Portorož lani obnovila z lastnimi sredstvi), je KS Portorož imela težave z razpolaganjem s tem prostorom.
Razen tega se je - zaradi tako pogoste uporabe tolikšnega števila ljudi -dvorana vse bolj uničevala. Zaradi pogostih nesporazumov s pevskim zborom, ki so nastajali ob uporabi dvorane, je svet KS sklenil zboru predlagati, naj si poišče za svoje vaje primernejšo dvorano. Cena 2.500 Sit za uporabo prostora pa je bila postavljena za kritje stroškov elektrike, čiščenja in za odpravo nastale škode v dvorani.
14
portorožan it. 10
Oktober 1996
po rto rož an o v športni kotiček
PISMA PO RTO ROŽ AIM U
DOMAČE BALINARKE SO SE ODLIČNO ODREZALE
Članice balinarskega kluba Prijatelji Seča so s pomočjo članov svojega kluba v počastitev praznika naše občine na baliniščih Hotelov Bernardin 13. oktobra pripravile drugi ženski balinarski turnir.
Turnirja se je udeležilo šest ekip in sicer ekipa 4. julij Koper, Društva upokojencev Izola, Jadrana iz Hrpelj, Žiri in ekipi Prijatelji 1 in Prijatelji 2.
V lepi, sončni jesenski nedelji je pivo mesto osvojila domača ekipa Prijatelji 1, ki je v dramatičnem finalu premagala ekipo 4. julija iz Kopra z rezultatom 9:6. Tretje mesto je osvojila ekipa Žiri, ki je v malem finalu premagala ekipo Prijatelji 2 z rezultatom 13:5. Potekalo je tudi tekmovanje bližanja v krog, v katerem je zmagala gospa Poljanec iz Žirov pred gospo Korenika iz Izole ter gospo Marijo Mlinar iz Balinarskega kluba Prijatelji Seča.
Članice BK Prijatelji so tako torej dokazale, da se s trudom - trdim in vztrajnim delom - lahko v kratkem času (z le dvo-letnim delom) doseže dobre tekmovalne uspehe in celo prvo mesto. Seveda si članice kluba želijo, da bi se jim na baliniščih na Bernardinu pridružile še druge ženske iz naše občine, ki jim je balinanje v veselje!
(Z.T.)
ŽE TRADICIONALNI TEK
Že tretje leto je Športno društvo Pirano pripravilo tekaško tekmovanje za pokal mesta Piran, ki je bilo 22. septembra. Prireditev je pod okriljem piranskega župana, Skupnosti Italijanov Piran in Lokalne akcijske skupine proti zasvojenosti, ki deluje pri občinskem svetu. To tekmovanje je bilo letos vključeno v koledar tekaških prireditev za prvenstvo Triveneta.
Na letošnjem teku, ki se je odvijal na Seči, je tekmovalo več kot tisoč atletov iz sosednje italijanske dežele Veneto in iz Slovenije. Na petkilometrski progi se je med domačimi najbolje odrezala Pirančanka Svetlana Bajič. Dobro sta se odrezala še Miloš Bajič in Simon Zafred. Posebej pa moramo omeniti še člana Športnega društva Pirano Asima Kaltaka, ki je v starostni skupini od 33 do 39 let dosegel prvo mesto.
Pokal mesta Piran si je priborilo Športno društvo iz Maserate, ki je sodelovalo s kar 126 tekmovalci.
(P.T.)
V KROSU SO SE NAJBOLJE ODREZALI LUCIJČANI
Ob koncu meseca septembra in v prvi polovici oktobra se v naši občini v počastitev praznika občine (15. oktober) zvrsti največ športnih dogodkov - toliko, da je težko o vseh poročati, kot bi si zaslužili. Tudi letos je Športno društvo Piran skupaj s piranskim Športnim centrom 9. oktobra pripravilo občinsko prvenstvo v krosu (tek okoli jezera), na katerem je teklo 207 tekmovalcev. Največje število točk so si priborili učenci lucijske osnovne šole (471), drugi so bili učenci osnovne šole Cirila Kosmača Piran (211), tretji pa so bili Strunjančani. Najboljše je nagradil direktor Športnega centra Piran g. Zdenko Vozlič.
Naj še zapišemo, kdo je v posamezni starostni skupini (od 1. do 8. razreda) pritekel prvi: Jure Rumin (OŠ Lucija), Ingrid Jurekovič (OS Lucija), Miloš Bajič (OŠ Piran), Eva Guček (OŠ Lucija). Andrej Gudič (OŠ Piran), Dijana Stanič (OŠ Piran), Teo Kolarič (OŠ Lucija), Mirjana Zirdum (OŠ Lucija), Simon Zafred (OŠ Lucija), Branka Aleksič (OŠ Lucija), Kristjan Fajt (OŠ Lucija), Svetlana Bajič (OŠ Piran). Med mladinci (1. in 2. letnik srednje šote) je bil najhitrejši Mišo Jovičič med tekmovalci 3. in 4. letnika srednjih šol pa Sandi Lovrečič. Med člani je najhitreje tekel Igor Božeglav, med veterani pa Rado Lovrečič.
ODMEV NA ČLANEK DILEME OB KRKINIH STRUNJAN-SKIH NAČRTIH V PORTOROŽANU ŠT. 9
Spoštovano uredništvo'
V /ve/i z nepodpisanim člankom "Dileme oh Krkinih strunjanskili načrtih", ki ste ga objavili v vašem časopisu št 9 letošnjega septembra, smatram, da je potreben odgovor na nekaj trditev, ki so se v njem /apisale Prosim, da ta odmev objavite v naslednji številki časopisa v prid pravilni iiitormnanosti vaših bralcev Članek "Dileme ob Kikinili strunjanskili načrtih', ki je bil objavljen v Portorožanu št 9 letošnjega septembra, je sicer pov/et i/ dopisa, ki ga je v začetku septembra JP Okolje poslalo občinskemu svetu m županu občine Piran Nanj pa je potrebnih nekaj odgovoiov
Neznanemu avtorju se je zapisalo, da gre za "kar veličastne" načrte prenove zdravilišča Kdoi pozna naše prve idejne načrte iz konca 80-ih let. dobro ve, da je sedanji ureditveni načrt (UN) zdravilišča Strunjan, ki je bil v javni obravnavi, bistveno skromnejši m praktično ne posega v nove zelene površine, zato sploh m "veličasten" in upošteva, da se nahajamo v varovanem krajinskem parku, kar je za nas tudi pomembna primerjalna prednost. Razen tega je usklajen tudi z MZVNKD" iz Pirana
Ni pa popolnoma jasno, kakšno povezavo naj bi imel ta UN z nedogovorjenimi odnosi glede plaže v Strunjanu, ki jo upravljamo Resnica je. da smo z JP Okolje večkrat skušali urediti odnose glede plaže v Strunjanu. Zataknilo pa se je ob predvideni sklenitvi pogodbe o podzakupu. Po njej želi JP Okolje visoko zakupnino za plažo, ki v najboljšem primeru obratuje 3 poletne mesece - pa še ti so močno odvisni od vremena - kot npr. letos. Vedeti je tudi treba, da je plažo vedno upravljalo Krkino zdravilišče Strunjan: vanjo smo tudi investirali in si za njeno obratovanje pridobili obratovalno dovoljenje, sicer ne bi imeli osnovnih pogojev za delo in končno tudi ne za letošnjo pridobitev Modre zastave. Ureditve odnosov sploh nismo zavrnili, saj smo bili celo sami prvi pobudniki za to. Problem je nastal pri postavljeni zakupnini. Neresnična je trditev JP Okolje, da je bil razlog za začasni zastoj pri urejanju odnosov naša trditev o "nikaršnem dobičku". Dejstvo je, da je dobiček premajhen, da bi opravičeval tako visoko zakupnino, kot jo je predlagalo Okolje.
Nenazadnje se ob tem premalo upošteva, da je plaža v okviru krajinskega parka, ki z varstvenim režimom postavlja mnogo omejitev in je zato ni mogoče primerjati z nobeno drugo v občini. Da pobiramo vstopnino (dodal bi - razen krajanom Strunjana) je tudi res. Katera urejena plaža je pa ne? Tudi parkirnino smo pobirali, vendar je bil razlog predvsem v hotenju zagotoviti red pred plažo, sicer bi bil moten dostop celo za intervencijska vozila. Stroške osebja, zavarovanja, ipd. pa je seveda potrebno pokriti. Smatram, da bo nastali problem najkorektneje rešen z ureditvijo koncesionarskih razmerij, ki jih predvideva novi občinski odlok.
Popolna neresnica je, da nismo zaprosili za soglasje k ceniku storitev plaže. Vloga za to je bila v skladu z odlokom poslana županu še preden je bil odlok objavljen v Uradnih objavah, torej, še preden je stopil v veljavo.
In še zadnje. Krka nikakor ni "nosilka prostorskega planiranja na zemlji, ki ni njena last...'1. Nosilec prostorskega planiranja je seveda Urad za okolje in prostor občine Piran. Krka je le sonaročnik, predvsem pa plačnik izdelave UN Zdravilišča Strunjan. V lastniške odnose zemljišč, ki so v okviru UN, pa sam načrt v tej fazi ne posega.
KRKA ZDRAVILIŠČA D.O.O.
