St. 114 PiItiiH inafinjna ([»ti termi« trafe mm v Trstu, v tetrtek, 13. mala 192«. Posamezna Ctevilka 25 stot. Letnik LB Ust Izhaja vsak dan »Jutra đJ mesec« L 22-—, pol i 6.50 vet — Posa v itrokostl 1 kolone •srutnlee, zahvale, Mali eljloL Naročnina: za 1 me* da tako mirnega dne, kakor je bil terega bi oni podprli; če število pa ne j danagnjif nl zaznamovati tekom stavke. LONDON, 12. Reuterjev urad sporo-jyargre, Szoertsevja in Mankovicsa so ča, da so si tekom zadnjih 24 ur labu-ibil« nebistvene. Jutri bosta zaslišana ristični vodje na vse načine prizadeva- jgeneralni direktor poštne hranilnice li, da bi ustvarili podlago za obnovitev iBaross in sluga Kovacs, nakar se bo pri-pogajanj med vlado in strokovno zve- čelo z zasliševanjem prič zo. Kongres «Trade Unions» je zboroval „Norte" na severnem telila Letalci so vrgli fiz neposredne višine tri zastave na ledeno površino - «Norge» nadaljuje pot proti Alaski RIM, 12. Vest, da je «Norge» preletel severni tečaj, je agencija Štefani prejela danes ob 10.45 dopoldne. O dogodku je takoj obvestila ministrski svet, ki je imel sejo v palači Viminale. Agencija je dala poročilo nalepiti na važnejših točkah mesta. Listi so izšli v posebni izdaji ter objavili podrobnosti o poletu zrakoplova «Norgeja» proti severnemu tečaju. Javnost je vzela vest z velikim zadoščenjem na znanje. Uspeh Amund-sena in inženirja Nobile smatrajo kot popolnoma italijansko zmago. LONDON, 12. Računa se, da bo «Nor-ge» danes popoldne dospel v Alasko. OSLO, 12. Zrakoplov «Norge» je danes okolu 2. ponoči preletel severni tečaj. Ko je Rieser Larsen ugotovil, da se zrakoplov nahaja nad severnim tečajem, se je «Norge» spustil v nižavo ter je zmanjšal hitrost. Z višine nekoliko metrov so letalci vrgli tri zastave na ledeno površino. Najprej je vrgel Amundsen norveško zastavo, nato Ells-worth ameriško in končno Nobile italijansko zastavo. Robovi ledene površine so se svetlikali kakor zlato v bledi svetlobi solnca, katera je prodrla megleni zastor, ki je obdajal zrakoplov. Nad se-severnim tečajem so se letalci ustavili del j časa. MILAN, 12. «Corriere della Sera» je prejel iz King's Baya naslednje poročilo: «Norge» je odplul včeraj ob 10. uri pred poldne proti severnemu tečaju. V zrakoplovu se nahaja 16 oseb in 6800 kg bencina in olja, tako da more leteti 80 ur. Byrd in pilot Benett sta s svojim «Fokkerjem» spremljala «Norgeja» skoraj eno uro, nakar sta se povrnila v King's Bay. Na krovu zrakoplova «Norgeja» se nahajajo tudi sani in par psov, ki se jih Letalci nameravajo posluževati v primeru, da bi pristali na severnem teča/-ju. Živil imajo za dva meseca. bi zadostovalo, bi vzeli v kombinacijo še kako drugo stranko. Ožja opozicija je danes imela sestanek, na katerem je dr. Kumanudi na-glašal, da je mogočE^nketa samo glede Pašićevega sina, ker po poslovniku narodne skupščine ni mogoče izzvati anketo tudi za druge afere, o katerih ni bila predložena nobena interpelacija To stališče je sprejela tudi SLS, ki je izrazila željo, naj bi narodna skupščina pretresala samo slučaj Radeta Pašića. Ministrski svet je zvečer imel sejo; razpravljal je o resortnih zadevah in o likvidaciji drž. obveznosti napram bivši črnogorski dinastiji. Obnovitev pogajanj med Jugoslavijo ln Madžarsko BEOGRAD, 12. Po dveh letih zastoja so se včeraj popoldne obnovila pogajanja med jugoslovensko in madžarsko delegacijo zaradi ureditve raznih spornih vprašanj, ^pre-vsem za ureditev mednarodnega prometa, direktnih tarif, skupnih postaj in drugih manjših zadev. ______ Upor v poljski vojski VARŠAVA, 12. (Izv.) Poljska brzojavna agentura sporoča, da so se v zadnjem času pojavili v armadi nevarni elementi, ki so skušali širiti med vojaštvom zločinsko agitacijo. Njihovo početje je imelo žalostne posledice. Nekaj vojaških oddelkov se je uprlo. Vlada je ukrenila vsa potrebno, da obvaruje glavno mseto pred vkorakanjem upornikov. Predsednik republike je izdal na upornike poziv k pokorščini. Naprosil je vse člane parlamenta* naj ga podpirajo. Listi, ki so v zvezi z maršalom Pil-jsudskim javljajo, da je danes ponoči oborožena tolpa obstreljevala njegovo vilo. Na pomoč je prihitelo vojaštvo, ki je razgnalo napadalce. V Varšavi so se v javnih lokalih vršila zborovanja, na katerih so razni govorniki napadali vlado. Prišlo je tudi do izgredov. VARŠAVA, 12. (Izv.) Predsednik republike je kot vrhovni poveljnik vseh čet izdal na armado manifest, v katerem poziva vojaštvo k brezpogojni pokorščini, ter zahteva, da drže vsi svojo /vojaško prisego. Manifest so podpisali predsednik republike, ministrski pred* sednik in vojni minister. Upor se je ponoči izvršil v Rembere-tovu. Čim so oborožene tolpe napadle vilo Pilsudskega, je oddelek v bližini nastanjenih ulancev prihitel na pomoč jn streljal proti napadalcem. Ko je za ta dogodek doznala garnizija, se je tudi ona uprla. Ob 5. uri popoldne so v Var-,šavi izšle posebne izdaje listov, ki so 7 poročale, da je maršal Pilsudski dopol-' *dne v odprtem vozu, v spremstvu ene-,°ra oddelka konjenice in dveh bataljonov pehote vkorakal v Varšavo. Poslopje ministrskega predsednika je takoj po prihodu Pilsudskega zastražil močan oddelek policije. Doznava se, da so se uprli še štirje polki, ki so vdani maršalu Pilsudske-mu, uprli ter da korakajo proti glavnemu mestu. Nahajajo se sedaj v Rembe-retovu in v predmestju Varšave, v Pragi. Most med Prago in Varšavo je zaprt. Straži ga vojaštvo s strojnimi puškami, avtomobili in s topništvom. Med maršalom Pilsudskim in predsednikom republike se vrše pogajanja, da bi se preprečila meščanska vojna. Položaj je izredno resen. Predlog o nezaupnici nemški vladi zavrnjen BERLIN, 12. Po dolgih razpravah je državni zbor zavrnil predlog demokratov za nezaupnico vladi z 246 glasovi proti 176. ^ Izjave načelnika nove poljske vtade VARŠAVA, 12. Ministrski predsednik Witos je izjavil novinarjem: Nova vlada je bila sestavljena za drŽavo, ne pa za stranke. Rad bi tej vladi razširil podlago ter pridobil za sodelovanje vse LONDON, 12. Reuterjev urad javlja: V svrho nadaljevanja pogajanj je kongres «Trade Uniens» odredil konec splošne stavke. LONDON, 12. Uradno poročile, objavljene ob 15. url« pravi: Ministrski predsednik je v druibi nekaterih člane v vlade sprejel zastepnlke glavnega odbora «Trade Uniens». Predsednik tega odbora, Pugh, je sporočil, da je splešna stavka prenehala danes. Zastopniki strokovne zveze so se po-mudili pri ministrskem predsedniku eno uro. Ostal je tam njihov tajnik, ki je podpisal naslednjo izjavo: «V svrho obnovitve pogajanj je glavni odbor „Trade Unions" sklenil končati danes splošno stavko. Brzojavke s tozadevnimi navodili je odbor odposlal vsem udruženim organizacijam«. Ministrski predsednik bo v spodnji zbornici javil, da je bil danes brezpogojno izdan ukaz o prenehanju splošne stavke. LONDON, 12. Reuterjev urad sporoča: Ukaz o prenehanju stavke je bil izdan brez vsakršnega pogoja. Ministrski predsednik Baldwin je sporočil doljnji zbornici, da je splošna stavka končana. Mislim, je izjavil, da se je med nas povrnil mir; najboljši del naroda je izvojeval zmago. Rnnaiizatiji Sveta Družbe oaradav Angleški predlogi na seji ženevske komisije „ ŽENEVA 12. Te dni se je sestala posebna komisija, določena za proučitev Sveta Družbe narodov. Poleg desetih držav, ki pripadajo Družbi narodov, je It sodelovanju povabljenih