25, štev, V Kranju, dne 18, junija 1915. XVI. leto. Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se piačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se-ttfagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. ~ Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Zjedinjenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom. Sešel se je dne 14. junija 1.1. hrvaški sabor h kratkemu vojnemu zasedanju. Ob tej priliki so priobčili hrvaški listi članke, v katerih izražajo misel, da bi bil sedaj čas za združenje Hrvatov in Slovencev, ki v vojni vrlo branijo prestol Habsburžanov in ki so se navdušeno vrgli na italijanskega verolomca, hotečega okupirati slovanske zemlje. Zjedinjenje Jugoslovanov, pravijo, naj bo jasno in odločno naše geslo. Saj je to zjedinjenje mogoče in izvedljivo, ker je tudi v interesu avstrijske monarhije. „ Agramer Tagblatt" pile: ,Hrvatje in Slovenci v monarhiji hočemo biti združeni, hočemo združeno živeti svoje, narodno življenje. Nič neprimernega ni v tem za-htevanju, nič, kar more koga žaliti ali koga pravice kršiti, nič, kar bi ne soglašalo s stališčem velesile in z interesi skupne monarhije. Želja po združenju Hrvatov in Slovencev, ki živi v vsakem hrvaškem in slovenskem srcu, je nekaj najbolj ob sebi razumljivega." Pri prvi seji hrvaškega sabora dne 14. junija so prebrali najvišje lastnoročno pismo, v katerem cesar in kralj v toplih besedah govori o junaštvu Hrvatov. Najvišji reskript pozivlje sabor, naj izvoli 12 člansko regnikolarno deputacijo, ki naj se dogovori z ogrsko deputacijo o povišanju števila poslancev v ogrski državni zbor. Deželna vlada predloži saboru zakonske načrte o začasnem proračunu do 31. dec. 1915 in o podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko. Predsednik dr. Pero Magdič pozdrav: sabor in pravi: »Njegovo Veličanstvo je v očetovski ljubezni tudi v sedanjih razmerah sklicalo sabor, da sliši glas hrvaškega naroda, kar je dokaz neskončne kraljeve ljubezni do naroda hrvaškega. Vsemogočni naj Njegovo Veličanstvo ohrani čilega in vedrega v slavo in srečo njegovih narodov. Hrvaški narod je 1. 1527. svobodno izbral za svojega kralja člana današnje vladarske rodbine in je vstvaril v zgodovinski seji dne 9. marca 1712 temeljni državni zakon, po katerem se bo hrvaški narod s prejasno habsburško dinastijo in ostalimi narodi njene monarhije branil kot jeden za vse proti zunanjim sovražnikom. To načelo brambene vzajemnosti so kasneje sprejeli vsi narodi monarhije. Zato danes vsi na bojišču in doma v složni tekmi in v zvestobi do kralja in domovine doprinašajo vsemogoče žrtve za zmago našega orožja. In tudi mi potomci onih modrih in rodoljubnih mož spoštujemo njihov zapis in se trudimo, da izpolnimo besedo, ki jo zahteva čast našega naroda. Vršimo jo tem rajši danes, ko je verolomni bivši zaveznik z oboroženo roko posegel po našem morju, po zemlji, kjer večinoma prebivajo Hrvati in Slovenci (navdušeni klici: Živeli Slovenci!), po zemlji, katero je Hrvat vedno imenoval svojo domovino. In ta sovrag gre celo v imenu narodnega načela, da bi zasužnjil cel del kulturnega državnega naroda, ki noče biti suženj nikomur. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Hrvaški narod je že nad tisoč let državni narod, je vedno branil svojo svobodo in se je vzdržal v vseh prilikah in neprilikah življenja in znal varovati svojo domovino. Znal bode tudi v današnjih težkih razmerah. To dokazujejo na stotisoče broječe hrvaške čete, ki so postavljene na bojne poljane, kjer se bore z junaštvom brez primere in izredno žilavostjo. To dokazujejo neštete žrtve v tem boju padlih hrvaških junakov, katerih se spominjamo s ponosom in posebno hvaležnostjo in katerim naj narod ohrani časten spomin. Z ozirom na te in velike gospodarske žrtve, ki jih doprinaša hrvaški narod za srečen izid vojne, moram izraziti trdno prepričanje vsega sabora, ki je predstavitelj: naših političnih in narodnih teženj, da bodo doprinesene žrtve obrodile blagoslovljen sad, da se vresniči ona nepreklicna