SI. 45.
V
sobola 16.
III. tečaj. 1870.
Vtorek, četrtek in so-t.oto i i i in velja v Maribora la-ea posilja-
u\% na dom za  vb«   leto 8 *f. — k| ,,   jiol   leta 4 ,, — n ..  NM   „   '2     "20 „
l'o |>i»-i. :
/a vse loto 10 g. —k „ pol let* •*' ■ — o „   četrt  „     9 „ 60 „
Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) his. št. 179.
OTOKI NAROD,
Oznanile:
Za navadno triatopne
vrsto se plačuje : 6 kr. če se tiska lkrat, Škrat, Škrat.
vcče pismenke se plačujejo po prostora.
Za vsak tisek je" plačati kolek (iteropelj) za 90 kr.
II M »» II II     II    II II
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franku jejo«
Zarad visokih praznikov v torek ne bomo izdali llMtn; prihodnji „Slov. Bfar." izide torej se le v četrtek.
novarnosti in koristno združiti." Ne vemo, ali bodo Poljaki hoteli biti orožje proti Slovanom; da bi jih Nemci radi rabili za ta namen, to je gotovo.
Kdor je količkaj opozoval nemške izjavo zadnjega časa, moral jo najti, da so Nemci brez razločka kličejo
se moramo vsi v tem složiti, da ne zabredemo v napake, ktere smo od leta 1867 sem opazovali pri Slovencih in Poljakih. Poljak, Slovenc, Tirolec in Tržačan, kakor tudi prebivalci češke krone vsi hrepene po tem, ida se ustvari stanje, ktero bo spoštovalo stare pravice
Narodne ali politične stranke?
.Ustvarimo politične stranke na mesto narodnih." To je bila zadnja misel,  ktero jo prejšnje ministerstvo '"š^cOjl<jji obupnosti izdalo,  od ktere  jo rešitve pričakovalo.- „Ustvarimo politične stranko na mesto narodnih" odmevalo jo na komando že drugi dan po vseh nemških časnikih.   Možje,  ki so  izdali to razcepljivo  misel, so propadli,   kakor  pomladanski   veter  zasukali  so tudi Nemci svoj plašč.   O političnih strankah nočejo ničesa več vedeti,   nekoliko dni že vsi  priporočajo narodno združenje, seveda nemško-narodno, združenjn brez ozira na politično in svobodnostno  mišljenje, združenje vseh Nemcev proti vsem Slovanom.   Vendar ne proti vsem Poljaki so izvzeti. Podučljivo je bilo v tej zadevi slav ljenje Rechbauerjevega imena v Gradcu.   Gradec ima nekaj lastnega: graški politikarji  so odkritosrčni in si dade v karte gledati.   Pri Rechbnuerjevi svečanosti so gospodje govorniki iz šole  ovajali,   kako pametno je Hechbauer ravnal, ko je hotel Poljakom usta zamašiti „Zadovolimo Poljakom,  potem  bomo lahko tlačili vse drugo Ncnemce, in Poljaki nam bodo pomagali", to je v bistvu smisel vseh govorov, ki so se govorili pri priliki Rechbnuerjevo zaupnice. „Na Kranjskem, na Goriškem in v Trstu imamo "varovati nomške koristi,  v Galiciji  itak ni nič opraviti" — tako je modroval eden graških politikarjev in vsi so mu pritrjevali. „Tagesp. pa je pisala k temu komentar, ki se glasi:   „Sami ne moremo zmagati državoprnvnc opozicije. O tem so nas podučili dogodjaji. No preostajo nam torej druzega, nego ! iskati si zaveznikov. In zavezniki nam morejo, bodo in morajo  biti Poljaki.   Proti slovanski opoziciji nimamo drugo zveze, kakor ono 8 Poljaki, ki nimajo nobenega razloga delati proti nam, ktere nasprotno vse njih sta nje sili v zvezo z nami, s kterimi se moremo torej brez
k slogi, k narodni zvezi neglede na politično mišljenje, lin moderne potrebo vsacega teh narodov. Stopimo k zvezi proti Slovanom. Ustvarjanje političnih strank It ore j v ožjo dušno zvezo med seboj, pri-80 opustili in so se postavili  popolno na narodno sta- merimo vse našo tirjatve med seboj in zagotovimo
lišče. To si moramo z (pomniti, učiti s^ od nasprotnika. Tudi pri uas je bila do zdaj neka nezaupnost med ljudmi. Po sili so se hotoli Slovenci razločevati v kle-kalco in liberalce — vsaj na tihem, če ne toliko v javnosti. To mora nehati. Kakor Nemci zdaj poudarjajo nemško narodno stališč«1, tako moramo mi poudarjati slovensko narodno stališče in na tem stališči se moramo najti vsi: duhovniki in neduhovniki , izobraženi in priprosti kmet.
Proč z malostimi : nemška stranka natn bo stala kot mogočna falanks zedinjenn nasproti, in ako se cepimo mod seboj, sami podpiramo protivna prizadevanja. Klerikalci in neklerikalci bodo imeli dokazati , ali so Slovenci, ali niso, in to bodo dokazali, ako složno in 1 porazumljenji ravnajo. Kjer moremo pri volitvah zrna gati z duhovnikom, zmagnjmo z duhovnikom , kjer s sve-tovnjaknm, zmagajmo s svetovnjakom : delajmo vsi kakor en mož, delajmo vsi za narod. Pa začnimo delati, Vsak okraj naj se hitro dogovori o prihodnjem kandidatu. Centralizirati se take stvari ne dade : bodimo centralizirani samo v misli: zmagati moramo , da pa zmaga* mo, treba je delati, složno delati , z vsemi močmi delati.