še pet držav: Nemčija, Poljska, Kitajska, Argentinija in Švica. Za predsednika je bil soglasno izvoljen zvezni svetnik Motta. Lord Robert Cecil je kot prvi izjavil, da glede stalnega članstva Sveta nima podati nikake izjave. Scialoja je pojasnjeval bistveni pomen stalnih in nestalnih članov Sveta. Število stalnih članov naj bi se samo od slučaja do slučaja povečalo z vstopom Nemčije, Zedinjenih držav in Rusije. Število nestalnih članov pa je itak že bilo glede na možnost pristopa Nemčije povišano od 4 na 6. Paul Boncour je povdarjal, da je treba najti rešitev, da se Nemčiji omogoči v septembru sprejem v Svet. Sjo-borg (Švedska) je izjavljal, da o kakem povečanju števila članov v Svetu Družbe narodov ne more biti govora. Kitajski zastopnik Hae-Si-Uhu je povdarjal, da bi moral Svet Zveze narodov zagotoviti dostojno zastopstvo tudi azijat-skim in ameriškim državam. Končno je predsedujoči Motta ugotovil, da na podlagi diskusije nikakor ni misliti na izpremembo pakta in da se mora ohraniti načelo soglasnosti za vse zaključke Sveta Družbe narodov. Komisija je včeraj dopoldne nadaljevala s svojim delom. Nemški delegat Hoesch je podal izjavo, v kateri je opozarjal na pridržke, ki jih je dala Nemčija, ko je bila povabljena v to komisijo. Nemčija nikakor ne podcenjuje pomena teh pogajanj za bodočnost Družbe narodov in za stališče Nemčije v Družbi narodov. Na popoldanski seji je lord Robert Cecil stavil nastopni predlog: 1) Nestalni člani Sveta se volijo za dobo treh let. Ena tretjina članov se iznova voli vsako leto. 2) V dobi treh let po poteku svojega mandata se ne more iznova izvoliti noben član, razven ako zborovanje z dvetretjinsko večino podaljša mandat za eno volilno dobo. Vendar pa ne sme več kot ena tretjina biti na ta način zopet izvoljena 3) Število izvoljenih članov Sveta se zviša na 9. Ti člani se bodo v bodoče volili po pro-porčnem sistemu. 4) Prihodnje zboro- Dunajske pismo Spomin na obglavljenje Zrinjskega in Frankopana 30. aprila 1671. — Srbskij ruski in italijanski grobovi v Gradišču, v bližini gradiščanskih Hrvatov. — Kaj pa z grobovi naših beguncev? Na D u n a j u, G. maja. V prejšnjih časih smo se tudi mi navadno vsako leto živo spominjali muče-niške smrti bana grofa Petra Zrinjske-ga in kneza Frana Frankopana; njiju glavi sta padli pod mečem krvnika dne 30. aprila 1671. ob 9. uri zjutraj. Kralj Leopold I. je imel hude spore z Madjari in Hrvati, kajti hotel je poteptati njihova prava. Ban Zrinjski in knez Frankopan sta stala na Čelu lir vatskih stanov, ki so odločno branili staro hrvatsko pravdo. Leopold ju je zvabil na Dunaj, da se bo ž njima dogovarjal in doseže sporazum; v ta namen jima je izdal dekret, ki naj bi jima jamčil svoboden prihod na Dunaj in tudi odhod v domovino, ako bi se pogajanja razbila. — Toda kralj je prelomil svojo besedo ter je dal oba zapreti. Naročeni sodniki so obsodili oba — «vele-izdajalca» na smrt pod mečem krvnika, ki jima odseka glavi, Zrinjskemu poprej še — desno roko. — Leopold si je hotel malo potolažiti vest s tem, da je dal Zrinjskemu odsekati samo glavo in mu priz&nesel muke pri sekanju roke. Krvnik je izvršil svoje okrutno opravilo ob 9. uri dne 30. aprila 1671. na dvorišču hiše, kjer je danes Wiener Neustaedter Braeuhaus. Pokopana sta bila v skupnem grobu tik glavne cerkve, kjer je bilo pokopališče še do leta 1907. Tega leta so bile njiju kosti prenesene na novo mestno pokopališče tudi v skupen grob, ki ga je priredil hvaležni naj*od. Pred 5 leti pa je narod prepeljal v domačo zemljo ostanke, kolikor jih je bilo mogoče zbrati po 250 letih. — Njiju krv pa je pojila tujo zemljo, v kateri je ostalo tudi vse, kar požira grob, — in zato je umevno, da hvaležni narod roma še nadalje na grob teh svojih mučenikov v Dunajsko Novo mesto. Po vojni je prevzelo edino preostalo hrvatsko društvo «Prosvjeta»> na Dunaju skrb za ohranitev groba in pa da vsako leto prvo nedeljo maja prihaja večja družba v Novo mesto, kjer na razne načine časti spomin velikih mučenikov. Tako je odšla tudi preteklo nedeljo z Dunaja družba 30 dam in gospodov v Dun. Novomesto, kjer so bili prijazno sprejeti od strani mestnega zastopa in tudi prebivalstva v obče. Pri sv. maši ob 11. uri v stolni cerkvi se je udeležilo tudi veliko domačega občinstva. yenec za grob z narodnim trakom in napisom: «Našim velikim Mučenicima — Hrvatsko društvo «Prosvjeta» u Beču» je bil po maši blagoslovljen. Po maši so se izletniki poklonili stari gomili pred cerkvijo, nad katero je na cerkvenem zidu še vedno prvotna nagrobna plošča. Na sredi plošče sta upodobljeni dve mrtvaški glavi na — meču in poleg običajnega napisa so dodano latinske besede: «Ako slepec slepca vodi — oba v jamo padeta». — Ali slepci so bili Leopold in njegovi pomagači, slepci vsi njih nasledniki, zato tak... konec Habsburgov in njihove države! Po dokončani žalni manifestaciji na novem pokopališču so si ogledali mestni muzej, kjer je veliko spominov na Zrinjskega in Frankopana. — Meč krvnika je izborno ohranjen; samo oster ni dovolj, in ako je bil tak tedaj, potem ni čudo, da je moral krvnik dvakrat zamahniti ta težki meč z vso silo, kakor nam priča opis in slike v muzeju. Tam se nahaja posebna knjiga z mnogimi slikami, izdana kmalu potem, ki nam — seveda po Željah Leopoldovih — opisuje proces in umor teh dveh plemenitih Hrvatov. Na steni je tudi velika oljnata slika, ki kaže prizor, kako so morili obe žrtvi. V Trstu, dne 11 maja 1928. -2* i DvoriSče, kjer se je to zgodilo, je sko-1 opozicijski — uverjeni, da bo vlada pri-,ro ravno tako, kakor je bilo takrat, morana podati demisijo. JTajn je tudi vzidana ploftča z napisom ; Comes Petrus Zrinius, banus Croa-et Marchio Franciscus Frange-|>ani, ukfmus familiae, hac in area truncatis, capitibus, poenas perduel-lionts dededere pridic calendas Maji a: *fDCLXXI, hora IX. Tudi ta plošča dokazuje, kako veliko je bilo zanimanje za oba hrvatska SrelikaSa in njiju žalostno, grozno smrt. Sedanji mestni svet pa je bil v nedeljo po svojem odborniku prof. Hol-rerju zastopan na akademiji, prirejeni ,v spomin Zrinjskega in Frankopana, ter je v pomembnem govoru ožigosal »ločin Habsburžana proti hrvatskemu narodu, izvršen na teh dveh bojevnikih ra pravice svojega naroda. * • ♦ V torek pa je nad 50 Jugoslovenov posetilo dvoje ogromnih grobišč srbskih ujetnikov in interairancev ob Ne-židerskem jezeru, v Nežideru (Neusifdl am See) in Frauenkirchnu. Grobišči' sta lepo urejeni in dobro hranjeni, za za *ar gre hvala avstrijskim ob-lastvom. V prvem je 4768, v drugem 3500 grobov, ki so označeni lc z zaporednimi števili na malih kamenitih ploščah: le kaKih 10 grobov je, ki im.iio malo večji nagrobni spomenik s srbskimi napisi. Na sredi nežiderskega grobišča je precej velika kamenita piramida s srbskim napisom: «Internirani Srbi — Svojoj braći — umrloj u Nežideru — 1914 do 1918 god.» — Ob strani stoji nemški: «Die intemierten Serben». V Frauenkirchnu pa je lična kapelica. Nežidersko jezero je 36 km dolgo in do 12 km široko; obsega 360 km2, je torej že jako veliko. Ali plitko je in voda je solitarske vsebine. Bogata je rib, v glavnem krapov in ščuk, ki jih čosto do 15 vagonov dnevno izvažajo na Dunaj. Ali preko pravih bregov je še do 1 km daleč samo poludovje, kjer tabore neštete jate vodnih ptic raznih vrst. Zato je pa tudi tod povsod jako vlažno. Ali veje čez