Zdravilišče Strunjan Direktor Miran Gaspari
Razmislimo:
NAŠI KULTURI NA ROB
Ne dolgo tega je neko podjetje po telefonu opravljalo raziskavo javnega mnenja. Spraševali so me, za katero kulturno dejavnost bi kot davkoplačevalec namenjal denarna sredstva: likovno, dramsko, glasbeno, ipd. Odvrnil sem, da nobeni od naštetih. Bi pa z davki zbrana denarna sredstva z velikim veseljem raje namenil za vzgojo: za kulturno obnašanje, za kulturo medsebojnih odnosov in medsebojnega spoštovanja, za kulturo spoštovanja reda, predvsem pa za kulturo spoštovanja vsega, kar nas obdaja (slovenskega jezika, narodnih običajev, ...). Tega že nekaj desetletij ni nihče proučeval, gojil in predvsem z vzgledi in mentorji podpiral ter uveljavljal. Zato imamo dandanes take razmere, kot pač so!
Ne vem sicer, kdo bi moral prevzeti tovrstno vzgojo. Vendar je zanimivo, da nas (vsaj) delček te kulture obnašanja učita dve instituciji, ki v te namene od davkoplačevalcev sploh ne prejmeta denarja:
-	policija, za vzgojo in kulturno obnašanje uporabnikov cest, poti in pločnikov ter
-	vinarji, ki nas vzgajajo in učijo kulture pitja vina.
Za druge institucije ne vem!
Že dolgo tega sem v neki trgovini poslušal pogovor treh deklet, od katerih sta dve govorili slovensko, ena pa italijansko. Med sabo so se pomenkovale kot bi vse govorile isti jezik. Nobena očitno ni bila obremenjena s kakršnokoli nestrpno vzgojo: strankarsko ali politično, ideološko ali etično... Vsaka deklica je spoštovala materin jezik sogovornice.
Se bomo morali odrasli sedaj učiti od neobremenjenih otrok? Vsakdo naj spoštuje svoj jezik, ga goji in kultivira, spoštuje pa naj tudi jezik soseda! Stoletja je bil slovenski narod, narod tlačanov, kolonov, viničarjev, političnih preganjancev in vendar je ohranil svojo kulturo, običaje, jezik, poštenje in delavnost! Gojimo to - še posebno sedaj, ko imamo svojo državo in voditelje, ki smo jih sami volili! Pošten slovenski narod tudi ne pozna vljudnostnih (klečeplaznih) fraz, kot so: poljubljam roko, sluga pozoren, itd, tega pa tudi ni nikoli delal!
V nekem intervjuju je ob svoji 80-letnici pokojni predsednik Akademije znanosti in umetnosti Slovenije, Josip Vidmar, pribil: "Star slovenski kmečki narod ni nikoli preklinjal niti ni uporabljal "sočnih" kletvic, ki jih je kasneje prinesla "kultura" z juga. Slovenci so še iz svojih poganskih časov (časov coprnic, vil in demonov) prinesli zgolj zaklinjanje: pojdi k vragu, vrag naj te vzame, prekleto, krščenduš, tristokosmatih in podobno. Pa prošnje (Bog pomagaj!) in želje (Bog te živi!)... Ste mogoče kdaj slišali slovenskega državljana - vendar tuje narodnosti - preklinjati v slovenščini?
Med kulturnimi ljudmi, ki se medsebojno spoštujejo, še vedno velja pošten stisk roke in iskren pogled v oči! To še vedno uči sedanji evropski bonton! Delajmo tako in ohranjajmo tradicijo in navade naših dedov in prednikov. To naj bodo mejniki naše kulturne identitete!
Miran Plevnik,
član Sveta KS Portorož
PISMA PORTOROŽANU DOBRO JUTRO PIRAN
Kot že beseda sama pove, so počitnice namenjene počitku. Ta pa je mogoč le v prijetnem, zdravem okolju. Takega okolja pa piranska občina iz leta v leto premore vse manj. Zato je dohodek od turizma skromen, $e posebno glede na kakovostno okolje, ki smo ga podedovali.
Društvo za kulturo bivanja je pred turistično sezono sprožilo več akcij, s katerimi je želelo pomagati k izboljšanju razmer v bivalnem okolju. Žal smo pri najbolj odgovornih, to je pri občinski upravi, naleteli na nerazumevanje. Kljub negativnim izkušnjam iz preteklih let, na katere je Društvo opozarjalo, je občinska uprava tudi letos dovolila vrsto motečih dejavnosti in dodeljevala javne površine kroničnim kršilcem javnega reda in miru. Hkrati pa - kljub številnim občinskim redarjem - ni zagotovila upoštevanja občinskih odlokov. Posebno na področju hrupa so razmere v občini kritične.
Sedaj, po koncu neuspešne turistične sezone pa uprava kot v posmeh pošilja tudi našemu Društvu v vednost dopis, v katerem županov svetovalec za gospodarske dejavnosti dne 14.10.1996 naproša tržno inšpekcijo, naj le-ta ukrepa proti gostinskim obratom, ki kršijo obratovalni čas. Priložen je seznam 92 kršitev, ko so bili poleti lokali v mestu Piran odprti večinoma celo po eni uri ponoči.
Občinska uprava torej med poletno sezono ne ukrepa in omogoča, da si kršilci pridobivajo velike gmotne koristi na račun zdravja občanov in naših gostov. V mesecu oktobru z občinske uprave dobivamo nekakšne dopise, ki naj bi odražali skrb za javni red in mir. Pred prihodnjo turistično sezono pa bo župan verjetno zopet - kot leta poprej - podpisoval koncesije za oddajo javnih površin najbolj hrupnim lokalom in podpiral izvedbo najbolj neprimernih prireditev in dejavnosti kot so: karting dirke in treningi akrobatskih letal.
Piran je turistična občina, proglasila se je za Zeleno občino. Pred kratkim pa je Piran pristopil tudi k projektu zdravih mest. Vse to kaže, da se zavedamo pomena varstva okolja. Izvršna oblast z županom na čelu bi morala zagotoviti izvajanje sprejetih načel v praksi, za to ima dovolj sredstev in pristojnosti, a žal premalo volje.
Društvo za kulturo bivanja Piran Žare Lipušček

UIMtOGRADnjfl
PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132
PISMA PORTOROŽANU
ODMEV NA OBVESTILO 0 BOJU ZOPER NASILJE S HRUPOM
Prebrala sem članek g. Dušana Puha, ki zbira podpise zoper "NASILJE S HRUPOM" (v Portorožanu št. 9, op. uredništva).
Sodim med mlajše krajanke in stanujem v centru Portoroža Portorož je turistično mesto s hoteli, zasebnimi sobami, plažami, restavracijami, diskotekami, k čemur spada tudi nočno življenje.
Vsak, ki pride v turistično mesto, si želi zabave, sprostitve, dobre volje... In Portorož vse to lahko ponudi. Turisti, ki si želijo miru, spokoja, tišine, navadno izberejo toplice, gorske koče ali kakšen redko naseljen kraj.
Spoštovani g. Puh in občani, ki so se podpisali zoper "HRUP" bi se morali nekoliko zamisliti in se zavedati, da veliko Portorožanov živi od turistov. Trije ali štirje poletni meseci pa so sploh premalo, da bi s turizmom zaslužili dovolj za celo leto, saj od septembra do maja v Portorožu ni niti deset turistov!
S takimi akcijami Portorož izgublja sposobne ljudi, pa tudi turiste, ki jih na tak način omejujemo.
Poglejte v druga turistična mesta: npr. Lignano ali Grado, kjer je polno turistov in odprtih trgovin pozno v noč, glasbe, hrupa - pa se nobeden ne huduje. Zaradi par "hrupnih" poletnih mesecev še nobeden ni dobil pljučnega raka, še manj pa driske. Tudi nespečnost izvira navadno iz drugih razlogov.* (gl. članek Dušana Puha v Portorožanu št. 9, op. uredništva). Le kaj bi bilo potem z ljudmi v velikih mestih, kot so Ljubljana, Milano ali New York? Saj bi bili že vsi bolani in bi množično umirali!
Kogarkoli sem vprašala za mnenje o tem, je dejal, da ga hrup ne moti. Verjamite, povprašala sem prebivalce centra in predvsem starejše ljudi. Če bi na primer meni hrup povzročal toliko problemov, bi se verjetno preselila kam na Malijo.
Portorožani moramo poleti nekoliko potrpeti in se truditi, da bi turistom nudili največ, kar lahko: od sprostitve do zabave. Le tako se bodo zadovoljni vračali še naslednja leta. Kar pa se tiče izgredov ali pretiravanj in grdega obnašanja - lahko poskrbimo za ustrezne redarje, ki bodo bdeli nad turističnim utripom.
Upam, da bo Portorož nekega dne le zaživel tako, kot je treba.
Z odličnim spoštovanjem.
Mlajša Portorožanka
Pripis uredništva: Avtorica zgornjega prispevka se je podpisala kot
Mlajša Portorožanka, vendar je njena identiteta znana uredništvu.