Še v enem ozira moramo Nemce posnomati. Oni si iščejo zaveznike, in če bi bil ta zavozuik tudi Slovan. Iščemo jih tudi mi. Našli jih bomo, vsa opozicija mora ostati, ali vsaj postati sporazumljcua, edina, složna. Cehi so nam pokazali lep izgled. Predzadnja „Politik" vabi na skupno delovanje vse opozicije. Njeno vabilo se nam zdi toliko važno, da naj vsaj nekoliko iz njega povzamemo za našo občinstvo. Zrelih čeških politikov vabilo so glasi: „V sedanji prehodni dobi
si svoje specijalno  pravice,   kolikor se le skladajo z občno koristjo. Porabimo čas, ki se nam je Še enkrat ponudil k obnovljenju trdne zveze, zveze, ki bo k zmagi peljala naša načela in pogoje našega obstanka med seboj zvezala vsem na korist in blagor. Mi moramo ostati v natančnem porazumljenji med seboj , ako hočemo osramotiti zvijače naših  nasprotnikov,   ki imajo zmerom isti cilj  — razcepiti nas.   Naj se ne da noben narod   od   skupne   zastave odvrniti z obljubami,   ki se   bodo morebiti njegovim voditeljem zašepetala na uho! Ohranimo si v spominu preteklost,  ki nas je s tisočerimi bridkimi dogodjaji  podučila, da nam vsem more le trdna sloga zadovoliti in spolniti našo pravice. Izo-gibajmo so vabljenju naših nasprotnikov , in ko bi še tako sladko vabili t Pač bode Pemec in Moravec ostal pri svoji deklaraciji, pač naj si Poljak zagotovi svoje pravica v polni meri, pač naj si Slovnec in Tržačan svoje razmere uravna po svoji potrobi,  naj se drži Tirolec svojih starodavnih deželnih ustanov, privilegij  in pravio: toda vse se da tako urediti, da se bo urejalo v sploi-nem sporuzumljenji, s čegar pomočjo edino se dA nov boljši red ustanoviti in zavarovati."
Naj bi slovenski možje, kterim je narod zaupno izročil svojo osodo, ne prezrli tega poštenega vabila, in ne zamudili prilike slovanske solidarnosti zopet se poprijeti. Slovenski narod brez razločka na stanove in politično mišljenje naj jih podpira drže se brez malost-nih obzirov in nepraktičnih muh trdnega gesla: Složno med seboj, složno z državopravno opozicijo; vsak za vse, vsi za vsacega — po pravici in poštenosti t
Listek.
'Is O i»i skega.
kako z nebaujem
<
„TIsoo duš" 1
Zadnjič smo omenjali, kako z neliaujem i -i.au stvenega časnika „Buda-Pešti Szemle" magjarsko literarno gibanje dan za dnevom bolj rakovo pot nastopa in bije s tem hiranjem v tcmpeljnu evropske kulturo o prihodnosti magjarskega življa bolj po mrtvaškem zvoncu, nego vse dcklamovanjo proti ruskemu barbarstvu, ktero preti po votlih frazah inngjarskih kriča-čov enako vesoljnemu potopu vso „zapadno" kulturo s površja Evropo poplaviti. Ali na žalost globoko mislečih in kolikor toliko učenih Magjarov kakor jo baron Edtvdl, in na radost vsega slovanstva so dejanjski od-nošaji ravno narobe: slovanska znanost in umetnost 60 dan za dnevom bolj razcveta na strašen srd vseh „zapadnih" narodov in najbolj Magjarov. Med vsemi slovanskimi plemeni pa to lazcvetanjo pii sovernih »barbarih" najlepšo gre v klasje. Tem vrsticam je dala povod nova zvezda, ki se je na obnebji ruskega lepoznan-stva prikazala. Vprašamo, kteri izobraženec celega sveta, kdor se z lepo literaturo bavi, no pozna v vse ovropsko jezike prestavljenih proizvodov Ivana Turgen-jeva,  da ne  govorimo o ruskdt pripovednikih starejšo
dobo, kakor o' Gogolu, grofu Solohubu. Vsakteremu teh pisateljev ne bi mogel razuo barona Kotvosa nobeden jmagjarskih romanopiscev niti opank odveznti.— Znani na  Duuaji živeči nemški kritik Ferdo Kiirnberger jo dovršil pred 3 leti jako  obširno kritiko o Turgenjovu z izrekom : kur je Shakespeare za dramatiko v svetovni literaturi, taisto jo Ivan Turgeujev za pripovedko. — Ali konec lanskega leta je izšel na Ruskem roman pod naslovom   „tisoč duš",  kterega je napisal Aleksander Pisemski, še mlad pisatelj v centralni Rusiji živeč. — Kritika pravi o tem romanu, da žuga že davno utemeljeno  slavo  Ivana Turgenjeva otemniti.   Začetek tega leta ga je prestavil dr. L, Kayssler za Berlinsko „Spe-neriseho Zeitung", in izšel je te dni ravnokar  ves roman  v  nemški  prestavi  pri založuiku  Gorschel-nu v Rcrlinu v 2 zvezkih. „Tisoč duš" dela v nemškem slovstvenem  svetu  velik   hrup, — pa pustimo o tem obče znanega nemškega kritika in pesnika Julija Rodenberga govoriti, da no bi se nam očitalo, ako samo slovansko kritiko navajamo, da govorimo pro domo sua,   ali pa da hočemo občo slovansko zavarovalno društvo za med-sobno kadiljenje  ustanoviti. — Kdor lo Julija Hoden berga iz mnogobrojnih fenilletonov  v  „N. fr. Prcsso" pozna, bo vedel, da jo zaklet neprijatelj vsega,   kar le tuniko po  slovanščini  diši,  torej gotovo o ruskom ro-
manu Pisemskega za nas nepristransk kritik. — On piše v dokladi „Augsb. Allg. Zeitung", da sta, kar se risanja značajev in društvenih odnošajov celega naroda tiče, sam • dva romana, kterih eden že dela, dragi pa bo še le delal dobo v pripovednem slovstvu 19. veka, to jo „Vanity fair" (~ semenj nečimernosti) pred tremi leti umrlega Angleža Thackeray-a in „tisoč duš" Rusa Pisemskega. Kakor v „Vanity fair" celo angleško društvo vseh stanov iz začetka 19. veka pred bralcem defilira, tako se čitatelju v ostro naznačenih karakterih predstavlja ruski svet iz srediuo našega stoletja vseh činov in razredov. Akoravno je že človek blaziran, nadaljuje J. llodenberg, po študijah in po branji brez-hrojnih izvrstnih romanov in pripovedek iz vseh evropskih literatur, vendar ga Pisemskega umotvor tako zanima, da ga ne more iz roke položiti, prodno ga vsega do kraja ne prebere; in ko ga je človek prebral, vidi še le, kakšen užitek si je s tem napravil in kako ugoden vtis mu je zapustil Pisemski kakor za veke drag, nepozabljiv prijatelj.