jezero tudi neprestano veter, ki odnaša vse hlapove iz zemlje in vode. Zato pravijo, da ti kraji niso nezdravi, in krivo je mnenje, da so namenoma tu-sem poslali Srbe. Ali za-nešen je bil tifus v ta taborišča, kakor je razsajal tudi v nekaterih taborih naših beguncev, a čedalje večje pomanjkanje hrane in zdravil je žrtve tifusa množilo. Zato toliko mrtvih. Avstrijske oblasti, vojaške in civilne, so izletnike lepo sprejele. Že v Neu-siedlu so jih pričakovali na postaji častniški kor, županstvo, okr. glavar, zastopnik deželnega zbora in ljudstvo. — Godba in dve četi vojaštva so pričakovali izletnike na pokopališču in ob dohodu zasvirali jugosl. himno. Dva svečenika sta opravila parastos in posvetila grobe. Sledilo je mnogo govornikov. Poleg dveh Jugoslovenov je položil venec v imenu avsti*. zvezne vojske podpolkovnik Traun, ki je jako lepo govoril o srbskih junakih. Ganljivo lepo je govoril tudi zastopnik gradiščanske-ga deželnega zbora. Vojaki so izstrelili častno salvo, a godba je zasvirala «Ich hatt' einen Kameraden!» V manjšem obsegu se jc isto ponovilo tudi v Frauenkirchnu. Tam blizu je ena največjih občin gradiščanskih Hrvatov — Pandrof (Parn- Morda so te nađe za sedaj pretirane. Ministrski predsednik grof Bethlen sedi sedaj Se trdno t svojem fotelju, le da je Nadoeay težko obolel ln da Win-dischgraetz tudi trpi na bolezni živčevja. Obsojeni falsifikeSorji bodo premeščeni v bolnišnico, a potem proti kavciji in povsem na tihem izpuščeni pa« zelo spreten diplomat. Kakor se ni)na svobodo, da si popravijo zdravje, po-nrpa^nj^ ko se je vse javno mnenje j kvarjeno na njih falsifikacijskem deku. Inozemstva dvignilo proti njemu in je j V zaporih ostanejo samo nameščenci v madžarskem parlamentu vsa opozici- j kartografskega zavoda in bo kateri ja naperila. najoetrejSo borbo, tako je!med njimi strogo kaznovan- P iz Go_ riških beguncev. V Pandrofu je okroglo 3100 Hrvatov, imajo svojo'večrazredno hrvatsko šolo in več narodnih društev. Tamkaj žive že čez 450 let in so dali celi okolici hrvatska imena, ki so bila sprejeta tudi v mape in specijalne zemljevide, n. pr.: Slobodno polje, Usko polje, Mekotić polje, tik do Nežidera se razteza velik kompleks z imenom Tabor (to ime je najbrže še starejše, saj imamo še danes na D. del mesta, ki se imenuje: Am Tabor). V Brucku je pokopanih večje Število naših beguncev. Njihovi grobovi so bolj zapuščeni. Domovina je na nje pozabila, kako moremo zahtevati, da se jih bodo bolje spominjali tujci? Daleč naokoli v teh krajih, v vsem takozvanem Leithgebierge, so živeli naši begunci, ki se jim ni najslabše godilo. Mnogi so si znali pomagati, ker tod je bila meja med Avstrijo in Ogrsko, a mnogi naši ljudje so znali svojo pozicijo izkoristiti. Ali tudi ujetniki in konfiniranci so bili še marsikje raztreseni. Tako n. pr. jc pokopanih v Bruckneudorfu 92 Ita-lijanov, 76 Srbov in 181 Rusov. Italijani prenašajo ostanke svojih pokojnikov v domovino. Sploh opažamo, da znajo Italijani najlepše častiti spomin padlih herojev. — Čast komur čast! A. Gabršček. rice, Benetk, Vidma, Pule, Reke in Rovinja. Popravek. V Crtico o pok. Stanku Bratini v včerajšnji «Ed.» se je vrinilo par pomot. V tretji vrsti naj se čita «đober» in ne, Dokler. V četrtem odstavku pred besedo dosežeš čitaj da. _ DruitvM« vtsil — TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU sklicuje za t petek 14. t. m. ob 6. uri zvečer važno odborovo sejo. . — M. 0. Sv. Ivan. Jutri odpade društveni sestanek, vršil so bo v nedeljo v društvenih prostorih na verandi ob 11. uri s predavanjem. — Odhor. — H. D. RocoL Jutri, v petek, izredni društveni sestanek točno ob 8.30. Važno. — Odbor. — Kelaši, radi praznika vaja ne odpade, ampak se vrši točno ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Prosi se, da nihče ne manjka. _ gola «Glasbene Matice«. Javni nastop gojencev šole «G1. Matice« se bo vršil 22. t. m., ne pa 15. t. m. kakor je tfilo javljeno. — Pevski zbor «01asbene Matice«. Jutri petek ob navadni uri pevska vaja._ Naše gledališče ČASTNI VEČER - «SABINKE» Nocoj ob 8.30 uprizori dramatični jih______. . . morju, da jih pripeljemo v naš pristan. Potem si bomo lahko rekli, da smo storili svojo dolžnost. _ Koncert Ženskega podpornega draštvu v soboto 15. t. m. se bo vršil v dvorani «Circolo Artistico« koncert Ženskega podpornega društva jugoslovenske naselbine v Trstu. Začetek ob 21. uri. Program obsega« sledeče točke: 1) a) Dr B. Ipavec: Ce na poljane rosa pade b) A. Lajovic: Serenada *c) Leonca- ^^a)^1^^1^^™ tkalcu, b) K. j krožek «Čitalnice» ia častni večer K. Baranovič- «Oj! Rumeno ružo Lelijo« (na- .Terčiča ^Ugrabljene Sabinke», ki so bile rodna) *c) A. Boito: Aria iz opere Mefisto- j povsod kronane s tako lepim uspehom, fele, ga. Zdenka Zika — Rukavina. ;pri nas So postale «Sabinke» slavne po 3) Puccini: Duet iz Tosce (Zika — Si- kritikah jn protikritikah, po smehu, ki mene). ^^ sne preneha od začetka pa do konca Odmor. . .: igre, po aplavzih pri odprtem in zapr- 1) a) J. Ravnik: Vasovalec, b) Probazka. ^ ^^ ^ ^^^ mo v slufaju slabe-, Planinsko društvo v Gorici ga remena se preloži na nedeljo. 10. letošnji izlet. V nedeljo, dne 16. j SOLKAN maja t. 1. priredi naiSe društvo ie name- j- Xukaj&nja Citainica priredi v nedeljo ravani izlet na Mrzovec (140b m)^ua-, 1(J majniški izlet in sicer hod točno ob 5. uri zjutraj s Katerim-' jevega trga, dalje čez Peč-Trnovo-Mrzo-vec; povratek čez Lokve.Rebro proti Gorici. K obilni udeležbi vabi vse ljubitelje planinstva. — Predsednik. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine Iz seje dne 11. maja 1926. Zadeve, ki so se odobrile: Log: Obrtni in proda jal-ni d&vek 1926.; kraljeva komisija: Najem bolnišnice sv. Mihaela v Gorici. Zadeve, ki so se uradno preložile: Idrija: Prodaja cestnega čiščenja, do tedaj pristojnega zboru sv. Barbare. Gostovanje v Ajdovščini Goriško Dramsko društvo si je nadelo velevažno nalogo, da hoče seznanjati i naše ljudstvo na deželi z deli velikega Cankarja, ko ravno letos obhajamo petdesetletnico njegovega rojstva. V ta namen bo priredilo različna gostovanja širom Julijske krajine. Gotovo bo to koristno, ker se bo nudila prilika vsakemu našemu človeku, da spozna veličino našega velikega pesnika. Prvo tako gostovanje se bo vršilo v Ajdovščini in sicer že prihodnjo nedeljo 16. t. m. ob 4. uri popoldan v Bratinovi dvorani. Uprizori se drama v treh dejanjih cKralj na Betajnovl»f ki je dosegla 2e zadnjo nedeljo v Gorici tako sijajen ,uspeh. Ob tej priliki naj bi se i v zbranosti počastil spomin na v grobu ležečega Cankarjo-velikana! Proslavljajmo in častimo svoje velike može ter s tem dokažimo, da smo jih vredni V glavni vlogi gostuje g. Sila, član «Čitalnice« iz Ttsta. Igro režira gospod Košuta. Danes v četrtek, pa uo gmvuui. jLciv.iv.0. ou t*"«* »o* ^ , , ^ j. ker ima polec leDeKa talenta tudi veliko yn€l)ohoa prtreai dne 13. t. tukajšnje m. na bralno Solkan-Grgar-Banjšice-lvanal. Vsi člani kakor tudi vsi prijatelji naše Čitalnice ste vabljeni na ta izlet, kateri ne zahteva nobenih turistovskih zmožnosti in naporov. Po pripravah sodeč, bo izlet nudil obilo naravnoga užitka kakor tudi zabave, ker se naši mladi že davno pHpravljajo, da bodo raz veseljevali udeležnike pri odmoiili ka-< kor tudi na potu. Zatorej udeležite ga vsi prijatelji društva, zabave in na ravnega užitka. Zbirališče