in stalna zahteva hrvaškega naroda po narodnem zjedinjenju (poslancivstanejo in burno ploskajo) v eno, jedinstveno, svoje državno telo na osnovi narodnega načela ter pozitivnega in historičnega hrvaškega državnega prava, da se omogoči svoboden razvoj narodno - političnega, prosvetnega in gospodarskega življenja hrvaškega naroda v interesu monarhije. Sedanji čas zahteva, da se vse naše dobre državne moči združijo v enem cilju, in ta cilj je — zmaga našega orožja. Za ta cilj moramo delati, krepiti skupno moč in po potrebi tudi zatajiti strankarske interese; moramo iskati, kar nas v službi domovine spaja, in varovati se tega, kar razdvaja. Prvi korak za to naj nam bo, da pozdravimo udano našega milostnega in ljubljenega kralja, naše čete in njihovega vrhovnega poveljnika nadvojvodo Friderika. Prosim,"da me visoki sabor izvoli za to pooblastiti. Živio kralj, živela Hrvatska!" (Dolgotrajni klici: Živelo hrvaško morje! Živela hrvaška Reka! Živela Istra! Živeli Slovenci!). Na galeriji sta bila poslanca dr. Laginja in Spinčič iz Istre, katerima je občinstvo prirejalo živahne ovacije. Adresa, katero je poslal sabor cesarju, se glasi: »Izvršujoč po zakonih dežele in po milosti Vašega Veličanstva svoj -ustavni posel in v teh težkih časih je sklenil danes v svoji prvi seji sabor kraljestev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije enodušno in z navdušenjem, pozdraviti svojega preljubljenega vladarja in kralja in deliti z njim težave in skrbi, zatrjujoč Mu, da bo hrvatski narod v svoji tradicionalni zvestobi in udanosti neomajno vztrajal pri kralju, dinastiji in domovini in žrtvoval vse za zmago našega orožja. Hrvatski narod je prepričan o zmagi in upa, da bodo doprinesene žrtve vseh narodov povzdignile slavo habsburške monarhije, a hrvatskemu narodu rešile ogroženo domovino; junaštvo pa in žrtve hrvatskih čet in naroda bodo jamstvo, da se zgodovinsko ločeni njeni deli po vojski pripoje materi zemlji in se s tem omogoči, da hrvatski narod, združen in enoten v monarhiji, izpolni popolnoma nalogo, katero mu nalaga zgodovina, kultura, njegov narodni obstoj in moč ter interes vse monarhije." Svetovna vojna. Avstrija — Italija. Ob Soči so vedno hudi boji. Nemški listi poročajo, da so Italijani izgubili v prvih spopadih ob Soči 4000 mož mrtvih in ranjenih. Uradno se pa naznanja, da so bili v dneh 9. in 10. junija vsi italijanski napadi na vseh frontah odbiti. Novi napad pioti delu goriškega utrjenega mostu se je zrušil v ognju dalmatinske deželne brambe. Brezuspešen je bil tudi napad sovražnika severno od Ronkov. Na obeh straneh Soče grme topovi. Pri Tolminu so avstrijske armade izborno krite v strelskih jarkih, ki so deloma vsekani v skalo. Ob koroški meji je bil 10. junija popoldne odbit močan sovražni napad na Freikofel in slabši napad pri Volajskem jezeru. Na Tirolskem so napadle italijanske brigade ob naših postojankah pri Peutelsteinu. Napad pri Cortinu d' Ampezzo je bil brezvspešen. Tudi po nočni napadi pri Landru so se končali z umikanjem sovražnika. Sicer pa na vsi tirolski meji govore" topovi kakor ob Soči. Dne 11. in 12. junija so se vršili resnejši boji pri Plava h pod Sv. Goro. Italijani so hoteli zasesti svetogorske višine dne 11. junija, in sicer z brigado iz Ravenne. Boj se je končal s tem, da so se Italijani morali umakniti. Drugi dan zjutraj so pa Italijani Sočo znova prekoračili. Po ljutem boju se je posrečilo našim četam vreči sovražnika, ki je neprestano dobival ojačenja. Naši so obdržali svoje prejšnje postojanke trdno v svojih rokah, na pobočju gore pa je obležalo 1000 mrtvih ter zelo mnogo ranjenih Italijanov. Dosedaj so pririli Italijani na vzhodni breg Soče le pri Kobaridu in Tržiču in so prišli do naše bojne fronte. Višine okoli Tržiča so zasedli dne 10. junija. Dne 13. junija zvečer so se pri Plavah ponovili italijanski napadi, hudi kakor prejšnje dni, a sovražnik ni mogel prodreti. Italijansko poroči!? z dne 11. junija pravi, da so Italijani s topovi in strojnimi puškami obstreljevali