Toliko Julij Rodenberg o Pisemskem.
Kdor ve, kako imenitno mesto Thackeray v angleškem slovstvu kakor pripovednik in humorist, posebno pa s svojim romanom BVauity fair" zavzema, vedel bo še le popolnoma Rodenbergovo kritiko ceniti. V kaki slavi
52
1418
Dopisi.
Za Izubijane 14. aprila [Izv. dop.| Naš mestni odbor je res unicum vseh avstrijskih magistratov. Glava tega čudnega aparata naših vladnih privržencev dr. Suppan je lansko leto enkrat hotel pokazati znanje slovenskega jezika s tem, da je prav cinično prevodil besedo: starešina v nemš' i „vorsaufer". Res prav germansko 1 Nedavno je poslal nek znan slov. meščan nemško vabilo nAzaj na magistrat s željo, da bi se mu pisarilo v domačem jeziku. A kaj se mu odgovori? Liberalni (!) naš župan, ki je za časa svoje instalacije govoril tudi prav „flcten", na pamet naučen slovensk govor, tirjal ga je k sebi, da bi se napravil zarad te stvari poseben protokol, če bi se moral zarad vsacega nemškega akta delati še poseben zapisnik, potem bomo kmalu zasuli mestno hišo s popisanim papirjem in gospodje zasedovalci kiruličuih stolov bodo kmalu nehali dihati. — Pri zadnjem novačenji jo prišel na ogled tudi čitalniŠki točaj. Ko ga zagleda mestni odbornik krojač Fink, kterega je poslal magistrat — o ironije osoda — za komisarja za ta posel, jel je veselja skakati in kričati: „Kellner aus der čitalnica; tauglich, tauglich!" Hitel ga jo predstavljati tudi vojaškim zdravnikom kot „windi8chen Kellner;" a bil je na veliko žalost g. Finka za nesposobnega spoznan. Kdo bo potem še trdil, da naši mestni svetovalci niso udarjeni s slepo strastjo! O tem krojači jo že „Slov. Narod" povedal, da dela vsak dan par ur pod svojo streho na samokotu gimnastične vaje. Mi mu želimo, da bi ga ta čudna pošast pripeljala zopet na pravo pot, da bi zopet našel pravo svojo narodnost in vero, ktero oboje je zatajil. — Tudi v Ljubljani smo sprejeli državnega poslanca dr. Tomana vsled izstopa iz cis-lajtanskega zboraliŠča prav slavno na kolodvoru. V ponedeljek bo menda bakljada; seveda ako jo bode dovolil slavni magistrat. Dr. Toman je torej zopet v naši sredi; da bi se le ne navzel v Ljubljani preveč separatističnih načel ter podrl zadnje dejanje', ktero smo tako z veseljem pozdravili. — Društvo „Sokol" misli napraviti letošnje poletje več izletov na deželo, ako mu jih zopet ne prepovejo liberalni (!) ljubljanski in vladni aparati.
Is IajubLjane 14. aprila. (Nekaj besed v obrambo.) Z velikim veseljem opazujem že dalj časa veselo gibanje na diletantiških odrih naših slovenskih čitalnic, med kterimi je ena prvih in najmar-ljivejših novomeška. A dopis v zadnjem „Narodu" iz Novega mesta sili me, da nekoliko odgovorim, da se ne bi napak umelo ono očitanje dramatičnemu društvu, da ono h r a n u j e rokopise i g r o k a z o v 1 e z a se, in da sploh ni ustrezno vnenjim društvom. To očitanje, ktero g. dopisnik — vem da ne iz hudobnoga namena — vali na  društvo,   ni opravičeno,   ker je
Angleži sami „Thackeray-ov vanitv fair" imajo, naj pokaže ta-le anekdota:
Vsemu svetu je znano. da sta si Lytton Bulvver in Benjamin Disraeli poprej svojo slavo kakor romanopisca utemeljila, predno sta za parlament kandidirala in jo potem v svojej parlamentarni karieri celo večkrat do ministerstva dotirala. Ta izgled pred očmi imevši je tudi Tbackeray njega dni — mislim bilo jo pred 10 leti — v Edinburgu kakor kandidat za parlament nastopil. Ali slovečemu pripovedniku se je ista dogodila, kakor zadnjič slavnemu John Stuart Mill-u v Londonu, da je popolnoma propal in da je bil nek neznaten „homunculus" mesto njega izvoljen. — Ta po-slaniška nesreča Thackeray-ova je dala potem „Times" povod, da jo cel uvoden članek v njegovo tolažbo napisala in rekla , da udjo angleškega parlamenta imajo marsiktere lepe zmožnosti in veliko modrosti v Rebi, ali vseh 654 angležkih poslancev ni v stanu „Vunity tair" napisati I
Iz tega se lahko razvidi, da Pisemskega „tisoč duš" s Thackeray-ovira „Vanity fair" primerjati, pravi se mu višo literarno vrednost prisvojati, nego večini pripovedek in romanov, kar jih je to stoletje na kontinentu izšlo.