ŠOLA JE POMEMBEN OTROKOV SOCIALNI PROSTOR
Šola ima s svojo ugodno ali man| ugodno klimo za razvoj mlade osebnosti dalekosežen pomen V razredu in zunaj šolskih sten. med sovrstniki, si otrok in mladostnik pridobivata ne le znanja in socialnih spretnosti. Tukaj osebnost otroka in mladostnika oblikuje tudi svoje mesto v skupini Vemo, da se naše življenje nenehno odvija v raznih skupinah kot so družina, šola, prijatelji, kolektiv, klubi Pridobitev ustrezne vloge posameznika v skupini pomeni, da otrok In mladostnik doživljata, da sta družbeno sprejeta in sebe pozitivno ovrednotita in doživljata Seveda s tem pridobita primerno motivacijo za ustvarjalnost Če pa otrok v šoli in drugod ni uspešen, če ne dobiva pozitivnih potrditev na tem "bojišču", lahko razvije neugodna čustva pri doživljanju lastne vrednosti. Tako lahko izgubi voljo do šolskega dela in zdrave aktivnosti nasploh
MLADOSTNIK, KI NE ZADOVOLJUJE USPEŠNO SVOJIH PSIHOSOCIAL-NIH POTREB, bo verjetno - po zapletenih poteh obrambnih mehanizmov - /a ohranjanje svoje lastne vrednosti in ugleda med prijatelji, sošolci in starši, iskal negativen način uveljavljanja. Ob nastopu osebnih stisk, ki pa jih pod plaščem nastopaštva takšen "trajer" spretno skriva, je usodnega pomena vloga odraslih: staršev in učiteljev. Učitelj, ki - v še tako nespretnih odgovorih učenca - zna prepoznati vsaj drobce znanja in je do njegovih stisk dobronameren ter mu želi pomagati pri njihovem razreševanju, pa starša, ki šolskega neuspeha ne razumeta kot sinonim za nedelo, lahko pripomorejo, da bo mladostnik ostal na pravi poti. Sam si ne more pomagati. Vrstniki ga pač rajši občudujejo pri njegovih nedovoljenih in predrznih podvigih! Uveljavljanje lahko na lagodnejši, lažji način doseže s "špricanjem" pouka, poseganje po tolažbah, če je v težavah prepuščen sam sebi. Kaj hočem s tem poudariti?
Naš storilnostni šolski sistem, družina v čustveni in materialni stiski, vzgojne pasti s še vedno prisotnim psihološkim kaznovanjem - vse to mladostniku ne nudi vedno dovolj čvrste opore, na katero bi se lahko naslonil, ko hodi po vihravi poti k odraslosti.
Samo strpen, vzpodbuden odnos, vzgajanje z dobrimi vzgledi in ne zgolj z besednimi obljubami in pridigami, je opora preobčutljivi mladi osebnosti, zelo ranljivi za prepogosto ponavljajoče se napake odraslih.
Previsoko postavljanje zahtev pri šolskem uspehu ali pa brezbrižnost ob otrokovem neuspehu - oboje še dodatno stresno obremenjuje mlado osebnost.
Seveda se sprašujemo, kako naj ravnamo, da bo prav?
Recepta, splošnih navodil ni. Tudi ni priporočljivo pisati naloge namesto srednješolca, ker bo potem vedno pasivno čakal, da bodo v življenju njegove obveznosti namesto njega opravljali drugi. Tega pa v vsakdanjem življenju ni. Skušajmo otroku pomagati, da si smotrno razporedi obveznosti v prostem času, saj je sam za časovno organizacijo svojih obveznosti in sprostitev še povsem neizkušen. Zato mu zmanjkuje časa, potem pa preutrujen prazno bulji v knjigo pred sabo. Veselimo se njegovih tudi drobnih uspehov. Raje ga pohvalimo, kot da ga kregamo in neprestano tarnamo in celo grozimo!
Zavedati se moramo - in tudi upoštevati - da nekaterih otrokovnih značilnosti ne moremo kar zbrisati ali jih grobo spreminjati. Govorim o dednih lastnostih, ki jih nehote prenašamo iz generacije v generacijo. Preobčutljivega otroka lahko le krepimo, počasnega ne moremo izuriti v hitrostnega prvaka. Introvertirani (vasi zaprti) posameznik bo tekom življenja počasneje in bolj tipajoče navezoval socialne stike, ekstravertirani (odprti navzven) pa bo na primer z lahkoto celo kandidiral v politični hierarhiji.
VČASIH BI KORISTILO POBRSKATI PO LASTNIH IZKUŠNJAH, KI SMO JIH PRIDOBILI V SVOJEM ODRAŠČANJEM, DA BI LAŽJE PRI SVOJEM OTROKU USTREZNO VZGOJNO UKREPALI.
Marta Beseničar
д пл-4 ц ITCTA TART1NUEVTRG 15( 66330 PIRAN
nKv^nl I Lv IA PZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO ^^ШШ^Ш^^Ш/Ш^ЕЗоВћ TEL 066/75-594, 75-962. FAX 74-562
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
PRODAJAMO:
-	Hišo v Portorožu 245 m2, 592 m2 zemljišča, pogled na morje
-	Hišo na Belem križu,
-	Nova vas - istrska hiša 50.000.-DEM
-	Stanovanje v Luciji 55 m2 menjamo za Piran ali prodamo
-	Poslovne prostore v Izoli (kava bar, menjalnica, pisarne-prodamo ali oddamo)
KUPIMO:
-	trosobno stanovanje v Luciji
-	dvosobno stanovanje v pritličju v Luciji ali Izoli.
URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
POSLOVNA ENOTA KOPER
ŽELITE SVOJ DENAR NALOŽITI ZA KRAJŠI ALI DALJŠI ČAS? VARNO IN DONOSNO? TO LAHKO STORITE Z NAKUPOM 1. EMISIJE OBVEZNICE KREKOVE BANKE D.D.
VRSTA OBVEZNIC
Navadne obveznice na prinosnika, nominirane v DEM, vplačljive in izplačljive v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prodajna cena obveznice je 500 DEM.
OBRESTNA MERA
Letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se bodo izplačevale dvakrat letno ob zapadlosti kupona.
ROK ZAPADLOSTI
Obveznice bodo prinosniku izplačane po preteku petih let od dneva izdaje, t.j. 1.7.2001.
Vse obveznosti iz naslova obveznic bodo izplačane v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM
na dan zapadlosti posameznih kuponov.
JAMSTVO
Za izplačilo obveznic jamči
Krekova banka d.d. z vsem svojim premoženjem neomejeno.
INFORMACIJE
Vse informacije o izdajatelju vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo v PE Koper, Ul. Zore Perello 2, Koper, tel. 392 311.
PISMA PORTOROŽANU KJE JE PRAVICA OBČANA?
V enih zadnjih Primorskih novic me je presenetil članek, ki piše o težavah piranskega gospodarstva in krivdi župana in sveta.
Župan in Svet ne pišeta odlokov. Moti me, da se ne omenja posameznih strokovnih služb in svetovalcev župana. Nekateri šefi služb prav tekmujejo, da bi med občani in občino zanetili več sovraštva. Morali bi se zavedati, da živimo na področju, za katerega bi lahko uporabili besede pesnika Gregorčiča. "Tod sekla bodo bridka jekla."
Nekateri šefi služb se obnašajo natančno tako, kot so se obnašali Hitler, Mussolini in še mnogi drugi. Ti mogočneži se ne zavedajo, da sedijo na svojih stolčkih zaradi občanov in ne obratno. Zadnje besede želim podkrepiti z dejstvi. Pred nekaj meseci sem enega od teh mogočnežev prosil, naj mi izda neko potrdilo, kar bi lahko naredil v nekaj minutah. Pa je boj za izdajo tega potrdila trajal več kot mesec dni. Pri tem je bilo angažiranih mnogo ljudi. Na koncu je moral posredovati župan, ki je zadevo pošteno in modro rešil v nekaj dneh - v mojo korist. Ostal mi je le grenak spomin, kako se je veliki šef (Zovko) drl nad mano. To sem videl samo še pred mnogimi leti, ko se je neki nacist drl nad ubogimi partizanskimi ujetniki. (Na občini je bila prisotna sekretarka župana). Šefom je očitno njihov poraz v moji zadevi ostal v tako neprijetnem spominu - da zdaj pri njih ne morem več urediti in ugodno rešiti v svojo korist nobene zadeve več. Pred dnevi sem tako ugovarjal zaradi krivičnih odločitev urbanistov. Niso upo'9atevali nobenega mojega predloga, ki sem jih podal po javni obravnavi zazidalnega načrta.
Gospod Kočevar je bil odklonilen in nepripravljen za normalen razgovor. Spravil me je v položaj, ko sem bil - zaradi tako hudih krivic - popolnoma nerazsoden. V takšnem stanju sem mu verjetno izrekel kakšno žaljivko. Takrat se je okoli mene pojavilo nekaj njegovih ljudi in sodelavcev. Verjetno prič, da bi me nato lahko še kazensko ovadil, namesto da bi bil ugodno rešil moje predloge. Je to predstavnik ljudstva? In tak predstavnik občine govori o zeleni občini Piran! Verjetno misli na robidovje in ostalo grmovje, ki pokriva veliki del občine Piran. Zeleno občino ustvarja le človek, ki živi in dela na nekem delu zemlje. Vsakega, ki misli drugače, bi prisilil, da prepešači Izrael, Florido in še vsaj del Kalifornije. Na tej poti bi videl in ugotovil, kako je treba pomagati človeku, ki želi iz zemlje iztisniti, kar je koristnega za nek narod.
Pri nas takšnega napredka še dolgo ne bo. Morala bo priti na oblast takšna stranka, ki bo postavila prave ljudi na prava mesta. Gospode pa, ki le grejejo svoje stolčke in po mafijskih metodah nagajajo občanom, pa je treba zamenjati. Priljubljenemu županu Občine v Piranu pa zamerim samo to, da ne odstrani tiste občinske mogočneže, ki mislijo, da je vse njihovo in da lahko delajo s privatno lastnino, kar hočejo; kot so delali nekoč.
S takšnim delom povzročajo velike težave županu, ko se mora potem sam angažirati in spraviti zadeve na pravo mesto. Tako izgublja svoj dragoceni čas za svoje poslanstvo.
Jože Bračko, Pacug
LE ATTIVITÄ DELLA COMUNITA DEGLI ITALIANI GIUSEPPE TARTINI DI PIRANO DEL MESE DI NOVEMBRE 1996
*	LUNEDI' 4 novembre alle ore 12.30: al cimitero di Pirano de-posozione corone e fiori e messa di suffragio (Presente il Console e la delegazione consolare)
*	LUNEDI' 4 novembre alle ore 19.30 in Casa Tartini: Incontro dibattito tra i candidati nella circoscrizione di Pirano in vista delle prossime elezioni per il rinnovo della Camera di Stato. Moderatore della serata: Stefano Lusa.
