Starinske reči.
Z. Stari Mitratov tempelj poleg Černomlja.
Od metliške strani dolgo časa ni bilo znanih nobenih rimskih starin; „Noviceu so po gosp. Ko betu (L 1854 str. 279) perve pot razglasile star napis iz stene skalnate jame pri Rožancu, eno uro nad Cernomljem; več še je našel gosp. Dežman ob svojem lanskem potovanji po tisti strani. ker je dobil dva kamna z nedoločenimi napisi na vertu barona Gusiča v Gradcu pri Podzemlji (na enem je blezo cesar Maksimin pisan), zvedil od rimske ceste pri Kuničah unstran Kolpe od Adlešice čez, tudi rimskih dnarjev v Perudini poleg Vinice, in ogledal tudi jamo pri Rožancu. Ta jama se mi je zdela vendar toliko tehtna za našo zgodovino , da sem prosil gosp. Volčiča v Semiču , naj to jamo , napis in podobo prav dobro ogleda, ker doslej ni bila ne podoba ne pisava prav določena. Po njegovem popisu tedaj gotovo smem reči, da tista jama je bila svetiše nekdanjega perzijansko-indiškega božanstva Mi-trata, ktero so pozneji čas tudi Rimljani častili, je bilo pa podobno slovanskemu Belinu ali Svetovitu kot božanstvu svetlega solnca *}.    Napis:
D. I. M. P. P. F. AEL1I NEPOS ET PROCVLVS ET FIRMINVS PRO SALVTE SVA SVORVMQVE se ne more drugač brati kakor: „Deo invicto Mithrae, Pu-blius Publii filius, Aelii nepos et Proculus et Firminus pro salute sua suorumque"; to je: „Bogu nezmaganemu Mitratu. Publi, Publijev sin Elijev vnuk, in Prokul in Firmin (so ta spominek napravili) za svoj in svojih blagor". Pod napisom pa je podobšina, ktera kaže zaznamke Mitratove; na sredi je namreč mladeneč v kratki suknji s plavajočim plaj-sem in špičasto frigiško kapo, ki nad zmaganim bikom klečeč tej živini nož zadira od desne strani v persi; bika ali junca napada spredej pes, od strane kača in v ledji škorpijon; na straneh pa ste dve podobi stoječi v kratki suknji s frigiško kapo, ena roke steguje proti juncu, ena derži količek ali pred baklo v roki. Vse to je nekoliko od tal v zahodni strani jame v živo skalo vsekano. Jama sama je 18 sežnjev dolga, do 7 sežnjev široka globina, ki ima od-pertino proti jugu, verhi tudi ni zaperta temuč je le z gostim kostanjevjem pokrita; leži pa nekaj stopinj pod staro cerkvico sv. Jurja v gojzdiču. Na Krajnskem se tako velik spominek zunaj na deželi še nikjer ni našel.
Hicinger.
*) G*ci S°sp. Terstenjakov spis v „Novicahtt 1853 str. 103.
356