Tako stopajo severni „barbari" dan za dnevom z
društva prvi namen skrbeti na vse strani za napredek slovenske dramatike, kteremu ni postalo nezvesto. Da rokopisov svojih ne (s pozo j A, je res. in to vsled odborovega sklepa; naznani!j pa jo po javnem potu, da rado oskrbi prepise, ker bi bila pri razpošiljanji o d i n e g a rokopisa nevarnost, da se založi ali celo izgubi, kakor se je že zgodilo. Ravno tako ni društvo krivo, da ne more že zdaj izdajati večo število na-tisneuih igrokazov na leto, ker ono še zdaj nima tiste dejansko denarne podpore slovenskih izobraženih domoljubov, vsled ktere bi mu bilo mogoče tudi na tem polji še izdatnejše delati. Da knjige za leto 1869. šo le zdaj pridejo na svetlo in sicer ."► vezkov, ki bodo obsezali 3 veče igre, 2 manjši in 2 opereti, tega jo krivo v prvi vrsti lansko društveno vodstvo, in v drugi vrsti tiskarnica, ktera ni mogla izvršiti dola o pravem času in kakor je želel odbor že meseca januarja. Kar pa je tiskanih, dozdaj v čitalnici novomeški Še ne igranih igrokazov, te sem poslal že davno čitalnici in eno pisano z vsemi nalogami, kar menda gosp. dopisniku no bode neznano. Propi so v iger pa ni mogoče oskrbeti v taki naglici, kakor se včasih želi, in kteri ni moč ustreči pri najboljši volji. Omenim naj tu le, da je v prepisovanji več igrokazov za čitalnico novomeško in ptujsko, in da so euako rado postreže vsem družim, le tirjati bo ne sme, kar ni mogoče, ker je včasih prav težko dobiti zanesljivega prepisovalca, ki bi ob enem tudi hitro izvršil svoje delo, ob enem pa so mora tudi gledati, da prepis — ki je žo sam na sebi jako drag nasproti tiskani igri — ne pride celo predrag. Lo če bode dram. društvo imelo vsaj važnosti namena primerno število podpornih udov, kterih dozdaj žalibog še nima — v Novem mestu n. pr. ima le 3 podporoe ude — potem bode mogel obogatiti repertoir tiskanih igrokazov, tako da bode vsaka čitalnica dobila vsako leto toliko novih iger, da jej bodo zadostovale na vse strani. Da so to doseže, treba pa složne delavnosti in dejanske podpore društvu, ktero ima važno a težko nalogo. Še enkrat pa omenjam, da rado oskrbi društvo p r e p i s o vseh svojih rokopisov, in to zdaj tem luže in hitreje, ker ima stalne prepisovalce. Toliko za denes, prihodnjič morda kaj več. Josip Noli,
tajnik dram. društva. Is Metlika, 12. aprila. [Izv. dop.J „Slov. Nar.", ki je v št. 21. t. 1. zbog nepovoljnega glasa o čitalnici metliški zajokal, priobčujein na tolažbo, da je novi občinski zbor v 1. svoji seji denašnji imenoval odbor, ki ima nemudoma delati, da se bode o veliki noči (uskrsu) slavil tudi uskrs metliške čitalnice. Ni dvombo, da se ne bi to lepo narodno delo po zborovi volji dokončalo, kajti na čelu tega odbora imamo g. Miroslava Horačkn, a on je poštenjak, da je malo takib, kajti ko bi jih bilo v Zagrebu več takih kakor je on, nikdar
ne bi bil Rauch v banskih dvorih k va rti rja našel, niti bi se bili gladili njegovi purani po lonjskem in drugem narodnem polji pasli, in da-si je Horaček „dušom in telom" Hrvat, vendar nikdar ne zataji prirojene mu ljubezni do Slovencev, kterih ne stavlja ni nad-se ni poil-se, nego kot brat brata poleg sebe; zato ga tudi vso rado ima, zato smem tudi reči, da ne bo njegov glas nikdar glas vpijočega v puščavi. To radostno vest pošiljam namesto pisanic (pirhov) tudi onemu gospodu v Beči, ki je pred nekimi dnevi poslal svojemu Suhorskemu prijatelju ta-le postseript „metliška čitalnica: requiescat in pace."
Zakaj se metliško nebo vedri in obča veselost budi, tudi to Vam bom povedal , za zdaj samo toliko, da kakor niso hoteli imeti ćehi nobene sprave z mini-sterstvom Giskru, tako ni mi s županstvom Salloker.
Metliška zbornica se spet odpre 20. t. m., ondnj hote seznali, ali je mož beseda, ali figa mož?
Politični razgled.
„Wien. Ztg." oglaša, da je Nj. veličastvo podelilo grofu Potockcmu in prejšnjemu ministru dru. B erg orju dostojanstvo tajnega svetništva.
Prejšnji gg. ministri so se ali pismeno ali ustno poslovili in novi so brez posebnega hruma nastopili svoja posla. O Taaffeju se pripoveduje, da jo le prav začasno prevzel notranje ministerstvo, dokler se namreč no najde drug minister te baze, in še to je storil le na posebno prošnjo predsednika Potockega in cesarja samega.
Graf Loo Tliun jo razglasil pismo na fevdalno veliko posestvo, v kterera pravi, da so sedanje razmere začetek boljših časov, in spodbuja stranko „Vaterlanda", naj ne pusti rok v naročji ležati, ampak naj začne vspešno agitacijo za prihodnje volitve.
Iz vojaške granice so neprestano oglašajo tirjatve, da mora Ogerska še enkrat zaslišati HrvaŠko, Slavonijo in vojaško granico in sicer zaslišali brez pritiskanja in kot ravnopraven državen oddelek, potem pa mirno, trezno in z državniško modrostjo poslušati pravične tirjatve teh dežel in se na podlagi popolne enakosti ž njimi pobotati. Sicer je ogerska prihodnost zidana na pesek!
P r a ž k i listi so še vedno ne morejo sprijazniti s sedanjim ministerstvom. ,Pol." piše : Do tega tre-notko nam ni znan niti program , niti ktera druga manifestacija ali kakšen vladen čin novega ministorstva — k većemu čo hočemo poudarjati pritiskanja naših časopisov ; to se pač nikjer ne razločuje od ravno propadle politično maščevalno dobo." — Opomniti je, da se v Pragi še vedno pridno konficirn in toži. Po več o m na-svetujejo nemški listi obširno  amnestijo za vse po-
večo pogumnostjo in z večini ponosom na oder duševnega svetovnega življenja. Nebo morebiti pol veku preteklo, da bo treba v izobraženem svetu in posebno v salonu tako dobro poznati literaturo severnih „barba-rov", kakor so dandenes zah'eva poznanje angleškega, francoskega in nemškega slovstva in tako se spolnujejo, preroške besedo našega Hermana: „Hog kliče in Slovani predolgo tlačeni stopajo združeni Čvrsto pred svet na svoje slavno mosto." —
V Mari boru, 14. aprila 1870.
Lh:  Valentin Zamik.
Haram h u * a.
(Zgodoviiatko-romantićen obraz.   Češki Bpintd IV. Choi-holouaok, poslovenil J'odgorićan.)
(Dalje.)