ob 5. uri zjutraj pri vagi, DOBRAVLJE PRI AJDOVŠČINI Prepoved prireditve Društveno prireditev, ki bi se imela vršiti danes popodne, je goriška k ve« stura prepovedal« iz iieznauili vzrokov. GABERJE NA VIPAVSKEM Pevska prireditev Dne 16. maja se bo vršila velika pevska prireditev s sodelovanjem diuštev iz Gor. Braniče, Ftihrmberga, Brji in1 Smarij. TEMNICA NA KRASU Mladina priredi dne 16. maja ob popoldne v bližnjem senčnatem gozdiču ob cesti proti Lipi prireditev z igro? «Stari in mladi». Priskrbljeno je zai godbo med odmori. Na zemljišču «Dombrave» se je kai) naenkrat odprla zemlja in se je prikazalo brezdanje brezdno. Bogvekaj skriva' nafia borna zemlja v svojem osrčju, ka-i ke votline in prepade. PODGORA Popravek . V naše goriško poduredništvo je pri Sel gospod Kralj ter nam izjavil, da sr pri njem ni vršila nikaka hišna preiskava. Radevolje popravljamo v tolike, vest o preiskavah v Podgori. V Trstu, dne 13- maja 192C. CERKNO - Detomor i Pred dnevi je našel Roje Franc, ko je ribaril v našem potoku med vejami v grmovju telesce malega otroka. Najdbo Je takoj naznanil tukajšnjim karabiner-Jem, ki so prišli z zdravnikom na lice mesta, kjer je slednji ugotovil, da je £>ilo dete vrženo pred kakim mesecem v vodo. Trupelce se je preneslo v mrtvašnico na domačem pokopališču. Preiskave, ki so jih vršili karabinerji, so do-.vedle do končnega uspeha Zaprli so sedemindvasetletno Jurrnan Justino, ki Je svoj čin tudi že priznala. Nato so jo peljali v idrijske zapore. DESKLE Zopet zaznamujemo novo nesrečo. Dvanajstletni Rudolf Podberšič iz Pa-ljevega blizu Plavi se je igral s svojimi tovariši. Na tleh je dobil dinamitni naboj. Postavil je ta naboj na kamen in z drugim kamnom udrihal po njem, dokler ni razpočil. Fant je padel ves krvav na tla. Ljudje, opozorjeni s strelom, so prihiteli iz bližine takoj k dečku, prenesli ga v bližnjo hišo, odkoder ga je takoj poklicani Zeleni križ iz Golice odpeljal v mestno bolnišnico. Neprevidni in lahkomiselni deček je bil ves v ranah, naboj mu je odnesel vse prste na levi roki in mu tudi desnico hudo zdelal. Kljub svarilom od strani starišev, učiteljev se še vedno dogajajo; taki nesrečni slučaji in se bodo še dogajali, dokler bodo pač ležali naboji, granate na našem ozemlju. KOMEN Žalne zastave so se klanjale spominu našega pred kratkim preminulega župana g. Josipa Pipan iz Preserij št. 16. Ni zastonj r?zko odjeknilo v naših srcih, ko smo doznali, da je moral on slediti klicu smrti — radi težke notranje bolezni — v noči od 4. na 5. t. m. ob pol uri, v najlepši dobi, star komaj 57 let. Mož, čigar značajna načelnost in doslednost ter splošna prikupi jivost, ostane našemu ljudstvu v neizbrisno lepem spominu, oprtem še ob dejstvu, da smo zgubili z njim zadnjega našega župana te dobe. Je-li hotela kruta usoda, da naj se ločimo od županov ravno na tako bridek način, ali je bil to le goli slučaj, kajti kar pomni današnje pokolenje, je to tudi prvikrat, da nam je preminul aktiven župan. Niso ga povzdignile samo prej navedene njegove lastnosti do županske časti, temveč tudi resnost dela. katero je smatral za nekako vzvišeno sredstvo za dosego duševnega poleta nad pusto vsakdanjostjo in nje okolico. Zato ni nikako čudo, da si je uredil svoje kmetijsko gospodarstvo, črpajoč nauke iz knjig, časopisov in od strokovnjakov. Njegova vzorna trtnica in drevesnica urejena za razprodajo trt in Pridnih dreves, je znana celo tja noter v Furlanijo. Bil pa je delaven tudi v društvenem in političnem življenju in kot tak vrl in značajen pristaš «Edinosti» in njen stalen naročnik. Kljub' temu pa je bil priljubljen, cenjen in spoštovan ravno radi svojega mirnega, treznega in premišljenega nastopa, tudi v nasprotnih — celo ekstremnih političnih taborih. Komaj je vstopil v moško dobo, je že sedel v občinskih zastopih kot odbornik, podžupan in končno kot župan. Predragi pokojnik! Nismo se strašili ne dežja, ne oddaljene poti! Vsak po-sameznik našega rodu je hotel zadostiti svoji želji in dolžnosti: osebno se posloviti od Tebe na Tvoji zadnji poti! Pogreb našega pok. župana je bil po udeležbi občinstva do sedaj največji v povojni dobi na našem Krasu. Narod s celega dolenjega Krasa in še drugih krajev je bil prisoten ali pa zastopan po županih in učiteljstvu. Uradi, državni in privatni, s sedežem v Komnu, so bili ravnotako zastopani med po-grcbci. Komenski pevci so se poslovili od pokojnika s tremi ginljivimi žalo-stinkami. Z bridkimi občutki smo se poslovili od kraja poslednjega počitka našega zadnjega župana, kajti pri vsakem na^ šem najmanjšem koraku nam bo manjkal mož, ki nam je bil do sedaj kot vzor. Zato ni čuda, če je oroselo marsikatero, celo moško oko, predno se je zgrnila težka gruda v svežo gomilo. slap ob idiuji. Nekaj časa sem amo jako zadovoljni z našim novim poštarjem Takega Se nismo imeli. Kar se tiče poštnega uredovanja, je zelo sposoben in ga morajo pofitarji učiti, kako se napiše rakomandacija v knjige. Tudi pisma prihajajo kar je nekaj časa sem zelo redno. Ce le ni naslovljeno ravno na kako osebo, če je n. pr. na kako društvo, pa se zgubi, da ne ve človek ne kod na kam. Se razume, da zadovoljstvo s vsakim dnem le raste. Zlasti je postalo poštno poslovanje jako točno na St. Viško goro in vasi, ki so na oni planoti. Pisma ne prihajajo ob Času, prej smo jih dobivali točno že onega dne, sedaj rabijo malo več časa, ravnotako tudi časopisi. Sliši se, da se je celo izrazil, da jih bo treba kratkomalo ustaviti. Zato pa smo z njim še bolj zadovoljni kot smo svoj čas bili s prejšnjim, ki pa je moral oz. morala oditi. 2al nam je, ker je bila vsaj točnost. KOSARttn KOT. - ROBU. Desetletnica nedftftke železnice. Živimo v dobi raznih obletnic in jubilejev. Bilo bi od nas nehvaležno, da bi se ne spominjali desetletnice, odkar teče iz Kobarida mimo nas do Čedada ozkotirna že-lesnica. Doživeli smo z njo resnih in veselih časov, pomilovati jo, ko jo je burja prevrgla v strugo Nediže, potrpeli s njo, ako jo je medpotoma sneg zametel, da ni mogla ne naprej ne nazaj, z lastnimi močmi smo ji večkrat pomagali, da je po več- nosti», naj nam svetuje, kaj nam je ukreniti in kam se nam je obrniti, da po 10 letih primoramo «Societ& anonima*, da se otrese svoje ozkosrtnosti in nam za svojo ozkotirno železnico isplate, primerno odškodnino in nam pripomore k odpisu davka za zemljišča, po katerih teče železnica. Op. ured.: - Glede razlastitvene odškodnine prizadetim posestnikom smo odstopili zadevo političnemu društvu «Edi-nost». katero se bo kot vedno zavzelo za koristi naših ljudi. Da pa ne bo nepotrebnih razočaranj, opozarjamo že danes, da je pot do prejema razlastitvene odškodnine zelo dolga ter da bo preteklo še precej časa predno se posreči doseči odpis zemljiškega davka. Birokracija je pač povsodi! _ TOLMIN. •.Okroina prfredHev. Predzadnjo nedeljo je društveno okrožje za Tolminsko priredilo v tukajšnji okrožni dvorani v Marijinem domu prireditev s sodelovanjem vseh ostalih društev iz okolice. Spored: 1) «Solnce čez hribček gre» -petje s spremijevanjem harmonija, (poje zbor iz Cadrga. Vtis je bil bolj Žalosten že radi majhnega števila pevcev, ki bi dosegli uspeh le, če bi bili res dobri in izurjeni. Spremljal je g. Ferjančič; 2) »Pogodba« - dvodejanka. Boljše je bilo drugo uiejanje kakor prvo, ki je šlo klavrno preko odra. Večina igralcev je tičala v oni pri-siljenosti, ki jo opazimo pri igralcih-za- IIll S>II1U JI V Cl IVI ca L pujungau, J ~ r" ---- »lljcuus u, rv. a JU ujjtMimu f** D' ™ kratnih brezuspešnih poizkusih srečno ; getnikih. To se je opazilo posebno pri pri- j f .