Krn in da je potem kakih Šest bataljonov avstrijskih čet odšlo iz Bovca ter so hoteli pasti Italijanom v hrbet. Naglo so se Italijani umaknili in ušli zajetju. Gradiško imajo Italijani zasedeno. Italija mora postaviti ob Soči en milijon mož, če hoče priti naprej, trdijo italijanski veščaki. Italijanski listi priznavajo, da je ob srednji Soči njihova armada naletela na jako močne' utrdbe, ki so zgrajene kakor trdnjave. Mislili so Italijani, da bodo dobili le v naglici izkopane utrdbice, pa so se grozovito varali. Novi poizkusi Italijanov, da bi bili prišli do naših postojank pri Tolminu in Plavah, so ostali brez vspeha. Dne 14. junija je bi! na posameznih oddelkih soške fronte mir. Neka prošnja italijanskih parlamenterjev, da bi se zaradi pokopa mrtvih ustavil ogenj, je bila iz vojaških ozirov od naše strani odklonjena. Italijansko uradno poročilo z dne 14. junija pa pravi: „Naš napad na Koroškem se naglo in z vspehom nadaljuje. Po Volajskem sedlu smo zasedli ponoči 12. junija sedlo Velentia. To delo je bilo kaj težavno, kajti sovražnika smo morali preganjati od jarka do jarka, od čeri do čeri. Toda naše gorske čete so svoje delo sijajno izvrši'j. V nekaterih krajih meje se boji s topovi srednjega kalibra nadaljujejo. Drugod smo imeli vspehe in so naši razdejali utrdbe, vojašnice in opazovališča. Dne 13. junija smo s težkimi topovi začeli obstreljevati Naborjet in smo kmalu dosegli znatne uspehe. Zgornje dele utrdbe smo upepelili, kar je povzročilo razstrelbo municijske zaloge. Ob Soči utrjujejo naše čete zadnje dni tiste kraje na levem bregu reke, katere smo zasedli. Pr Tržiču je naša težka artiljerija razstrelila kanalski jez s kraja Campale, kjer jc postavljena. Njen ogenj je dne 11. junija razdrl železnico Gorico—Tržič blizu zagrajske postaje." (Cadorna.) Pri bojih na Krnu je padel polkovnik, Negretto in general d' Rossi je bil težko ranjen. Oba sta pripadala 12. polku bersalijerov. O Tridentu pravijo Italijani, da je zelo trd oreh in da ni drugega kakor velika vojašnica, za katero bode treba, če se jo bo zasedlo, veliko žrtvovati. Dne 15. junija so Italijani poizkusil! napraviti nove sunke, pa so bili pov&od odbiti; tako ob Soči pri Tržiču, pri Zagraju in pri Piaveh, kakor tudi ob koroški meji vzhodno od preiaza Piocken in na tirolski meji pri Peulensteinu. Jako ljuti boji so bili že večkrat za prelaz Piocken. Ondi je pustilo svoje življenje mnogo hrrbrih sinov naše domovine. Prelaz Plčcken (1363 m visok) veže Zilsko dolino na Koroškem z dolino Val-grande v Italiji. Tam okoli so višine Freikofel, Veliki in Mali Pal. Te višine so naši vzeli Italijanom. V Milan so pripeljali do 15. junija 14 vlakov težko ranjenih vojakov. V Švico je pobegnilo 13.000 laških vojakov. Oddelki vojnega poročevalskega stana so se podali iz Galicije na italijansko bojišče. Pet francoskih zrakoplovcev se je ponudilo italijanski vladi, da so pripravljeni vstopiti v njeno službo. Italijanski slikar Aristide Sartorio je dobil nalog, da naj napravi skico avstrijskih čet, stoječih na levem bregu Soče. Prišel je tja na neko višino s štirimi spremljevalci: z dvema konjenikoma in dvema karabinijeroma. Ko so ga avstrijski vojaki zapazili, je hotel zbežati. Zašel je v neko močvirje in konj ga ni mogel nesti naprej. Bil je lahko ranjen in potem vjet. Slikar Sartorio je bil prej enkrat vodja umetniške šole v VVeimaru. Italijansko vojno brodovje pred Dubrovnikom. Zadnjo soboto zjutraj ob štirih se je prikazalo 15 italijanskih ladij pred Dubrovnikom in so obstreljevale ondotno železniško progo. Ta čas je drčal ravno neki vlak proti Dubrovniku navzdol in je srečno utekel. Italijani so vrgli kakih sto granat, škode so pa naredili komaj za 200 kron. Čez pol ure so sovražne ladje odšle in so potem obstreljevale svetilnik v Dubrovniku. Škoda na železnici je bila naglo popravljena. Novice iz Italije. V Italiji nič nedpriobčujejo seznamkov izgub. Vojne oblasti so "tudi" flfedmštvom listov prepovedale objavljati privatno sestavljena poročila izgub v