Marjanko umolkne in molči nekoliko časa, pomakne kapo (fez, čapkn) na stran, poilej pa zopet s ponosnim glasom jamo devi razkladati: „Kaj imaš tu tako dragocenega, kar to tako zanimlje ? Tvojega očeta „konak", pogrnen se šarenicami, „kioski" — ovenčan s cveticami in z jazminom, kaj ti je do vsega tega ? Ozri  se na naše  gore! Ali  je  tvojega očeta konaku
obok podoben nebeškemu oboku? če bo sprehajaš razpenja se nad teboj gozdnega drevja zeleni baldahin; stopi — kamor koli, povsodi hodiš po šarenicah, po takovih, kakoršnih hi zastonj iskuli vzori v Kašmiru in Perziji. Se slehrnim korakom otreseš sto rosnih de-mantov, ki žare jasnejše, nego gori vse drago kamenje v Golkondi; a vendar-le ti jih solnce slehrno jutro vse polno nasuje okrog in okrog ; o, to večno, to neizmerno morje demantov ! o te travnato šarenico I A ko zgoro pod solnčnimi žarci, potlej tvoja noga slehrno trenoteje razspe mnogo cvetic, upletenih v šarenico, umirajočo cvetico pak bodo vonjavo širile okrog tebe, vonjavo tako, kakoršno nijma kadilo Arabistana. Odgovori : ali te sultan more nadariti z dražimi zakladi ? — A saltimbanko — kako te mogo te kratkočasiti? Rajša bodeš poslušala slavca, ki ti bode ljubezen pel, predno te objame spanje; dej, tvoja razotožena duša naj so bode kopal i v rajskem razkošji. Rajša jemi rano zjutraj srkati pojočega ščinkovca glas, rajša poslušati škrjanca, pa se ti prignjusi mrklost mamljivih saltirobanek. Rajša naj se bodeš ozirala okrog za le-verico, kako skače z drevesa na drevo: videla bodeš, da pogled na vaših plesalk zveriženo ude nij tako mil. Ali pa se bodeš ozirala k višku : kako sokol ob vetru kroži visoko pod nebom, in orel — kako pod solnčnimi
litične „hudodelce," zlasti M časnikarje in zaprte dunajske delavce.
Iz Moravske se neprestano oglašajo srenje in druge javne korporacije, ki poudarjajo, da se mora Pemsko, Moravsko in Šlezija zopet združiti, in ki vsacega imenujejo izdajavca domovine, kdor bi kaj protiv-nega počel proti tej zvezi.
„Pol" piše lz Moravskoga: „Le naj so na kompetentnem mestu poskusi, vrniti nam naše pravice in tako pridobiti si naše zaupanje, pa so bode pokazalo, kako gorko se bode naš narod ogrel za Avstrijo, ki se res ne more ponašati s tem, da bi zaslužila ljubezen Čthov. Predno pa se ne bodo to poskusilo, ostanemo zapeti, ostanemo v močni trdnjavi našega historičnega prava, ktero vedo kot sveto dedščino oče tovsko braniti njih vnuki."
O Suiolki je brati, da si v poljskih krogih pripovedujejo, da bi bil on pripravljen sprejeti mandat za državni zbor, do bi torej tudi s svojo stranko delal za to, da bi Galicija poslala svojo poslance v državni zbor na Dunaj.
Iz Rusije se piše v „Wand." o velikem in obširnem oboroževanji. Vojni in minister mariue, pod po-krovateljstvoro velikega knjeza Konstantina drug druze-ga skušata prekositi v oborožanji in reorganizacijah.
Iz Pariza se brzojavlja 14. aprila: Uradni list bodo oglasil , d.i sta ministra Daiu in Buffot odvezana svojih poslov. Olivier bo začauo prevzel zunanjo mini-sterstvo, Segris pa finance.
Bavarski kralj se je v posebnem pismu zahvalil nemškemu učenjaku Dollingerju za njegove članke adaB papsthum und der staat" v „A. Allg.Ztg.u „ Vselej mi jo živo zadosteuje, — piše kralj — kader vidim, da velika politiČno-cerkvena dnevna vprašanja svobodno in odkrito razpravljajo  nositelji   nemške vednosti."
Kazne stvari.
bi
na
Z. (Kakor š en   je   bil   Cene k, tak tudi Cone.)   Kranjski deželni poslanec, ki je bil gimnaziji dr. Kljunov sošolec v Ljubljani, pripovedoval nam je to-le anekdoto iz  tistega časa :   Takrat še ni bilo sicer nikjer o  narodnosti govora, ali dijaki v šoli so se le vendar v škrijce in kmečko sinove ločili. Po nekakem instinktu so že takrat škrijci nemškutarili in kmečki sinovi so se med seboj najrajše slovenščine po služevali.   (Dr.) Kljun kakor rojen (ljubljansk) proleta rec je imel pravico in priložnost se tem ali onim pri družiti. — — Pa vsakdo lahko ugane, da se jo Cenek 9 škrijci spajdašil, ker je bilo bolj „uobel".   — Kakor je med dijaki navada, vredovali  so takrat škrijci pisan nemšk lepoznansk list med seboj, kteremu je bil glavni sodelavec naš Cenek.   —   Z  velikim  ponosom pokaže
žarki  plujo  visoko  nad teboj.   A vaše igro?" — nasmehne se zaničljivo,  „idi nas  gledat,  kako pobijamo Turke, kako davimo poturčence. Hoj, nam kri drugače vre po žilah I    Puško nam  grme, hanžari zvone krhajo so v boji s turškimi  jatagani.   Mi igramo, da o vsakej  priliki, zatč da priigramo življenje, Kriačevo slavo, slavo bajduško 1   Zamakni  so v vse to, pa te omami smodnik, omami bojni krič!   Truma krokarjev in jastrebov kroži  po zraci, hajduci   pak jim užitek pripravljajo. — Oj, kako krasno so naše goro, io kako slavno jo bajduško  življenje !"  —  vskrikno razotožen. „ldi 7. menoj, ljuba zvezda," — v/dihno  in poklekne pred-njo, .zapusti te temno brloge, ta Sarajevski sme-rad; tam na gorah jo svobodno in ljubeznjivo, tamkaj zmerom  vejo čist zrak , — ta ti  bodo rudil obličjo, angelj mnj ! Idi, o idi," — in roci stegno po njo, „pomoli  Krista, priporoči so  njegovoj  materi — Mariji ; jaz so oglasim se svojo puško na gorah, bratje junaci pak zavrisno;  moj očo te  poblagoslovi, moja mati te nauči božjo molitve, a pop,  ta naju zveze.   Idi, Fati-ma," — srči jo daljo, „precej jutri bodeš moja soproga, Žena hajduku;  veselo goro  pozdravijo svojo kraljico, kajti kraljevala bodeš svetu povsodi, koder plujo moje oko, koder sičejo moje krogle," — in objamo jo okrog pasu i pritisne na prsi. (Dalje prih.)