*	MARTEDC 5 novembre alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose: II
teatro "LA CONTRADA" di Trieste presentera' lo spettacolo "EL MULO CARLETO" commedia musicale ispirata alia vita e alle commedie piu' famose di Angelo Cecchelin.
*	GIOVEDI' 7 novembre alle ore 18 in Casa Tartini: conferenza del prof Marco Simonit - Alessandro Zanotta sul tema "VITICOLTURA"
*	SABAT016 novembre 1996: G ITA A VENEZIA
*	LUNEDI' 25 novembre 1996 alle ore 19 in Casa Tartini: CONCERTO
(Federico Consoli al pianoforte; musiche di Ravel, Brahms, Liszt, Gershwin)
*	MARTEDI' 26 novembre 1996 alle ore 19.00 in Casa Tartini: CONCERTO del Duo Polimanti - Tentoni Enrico Maria Polimanti -pianoforte, Tiziana Tentoni - violino con musiche di Mozart, Beethoven, Franck
*	GIOVEDI' 28 novembre 1996 alle ore 18.00 in Casa Tartini: Conferenza sul tema "RARITA' FIORISTICHE DEL GIARDINO BOTANICO CARS!ANO" del prof Nevio Tomasini.
r
>0emO SE V PE*o0t PIZZERIA - PUB
PORTOROŽ- PORTOROSE tel.: 746-775
vsak dan od 12.00 do 02.00
glasba v živo
Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči
špageti, tortelini. ravioli, peresniki
L
Meso na žaru
šampinioni na žaru
in se in se

DUE ARTISTI, UNA MOSTRA
Negli spazi della Comunita* degli Italiani di Pirano sono stati presentati i lavori di due artisti, Fulvia Zudič e Antonio dei Rossi, accomunati degli stessi studi, infatti i due autori hanno terminato l'Accademia di belle Arti di Venezia. Ma non solo, anche la loro ricerca possiede dei sottili punti in comune che gli awicinano, nonostante l apparente diversita'.
Fulvia Zudič si esprime attraverso il colore che assume una concretezza materica. Negli Ultimi lavori, dove la Zudič abbandona gli abituali soggetti ed i suoi paesaggi, la vediamo esplorare una lorma geometrica come il cerchio,
11	quale perde il carattere astratto grazie all'aggiunta di materiali come lamme metalliche oppure griglie, che perfettamente si sposano con la base dell'opera. Antonio Dei Rossi, invece e' legato ad un ordine geometrico, che in certi momenti sembra soffocarlo, al punto da costingerlo a cercare una rottura introducendo una nota irregolare che distrugga la fredda ed inaccessible geometria del quadrato. Per questa ragione, nella sequenzialita' della forma perfetta vediamo comparire cromie che si frantumano nella matericita' del colore, oppure presenze di veri e propri oggetti - pietre.
Due forme di espressione tra loro diverse, ma che intraprendono un processo di interpretazione della realta' che si manifesta attraverso quella volonta' di cogliere un frammento di universalita' e che si fa' che I'opera comunichi un qualche cosa a tutti. La mostra e' rimasta aperta al pubblico dal
12	al 25 ottobre.
Aurora Fonda
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabakouić Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN tel.: 066/76-719
adaptacije stanovanj postavitev pregradnih sten montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
pleskarska dela
montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
M I R E L A
ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO
Salon obratuje v pritličju Grand Hotel Emona na Bernardinu Telefon: 475-6010 Se priporoča
MISLIM - MISLIMO
PORTOROŽARIJE
* Če me spomin ne vara, bi morale na volitvah vse stranke izgubiti. Izpolnile niso niti ene dane obljube prejšnjih volitev.
*	Volilna pravica voliti in biti voljen pri nas ne velja.
Vedno le volim!
*	Uspešna blokada postopka o predčasnih upokojitvah bo povečala vrste brezposelnih.
Aksentijeviču ne bo več dolgčas.
*	Pri nas ni mafije, porast kriminala je zanemarljiv. Tako se je govorilo (tudi) pred dvajsetimi leti ob pojavu mamil na obali.
*	Zapiralni čas gostinskih objektov velja le za nekatere, drugi so večno nedotakljivi.
PISMA PORTOROŽANU
0 ELEKTROMAGNETNEM SEVANJU BELOKRIŠKE ANTENE
Ker se žal nisem mogel udeležiti javne tribune o škodljivosti elektromagnetnega sevanja srednjevalovnega oddajnika na Belem križu, vam posredujem svoje mneje pismeno.
-	Po mojem je glavna krivda sevanja oddajna moč oddajnika, ki se je v njegovi zgodovini s političnimi vetrovi menjavala. Torej lahko sevanje omejimo z nižanjem slišnosti oddajnika.
-	Menim, da iščemo pogosto vzroke za nekatere motnje na napačnem kraju. npr. sevanje računalniških zaslonov nima nobene znanstvene osnove; delavci ob zaslonih imajo motorične motnje zaradi slabe drže in neprimerne vsebine zaslona. Podobno velja za sevanje antene. V Sloveniji je okoli 40.000 mobilnih telefonov, za katere je uveljavljen sum, da resno motijo človekovo počutje (posebno še novejši GSM na 900 MHz).
-	Glede odstranitve: če oddajnik odstranijo, ga bodo postavili drugam, npr. na Slavnik, Krog. To pomeni kaznovanje krajanov v okolici. Krajani, ki pa smo celo svoje otroštvo preživeli v družbi radia Koper-Capodistria, ki je zvenel v telefonu, pralnem stroju ipd., se ne počutimo posebej prizadeti - kljub temu da sem bil obsevan vsaj 15 let in še to v cvetočih letih komunizma in menda 30 KW v oddajniku.
-	Prepričan sem, da imajo glavno besedo različni gradbeni lobby-ji. Zemljišče na lokaciji antene bi bilo prava zlata jama za občino in druge (prosto)zidarje. Zato ima ta kasta največji interes za odstranitev oddajnika.
Glede na zapisano bi želel, da se vsi še vprašamo naslednje:
-	Ali je morda odstranitev antene samo interes gradbenikov?
-	Ali je smiselno svoje breme preložiti na drugega?
-	Konec koncev - kar nekaj ljudi med prebivalci okoli antene kadi, pije Coca-colo in potroši kar veliko nenavadnih zdravil - pa se vendar temu težko odpovejo.
Zvonko Kribel
Pravniki so letos spet preplavili Portorož In ostali zvesti portoroškim bifejčkom, predvsem pa Avditoriju. Kako je to mogoče, ko pa je javna skrivnost, da je država svojim institucijam "prišepnila", naj organizirajo vsa svoja razno razna srečanja, seminarje, kongrese ipd. v lani nastalem kongresnem centru Bernardin, ki pa je državna last (Avditorij pa je zgolj občinska)? (In je - roko na srce - sodobnejši, uglednejši, bolj "glamourozen", saj goste pri vhodu pričakajo celo uniformirani lakaji, pa še težav s parkirišči ni...) No, predstavljajte si, da bi nek - pa čeprav zelo visok državni uradnik ali pa nekdo visoko v (vladajoči) politični nomenklaturi - "prišepnil" pravnikom (npr. predsedniku Vrhovnega sodišča Slovenije), naj svoje vsakoletno srečanje preselijo na Bernardin, ker bi bilo to za državno blagajno bolj... hm, "higienično"!??! To bi vsi skočili, češ da gre za nezaslišne pritiske na tretjo vejo oblasti, da je ogrožena neodvisnost sodstva, ipd... Ker pa so pravniki tudi znani konzervativci, ostajajo zvesti prvotnemu prizorišču svojega strokovnega družabnega srečanja. (KONSERVATIVNOST JE (LAHKO) LEPA ČEDNOST...)
Ob prireditvi Zlati boben se je v Portorož usulo čez tisoč oglaševalcev iz območja srednje Evrope, teden dni kasneje je bilo v Portorožu več kot osemsto slovenskih pravnikov... Očem je bilo prav dopadljivo gledati to množico ljudi ("oglaševalci" oblečeni v bolj "casual" stilu, pravniki pa v "za ta k mašnemu gvantu") - parkirišča so bila spet polna, "kafiči" so lepo služili, najbrž tudi tistih nekaj trgovinic, ki jih premore Portorož... Vsi so bili torej zadovoljni, saj je kar dišalo po indijanskem poletju (beri poletnem zaslužku). A če bi bil kdo pred lastnike teh raznih restavracij, barčkov, trgovinic... (ki so si hlastno meli roke ob kapljajočih cekinih) pomolil prazen klobuk in jim rekel, naj vržejo vanj cekinček, ki je - ne po njihovi zaslugi - zažvenketal v njihovo blagajno, da bi lahko Portorož vsej tej množici obiskovalcev kaj posebnega pripravil in ponudil in jim tako pokazal, da jih je vesel, da so zmeraj dobrodošli... bi jih večina zaprepaščena odskočila... In ko bi čez nekaj dni v Portorožu spet zavladalo mrtvilo, bi spet tarnali in vili roke, kako pičel je zaslužek in kako nihče nič ne naredi, da bi bilo boljše..! (BOG JE NAJPREJ SEBI BRADO NAREDIL... NA DRUGE PA - POZABIL...)