___ 3,__Tin ! .. i ___L. ____B.m zmogla klanec pod Lipo, v žrelo njene nenasitne lokomotive je izginil hodnik marsikatere napol porušene hiše, zmerjali smo jo z «železnico», pridevali ji laskava imena «šparherd», «kurnik» itd., doživeli smo z njo marsikaj, tudi postarali smo se med tem časom nekateri prav občutno, a nečesa v dolgih 10 letih vendar nismo doživeli, namreč da bi se uprava te slavne železnice zmenila za to, da teče železnica po naših njivah in travnikih. Dosedaj pa nismo prejeli za to nikake odškodnine; davke od zemljišča, po katerih teče železnica, moramo ravnotako plačevati, kakor bi na tem prostoru pridelali sirk, krompir, seno itd. Vlak se pa za vse skupaj nič ne zmeni, ampak pogumno jo maha mimo nas ter nam, sicer ne vedno, a v slučaju dobrega razpoloženja, veselo požvižga v pozdrav in ravno tako menda žvižga železniška uprava «Societa, anonima« na naše tozadevne zahteve. Samo žvižganje in zadosti. Umevno pa je, da se mi s samim žvižganjem ne moremo zadovoljiti. Kadar zahteva davkarija od nas visokih davkov ji moramo te odrajtovati z denarjem, četudi bi bilo za nas mnogo udobneje, ako bi mesto plačevanja v denarju na davkariji zorih, ko osebe stoje govorijo. Gotov sem, da se bo z večkratnimi nastopi to samo ob sebi popravilo. Vendar sem mnenja, da bi moral režiser že tokrat na to bolj paziti. Zlasti je vplivalo slabo na premnogih krajih tako popačeno besedilo, da ni bilo niti zdaleka duha o pravilni slovenščini. Gotov sem in vem, da je k priučenju lepe slovenščine potreba precejšnje vaje, zlasti na Tolminskem, kjer se še vedno izgovarja v za b in obratno tudi. Zato pa bi mor^al režiser paziti še bolj na vse to in popravljati neprestano. Ljudje radi popravljajo svoje dijalekte, le učiti jih je treba. Marsikatero besedo, ki bi morala biti resna, so igralci zaokrožili kar po domače in publika v smeh, ki je silno motil. Tudi druge malenkostne napake bi se dale odpraviti pod dobrim režiserjem. Videli smo, da se dajo taki uspehi doseči kaj lahko. Tudi £abici so leto6 prvič nastopili, pa so se vsega tega iznebili predno so šli na oder. Nesrečno -el-kanje dela še vedno preglavice. Kuliserija pa je bila dobra. Naj povem za konec, da danes tudi od naših diletantov zahtevamo malo več in boljšega kot smo zahtevali včasih, šund nas ne zadovolji več. — 3) «Knezov zet» -poje zbor iz Poljubina. Nastopil je s to dansko veselico s sledečim vzporedom: 1) Deklamacija, 2) Vjetega ptička tožba, (I. Aljaž), pesem poje meš. zbor, 3) Mladosti ni, (J. Laharnar), pesem, poje meš. zbor, 4) V gozdu, E. Adamič, pesem, poje mej. zbor, 5) Dekletce podaj mi roko, dr. A. Švab, pesem poje meš. zbor. 6) Fantu, E. Adamič, pesem poje meš. zbor. Med vsako točko bo svirala godba lepe komade. 7) Veseloigra «Mutast muzikant« I. Štoka, 8) Po končanem vzporedu prosta zabava. Svira godba s Prošeka. Začetek ob 3. uri pop. vallo: Tamo (Mario Šimenc). Znanost in umetnost Kdor iazna naše kra- pesmijo že v Poljubinu, kar smo že poro-le veselo požvižgali. Kdor pozna nase Kra ' sameea sebe boli gotov in Eirar^^ \fa^.SESiis^ JOS. JURCA: Asimilacijska moč slovenščine . pred 1300 leti li. Krajevna sistematika julijskih mest Da ne prezremo splošnosti, pripominjam kar v naprej, da je prvo veliko pravilo naših pradedov prišedših v Julijsko Benečijo, da so vsa imena mest moškega spola, vsa brez izjeme, to je njih naravni spol. Zato imajo tudi Rusi in Rusini svoj Kijev, Lvov, Tomsk, Poljaki svoj Krako\v, medtem ko Praga, Warszawa (-Vršava), Ljubljana in naša Gorica nosijo svoja imena Še od prej, 'ko še niso bile mesta. 2e starodavna Roma se imenuje pri vseh Slovanih Rim iz psihološkega razloga, ker si poleg mislimo grad, to je mesto Rim, kakor Hrvatje še dandanes pravijo Buzet grad. Glasovni razvoj je po Miklošiču in v skladu z gori obrazloženim mojim pravilom raztegnjene vokalne lestvice, kon-zonantne privlačnosti in mehčanja Rom -Rum - Rjum - Rim, kakor cruce - križ, medtem ko gre italijanski glasovni razvoj kakor tudi sicer često ravno v nasprotno smer, torej cruce - croce, Preidem k posameznim imenom. 1. Trst iz latinskega Tergeste. Ime ni prvotno latinsko, ampak je obstajalo kot pagus carnicus, to je karnska vas še pred I. 178. pred Kr., rimska kolonizacjia se začenja z dobo Julija Cezaria. Prvi Slovenci ga niso imenovali Trst, tudi ne Tergeste ali Trieste, ki je le poznejša italijanska tvorba po pravilih tržaško-beneškega narečja, torej fonetična oblika. Pravo sta-roslovensko ime, ki ga ne moremo izslediti, moramo uganiti in najbližje mu je oče Skrabec, ki dokazuje nekje, da se je BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Chiozza SO pritKčie. 74S MOTORNO KOLO Ncckarsttlm 5 H. P. r najboljšem stanju, se prod* po nizki ceni. Naslov upravniitvu. 74* PISARNA za delitev »kupnih semljttč, obe. pašni-kov in gozdov v Gorici Corso V. E. III — 19 — v hiši Hipotečnega zavoda, daje brezplačne informacije ter i« odprta mbo ob četrtkih. 747 BABICA diplomirana, sprejema noseče. V!a Ma-donnina 10-11. 748 ZA LOVCE! Na prodaj je prvovrstna, malo rabljena trocevka-petelinka, izdelana pred vojsko v ■vetovnoznani tovarni Sauer & Sohn, Suhi. Cevi (kal. 16) sta zastreljeni za brezdinini smodnik; cev za kroglo je 9.2 m/m. Kupec dobi približno 25 nabojev za kroglo in 50 za zrnje. Zadnja cena je 1.600 lir. Na prodaj so tudi 4 lepe starinske pištole na kremen (Haliterpistolen) po 100 lir ena. Ponudbe do 20. t. m. na upravo Edinosti pod šiiro «Tro-cevka*. Fl.fZTR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovioh, Trst, Via Giuliani št. 43. 719 (Dalje na IV. strani) občutno prizadeti. Ako pogledamo po soseščini, vidimo, kako drugod krčevito branijo pravico do vsake pedi zemlje; naj li mi molčimo brez vsake odškodnine in naj Še nadalje plačujemo davke od zemljišč, katerih ne uživamo? Ako imajo drugi pravico, da lahko zahtevajo odškodnino za škodo, prizadeto vsled vojne ali drugače, moramo biti vendar tudi mi deležni te socijalne dobrine. V dosego tega smo že trkali tupatam, a do sedaj brezuspešno. Prvi na našo prošnjo kratkomalo pozabi, drugi najbrže bolj ! simpatizira z železnico nego z nami, sod-i nija nas je zavrnila, da nimamo pravice do odškodnine* v obliki vojne odškodnine, ker je železnica trajna naprava. Slednje I logike ne razumemo: Ako je škoda le začasna in popravljiva, imaš pravico do odškodnine, ako pa je škoda trajna in nepopravljiva, drži lepo jezik za zobmi in i molči, ko ti po postajah, zgrajenih na na-I Šem svetu, postavljajo mejnike, katerih ! ne smemo presteplti! Drugi dobivajo odškodnino za vsak razbit krožnik, za vsake j polomljene grablje, za seno, za krompir I itd., mi pa, katerim dela železnica vidno, trajno in občutno škodo, naj se zadovo-i Ijimo z žvižganjem lokomotive in z veliko ; častjo, katero nam je železnica milostno naklonila, da teče po našem svetu! Odškodnina v obliki zapara. Od gotove strani se nam je nasvetovalo, naj kratkomalo odstranimo tračnice z našega sveta. Seveda nismo bili tako neprevidni, da bi sledili temu nasvetu, ker od-iškodnine ne zahtevamo v obliki zapora, j Pač pa so na ta nasvet dobila prizadeta ' županstva