enkrat nek nemškutar tak list kmečkemu sošolcu poudarjajo, kako izvrstne novelo že Kljun zdaj piše. Ali kako se začudi ta dijak , zdaj kranjski dež. poslanec, ko vidii, da je Kljunova „izvirna" (!) novela od besede do besede iz „lllyrisches Blatt" prepisana!! — Se ve, na to strašen škandal v literarnem društvu škrijcev in pozivanjo Ceneka na račun , da se je drznil jih tako osramotiti in mistificirati. — Razumeva se samo ob sebi, da Cenek ni prišel računa dajat , ampak šel jo med svoje tovariše kmečkega stana z rokama mencaje in krohotajo so pripovedoč, kako jo te neumne in nevedne škrijce, ki nič ne bero, „zanalašč" za nos vodil in jih tako pred celo šolo blamirali — Morebiti se bo tudi Cene pri prihodnjih volitvah zopet kot kandidat pii narodni stranki predstavil rekoč, da jo iz golega slovanskega rodoljubja „vertassungstreu" in nemškutar postal, da je s Šindlerjem in Načetom v španoviji „za nalašč" pomagal sedanjo sistemo ad absurdam dopoljati!
* (C. kr. k m o t i j k a družba v Ljubljani) bode imeja 4. maja 1.1. ob 9. uri dopoludne na svojem vrtu na spodnjih Poljanah svoj občni zbor. Obravnavalo bo bode po sledečem programu :
1. Sporočilo o postavi za trgatev od 1860. leta.
2. Sporočilo o učilnici kmetijstva, ki naj bi se napra vila na Kranjskem.
3. O potrebi,   da so  odstraniio nektero napake pri eksekutivni razprodaji nepremakljivega posestva
4. Sporočilo o tem, kar jo glavni odbor storil za po-vzdigo konjereje na Kranjskem.
5. Kako bi se dala trgovina z Vipavskim sadjem po spešiti.
6. Predlog o znižanji vožnine za živinsko krmo po železnici.
7. Drugi predlogi posameznih družbenikov , ako se z ozirom na 19 §. družbenih pravil popred naznanijo predsedstvu.
Pri tej priliki naznanja glavni odbor : S tem zbo rorn se združi tudi razstava poljedelskega orodja, kine tiskih pridelkov itd.   Glavni  odbor stavi na ogled vse za napredek predivstva potrebne mašino in izvirno ru sovsko (rigajsko) laneno seme, pa tudi poljedelsko orodje, ki se je iz državne subvencije nakupilo za podružnice. Ako želijo podružnico ali posamezni udje kako posebno kmetijsko orodjo kakoršne  koli  vrste  ali  pa kakšne posebne pridelke ali izdelke na ogled postaviti, so uljudno naprošeni, naj jih pripeljejo z t ta dan v razstavo, zaznamovane, kaj so in čigavi so.
* (Kako so je nemškutar spreobrnil), poroča zadnji „Slov. Gosp." takolo : Pretekli teden je bilo v Mariboru nabiranje vojakov (rekrutiranje). Neki N., znan kot strašen nemškutar iz okolice , je bil neki dan zlo razkačen in jo hudo psoval po mestu,, mod drugimi pa tudi rekel : Bil sem dozdaj najhujši nemškutar, bil som zato pri vseh ferfasuugstagih in povsod sem delal le samo za ferfasuugstrajlarje in proti Slovencem, pa kaj imam zdaj za to hudo nemškutarijo V Mislil sem , da mi nobenega sina no bodo k vojakom vzeli, če bom prav nemškutaril, zdaj pa so mi en dan vzeli dva. Presneta para, to imam zdaj plačilo za neraškutarenje!" Tako in enako plačilo zasluži vsak nemškutar.
* (N o v a čitalnica.) Osnovalni odbor narodne čitalnico v Materiji naznana: Deželna vlada v Trstu je z odpisom 1. aprila t. li štev. 2699 potrdila pravila uaše čitalnice. Vabijo se uljudno zdaj domoljubi domači in sosednji k pristopu, da doseže društvo svoje občekoristno namene. Oglasi za to se lahko pošiljajo začasnemu tajniku g. Zupančiču v Materiji, Društvenim namenom je gospodičina Negovetič-eva brezplačno odstopila prostorno sobo z vsem potrebnim pohišjem v 1. nadstropji v svoji hiši. Srčna hvala jej za to rodoljubno žrtvovanje. Na noge tedaj domoljubi! Ne zaostajajmo vsaj z besedo, kedar se nam djanja kažejo ter pristopimo društvu, ktero od nas tirja lo majhne žrtvo, a obeta nam lepega sada.
* (Popravek.) Več dijakov sedmoga in osmega gimnazijalnega razreda v Ljubljani nas jo prosilo, da popravimo, kar nam je nedavno pisal naš ljubljanski dopisnik o podučevaoji ruskega jezika na ondotni gira-naziii.  Kei so dijaki sami gotovo najbolj  podučeni o
tem, radi ustrezamo njih Želji. Po njih razjasnilu je stvar taka-le: G. prof. Mam ne bo učil ruskega jezika niti za vso gimnazijo, niti za posamezne razrede ali oddelke, pač pa jo žo od začetka letošnjega šolskega leta podučeval sedmo — in osmošolce v govorništvu in na podlagi staroslovenščine, ki se itak na gimnaziji uči, razlagal tudi sedanje oblike drugih slovanskih jn-zikov ; učenje kacega posebnega slovanskega jezika ni nameravano, ampak lo nekako primerjajoče slovansko jezikoslovjo ; da so torej često govori o češkem, srbskem itd. jeziku, jo po tem samo razvidni*, a g. Marnu vsakdo   krivico stoiil,  kdor bi ga hotel zarad tega
o šteti med rusofile.