Naš ne ravno rosno mladi agent, ki so mu čuti že nekoliko začeli pešati, se je odpravil po opravkih v Piran. Ko je vse poopravil, se je z avtom odpeljal iz mesta in pri rampi pripravil drobiž, da bi "cesarju odrinil, kar je cesarjevega". Vrli nadzorniki, ki jih je pri zapori vedno kar nekaj, pa so mu prijazno rekli, naj se kar obrne, ker oni niso pristojni za to... Plača se pač v mestu! Vdan v usodo tako tudi stori. Potem se odpravi še v Portorož, da bi v bančni poslovalnici opravil še to in ono. Nekje je slišal, da je ob štiripasovnici v izvensezonskem času ura parkiranja zastonj. Ko pa se po desetih minutah vme iz banke, ga na vetrobranskem steklu čaka opozorilo, naj pri parkirni uri plača parkirnino, sicer mu grozi mandatna kazen v višini 10.000 SIT. Pa se je torej izkazalo, da po uvedbi ene brezplačne ure parkiranja, pristojnii niso znali pogruntati še učinkovitega načina kontrole... (OREH JE (PRE)TRD ZA SIVE URADNIŠKE CELICE...)	^
BSP
N
|ajvztrajnejši in najbolj ostri kritiki županovega prometnega režima v Piranu so nekateri najradikalješi podjetniki, ki so poiskusili že malodane vse, da bi ga ukinili (župana in režim). Trdijo namreč, da jim je promet (v bifejih) drastično upadel. Župan pa meni, da škoda ni velika (pravzaprav gre med vrsticami njegovih izjav celo razumeti, da so ob doslednem izvajanju prometnega režima vsi v Piranu le pridobili). Zdaj menda v Piran ne prihajajo več zgolj okoliški pijančki, ki so tja hodili na "špricerje". Ker nas je takih, ki več ne hodimo v Piran kar nekaj - nas je zagrabila bojazen, da smo vsi sami pijančki... Sicer pa župan pozablja, da so tudi pijančki -volilci (TREZNI GA TAKO NE BI BILI VOLILI!)
o
bčinski svetniki so si oktobra vzeli odmor, ker se intenzivno pripravljajo na državne volitve. (KONČNO SI BOMO OD NJIH ODPOČILI!)
Ste se kdaj vprašali, zakaj se zdravniki tako radi podajajo v politične vode? (V piranskem občinskem svetu sedijo na primer kar trije!) Zato, ker je med politiki ogromno potencialnih uporabnikov njihovih uslug. Zdravniki - večinoma redkobesedni - potrpežljivo sedijo na duhamornih sejah in pazljivo motrijo, kdo postaja vse bolj cianotičen, pri komu arterioskleroza pridno napreduje, komu leze krvni tlak v višave - kdo je torej prvi kandidat za infarkt... (POLITIKA KOT KORISTEN HOBBY)
KI MIC V\ ( IS III \l< \
A	^ * I'll! >П
# гт№
' POZAM ENTE Rl JA
I l\UN|\Ssk\ /H МЛ>1м1|ч (V ŠTC ol> O.V Lilij«)
Tli.: 70 970
l umL ( )(<\K|<)
QU 1 2.30 in 1 6h 1 9h
snl.uU SAl.Al.l 91« 12.30
RADI ŠIVATE?! OBIŠČITE NAS!
m.HIM (Л М1 I (VERSACE, CHANEL, KkRl BI )
<>1>ко1>м imkiiii linmluu . < i|>Li
мклм. GÜTERMANN
II UM( l\|)llk\< Ijl / A SI AIM I % M IA d I ^U^
siv iljski pin! X »u	J»
i\ m sum (liaxtili siv aki!
NUDIMO VAM bo(,Aio i/bmo
ŽENskih NO(,AVi(
PRIDITE, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA
STUDIO JANA BERNARDIN
Oblikovanje in nega nohtov ■ modellomento delle unghie

Umik:
ponedeljek, sreda, petek:
od 9. do 12 in od 16. do 20. torek, četrtek: od 9. do 15. sobota:
od 9. do 12.
Obalo 2, Portorož, tel.: 475 60 15
mmm
POMAGAJMO BOLNIŠNICI PRI NAKUPU MAMOGBAFA
V Splošni bolnišnici Izola so morali letos, zaradi dotrajanosti, odstraniti 16 let staro rentgensko aparaturo, ki omogoča zgodnje odkrivanje rakavega obolenja na dojkah. Vsako leto zboli v slovenski Istri za rakom na dojkah okoli 40 žensk v najlepših letih življenja. Zato v bolnišnici nujno potrebujejo nov mamograf in vsaka, še tako skromna denarna pomoč, bo dobrodošla.
Dr. Saša Žužek Rešek je Občinskemu svetu Piran predložila pobudo, da tudi občina pomembno sodeluje pri zbiranju denarja za aparaturo, ki je v naši regiji sedaj nimamo več!
SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA PRISPEVKI ZA MAMOGRAF Žiro račun: 51430-743-149
1NIASMEJMO SE S PORTOROZANOM
KUHARSKI KOTIČEK
Recept za predvolilni golaž
Vzamemo ducat čisto svežih laži in jih našpikamo s prgiščem dobro uležanih obljub (lahko so že prav stare). Pustimo malo počivati in medtem posebej žvrkljamo nekaj strankarskih puhlic, dve ali tri smrdljive afere in nekaj pesti denarja neznanega izvora. Preko te zmesi prelijemo z obljubami našpikane laži, dobro začinimo z obrekovanjem sovražne stranke in vse skupaj prevremo v političnem loncu na pritisk. Okrasimo s poljubnim številom intrig in zelo vroče serviramo volilcem.
Prednost tega recepta je v tem, da lahko uporabite popolnoma iste sestavine za vse stranke brez razlike; če želite biti zelo dosledni, kvečjemu prilagodite barvo intrig barvam stranke. K predvolilnemu golažu serviramo motno vino.
Sonja Požar, Lucija
PREDVOLILNI MALI OGLASI
PORTOVICI
Znaš plavati?
Ne vem, še nisem poskusil.
-	Kakšna je razlika med to sobo, ki stane 300 DEM in tisto za 100 DEM?
-	Natanko 200 DEM.
-	Sosed, vaš pes mi je sinoči odnesel čevlje!
-	To pa ne bo držalo, moj pes se je sinoči domov vrnil bos.
-	Občutek imam, da me mož vara...
-	Kako pa to?
-	Že tri leta ga ni domov.
Vladka K.
Na poti s strankinega sede/a do volišča se je izgubil naš kandidat. Kdor ga najde, naj ga obdrži proti visoki nagradi.
Šifra Končno"
Volilci! Pridružite se nam ob celodnevnih predvolilnih debatah! Mi smo edini, ki ne tajimo, da je vedno volilec tisti, ki plača! Mi tudi edini polagamo račune pred volilce! Po obisku pri nas ne boste imeli moralnega mačka!
Šifra. Bife "Pri žejni sipi"
Koalicija ABC, dobrosrčna, mila in čiste preteklosti, vendar pa v hudih gmotnih težavah, išče sebi
primerno, dobro situirano stranko za skupne izlete med volilce V /arrieno poljubno spremeni polrtićni program Ponudbi priložite bančni izpisek o stanju na računu.
Šifra "Denar je sveta vladar"
Strankarskega agitatorja, ki stalno lepi plakate na vogal moje hiše, javno pozivam, da s tem početjem takoj preneha! Odkar so se pojavili njegovi plakati, vsi kužki iz bližnje in daljne okolice hodijo dvigovat zadnjo taco na ta vogal!
Šifra: "Ogorčeni stanovalec"
Sonja Požar, Lucija
SV. MARTIN
Plakate, obljube obesmo na klin, v deželi je naši, Sveti Martin.
Ne levo, ne desno, naravnost se gre, s pr'jat'li zapije, politke gorje.
Z lažjo naj se hrani politik - kaplan, gos z vinom zalito zaužije tlačan.
Verjeti ne smemo večletnim lažem, Martinu na zdravje in srečnim ljudem!
Rudi Mraz
P0V0LILNA ZDRAVUICA
Volitve obrodile, prijat'lji, vince so grenko, ki nam mrtviči žile in solze zvabi nam v oko, ki uči, da vse dni
občanom ista se godi.
Žive naj vsi volilci, ki hrepene dočakat dan, da funkcionarski rilci bi ne bili le za "ham-ham", da odslej za naprej
red bi bil v državi tej!
Sonja Požar, Lucija
JE HUJŠI ZAČETEK ALI KONEC VOJNE?
Leta 1991 so svet, predvsem pa Evropo, pretresale velike spremembe: mnoga bolj ali manj uspešna politična dogovarjanja, nasilje in tudi vojne. V Sloveniji smo se k sreči - 10 dnevni vojni navkljub - z odločno in pametno diplomacijo uspeli izogniti dolgotrajnim vojnim spopadom.
Žal ni bilo tako ne na Hrvaškem, še hujše pa se je vojna zajedla na ozemlju Bosne in Hercegovine. Kot da bi človek pozabil, da ima razum, ki bi mu lahko pomagal pri reševanju še tako zapletenega problema... Leto 1992 je zaznamovano tudi s pričetkom vojne v BiH. Za Slovenijo in mnoge druge države pa se je začela oskrba beguncev, ki so se zatekli po zatočišče in pomoč.
Vrata je beguncem na široko odprla tudi organizacija Rdečega križa, ki po ženevski konvenciji še posebej skrbi zanje. Mnogi so se odzvali klicu na pomoč tistim, ki so čez noč ostali brez toplega doma. V vseh pa je verjetno tlelo upanje, da bo ta čas gorja relativno kratek. Žal pa se je vleklo cela štiri leta!