vojski. — Ostro preganjajo na Italijanskem avstrijske vohune. Zadnji teden so en dan samo v Milanu zaprli 14 avstrijskih in nemških vohunov. — Pri zadnjem bombardiranju Benetk so padle bombe tudi na Markov trg. Med ribiškimi čolni je nastal velik strah, ker je ribiče obsul neki avstrijski aeroplan z jeklenimi pšicami. — V Bologni so postavili topove, s katerimi hočejo obstreljavati avstrijske zrakoplove. — V Milan so prignali par avstrijskih vojnih vjetnikov. — Kot prvi štabni častnik je padel v boju ber-saljerski polkovnik Negretto, ki je bil s svojim bratom goreč oznanjevalec vojne. — Garibaldin-3ke čete ne bodo samostojno nastopile; štirje sinovi starega Garibaldija so stopili kot prostaki v italijansko armado. — Neki milanski tovarnar je razpisal nagrado 50 000 lir, ki naj se razdeli med one vojake, kateri bodo vjeli prvih 500 Nemcev na bojišču. — Proti Nemcem se po Italiji povsod še ponavljajo izgredi. Niti nemškim Švicarjem Italijani ne prizanašajo. — Pri Florenci sta trčila dva tovorna vlaka in sta napravila veliko škode. Avstrija — Rusija. V Galiciji in Bukovini naši dan na dan kaj naglo napredujejo. Dne 10. junija so armade Pflanzer Baltina vrgle Ruse iz postojank severno od Otinije. Pri Obertinu in Horodenki so prodirali 8 naši proti Dnjestru, katerega južni bu?g so Rusi skušali še držati. Vzhodno od Črnovic so Rusi tačas še stali ob Prutu in naše napadli, a bili so po kratkem boju odbiti. Dne 11. junija so armade poveljnika Pflan-zerja zopet zasedle več ruskih postojank. Jezier-zan in Niežvisko, severno od Obertina, so vzele z naskokom. Nadalje so zmagovite čete prodirale proti Črnelici ter so severovzhodno od Horodenke piekoračile Dnjester. Osvojile so Zaleščike. Proti temu mestu so napravili Rusi zvečer in tekom noči obupne napade, a naši so jih zavrnili in sovražnik je imel prav težke izgube. Tudi napad nekega kozaškega polka se je v našem ognju popolnoma razbil. V Bukovini so morali Rusi tudi zadnje svoje postojanke ob Prutu opustiti. Umikati so se začeli čez državno mejo z velikimi izgubami in naši so šli za njimi. — Armada Pflanzerja je vjela dne 11. junija po čvrstih bojih okoli 5000 Rusov. Južno od zgornjega Dnjestra so se boji še drugi dan nadaljevali. Rusi so napravili napad na Stanislavov, pa so bili zavrnjeni. Dobili so nato Rusi ojačenja in so vnovič zasedli Žuravno. Drugi dan so pa ta kraj zopet zasedle naše čete. Dne 12. junija so Pflanzerjeve armade v jugovzhodni Galiciji zopet zmagovito napredovale. Po trdovratnih bojih so zavzele Tišmienico, Tlumač in višine severno od Oleše. Južno od Čmelice se je pričel daljši boj, ki je trajal čez noč. Napade pri Zaleščikih so naši krvavo zavrnili. Naše čete so prodirale nadalje iz Bukovine čez državno mejo rusko. Imeli so Rusi ob meji pripravljene prav močne postojanke, a tudi te so naši premagali, vrgli Ruse nazaj in zasedli več krajev v Besarabiji. Ko so naši šli za njimi čez mejo, so vjeli 1500 sovražnikov. Ob zgornjem Dnjestru so naši in Nemci vspešno napadali v smeri proti Zidačevu, kjer so bile močne ruske sile na južnem bregu Dnjestra. V srednji Galiciji je imel napad avstrijskih in nemških čet ta vspeb, da so naši zasedli Sie-njavo, odbili močan ruski napad in v naskoku si • osvojili vsa oporišča severno od Sienjave. Pri tem so vjeli naši 5000 Rusov. Dne 13. junija so po silno hudem boju prodrle naše čete vzhodno in južnovzhodno od Jaroslava rusko fronto ter prisilile sovražnika, da se je z najtežjimi izgubami umaknil. Po noči so se Rusi začeli umikati proti Moščiski in jugovzhodno od tega kraja. 