* („P a v 1 i h a"). Na Še čitatelje še enkrat opominjamo na Levstikov šaljivi list „Pavhha", ki bode v kratkem začel izhajati na Dunaji. Po zruholovuili la* žeh, ktere jo nezmožen Levstikov tekmec razni h.-1 pa svetu, štejemo si v svojo dolžnost iz vsega srCH priporočati Levstikov list : od pametnega občinstva pa se nadejamo, da bodo z obilnim naročevanjem pokazalo, da na nravno slovensko srce nimajo vpljiva umazane laži, tem manj ako izhajajo iz domačega tabora — v nonravno8ti vendar za božjo voljo ne bomo hoteli hiti solidarni. Od Levstikovega takta smemo pričakovati, da bode njegov list tudi v sedanjih pomirljivih čas h z veseljem bral vsak Slovenec.
* (O   novih   ministrih)   beremo   v stari Presse" : Distler, kakih 50 let star, rojen Dunajčan,
jo kot uradrjik poprej delal v Insbruku, Krekovem in na Dunaji. Depretis rojen italijansk Tirolec je pri vseh razumnih obrtnikih v dobrem spominu kot prijatelj svobodne trgovino in obrtnijo znan po kupčijskih pogodbah, ki jih je sklenil v dobi sistiranja in kasneje. Baron WiillerstoriY ga je leta 1865 poklical v kupčijsko ini-nisterstvo iz Trsta, kjer je bil predstojnik centralne morske uradnije.
* (B o g a t i n K 1 j u n.) V vseh časnikih je bilo 12. t. m. brati, ka jo šel dr. Kljun v Švico na odpust, da bi se tam po hudih poslih nekoliko okrepčal. Istma je, da je šel svojo „vilo" v mestu Lucernu gledat, ktero je kupil za 80.000 frankov. Nadejati se je, da bode najbrž tam svojo na tako zvitih potih pridobljene kapitale za vso slučaja na suho spravil, in da smo ga morebiti tako rešeni za vse žive dni.
* (Ogerski primas.) „M. Allam", organ ogerskega primasa trdi, da Simor svojim škofovskim tovarišem ni postal nezvest in da v zvezi z vsemi oger-skirni škofi dosledno zagovarja stališče, na kterera stoji koncilska manjšina, in ktero je francoski škof Dupanloup preciziral.
* (Opis in zgodovina Trsta in njegove okolico), ktero izdaja marljivi ljudski pisatelj g. J. Godina — Vrdelski v Trstu, je prišla te dni v 1. snopiči na svetlo. Knjižica je prav umljivo pisana in obeta mnogo zanimivega berila. Naj bode čitajoče-mu občinstvu srčno priporočena.
* (Dr. Giskra) je baje prosil, naj bi ga cesar povzdignil v barouski stan. Sic transit gloria democra-tiao teutonicao !
* (Feldmaršal Hess) jo 13. t. m. na Dunaji
umrl.
Poslano.
Ljubljana 14. aprila 1870. Zastop banko „8X,AVXJE"   sta prevzela za Brdo (Podpeč) gospod Franc L u n d e r , za Mokronog mesto odstavljenega Lenarta Pibornika gospod D r a g o t i n Zajec, kar naznanja
Ivan Železnikar, inšpektor in organizator.
Poslnno.
Zastop ,,82» A VIJE** jo prevzel za hovšk. okraj gosp. Alojz Sorč,   za Kobarid in okolico gospi Janez Ban del, za tominski okraj gosp. D.iniel F e i-gel in za kanalski okraj gosp. Ivan Sirca. V Gorici dna 12. aprila 1870.
Jan. Jereb, uradnik in organizator.
Sreča cvete v vinogradi!
250.000 m.
znaša  glavni  dobitek od si. državne vlade dovoljenega in garantiranega
dcnurnetfti žreban.jat.
28.900 dobitkov se bo v m.ilih mesen h gotovo j določilo, med temi so gla\ni dobitki po 250 000. i lOOOOO, 50 000. 4OOO0, 30.000, 25.000 J 20.000, 15.000. 12.000, 10.000. 8000, 600U. 21 krat |
5000, 39krat 3000
nili
126krnt. 2000. 206krat 1000, B i. t. d. i Prihodnji dobitki se  bodo  u r a d n o  poteg- m že 20. aprila in velja a 1 cela izvirna državna srečka le f. 4 —
i poi .      ■      f- a -
l celit     „ „ „ ti I
ako se mi pošilja denar v avstrijskih baokovih. H
Vsakdo dohode izvirne državne srečke sam j. v roke in je država postavila najbolja po-J roštva, da se bodo dobitki izplačali.
Vsa naročila  bomo  takoj   nnjvočo paznostjo izvršili, prideli uradne črteže in dajemo vsakojal.a l izpovedanje  brezplačno.   Po  dovršanem  žrebauji (|, se bode zanesljivo poslali vsem deležnikom uradna lista in pa dobitki.
Žrebanje teh veličnstnib kapitaljskili srečk so bo v kratkem vršilo in ker bo bržkone mnogo de-ležnikov, naj se izvoli brž ko brž neposredno na- jjfj me obrniti, kdor želi srečke pod geslom „Srečafl cvete v vinogradu" iz moje kupčijo dobiti.
«T. Weinberg Junior,
Staatseffectenhandlung , Hoho Bleichen Nr. 29 in Hamburg. (6)
lOOO vedrov vina
letnikov 1SGO, 1807, I8O8, 18©©, najbolje vrste iz pohorskih vinogradov rc bode
v sredo 20. aprila 1870
v vinograjski kleti podpisanega, t. j. v Polani (poleg gorenjih H o C) hišno število 51 prostovoljno prodajalo v očitni dražbi.
Za tuje kupce bodo pripravljeni vozovi, ki jih peljajo k vinogradu.
Anton K.»ncliztli,
Schillerstrasse Nr. 167 v Mariboru.
fc\jehicr & NVilson od jjM\J|^»šMfl ^ ZALOGA pravih amerikanskih 1
mašili za siva nje
od
El. Hmve-a
in
VVheler
&
\Vilsoii-a
za
krojače, črevljarje in d o m. rabo*
potem roone mašinc
z verižen j fin   in   dvojnim prebivanjem. TJk J o broz plaoe.
krojaški   mojster   na   graščinskem Irgu
v Mariboru (4)
j£l|d30(l   J  Z?-. P« BlljSIflU l!ll.>0)|
i
/\ one   jIi / iiuc sierlu'
sr smejo povsod kupovati in igrati.
J^oimclito sreči roko!