Kljub težkim časom preživetih v begunstvu pa so vendarle nasmeh, morda bežen dotik in občutek, da
so na svetu dobri ljudje, omilili nastalo gorje. Ko človek trpi, se lahko leta zdijo neskončno dolga, dolg je tudi dan... In vendar je v BiH nastopil tudi težko pričakovani trenutek miru. Mnogi begunci so se takoj vrnili domov, ker so se - k sreči - imeli kam vrniti. Mnogi med njimi pa se nimajo kam. Območna organizacija Rdečega križa Piran ima po zadnjem popisu še vedno evidentiranih 175 ljudi s statusom začasnega begunca v naši državi. Zaloge humanitarne pomoči so medtem pošle, novih ni, ker so vse poteze evropskih vlad usmerjene predvsem na repa-triacijo beguncev (vrnitev domov). V Sloveniji pa deluje tudi kanadska humanitarna organizacija "HELP THE AGED" (Pomoč ostarelim), ki v povezavi z Rdečim križem pomaga prav starejšim ljudem, v Sloveniji trenutno ostarelim beguncem. Vse so že obiskali in jim tudi pomagali s paketi hrane. Želimo, da bi se vsi begunci lahko vrnili domov in ponovno zaživeli svoje življenje v miru. Marsikateri pa bo ostal v naši deželi z upanjem, da bo čimprej ujel korak z novim načinom življenja, pa čeprav - kot bi oni rekli -"u tudžini".
Margareta Likar
**★
OBČINA PIRAN ZELENA OBČINA?
Vzroki za obremenjevanje tal, zraka in vode s škodljivimi snovmi so raznoliki Tudi odpadki ki jih "proizvajamo" občani, predstavljalo, kot negativni produkt našega načina življenja, velik delež pri uničevanju okolja. Ker se v Javnem podjetju Okolje zavedemo tega problema, uvajamo integralni koncept gospodarnega ravnanja z odpadki. V novem sistemu dobi občan aktivno vlogo poslovnega partnerja Okolja. Do sedaj se je vsa skrb "proizvajalca" odpadkov omejila samo na vpraianje Kam bom odložil moje smeti?"
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
♦ PARKETARSKE USLUGE Izvajam Tel
066 74-038
V programu ločenega zbiranja komunalnih odpadkov bo vsak posamezen občan moral najprej preprečiti nastanek odpadka Najboljši , odpadek je tisti odpadek, ki sploh ne nastane. Naj navedem dva primera: izbiramo lahko med servi-eto iz papirja ali blaga. Prva konča med smetmi, drugo (zlasti bolj nobel hoteli in restavracije) perejo. Na izbiro imamo pivo in osvežilne pijače v I pločevinkah in plastenkah ali pa v povratni stekleni .embalaži. Tu imamo že več možnosti. Najslabša je ta, da bomo kupili pijačo v nepovratni embalaži in jo odvrgli kjer koli. Boljša je da jo odvržemo med smeti, še boljša, da jo odvržemo v za to I posebej namenjene posode za odpadke. Najboljša Ja, da se odločimo za povratno stekleno em-
balažo
S tem smo se že dotaknili drugega načela odpadek ločiti od drugega odpadka in ga racionalno izkoristiti - uporabiti V tej lazi bo nastopilo naše podjetje in ponudilo občanom možnost zbiranja v posebej za to namenjenih posodah takšne odpadke Od občanov pričakujemo, da bodo spoštovali namembnost posod.
Naslednje načelo je odpadke, ki jih ne moremo izkoristiti snovno, izkoristimo termično Med te
izdelke spadajo: les. guma. plastika, topila, barve, laki. Mnogi od teh izdelkov so škodljivi za okolje in njihovo mesto v nobenem primeru m deponija. V to skupino spadajo tudi biološki odpadki, ki nastanejo tako v posameznih gospodinjstvih, kot tudi v restavracijah in hotelih. 1 Te odpadke lahko in moramo predalati v kompost in jih vrniti na začetek prehranjevalne verige.
Zadnje načelo v novem konceptu je sledeče: ODPADEK DEPONIRATI ŠELE TAKRAT, KO SO IZKORIŠČENI VSI PREJ NAVEDENI UKREPI.
Ker pa nažalost vsi nismo osveščeni, je za takšne predvidena tudi "kazen". Cena odpadkom, ki bodo končali na deponiji, bo zelo visoka. Splačalo se bo varčevati z odpadki. Poznalo se bo v denarnici in na deponiji.
Številka/numero 10* oktober/ottobre 1996* letnik/anno VI* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* URED-NIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOUĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Uvija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina d i Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Uvija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PI6RAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/edftore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDI-RIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16. Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Miran PLEVNIK, Margareta UKAR, Valentina KLEMŠEIvo LAZAR, Marta BESENIČAR, Slavko GABERC, Josip RUGEU, Sonja POŽAR, Ivica EUER, Aurora FONDA, Milica MASLO, Nives VOGRIČ, Jasna ČEBRON, Milenka UHELJ OŠTIR, Leon KLEMŠE, Danilo ЈАРЕЦ Vlatka KOZLOVIČ, in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI.
♦	PRODAM TOMOS MOPED AVTOMATIC. v
brezhibnem stanju, skoraj nov za tretjmsko ceno novega Tel 70-159
VMO
♦	POCENI PRODAM DVOREDNI BROTHER PLETILNI STROJ na karlice v omarici. Tel.: 73-154
ПиО
♦	KDOR JE PRIPRAVLJEN ODSTOPITI (PODARITI) pohištvo (npr. omaro, mizo. stole, posteljo, itd..), gospodinjske aparate (npr. Pralni stroj, štedilnik...) posteljno perilo, itd., lahko pokliče v tajništvo KS PORTOROŽ. Informacije bomo posredovali gospe Jeleni Radivo-jevič, Fornače 23, Piran, ki ji je lani požar vse uničil. V njenem imenu se dobrotnikom zahvaljujemo. (Pokličite na tel.: 73-046).
ЛиО
♦	Na vsa vprašanja dobite odgovor. Jasnovidka Vladka. Tel. (066)25-056, opoldne ali zvečer.
TMO
♦	Se v svojem domu ne počutite dobro? Vas
mučijo razne tegobe? Brezplačno vam opravim kontrolo negativnih vplivov in postavim osebno diagnozo. Po potrebi postavim radiestezijsko zaščito in odpravim psihofizične težave. Bioter-apevtka Vladka. Tel. (066)25-056 opoldne ali zvečer.
TMO
♦	Najamem sobo s kopalnico za svoje delo na območju od Valete do Dragonje. Tel.: (066)25-056 opoldne ali zvečer.
♦ V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
" .....................PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: ga. Pina BOŽIČ z Zatišja 1.500 tolarjev,družina REBEK s Postajališke poti 2.000 tolarjev in Sekcija za kreativno telovadbo iz Lucije 1.000 tolarjev, Ivan MEDOŠ iz Lucije 4.000 tolarjev in Alojz Petvar, prav tako iz Lucije 1.000 tolarjev.. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
AVDITORIJ PORTOROŽ
PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC NOVEMBER 1996
*	torek, 5.11. ob 20.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - Gledališče "La Contrada" iz Trsta; Angelo Cecchelin: "EL MULO CARLETTO". (Predstavo organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana. Predstava bo v italijanskem jeziku; cena vstopnice: 1000 SIT, za študente in upokojence 500 SIT);
*	sreda, 6.11.96, ob 19.00: Inštitut ESSENTIA iz Ljubljane - PREDAVANJE: SUBTILNI ENERGETSKI TOKOVI IN NJIHOV VPLIV NA PROSTOR
Danes vedno bolj spoznavamo, da na naše zdravje in počutje vplivajo tudi subtilna sevanja, ki nastajajo v prostoru. Ali tudi človek vpliva na energetsko dogajanje v prostoru? Kako lahko poskrbimo, da naš bivalni in delovni prostor postane prijaznejši? Predavata: Nataša Zoreč in Andrej Filipčič; (cena vstopnice: 500 SIT);
*	petek, 8.11.96 od 18.00 - 20.00 in sobota, 9.11.96 od 9.00 - 12.00 in od 16.00 - 18.00 -DELAVNICA: MOČ KRISTALOV. (Prijavite se lahko do 30. oktobra '96; s pripisom - za delavnico Moč kristalov)
*	sobota, 9.11. ob 16.00 - OTROŠKI PROGRAM - Gledališče brez tretjega Koper: VESELA ŠOLA NA KOLESIH (Slavna klovna Frice in Frače v cirkusu Čiribum je direktor mučil, zato sta mu ušla in ustanovila VESELO ŠOLO NA KOLESIH, ki učencem ne daje cvekov; avtor in režiser: Andrej Jelačin; igrata: Marija Paravan in Andrej Jelačin; cena vstopnice: 400 SIT;
*	sobota, 9.11. ob 20.30 - KONCERT OB MLADEM VINU: OLIVER DRAGOJEVIČ IN DELFINI
(cena vstopnice: 1.500 SIT; Koncert organiziramo v sodelovanju z agencijo BOOM);
*	petek, 15.11. ob 20.30 - GLEDALIŠKA PREDSTAVA - MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, komedija - Tony Dunham: LJUBEZEN, SEKS IN TERAPIJA (režiser: Matija Logar, igrajo: Judita Zidar, Slavko Cerjak, Nadja Strajnar Zadnik). Predstavi ne manjka humorja in sočnih besednih dvobojev. (Cena vstopnice: 1000 SIT, za študente in upokojence 700 SIT);
*	torek, 19.11. ob 19.00 - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane - PREDAVANJE: INICIACIJA -POT DO MOJSTRSTVA
Od nekdaj je človek hrepenel po tem, da bi spoznal in se naučil izražati bogastvo, ki ga nosi v sebi. Pot do tega cilja pelje preko stopnic spoznanja in razodetij, ki v temelju spremenijo človekov odnos do življenja. (Predava: Zoran Mi-hajlovič; cena vstopnice: 500 SIT);
Filmski program
*	nedelja, 3.11. ob 18.00 in 20.30 - vam-pirsko erotična kriminalna grozljivka: OD MRAKA DO ZORE (From dusk till dawn); (gl. vloge: Harvey Keitel, George Clooney, Quentin Tarantino, Juliette Lewis; režiser: Robert Rodriguez);
*	nedelja, 10.11. ob 18.00 in 20.30 - teroristična srhljivka: ALKATRAZ (The Rock); (gl. vloge: Sean Connery, Nicolas Cage, Ed Harris; režiser: Michael Bay);
*	sobota, 16.11. ob 20.30 - koncert klasične glasbe - srečanje dveh orkestrov: Orchestra gio-vanile del Veneto in Obalni komorni orkester;
*	nedelja, 17.11. ob 18.00 in 20.30 - erotična kriminalna drama: STRIPTEASE (gl. vloge: Demi Moore, Burt Reinolds, Armand Assante, režiser:
Andrew Bergman),
*	sobota, 23.11. ob 16.00 in 18.00
"orJštekana" komedija: KRETENĆKOVI (The Stupids) (gl. vloge: Tom Arnold, Jessica Lundy' Christopher Lee, režiser: John Landis);
*	sobota, 23.11. ob 20.30 - FILM ART FEST VEČER: drama o iskanju identitete SPOVEDNICA (Le confesional) (gl. vloge: Lothaire Bluteau, Patric Goyette, Kristin Scott, režija: Roger Lepage);
*	nedelja, 24.11. ob 18.00 in 20.30 - romantična ljubezenska komedija: LJUBEZEN V CVETJU (Bed of roses)
(gl. vloge: Christian Slater, Mary Stuart Master-son, režiser: Michael Goldenberg);
*	petek, 29.11. ob 18.00 in 20.30 - srhljivka leta: FARGO (gl. vloge: Frances McDormand, Steve Buschemi, Peter Stormare, William H. Macy, režiser: Joel Coen).