13. junija je prišlo do bitke med Črnjavo in Sienjavo. Armada generala Mackensena je naskočila v 70 km dolgi fronti sovražne postojanke in naši so vjeli 16000 Rusov. Tudi čete generala Marvvitza in generala Linsingena so napredovale. Okolica ob Sanu je grozovito razdejana, 42 cm topovi so jo izpremenili v puščavo. Nekatere vasi so popolnoma porušene. Mesta Ja-roslav, Dinov i. t. d. so v razvalinah. Tudi mnogo krasnih gradov, n. pr. kneza Sapiehe, grofa Kra-sickega in arugih graščakov, so uničeni. Več lepih gozdov je posekanih. Dne 14. junija so se vsled napada zveznih armad skoro na celi fronti v Galiciji razvili hudi boji. Armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki so zasedle Sienjavo, so začele prodirati na vzhodnem bregu Sana) proti severu. Grad Pisko-rovice so zavzele z naskokom in vjele mnogo Rusov. Armada Mackensenova je pa prodirala med srditimi boji ob obeh straneh Krakovjeca na Olešice. V zvezi s to armado so čete generala Bohm - Ermollija napadle Ruse vzhodno od Moščiske, kjer Rusi branijo črto proti Grodeku. Ob gornjem Dnjestru stoji Linsingenova armada pred močnimi ruskimi silami, ki imajo zasedene mostove pri Mikoiajevu, Zidačevu in Haliču. Ob spodnjem Dnjestru so pa armade Pflanzer-Baltina, ki stoje pred Nižnjovim in Črnelico in pri zavzetih Zaleščikih; te armade se dobro držijo proti vsem ruskim napadom. Deli Pflanzerjeve armade so v Besarabiji med Dnjestrom in Prutom tam stoječe ruske čete ponovno prisilile k umikanju in jih potisnile nazaj proti Hotinu in Prutu. Število ruskih vjetnikov se je 14. junija zvišalo za nekaj tisoč mož. Južno od Dnjestra se boji nadaljujejo. Pri Derzovu, južno od Mikolajeva, so naše Čete krvavo odbile štiri močne ruske napade. Rusi so zapustili bojišče in zbežali. Severozapadno od Žuravna prodirajo naši in Nemci proti Zidačevu in so vzeli dne 13 junija Rogusno. Tudi severno od Tlumača so naši vspešno napredovali in vjeli mnogo sovražnikov. Severno od Zaleščikov so Rusi napadli naše ob 11. uri ponoči na 6 km široki fronti, pa so bili z velikimi izgubami odbiti. Vkljub najtrdovratnejši obrambi v Galiciji Rusi niso mogli ustaviti splošnega napada zavezniških armad. Umikajo se poraženi ruski zbori čez Cevkov—Lubačev in Ivanov nazaj. Južno od ceste na Lvov je vzela armada Bohm-Ermolli dne 15. junija po noči ruske postojanke na celi fronti z naskokom ter je vrgla Ruse čez Sadovo, Višnjo in Rutke nazaj. Čete armade Pf anzerjeve so ta dan vzele Nižnjov. Od 1.—15. junija so naši vjeli 108 častnikov, 122,300 mož ter dobili 53 topov, 137 strojnih pušk in 58 municijskih voz. Med močvirjem ob Dnjestru in pri Žuravnem so Rusi zadnje dni nekoliko napredovali. Splošni položaj je tam neizpremenjen. O J ruskih rojnih črt je bila le prva oborožena. Ko so te rojne črte začele napadati, so metali ruski zrakoplovci bombe proti mostu pri Žuravnem in napravili nekoliko škode. Kozaki so pa pustili konje, zlezli na drevesa ter nekaj časa streljali na naše čete. Potem so jih naši pregnali z dreves. Nemčija — Rusija. Ruski napadi na Nemce ob reki Dubisi so se dne 11. junija izjalovili. Severno od Prašniša so nemške čete napadle neko rusko postojanko ter dobile 150 Rusov, nekaj strojnih pušk in metalcev min v pest. Ob Ravki med Bolimovim in Sohačevim so Nemci vdrli v rusko postojanko in vjeli 500 Rusov. Napredovali so Nemci severozahodno od Savlov, vzeli z naskokom Kuže in vjeli 3950 mož ter zaplenili osem strojnih pušk. Ob cesti Mariampol-Kovno so Rusi dobili ojačenja in so se pričeli vnovič boji. Vsi ruski protinapadi južno od Bolimova so bili brezuspešni. Listi poročajo, da so boji ob reki Dubisi zelo ljuti. Nemci in Rusi se tu vojskujejo z bajoneti tako, da včasih stoje do kolen v vodi. Sedaj se Rusom posreči, da vržejo Nemce čez vodo, sedaj zopet Nemcem, da so pognali Ruse nazaj. Po cel dan divja boj sem in tja. Blizu Evkovinje, severovzhodno od Savel, so zavzeli Nemci nekatere ruske postojanke ter vjeli tri častnike in 300 mož. Južnovzhodno od ceste Mariampol-Kovno so nemške čete z naskokom premagale sprednjo rusko črto ter vjele dva častnika in 313 mož. Vzhodno od Savlov so nemške čete dne 14. junija z naskokom vzele vas Dankše ter vjele 4 Častnike in 1660 mož. Rusi so brezuspešno napadali Nemce vzhodno od ceste Mariampol-Kovno. Na fronti Lipovo-Kalvarija so Nemci vdrli v ruske črte in si osvojili prednje jarke. Nadalje so dobili Nemci pri Orzicu vas Jednorožec, Črvenogoro in ondotni most, ter vjeli 325 Rusov. Trdnjavo Osovjec