odlok, po katerem so županstva odgovorna za vsako škodo, ki bi se vršila na tiru. Jako priprosta rešitev. Ako je železniška uprava toliko vsemo-! gočna, da sme napeljati tir brez vsake odškodnine, koder se ji zljubi, naj nam I podere še naših par bajt, s čimer bo prikrajšan in odpravljen marsikateri neljub I ovinek. Da bomo tem lažje dostojno praznovali desetletnico obstoja naše železnice, se i obračamo s prošnjo na pravni odsek «Edi- prejšnja dvodejanka. Posebno dober je bil kočijaž. Drugače, zlasti kar se tiče jezika, velja prejšnje večinoma tudi tu. — 5) «Ne-dolžno oko» - Izobr. društvo Zatolmin. Spremljal na hormoniju g. Ferjančič. Je sicer dovršilo svojo nalogo, toda mnogo zaostalo za poljubinskim. — 6) «Pojdem na Hrvatsko« - Izobr. dr. Dolje. Tudi ta zbor ni zadnji. Je pa mnogo bolj ugajal vsebinsko kakor po melodiji. Vse točke so bile že izvajane v posameznih vaseh. Ves program je bil precej slično izbran razen one neumne komedije. Pričakovati je bilo, da se bo vodstvo bolje pripravilo za to prireditev, kot pa se je. S tem maJovaževanjeni se pokaže le neresno stremljenje. Hečsmo dobrih stvari, poudarjam znova. Tudi gmotno bi iapadlo bolje, da se je pobirala vstopnina (proston, voljni prispevki) že ob vhodu. Iz neznanih vzrokov so bile izpuščene tudi nekatere nameravane točke. — Vso čast čadrškemu društvu za korajžo* ko ai Je upalo nastopiti v Tolminu, čeprav deluje šele malo Časa. MALI ocimsi IERUTZ-SCH00LVia Tone bian"21 poukJ" prevodi v vseh jezikih. (771 LESNI STRUGAR, Kralj Viljem, je otvorit svojo delavnico v Gorici, Rabatta 15. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat PEČAR MIHAEL včeraj, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 13. t. m., ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti pri Sv. Ivanu št. 1182, na pokopališče k Sv. Ani. Sv. Ivan pri Trstu. 12. maja 1926. Žalujoča soproga Marija roj. Meula Just, Matevž, Rihard, Marija otroci in ostali sorodniki. (571) Zadruga ugraviCeRih posestnikov v Bazovici naznanja, da se bo vršil njen redni občni zbor v nedeljo, 16. maja 1926, ob 1. uri pop. v veliki dvorani Gospodarskega društva. DNEVNI RED: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti in pogovor o občinskih užitkih K udeležbi vabi svoje člane (572): ODBOR. ORKESTRUON, dve ledenici veliki, pripravni za memarje, gostilne, pohištvo (spalna soba) se prodajo. Naslov pove £ori$ka uprava. DOBER risar in pisar, z devetletno prakso, zmožen slaveaMine, srbohrvaščine, italijanščine in nemičine, i!e primernega mesta. Naslov pri uprav-mltvu. 736 UČENEC, začetnik, poštenih&tarišev, iz bližnje tržaške okolice, se iiCe. NoviČ, trgovina jestvin via Udfce. 737 ČEVLJARSKI pomočnik, z eno ali dveletno prakso, se iiče. Via deU'Industria 8. 738 ZEMLJIŠČE, majhno, pripravno za zidanja majhne kiše, lupini Pisati pod «ZemIjiiče» na upravci-Štvo. 739 BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavcc, Via Giulia 29. noseče. Govori 668 Iz triaSke ppkralirte SUTOO t Ivan Kralj. Vedno bolj se redčijo vrate naših najboljših. Hrast za krastom pada. — Minuli torek smo spremljali na njegovi zadnji poti Ivana Kralja, posestnika iz Slivnega. Bil je blag značaj in daleč na okoli znan kot marljiv in skrben gospodar. Pokojnik je, bil zaveden in zvest sin svojega naroda. Pred dobrimi 14stimi dnevi se je mečno prehladil, dobil zapljučnico in na posledicah ter v zelo kratkem Času podlegel v 6G letu svoje starosti. Kako je bil pokojnik pri vseh priljubljen, je najboljše pričala zelo številna udeležba pri pogrebu. Malokatero oko je ostalo brez solz, ko smo se poslavljali od pokojnika pri odprtem grobu in ko je godba zaigrala par pretresljivih žato-stink. Slava spominu pokojnika; hudo prizadeti družini pa, od katere je kruta in neizprosna smrt po vojni tirjala že četrto Žrtev, naše najgloblje aožalje. ZGONIK. Pevsko in bralno društvo «Zgonik» v Zgoniku priredi v nedeljo 16. maja spomla- KRČMARJA no društvo* v Gnbrovcu daje odbor do 6. junija. s kavcijo iSče »Konsuir.no in posojil -Proseku. Pojasnila 729 pn PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronkiajalnim aicfecijam. Steklenica za odraze L 7.50, za otroke L 5.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 721 JAKOB BEVC urama in zlatarna Trst, Ca m po S« Giacomo 5 ZlatO kupaje v vsaki množini po najvišjih cenah Krona plačuje višje kot vsi drug«. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. (544 SIRUP GLICEROPOSFAT, splofino ojad^alno j sredstvo proti vsaki živčni bolezni. Steklenica po ' L 7.— Za popolno ozdravljenje zadostuje 8 steklenic. Qobrva se v lekarni Castelianovich. Trst.! Via Giuliani, 42. 722 KAMLJON, majhen v popotnem stanju, na novo popravljen, voei 10 q, se nroda proti vsaki pcekušnji. j Via Pieta 11 Garage Škerl. 740 NAGROBNE SPOMENIKE izdehijem imam v zalogi. A, Šuc, Dutovlje. in jih 235 VODA ili zastopani vsi slogi človeške roke: bizantinski, rimski in gotski. In to je bilo mojstrsko delo narave, ki je izdelala to bajno alhambro v srcu pragorja! Naseljenci so se divili taj lepoti. Mislili so, da pridejo ▼ ozko duplino«, pa so našli krasno palačo, a Nab se ie pobožno odkril, 1» »U Jkm i— —i » "firlrnu I - Pri tem Izgledu so se giavno razlegali veseli vzkliS, ki so večkrat odmevali po mračni obokani ladji. «Ah, prijatelji, je rekel Cir Smith, ko bomo imeli okna ter razdelili levi del v sobe, shrambe in delavnice, nam ostane še ta krasna jama, ki bo naša čitalnica in naš muzej. — In kako se bo imenovala? je Vprašal Harbert. — Granitna palača, je^ odgovoril Cir Smith, ime, ki so ga njegovi tovariši po-zdravali z odobravanjem. Đaklje so polagoma dogorevale, zato so sklenili, da preložijo vsa pripravljalna dela n naslednji dan; tudi niso imeli drugega izhoda razen onega, skozi kateri so prišli v jamo. Predno so nastopili pot nazaj, se je Cir Smith sklonil nad rovom, ki je padal navpično do morske gladine. Pozorno je prisluškoval. Toda ni bilo slišati nobenega glasu, niti šumenja vode, ki jo je moral tok morja včasih vendarle razgibati. Vrgli so noter še eno gorečo vejo, ki je 'razsvetlila ca trenutek stene rova, toda ojTMMau niso nič sumljivega. Ce je odte- kajoča se voda presenetila tu kakšnega rnorskega velikana, tedaj se je gotovo spu-t stil doli po rovu in prišel v morje. Nepremično je friženir že vedno ležal nad prepadom in prisluškoval. Mornar je stopil k njemu in se narahlo dotaknil njegove roke. «Gospod Smith! je rekel. — Kaj hočete, prijatelj? je vprašal inženir, kakor da se je prebudil iz sna. — Baklje bodo kmalu ugasnile. — Torej pojdimo!