Cena filmske vstopnice je ob 18.00 uri 400 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT.
Cena filmskega abonmaja za vse filme ob 18.00 uri je 1.500 SIT, za filme ob 20.30 pa 2.000 SIT.
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.
NAPOVED: nedelja, 1.12.96 ob 18.00 in 20.30 uspešnica leta DAN NEODVISNOSTI
(Independent day)
Informacije: Kulturni, kongresni in promociji center Avditorij, Senčna pot 10, Portorož; tel.: 066/747-230; fax: 066/747-092.
Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost
Odslej imate možnost, da sami odločate tudi o svoji finančni varnosti. Z rentnim varčevanjem si zagotovite lasten in zanesljiv vir dohodka. Rentno varčevanje prinaša dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok, pomoč pri finančnem osamosvajanju otrok, stalen vir dohodka za zaposlene v svobodnih poklicih in trdne temelje za uresničenje vaših želja in načrtov.
Z rentnim varčevanjem )e prihodnost vaša.
splošna banka koper
Demokrati Slovenije
c
dr. Duša Krnel Umek
Po izobrazbi sem etnologinja in doktorica etnoloških znanosti Živim v Portorožu, rojena pa sem bila v Pivki leta 1946. Področja mojega dosedanjega delovanja so kultura, znanost in visoko šolstvo: vodila sem obnovo stavbnega kompleksa za Pokrajinski arhiv Koper, ustanovitev znanstvenega središča v Kopru (prve tovrstne ustanove na Primorskem) in koordinirala sem znanstvene projekte. Moje sedanje delo je znanstveno in strokovno, vezano na preučevanje vsakdanjega življenja v lokalni skupnosti in nacionalnih značilnosti.
Za kandidaturo pri Demokratih Slovenije sem se odločila, ker je program osredotočen na socialno in pravno državo, kar je pomembno v našem vsakdanjem življenju. Program se zavzema za ohranjanje in nadaljne uveljavljanje slovenske državnosti in nacionalne samobitnosti, kar je nujno za naše življenje v prihodnosti, ob vključevanju v evropske in mednarodne tokove.
Zavzemala se bom tudi za uveljavljanje Slovenije kot pomorske države, da bo imela dostop do mednarodnega morja, kar pomeni mejo na reki Mirni, ki je edino mednarodno priznana. Za razvoj Slovenije kot države je zato pomembno, da zagotovi in zakonsko uredi varovanje slovenskega morja kot celote. Obalni pas je potrebno v zakonodaji urediti tako, da bo morje vsem dostopno ob upoštevanju varovanja morja in obmorskega pasu kot pomembnega območja naše naravne in kulturne dediščine.
Zavzemala se bom tudi za izgradnjo boljših prometnih povezav, ker je od tega v veliki meri odvisen razvoj jugozahodne Primorske - pristanišča, gospodarstva in drugih dejavnosti. Brez povezave z notranjostjo bo to območje ostalo odrezano in obsojeno na nazadovanje.
Prizadevala si bom, da se pospeši razvoj univerzitetnega šolanja na Primorskem, zlasti pa da se pospeši obnova Pirana tudi za potrebe univerzitetnega mesta in da se preusmeri del neizrabljenih turističnih zmogljivosti za namene visokega šolstva z organizacijo poletnih šol. Tako bo ostajalo v Slovenski Istri več intelektualnega potenciala, ki je pomemben za njen razvoj.
zato obkrožite
IKl
Demokrati Slovenije
Demokrati Slovenije
IZVOLIMO PRIHODNOST
Z Vašo podporo bo Demokratska stranka Slovenije v Državnem zboru Republike Slovenije še naprej uresničevala odgovorno in zmerno sredinsko politiko. Zato Demokratom Slovenije Vaš glas pomeni izraz zaupanja in priložnost:
•	da pomagamo oživiti gospodarstvo po vsej državi
•	da vzpodbudimo podjetništvo
•	da oblikujemo razumno davčno politiko
•	da poostrimo finančno disciplino
•	da zdravstveno varstvo ne postane privilegij bogatih
•	da bo Slovenija socialno pravična država
•	da uredimo položaj invalidov in drugih odrivanih skupin
•	da stanovanjske težave ne bodo onemogočale prihodnosti mladih družin
•	da zagotovimo svobodo duha in znanja
•	da bo šolanje enako dostopno vsem
•	da kultura postane naš ponos
•	da pocenimo državo
•	da zagotovimo delovanje pravne države
•	da omogočimo državljankam in državljanom mirno življenje in varno starost
Demokrati Slovenije
Naredimo korak naprej. Skupaj.
Naredimo korak naprej. Skupaj.
naročnik: DS Pirana
portorožan it. 10
portorožanova priloga: VOLITVE '96
Oktober 1996
SKD
SKD
SLOVENSKI
ZA MOJ KRAJ
Rojena sem 22.08.1938 v Ljubljani. Po dveh letih službe sem 1964-tega leta prišla v Piran.
Sem specialist internist nefrolog. Še 10 mesecev mi manjka do 35 let delovne dobe. Najmanj pet let se je nabralo dni, ki sem jih na delu preživela od jutra do jutra. To mi daje pravico do trdih besed.
Prijatelji, ne dovolimo, da bodo zdravstvo vodili tisti zdravniki, ki ga v vsej razsežnosti ne poznajo, saj niso nikdar še nobenemu svojih pacientov zaprli oči.
Državljani smo po ustavi pred zakonom enaki, zato tudi pred vsemi zdravstvenimi zakoni.
Zavzemala se bom, da bo bolnik v Slovenski Istri deležen enako dobre medicinske oskrbe kot bolnik v drugih krajih Slovenije.
dr. Saša Žužek Rešek
dr. Saša
Rešek
SKD
naročnik: SKD Piran
zaporedna številka:
VIZIJA MOJIH PRIZADEVANJ
1.ČLOVEK:	(stanovanje, služba, urejeno okolje, dobri medčloveški odnosi...)
2.	OKOLJEVARSTVENA POLITIKA: (v skladu z veljavno zakonodajo, urejeno tipično hortikulturno, mirno in neonesnaženo bivalno okolje, sodobne komunikacije...)
3.RAZVOJNA	POLITIKA:
-	gospodarski razvoj na osnovi naravnih resursov in lastnih umskih potencialov;
-	turizem, kvalitetnejše ponudbe športa, kulture, kulinarike in naših naravnih lepot;
-	poslovne navezave ne samo z Evropo, tudi s Svetom na osnovi recipročnosti in zadržanja večinskega kapitalskega deleža
4.	ZUNANJA POLITIKA:
-	dobri odnosi z neposrednimi sosedi
-	unije in zveze le, če se ohrani suverenost in možnost izstopa
-	kjer nas ne jemljejo kot enakovredne in enakopravne, nam ni treba biti zraven
5. ZAUPANJE V LASTNE SPOSOBNOSTI SLOVENSKEGA NARODA:
-	številni športni svetovni dosežki
-	znanstveni dosežki z aplikacijami v gospodarstvu in malem gospodarstvu
-	kulturna odmevnost naših umetnikov doma in v tujini
-	pozitivna selekcija doma in povezave te "pameti" s svetom
-	zaupanje, da bomo premagali tudi deviantnosti in nepravnost sedanjega časa.
Tako razmišljam in tudi delam, s ciljem čim kvalitetejšega življenja vsakega posameznika.
ZDENKO VOZLIČ
naročnik: Zeleni Pirana
GLASUJTE ZAME!
MILENA OBLAK-JUH dr.