Nemci obstreljujejo od 5. ure popoldne do solnčnega zahoda s težkimi topovi. Vkljub dolgemu obstreljevanju še niso napravili trdnjavi znatne škode, kakor trdijo ruski poročevalci. Vzhodno od Avgustova in severno od Bolimova so dne 15. junija ruske napade Nemci odbili. Napravili so dalje Nemci sunek proti Lipovu in Kalvariji, dobili nekaj ozemlja, 2400 vjetnikov ter tri strojne puške. Nemčija — Francoska. Francozi so zadnji čas poročali o zmagah, pa so naglo umolknili. Na glavnem bojišču med Arrasom in Levienom, kamor so Francozi nagnali veliko čet in že nekaj dni napovedovali vspehe, jim usoda ni bila mila in jih je zadel težak poraz. Pri napadih na Loretsko višino in pri Neuville so bili Francozi odbiti. Tudi pri yserskem kanalu in v Champagni niso mogli naprej. Izgubili so Francozje bajé v zadnjih bojih 18.000 mož. Vsled ruskih porazov so bili Francozi prisiljeni nastopiti bolj živahno in so dne 15. junija z Angleži vred na mnogih krajih naskočili Nemce z močnimi silami. Angleži so pri Ypernu Nemce potisnili nekpliko nazaj, pri Basseeju sta se pa ponesrečila dva napada štirih angleških divizij. Angleži so izgubili veliko mož in več strojnih pušk. V Vogezih so Francozi napravili brezvspešen naskok pri reki Lanchu. Napad na Karlsruhe. Dne 14. junija je celo francosko zračno brodovje priplulo md Karlsruhe in je eno uro metalo bombe na to neutrjeno mesto. 19 oseb je bilo ubitih, 14 težko in več lahko ranjenih. Veliko hiš okoli nadvojvodskega gradu je poškodovanih. V gradu je tačas bivala švedska kraljica. Vrgel je sovražnik 45 bomb. En sovražni zrakoplov je bil sestreljen in je padel na tla. Napad na Angleško. Nemško zračno brodovje je metalo zadnjo nedeljo bombe na Hull, razdrlo ladjedelnico ter ubilo 50 ljudi j. Rusija — Turčija. V noči na 11. junij so ruske torpedovke imele boj s turško križarko .Midilli" (Breslau) in so jo poškodovale. V Samsunu na maloazijski strani so ruske torpedovke porušile pristaniške naprave in potopile več ladij. Srbija. Grozno je trpela Srbija vsled kužnih bolezni. Med 326. tujimi in domačimi zdravniki, ki so služili v začetku vojne, jih je v zadnjih osmih mesecih umrlo 124, večinoma za legarjem. Med njimi sta telesni zdravnik kralja Petra in zdravnik vojvode Putnika. Sicer so se pa Srbi začeli zadnji čas zelo gibati. Zasedli so v Albaniji Eibasan, Lu in pobočja miridiiskih gora, ter gredo proti Lešu, Tirani in Draču. Italijani so osupnjeni vsled tega pohoda Srbov proti Adriji, ker ga niso pričakovali. Tudi v Bosni se nastop pričakuje. Kralj Peter in prestolonaslednik sta odpotovala na bojno črto. Angleška, Francoska in Rusija si prizadevajo nagniti Srbijo h koncesijam v makedonskem vprašanju, da bi se pomirila Bolgarija. Črna Gora. Dvesto Črnogorcev je 13. junija napravilo napad na našo obmejno stražo južno od Avtovca. Boj je bil kratek. Naši so Črnogorce zavrnili. Drugače je položaj na jugovzhodu neizpremenjen. Bolgarija. Bolgarska vlada je kupila na Danskem veliko množino pušk in jih bo dobila po železnici preko Romunije. Albanija. V Albanijo ne silijo samo Srbi, ampak tudi Črnogorci in Grki. Srbi proti Draču, Črnogorci proti Skadru in Grki proti Beratu. Čnogorci so zasedli že več točk ob reki Bojani in so Taraboš oborožili s topovi. Angleška. Na pritisk Rusije namerava Angleška izbac-niti iz ministrstva vse čiane, ki so židovskega pokolenja..........................oq nu ... Vojna v zraku. Neki angleški letalec je vrgel pri Gentu več bomb na neki nemški Zeppelinov zrakoplov. Bombe so zažgale zrakoplov, ki je padel poleg samostana sv. Elizabete v Gentu na tla. V samostanu je pričelo goreti. Sledili so strašni prizori. Več oseb je bilo mrtvih. Amerika in Nemčija. Amerika je z ozirom na to, da je bila „Lu-sitanija", na kateri se je vozilo precej Amerikancev, potopljena, poslala Nemčiji noto, ki je precej zmerno pisana, in ni ultimatumu prav nič podobna. Amerika samo zahteva, da naj se v prihodnje ne uničuje življenje amerikanskih državljanov in da naj se trgovske ladje s podmorskimi čolni ne napadajo, marveč naj se išče pot, da bo mogoče to zadevo prijateljski uravnati. Italijanski podmorski čoln potopljen. Avstrijski podmorski čoln je v severni Adriji torpediral in potopil italijanski podmorski čoln .Meduso". Nekaj mož posadke so naši vjeli. Nemški podmorski čoln «U 14» je bil od angleških ladij potopljen. 