250.000.
kol najviši dobitek pomij i   najnovejša   veliko   / i r Imnjn. ktem je visoku v hi d a privolil«   in garanti« rn 1 n.
Potegnili s«? bodo samo dobitki in sicer po gotovni crtežu so bo v malih mesecih 28.900 do t) it kov gotovo določilo , med temi so glavni dobitki po M. 250.000. 150.000, 100.000, 50.000, 40.000, 30.000, 25.000, 2krat 20.000, 3krat 15.000, 4krat 12.000, 4krat 10.000, 5krat 8000, 7kmt 6000, 21kv.it 6000, Sokrat 3000, 126krat 2000. 205krat 1000, 255kr.it 500, BSOkrat 20O, 18.201 krat 110 itd.
Prihodnje dobitno žrebanje tfl veliko od države garantira ne denarne igi'f je uradno določeno in se bo vršilo
že &0. aprila l**VO
In tanj velja
1 cela irvirua državna srečka le f. j\. —
1 pol       „          „         „ f. 2. —
l četrt    ,,                    ,, f, 1. —
ako so ta avot« d o po S Ije v avstrijskih bankovcih.
Vsa naročila se takoj izvrše z največo skrbnostjo, in dobi vsakdo od nas izvirno državno srečke sam v roke.
Naročilom se potrebni uradni crteži gratis pridade in po vsakem žrebanji pošljemo svojim deležnikom brez naročila uradne liste.
Dobitki se pošteno plačajo pod državno garan-tijo, in se ali neposredno pošiljnjo ali po želji deležnikov izvršujejo po naših zvezah v vseh većih mestih AvBtrije.
Naš dobit je zmerom srečen in snio nedavno imeli med drugimi bistvenimi dobltld :ilti'iit prvi frlfivnl dobitek pri treh igrah vsled oficijolnili dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali.
Seveda se sme pri tako solidnem počotji povsod gotovo računiti na živo udeleževanje, torej nuj se že zarad bližnjega žrebanju v**a naročila brž ko brž pošljejo na
S. Steintiecker & Comp.,
bakina in nienjišk.i kupčija v Hamburgu.
Kupujejo in prodajajo se vsakojake državne obligacije, že-leznižkc akcije in posojilne srečke.
Da hi se nihče no mogel motiti, izrecno pristavljamo, da ne bo nobenega enacega od državo res garantiranoga žrebanja pred zgorej uradno po črtežu odločenem žrebnem obroku, in da moremo vsem tirjatvam kolikor mogočo ustreči, naj so izvolijo naročila na našo izvirno drž. srečko brž ko brž neposredno nam poslati.     /. p. (6)
■iiaitiimanMii..
g » ■ 11 m
L'
TelikiiNie^iina ponudbo.
Izvi ine  drZ a vnc srečke s p 11 m i j i   i 'original-staats-pucmien-loose) E| se smejo p o v s o d kupovati in igrati. !
L,
0
■riUta^runri   in i tišini u •
Najnovejše,   zopet  izdatno  z  dobitki pomno-/■■no izžrebanjo kapi talij nad
inilijoiio.
Izžrebani" ga ran t uje in izvršuje sama d r ž n v n a v 1 a ti ;i. (0)
Srečk an je se začne 24$ t. in.
Le 4 goldinarje a visi. vr. ali 2 goldinarja avsl. vr. ali 1 goldinar avst. vr.
velja od drža v e garantira n a prava izvirna srčka (nc prepovedane proinesa) in frem ori države pooblaščen te prave izvirne d r ž a v ti o srečko za frankovano poslan denar razpošiljati tudi v najdaljšo krajo.
Potegnili se bodo samo dobitki.
Glavni dobitki znašajo 250.000, 200.000, 100 000, 180.000, 170.000, 165.000, 162,000, 160.000, 155.000, 150.000, 100,000, 5O.0O0, 40.000, 30.000, 25.000, 2k rat po 20,000, 3krat po 15.000, 4krnt po 12.000, fikrnt po 10.000, Škrat po 8000, 7krat po 0000. 21krat po 5000, 4krat po 4000. SOkrut po 3000, 126krat po 2000, Obrat po 1500. 5krat po 1200, 206krat po 1000, 256krat po 500, 350krnt po 200, 17.850krat po 110, 100, 50, 30.
Nobeno svečka ne. doli/ manj kakor vrednost 2 tolarjev.
Uradni zapisnik izžrebanih srečk in dobljeni denarji
se razpošiljajo pod državno g a r a n -t i j o tako j p o i z ž r e h a n j i na vsacega udeleženca z a n c z 1 j i v o in t a j n o.
Moji kupčija jo kakor znano najstareja in najsrečneja, ker sem že mnogim udeležencem v teh krajih izplačal najviše glavne dobitke 300.000 , 225.000, 150.000, 125.000 večkrat 100.000, nedavno veliko srečko in pred kratki m 28. preteklega meseca že zopet najviši glavni d o h i t e k n a D u u a j i.
Las. Sam. Cohn v Hamburgu.
glavni komptoir ,  baukina in menjiškn kupčija.
K |i i B «p i* t i c* m i k p l' (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. KIIIImcIi v lloroliuii,
zdaj: Louisonstrasse 45. — Ozdravil jih je /o nad sto. (il)
li^aSM dol
POZOR!
V moji trgovini blizo kolodvora nasproti ls.ct>va.i?ixo .,<j^iiiiitn^io'*
xi : e>
ik-«i ;
11* '».i
dva so izvrstno špecerijsko blago na drobno in debelo po zelo nizki coni;  in sicer
Mandorle, rozine, cibebe, riža (laško pseno), okusno laško olje vsako vrste od 32 do 60 soldov funt.
Kava : Rio.....od 32 do 44 sold. funt.        Kava : Portoricco
St. Domingp   „   48  „  —   „      „ „     Ceylon . .
„      Lagunvra   .   „   48   „   —   „      „ „      St. Jugo.
Tudi kupujem: fižol, maslo in zrnje velike vrHte. (3)
S zagotovilom, da točno in hitro ustrežem željam,  priporočujem se čestitomu občinatvn,
oil 50 do 52 BOld. funt
56   B  60   n „ „  60  „ 64
lxdatelj in vrednik Anton Toiv.Air
IiBMtroki: Dr. .loi«* VonojnU («• drunl""
Tipkar i'.diinrtt JanAiC.
A6Q