Ker ima LDS najboljši program, ker LDS v največji meri uresničuje done obljube, ker je najboljša garancija za uresničitev programa in obljub predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ker je LDS sredinska stranka in ne stranka skrajnosti, zaradi mojih dolgoletnih izkušenj ter izkušenj pri delu občinske skupščine v prejšnjem mandatu in sedanjemu občinskem svetu, kateremu predsedujem, le-ta sedaj odlično deluje za razliko od prejšnje skupščine, zaradi dobrega poznavanja vseh problemov občine Piran, katerih veliko število lahko rešimo s pomočjo državnega zbora, moja načela so: poštenost,
red, zakonitost in življenski pristop do rešitev.
Hvala za vaš glas na volitvah!
naročnik: LDS Piran
cz r—		-1	/Ш)
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE			
FOCUS
FOTOLABORATORIJ IN TRGOVINA Genio Zadkovič s.p. Bolniška I, G330 Piran, tel. OGG/73-7G2
Na Tartinijevem trgu v Piranu smo odprli fotolaboratorij z najsodobnejšimi aparati za izdelavo fotografij. Ponujamo široko izbiro filmov in drugega fotomateriala. Pri razvijanju filma in izdelavi fotografij vračamo parkirnino za I uro.
na Prešernovem nabrežu v Piranu
Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih moija. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Drago Žerjal
kandidat Občinske organizacije DeSUS Piran za volitve v Državni zbor
Drago /ei|al, kapetan dolgo plovbe |0 upokojenec Splošne plovbe Roien |e bil v l |ubl|nni leta 19.1S v družini primorskih izseljencev Lela 19-19 se |e vrrnl na Obalo, naiprei v Koper m nato leta 1964 v Piran, k|er stalno živi
Končal |e pomorske šole in se leta 1954 zaposlil v Splošni plovbi. Plovil |e in delal v upravi podietja vse do upoko|itve leta 1995. Drago Žerial |e poročen
Niegove živlienjske delovne in politične izkušnje mu bodo lahko precej koristile pri opravl|an|u zahtevne naloge poslanca v DZ. če bo izvoljen Med drugim |e bil tudi predsednik Skupščine občine Piran in predsednik Komisije za narodnosti republiške skupščine.
Za kaj se bo Drago Žerjal zavzemal v Državnem zboru?
"Ob upokojitvi sem pnstopil k Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) v prepričanju, da je to edina stranka, ki se dosledno bori za ohranjanje enakopravnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev v naši družbi ter za ohranjanje pravic invalidov, in socialno ogroženih, kakor tudi za nezmanjšano socialno varnost, skratka, za moderno socialno državo tržnega gospodarstva.
Večstrankarski sistem je pokazal, da se normalna in upravičena mišljenja namesto, da bi v dialogu našla rešitve, spreminjajo v prepire, ki nikomur ne konstijo. Tako človek postaja našim strankam in poslancem postranska stvar.
Naša stranka ni politično opredeljena in je pripravljena sodelovati z vsemi strankami, ki so pripravljene
Občinska organizacija DeSUS Piran vabi vse volivce in bodoče upokojence, da v volilnem okraju Piran volijo našega kandidata Draga Žerjala za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije
jmdpreli osnovne /ahteve nav: '.trank»; Te zahteve pa so:
-	pokojnine morajo biti v stalnem enakem odnosu do plač;
-	obseg zdravstva se ne sme zoževati;
-	zagotavljanje doseženih pravic invalidov, borcev NOB, internirancev, izgnancev in drugih;
-	zaščita socialno ogroženih;
-	decentralizacija oblasti.
To so izhodišča naše stranke Sproti bomo preverjali stališa naših članov in volilcev o vseh ostalih vprašanjih."
VSAK GLAS ZA DeSUS JE GLAS ZA VARNO BODOČNOST
Drago Žerjal, capitano di lungo corso e' pensionato della Splošna plovba Nato a Lubiana nel 1935 m una famiglia di emigrati proveniente dal Litorale. nel 1949 ntorna, prima a Capodistria e poi, nel 1964, a Pirano, dove vive tuttora.
Diplomatosi alia scuola nautica nel 1954. e' stato impiegato alia Splošna plovba. Ha navigato ed ha quindi prestato il suo servizio e la sua esperienza nell apparato dirigente della ditta fino al suo pensionamento avvenuto nel 1995.
Quali sono le richieste del Partito democratico dei pensionati della Slovenia (DeSUS) per le qualli lottera Drago Žerjal alia Camera di Stato9 Le richieste sono:
* pensioni in uguale rapporto rispetto le paghe
*	il servizio sanitario non deve venire ulterior-mente limitato
*	devono essere garantiti i diritti acquistati d e g Ii invalidi, dei combattenti della LPL,
degli internati, dei proscritti e degli altri
*	tutela sociale dei bisognosi
*	decentramento del potere
OGNI VOTO DATO AL DeSUS E' UN VOTO PER IL FUTUTO SICURO
naročnik: DeSUS Piran
mag. Josip Rugelj (SDS)
*	z zakonom prepovedati belokriški oddajnik
*	obalni pas mora ostati v javni lasti vseh
*	Piran - mestna občina
naročnik: SDS Piran
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
VOJKA ŠTULAR PIRANSKA KANDIDATKA ZLSD
Po osnovni šoli in gimnaziji v Piranu sem kot njena maturantka diplomirala na filozofski fakulteti. Pedagoško pot sem še isto leto
začela na osnovnih šolah Lucija in Sečovlje in jo nadaljevala kot ravnateljica lucijskega vrtca. Leta 1993 sta mi republiška vlada in občina Piran zaupali ponovno ustanovitev piranske gimnazije. Ta je zdaj, po mnenju mnogih, ena najlepših na Slovenskem. Obiskuje jo 340 naših bodočih izobražencev.
Moj program, če bom izvoljena, podčrtava nalogo, čim bolj vsebinsko posodobiti osnovno in srednjo šolo ter razširiti možnosti fakultetnega študija in na obali zasnovati tretje slovensko univertizetno središče.
Vsestransko znanje mora spodbuditi hitrejši gospodarski razvoj, večjo gmotno blaginjo. Moje načelo je nujno zagotoviti večjo socialno varnost in pravičnost. (Več dela, pravično odmerjen zaslužek, neokrnjene pokojnine, vsem dostopno zdravstvo, spošna skrb za ostarele, še posebej zgraditev doma zanje.) Na to navezana naloga je boj proti bolečemu razslojevanju družbe, bogatenje na račun drugih. Preprečevanje kriminala, ki ogroža varnost ljudi, je potrebno ustrezneje urediti v procesno-kazenski zakonodaji.
Izobraževanje in nanj naslonjeni gospodarski napredek, zlasti v
strokah, za katere imamo velike možnosti (turizem, pomorstvo, intelektualne storitve), mora odpirati nove možnosti zaposlitve še zlasti mladim. Njihova iznajdljivost in mladostni polet bosta dodatno gonilo napredka na poti v tretje tisočletje.
Kot članica občinskega sveta neposredno čutim posledice ne-domišljene zakonodaje o občinah. Razen za večjo pristojnost občine, si bom prizadevala, da dobi Piran status mestne občine. Večje pristojnosti naj bi omogočale vsem občanom kakovostnejše življenje.
Mesto Piran, skupaj z Lucijo in Portorožem ter vsemi primestnimi naselji, se mora enakomerno razvijati. Poskrbeti je neodložljivo za Piran kot zgodovinski spomenik, z zaledjem pa za naravno in kulturno dediščino. Varstvo okolja, morja, kulturnega ter arhitektonskega bogastva so obvezna naloga. S programi za poživitev turizma in gospodarstva na sploh, kulturnih, šolskih in športnih objektov (dom vodnih športov, bazeni) moramo priti v državne in mednarodne programe z ustreznim deležem financiranja. To bomo dosegli, če bomo imeli v državnem zboru svojega piranskega predstavnika. Zavzemala se bom za celovitost Piranskega zaliva, strpno in odgovorno reševanje vseh odprtih problemov v zvezi s tem, vključno z življenjskimi problemi naših ribičev.
V mojem programu bo izredno podčrtano spoštovanje različnosti, sožitje med narodi ter ustvarjanje dobrih sosedskih odnosov glede na slovensko - hrvaško kot slovensko - italijansko mejo. Ker živimo na meji dveh sosednjih držav, bom še posebno delovala za sprejem celovite zašrjtne zakonodaje. Moje stališče ob vključevanju v evropske povezave je: "Evropa da, vendar ne za vsako ceno". Pri tem bom iskala usklajena stališča med strankami.
Čeprav sem iz povojne generacije, se globoko zavedam, da sta bila osvobodilni boj, boj proti fašizmu, odločila za priključitev Primorske v matično domovino. Spoštovanje teh zgovodinskih vrednot, urejanje zadev veteranov in žrtev fašizma, bo tudi za v bodoče neodložljiva naloga.
Z optimizmom stopajmo v prihodnost. Tesno povezani bomo uspešno uresničevali te in še druge naloge v korist nas vseh in celotne slovenske domovine.
naročnik: ZLSD Pirana
KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS
ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN - ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje
tel./fax. 76-490 PORTOROŽ - OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00 -15.00 razen sobot, nedelj in praznikov
Mercator Degro
je poleti odprl prenovljeno trgovino spodnjega perila, ki jo je preselil na glavno portoroško promenado. Trgovina Perilo je dobro založena z izdelki višjega kakovostnega razreda domačih in tujih proizvajalcev.
Odprto: non-stop od 8. -19. ure. Svojo ponudbo je trgovina popestrila še s pleteninami boljše kvalitete. Obiščite jih.