44 mož posadke so ribiči rešili. Ruska ladja potopljena. Ponoči 10. junija je v Črnem morju turška križarica »Midilli" potopila ruskega velikega torpednega rušilca in se je nepoškodovana vrnila pred Carigrad. Na podlagi odredbe ministrstva za deželno brambo dobe invalidi, katerih delazmožnost se je zmanjšala za najmanj 20% do 50%, 60 kron letno, invalidi, katerih delazmožnost se je zmanjšala od 50% do 100%, 120 K, invalidi, ki so za delo popolnoma nesposobni, pa 180 K letno. Svojci invalidov dobč: Žena invalida, ki dobiva podporo ne glede na višino, dobi 60 K. vsak zakonski ali nezakonski otrok invalida, ki dobiva podpore po 60, oziroma 120 K, po 36 K, vsak otrok invalida, ki dobiva po 180 kron, pa po 60 K. Po 60 K dobi zakonski oče ali stari oče ali nezakonska mati in stara mati, nadalje zakonski oče nezakonske matere invalida, ki vleče podporo, vendar ne sme vsota podpor vseh svojcev presegati 120 K. Svojci padlih ali umrlih vojakov dobč: Vdova 120 K; po 12 K vsak zakonski ali legitimiran otrok brez očeta; po 36 K, če je en sam otrok, po 30 K, če sta dva, po 24 K, če so trije, po 18 K, če so štirje ali več otrok brez očeta in matere. Po 60 K dobi vsaka nezakonska sirota, če vleče vdova podporo po 108 K, vsaka nezakonska sirota, katero je padli ali umrli preskrboval, če je samo ena; če sta dve, pa 102 K, če tri pa 96 K, če štiri ali več, po 90 K. — Po 60 K dobi zakonski oče ali stari oče, zakonska ali nezakonska mati in stara mati, nadalje zakonski oče nezakonske matere s pripombo, da vsota vseh ostalih ne sme presegati 120 K. Pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev stariši, v drugi vrsti pa stari očetje, oziroma stare matere, in sicer po rodovniku. Dečki dobivajo podporo do 16. leta, deklice pa do 14. leta. Svojci pogrešanih vojakov dobe isto podporo, kot svojci padlih ali umrlih vojakov. Podpore se izplačujejo v mesečnih obrokih in sicer naprej. Avstrijskim narodom! V tem trenutku, ko dvoglavi orel po desetmesečni brezprimerni borbi z neupognjeno močjo in jeklenim pogumom vzdiga svoje mogočne noge na nove odločilne udarce, da uniči svoje dosedanje sovražnike, nam Italija, ki je celih 33 let uživala dobrote za to deželo blažene zveze z našo drago domovino, za vratno napove vojno! Naši slavni armadi, v katere vrstah se narodi avstrijski prekašajo v heroičnih krepostih, se bližajo novi bojil V zvezi z Nemčijo,1 našo drago zaveznico, v trdnem zaupanju v Boga, v svesti si pravične stvari in svoje moči, se slavno razreši tudi ta nova naloga. i Narodi avstrijski! Zaradi Vašega domoljubnega požrtvovalnega mišljenja so Rdečemu križu doslej dospeli bogati darovi, ki so mu omogočili, da je olajšal marsikatero rano, ki nam jo je vsekala vsiljena vojna, da je ozdravelo mnogo Vaših sinov, ki so krvaveli na polju časti, in bilo nanovo uvrščenih v armado, invalide pa usposobiti za koristne ude človeške družbe. V polni zavesti velikodušnosti vseh narodov naše domovine apeliram na zavednost Vaše patriotične dolžnosti s prošnjo, da tudi nadalje kar najiskreneje pospešujete človekoljubno delovanje avstrijske družbe Rdečega križa in s tem uresničite našega veličastnega vladarja, Njegovega Veličanstva cesarja in kralja geslo «Z združenimi močmi* v brambo domovine, v prid armade, Vaših očetov, sinov in bratov. - Na Dunaju, dne y. junija 1915. Nadvojvoda Franc Salvator, general konjiStVa, generalni inšpektor prostovoljne zdravstvene službe in protektor namestnik avstrijske družbe Rdečega križa. POLITIČNI PREGLED. Konec zveze z zahrbtnim prijateljem. Nikogar tako ne veseli, da je hinavski Lah vrgel od sebe krinko in z napovedjo vojne pokazal svoje pravo lice, kakor Slovence in Hrvate v Primorju