« je rekel Cir Smith. Mala družba je zapustila jamo in sej povzpenjala navkreber po temnem hodniku. Top je tekel za njimi in še vedno je včasih jezno zarenčal. Nekaj trenotkov sq naseljenci postali v gornji jnmi, ki je tvorila nekakšen stopnični presledek. Nato so nadaljevali pot. Kmalu so začutili svež zrak. Na stenah se niso več svetile kaplje, ker jih je zrak posrkal. Polagoma so ugašale smolnate baklje Nabova baklja je že ugasnila, ker pa niso hoteli ostati v neprodirni temi, sc pospešili korake. Nekaj pred četrto uro so prišli k izhodu ravno, ko je mornarjeva baklja ugasnila« « EDINOST* V Trsta, dne 13. ma]a 1925. imenovalo Tržest (Tružfcstu). Kakor uva-iujem njegove razloge, menim vendar, da bi bila ta oblika dovela dandanes do imena Tršt, kakor dovaja stara oblika družšstvo do besede društvo. K sreči slovenska nomenklatura ne hodi samo po eni nogi kakor v drugih jezikih, ampak ima svoje so-Dblike, krajevni pridevnik in ime prebivalcev. Trst, tržaški in Tržačan, to so takšne tri oblike, trije elementi, iz katerih mora proizhajati pravilna staroslovenska oblika, če so te tri sestavine homogene to je istega (izvora in ne haterogene, da bi namreč Trst pač proizhajal iz starega karnskega Tergeste, tržaški in Tržačan pa kot postranski obliki iz slovenske besede trg, kakor so nekateri mislili. Prava razlaga bo pač tista, ki dokaže homogenost in pokaže ne samo na današnje, ampak tudi na prvo staroslo-vensko ime. Po moji kombinaciji in v skladu s celo mojo sistematiko more biti to prvotno slovensko ime za Slovence le Trzest ex Terzeste). Po izpadu vseh polglasni-kov in asimilacijo med z in s je moglo nastati že v prvi krščanski dobi skrčeno ime Trst podobno kakor asimiliramo Jes in 'Jezus (O jes! Hvatjemodes namesto Hvaljen bodi Jezus!) ali kakor pišejo Hrvatje bestidnost namesto bezstidnost ali govorimo n:i ristreliti namesto razstreliti. Pridevnik tržaški je nastal iz prvotnega terzestč-ski tržaški in naposled tržaški na isti način (.akor priimek JanežiČ iz JaneziČ ali v narečju šuša namesto suša, to je potom asimilacije, Tržačan pa je izpeljanka iz pridevnika tržaški, stoji torej namesto Trža-Ščan, da olajša težko zaporedno izgovorjavo treh Šumevcev. Še boljše in organsko pra-vilnejše je izvajati naravnost iz imena, torej Trzest-jan, s Čimur pridemo do istega rezultata v skladu s hrvatskim Tršćan vsled razlike v naglasu. Kar je jezikovno zelo zanimivo, je to, da se s preobrazbo Tergeste — Trzest slovenščina takorekoč poslavlja od tega najstar-šega načina mehčanja svojega goltnika g. Tu je Tergeste: Trzest še enako gener: zet (zente), toda minilo bo le še par sto let in Georgius ne bo Zurz ali Žurž in Gertrud ne bo Zertruda, ampak bosta Jurj (Juri) in Je-ra ali Jedrta in spet bo minilo nekaj stoletij in Gertruda in Genovefa boste Gendra in Genovefa. V 9. stoletju se n. pr. —k Še mehča, kiricho in Kyrillos sta še cerkev in Ciril (Cirilo), današnji kino in Kitaj pa ostajata kino in Kitaj. Slovenščina izgublja stoletje za stoletjem svoje mehke glasove, se evropeizira. RomanŠčina gre nasprotno pot, iz nekdanjega j in g razvije šele v modernih jezikih svoj dž oziroma v dialektih dz in j, zato je Tergeste — Trieste, italijanščina se mehča. _ (Dalje prih) ŽENSKI SVET. Izšla je 5. številka «Ženskega sveta* s sledečo vsebino: Obrazi in duše. XXXIV. — Marica Nad-liškova-Bartolova. — (Minka Govekarjeva), Pomladna pesem. — (Ksaver Meško.) Bi plakala. — Pesem. — {Dora Grudnova). Povest male Dore. — (France Bevk). — (Nadaljevanje.) Iz spominov Sofije Andrejevne — Priredil I. Vouk.) — (Nadaljevanje.) Krivice: Anka. — (Poldi Leskovčeva;.) Prešernova življenska tragedija. — (Karlo Koc-jančič.) Pomladna pesem. — (Tea B. Alb.) Slovanske umetnice: Avgusta Danilova. — (Fr. Lipah.) Dete izprašuje. — (Fr. LoČniŠ-kar.) O ženi. — (Marijana Kokaljeva.) Moda. — (Ivanka Breščakova.) Večerna. — Pesem. — (Dora Grudnova.) Izvestja: Naše delo. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. Modna priloga. ČSŠKO DELO O JUGOSLAVIJI. Poznani češki pisec in preiskovalec narodnih pesmi slovanskih narodov Ludvik Kuba, čigar monumentalna zbirka «Slo-vanstvo v svojih pesmih», je splošno znana, izda v najbližnjem času knjigo o Jugoslaviji. Knjiga bo predvsem posvečena jugo-slovenski narodni umetnosti ter bo pojasnjevala njeno plemensko in kulturno-psi-hološko stran. Knjiga bo pospremljena s slikami, ki jih je Kuba sam izdelal za časa svojega dolgega potovanja. To delo pričakuje javnost z velikim zanimanjem, ker je njegova knjiga o lužiških Srbih, ki je izšla pod konec lanskega leta, imela veliko dokumentalno vrednost. Zato se pričakuje opravičeno, da bo nova piščeva publikacija za slovansko etnografijo tudi velike pomembnosti. ZA ŠKROPLJENJE RASTLIN MORAMO PRIPRAVITI PRAVILNO BROZGO IZ MODRE GAliICE IN APNA. (Iz urada Trž. kmetijske družbe v Trstu) Proti raznim boleznim, ki jih povzročajo predvsem glivice na naših rastli-pali, se bojujemo navadno z raztopino ali brozgo, pripravljeno iz modre galice in apna. Omeniti moramo k pripravi te brozge, da mora biti pravilna, ako hočemo pričakovati uspeha od škropljenja. Pomisliti moramo, da je učinek te brozge na rastlino in njeno bolezen odvisen od njenega svojstva, ki ga je zadobila pri pripravi. Tako bi na pr. brozga ne imela nobenega učinka predvsem proti peronospori trte ne, če bi dali na 100 litrov vode samo pol kilograma modre galice neglede na množino apna. Nasprotno pa bi nam brozga gotovo osmodila mladje, Če bi raztopili v 100 1 vode več kot 3 kg modre galice. Tudi ne bi bilo gospodarsko rabiti na 100 1 vode recimo 2 do 2 in pol kg modre galice, Če smo prepričani, da zadostuje za pokončanje glivic 1 kg in pol modre galice. Kakor vidimo, je torej nepravilnosti lahko mnogo in radi ,tega jih ne bomo več omenjali, temveč hočemo omejiti samo na pravilno pripravo te brozge za škropljenje. Brozgo pripravimo pravilno na sledeči način: V leseno vedro ali kad si nalijemo okoli 90 litrov čiste vode. V majhno vrečico denemo 1 kg modre galice, ki smo si jo stehtali na dobri tehtnici, in vrečico z pralico vred obesimo v kadi tako, da se vsa galica moči in raztaplja v vodi. Na tak način se galica raztaplja po več ur, in sicer čez noč navadno, da se s čakanjem ne zgubi preveč časa. Če pa hočemo galico hitro stopiti, tedaj jo raztapljamo z gorko vodo v bakreni posodi, ker železno posodo galica razjeda. Ko smo pripravili tako približno 90 litrov raztopine enega kilograma modre galice, tedaj si pripravimo v majhni posodi — v škafu — raztopino približno 2 kg in pol pred kratkim ali še najbolje ravnokar gašenega apna v 10 litrih vode. To apneno mleko, pripravljeno kakor za pleskanje zidu, prili-vamo po malem v leseno vedro z raztopino modre galice in tekočino vedno mešamo s pripravno leseno palico. Ap-nenega mleka prilijemo toliko, da postane brozga krasne modre barve in zgubi svojo prvotno kislo in razjedalno lastnost. Kdaj zgubi brozga svojo kislo lastnost, poznamo z gotovostjo samo s pomočjo gotovih pripomočkov. Najboljši tak pripomoček je lakmov papir in sicer rdeče barve. Poznavanje lastnosti brozge s tem papirčkom, ki se dobi tudi pri naši Družbi, je sledeče: Ako pomočimo tak rdeč papirček v raztopino same modre galice, tedaj ne spremeni svoje barve. Kadar pa prili-vamo k tej raztopini apneno mleko, tedaj skoro istočasno, ko postane brozga modre barve, spremeni tudi papirček, ki ga držimo v brozgi, svdjo rdečo barvo v modro in to je znamenje, da je v brozgi dovolj apna. Pravimo tedaj brozga nI več kisla, temveč nevtralna in ne razjeda več rastlin. Razen rdečega papirčka nam služi kot kazalo tudi modri lakmov papirček, ki postane v kisli raztopini rdeč in šele tedaj, ko je dovolj apna, postane zopet moder, kakor je bil poprej. Ko smo torej k naši brozgi prilili toliko apnenega mleka, da je papirček stalno — počakamo 1 minuto! — spremenil svojo rdečo barvo v modro, tedaj ne prilivajmo več apna v brozgo, ampak dolijmo čiste vode, ako v vedru ni še 100 litrov brozge." Na ravnokar opisani način pripravimo enoodstotno (1%) brozgo (imenujemo jo navadno «bordojeva zmes» po francoskem mestu Bordeaux), ki jo rabimo navadno