in Istri. Koliko so ti naši rojaki ondi trpeli pred zvitim in na .zvezo" se opirajočim Italijanom, je težko dopovedati. Občina za občino je vkljub velikemu naporu naših mož padala v italijansko žrelo. .Lega nazionale" je zidala v čisto slovenskih in hrvaških krajih svoje šole, da bi naglo poitalijančila naše otroke. Irredentovci so lahko dosegli vse, kar so si izmislili, saj so imeli dobrega zagovornika pri avstrijski vladi, namreč italijanskega zunanjega ministra. Če je kdo hotel kakemu irredentovcu le las skriviti, precej se je za .neodrešence* potegnil italijanski zunanji minister, in to še celo v slučajih, ko je bilo očitno, da je krivda na oni strani. Admiral pl. Ripper je spravil na dan grozne goljufije irre-dentovcev na magistratu v Pulju, pa je bil vpo-kojen. Izvrstni namestnik princ Hohenlohe je bil prestavljen iz Trsta, ko je hotel s tržaškega magistrata odpraviti regnikole, ki so bili zagrizeni framasonski irredentovci. Tako so po vseh naših laških mestih imeli irredentovci prvo besedo pri občini in seveda dostop do denarja. Ko je močno pritisnil italijanski zunanji minister, so tudi neljubi mu avstrijski i.: i ni stri morali odstopiti. Vendar imajo Slovani na Primorskem in v Istri po številu veliko večino. Ta slovanska večina utegne priti do svojih pravic, katere je doslej teptala Italija s svojim vplivom na avstrijske razmere. Prav je govoril dr. Šusteršič v Budimpešti, ko je dejal, da je naš največji sovražnik Italija. Vojaki in božja služba. S cesarjevim ukazom je razglasil avstrijski vojaški škof Bielik, da naj se vse vojaštvo ob nedeljah in praznikih udeležuje božje službe in da naj imajo vojni kurati tudi primerne govore. Tudi naj se vojakom da prilika, da lahko o pravem času prejemajo sv. zakramente. Duhovniki v italijanski armadi. V italijanski armadi je 18.000 duhovnikov in redovnikov. Med njimi jih služi 700, ki so vojaški kapelani, 1000 jih je pri saniteti, vsi drugi so pa pravi vojaki in služijo v armadi z orožjem v roki. Ruski vrhovni poveljnik Nikolaj Nikola-jevič je baje res bolan in se nahaja v Moskvi, da se bo dal operirati. Industrije! na Ruskem. V Petrogradu so imeli shod ruski industrijci in trgovci. Povdarjalo se je na shodu, da naj izgine strankarski duh med člani dume in da naj se zdaj vse žrtvuje za vojsko in za srečno zmago domovine. Rusom manjka streliva. Iz Petrograda se poroča, da je hrabrost ruske armade sicer neomajana in da se je, odkar so odpravili monopol na žganje, povzdignila delamožnost delavcev za 30%, da je pa hrabrost ruske armade zastonj, če ni streliva. Rusija pričakuje, da se bo ravnotežje izravnalo, kadar ji bodo zavezniki preskrbeli streliva, oziroma, kadar ga dobi iz Amerike, kjer ga je naročila za 83 milijonov dolarjev. Naročila vojnih potrebščin v Ameriki. Angleška je naročila velikanske množine vojnega materijala v Ameriki. Dan za dnevom zapuščajo ladje, obložene s patroni, šrapneli, bombami, bodečo žico Novi York. Ravnokar se je izgotovilo za Angleško tudi 10 podmorskih čolnov. Rusi in Francozi. Ruski list .Novoje Vremja" se zelo jezi nad Francozi, ker se njihovi napadi ne vrše v pravem redu in sploh Francozi ne kažejo resne volje, da bi bili o pravem času napadli Nemce. List se nadeja, da bode Joffre res že vendar enkrat nastopil z napovedano veliko ofenzivo proti Nemcem, ter rešil Ruse iz nevarnega položaja, da pritiska na-nje velika nemška moč. --,--jy- NO VIČ AR. Zatvoritev šol. Naučni minister je odredil, da se bodo v Avstriji zatvorile vse srednje šole dne 26. junija. V Kranju bodeta pa gimnazija in ljudska šola končali leto že jutri. Poljski delavci. Med begunci iz Galicije in Bukovine je v kranjskem okrajnem glavarstvu še nekoliko takih, ki so zmožni za delo na polju in travnikih. Kdor kakega delavca ali delavko potrebuje, naj se oglasi pri odboru za begunce, ki ima svojo pisarno odprto od 9—12 ure dopoldne v župnišču v Kranju. Prenehali so izhajati listi: .Primorec" v Gorici, .Piccolo" v Trstu, .Naša Sloga" v Pulju in .Pucki prijatelj" v Pazinu.