za škropljenje pred cvetom. Kadar trta že odevete, tedaj rabimo navadno V/2 % brozgo, to je za 100 litrov brozge porabimo 1 kg in pol modre galice. Pri pripravi tudi te brozge postopamo enako kakor popisano zgoraj. Opozoriti je tukaj na to, da preveč apna napravi brozgo mnogo manj učinkovito, ker dobi potem brozga popolnoma različno sestavo. K tako pravilno pripravljeni brozgi je priporočljivo pred škropljenjem pri-dejati 1 kg melase ali 8 do 10 dkg sladkorja — tudi želatine 10 g —, da se brozga pri škropljenju bolje prime lista in je dež tako hitro ne spere. Ker smo ravno pri pripravi brozge, naj sledi Še par besed o pravilnem škropljenju s to brozgo. Pri škropljenju moramo paziti, da gre brozga iz škropilnice v najmanjših kapljicah, če le mogoče v podobi goste megle — po vseh mladih delih trte, odnosno drugih rastlin. Posebno je paziti, da se razkužijo na ta način spodnje strani listov, kjer se bolezen najraje useda. _ tajnik k zeksnu z dse 21. JcBlia 1925 tL 11SZ 9 spiitevalBlcali z« bike Živinorejska komisija pri vldemski pokrajinski upravi sporoča: GovetorejakA okrožja na Guttkem 1. Novi pravilnik o spuščevalnicah za bike je stopil v polno veljavo ter se mu morajo pokoriti vsi živinorejci v ogib globam, ki jih predvideva zakon od 21. junija 1925-, št. 1162. 2. Pravilniku je namen, spraviti v sklad interes produkcije z interesom bikorejcev s tem, da se odkaže plemenskim bikom delo, ki je primerno njih naravni vztrajnosti, tako da se doseže večji odstotek oplojenih krav, in s tem, da se odmeri zadostna skočnina, katera omogoči bikorejcem kriti stroške in ri-ziko, ki so spojeni z nakupom in vzdrževanjem plemenjakov. 3. Vsakemu biku se mora odkazati 150 krav v krajih, v katerih se pripuščajo krave celo leto, in 80, v k"aterih traja spuščevalna doba le nekoliko mesecev. 4. Skočnina je določana za kramo in ne za skok In se bo znižala aH zvi&ala, kadar bo to potrebno. Za sedaj Je določena skočnina 41 lir za krave In junice rdeče clkaste fnrlanske (simodolske) pasme in 25 lir za krave injfunlce rjave Švicarsko in belanske pasme. Tako določena skočnina je veljavna za 4 mesece v krajih s celoletno spnščevalno dobo in za dva meseca v Hribih, kjer traja spnSčevalna doba le nekoliko mesecev. 5. Bikorejci so dolžni pridno voditi zapisnik o spuščanju, izpolniti za vsako kravo po en listek, v katerega morajo zabeležiti dneve morebitnih povratkov. 6. Bikorejci ne smejo pripustiti k skoku junic, ki niso telesno zadostno razvite in ki niso dosegle približne starosti 20 mesecev. Morajo nadalje: a) bike pravilno krmiti; b) jih po vsakem skoku razkužiti; c) zavrniti vse na kužnem katarju na spolovilih bolne krave in take, ki so zvrgle, breje krave in one, ki se povrnejo brezuspešno po četrtem skoku; c) brezpogojno zavrniti živinorejce, ki bi zahtevali po dva zaporedna skoka: d) naznaniti potom županstva živinorejski komisiji vsako premembo in vsa-.ko bolezen bika. 7. Prestopke zakona kaznuje sodnik z globami od 5M do 2Mt lir. V Vidmu, 30. aprila 1926. Predsednik: Dr. G. Lauro MainardL To In ono ŠOLSTVO OEHOSLOVAiKE REPUBLIKE V PRO&LEM LETU Glasom objavljenih oficijelnih statistik je bilo v letu 1924-1925 v Čehoslo-vaški 17 visokih šol, 255 srednjih, 598 strokovnih, poljedelskih, trgovskih in industrijalnih šol, 58 drugih strokovnih Sol, 2511 rokodelskih, 15.713 .osnovnih in meščanskih Sol, 1.416 zavetišč in 72 šol za nepopolno deco. Skupno število je znašalo 20.740, tako da je napram prejšnjemu šolskemu letu število po-rastlo za 504 šole. Število dijaštva pa je upadlo. Visoke šole so imele skoro 29 tiso, srednje 112.000, strokovne nad 94 tisoč, rokodelske nad 92.000, ljudske šole 1,794.000, zabavišča 89.000, a šole za nepopolne nad 400 učencev. Od skupnega števila dijakov je bilo v letu 1924-1925 nad 1,550.000 Cehoslovakov, 513.000 Nemcev, 122 Madžarov, 75.000 Rusov, oziroma Ukrajincev, nad 15.000 Poljakov, nad 31.000 Židov in nad 3000 drugih narodnosti Učenk je bilo na če-hoslovaških šolah 1,065.000. KOMISIJA DRUŽBE NARODOV ZA VARSTVO DECE je razpravljala nedavno o pogubnem delovanju kinematografa na mladino. Na podlagi enkete in vprašanj, stavljenih otrokom, zdravnikom in sodnikom, je Liga udruženja Rdečega križa v Parizu sestavila obširno poročilo in svoje mnenje o tem vprašanj O tem poročilu je poročal v komisiji Družbe narodov ravnatelj družbinega zdravniškega odseka dr. Humbert. Naglašal je, da je film v prvi vrsti smatrati kot vzrok slabšanju vida otrok in to ali vsled stresan j a slik, ali pa zato, ker otroci sedijo preblizu ali predaleč od kinematografskega platna. Film je tudi v znatni meri razlog, da otroci zgubljajo zmi-sel za lepo knjigo, ker hitro menjanje prizorov na platnu odvzema otrokom voljo in potrpežljivost za čitanje opisa. Istotako so otroci obeh spolov, ko skupaj sedijo v temi in gledajo erotične in sentimentalne slike in pustolovske filme, podvrženi kvarjenju, vsled česar raste Številno seksualnih zablod in zločinov med mladino. Poročilo pa nagla-ša tudi tolaži j ivo dejstvo, da otroci sami ljubijo gotove filme dobre vsebine, zgodovinske, zemljepisne in zdravstvene. To nagnenje otrok je treba negovati in dobro bi bilo, če bi se obisk javnih kinematografov zamenil s šolskim predstavljanjem vzgojno delujočih filmov. Zato predlaga dr. Humbert, da se v vseh deželah po možnosti omeji obisk kinematografov za otroke in da se uvedejo dobre šolske filmske predstave. »Danski in italijanski delegat sta šla na razpravi še dalje in sta zahtevala, da ,se otrokom tudi v spremstvu starišev ne dovoli vstop k predstavam, če so za otroke prepovedane. Končno je komisija sklenila, pozvati skupščino Družbe narodov, naj se zavzame za izmenjavanje dobrih filmov med državami in pa za sklep mednarodne konvencije za obvezno priobčeva-nje sklepov cenzurnih komisij posameznih držav, ali je kak film primeren za mladino, ali ne. Želeti je, da bi to delovanje Družbe narodov bilo deležno sodelovanja v vseh državah._ za gojence otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Bodi tem potom izrečena najlepša hvala vsem, ki v ta namen prispevajo! Naročajte in Sirite .EDINOST" 99' LISTNICA UREDNIŠTVA. Prizadeti penzijonisti Idrija: Dopis prejeli, pripravljeni objaviti n se zavzeti za vas, toda dopis ni podpisan in zato ga ne moremo vzeti v obzir. Prosimo, da se dopis v tem smislu dopolni, da ga lahko objavimo. Fr- Lavrenčič: Stvar lahko rešite na dva načina: 1J lahko jo poverite kakemu odvetniku z nalogom, naj skrbi za Vaše tozadevne interese, a odvetnik bo seveda zahteval svoje plačilo po tarifi; 2) najbolje bi bilo, da napravite pooblastilo kakemu svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu ter se dogovorite z njim, da Vas bo zastopal. Praktično bi bilo vsekakor, da izberete za svojega pooblaščenca nekoga, ki je sam prizadet pri banki, tako da ne bo nobene nevarnosti, da bi na stvar pozabil, ker bo pač moral skrbeti tudi sam zase. — Pooblastilo naj predloži trgovinaskemu sodišču v Trstu in potem bo dobival kot Vaš zastopnik vsa obvestila, ki se tičejo konkurza omenjene banke. Borzna poraCIia« DEVIZE: Trst, 12 maja AmiUrdam od 1010.— do IOJO.— Belgija «d 7,1.50 do 79 50; Pari* 79 — do 79.45 London od 12J.30 do 122.50 ;New York od 25 10 do 25.20; Španija od 360 — do 365.— Švica od 487-— do 4'iC.— ; Atene od 30.75 do-31.75 Berlin od 600.— do 608.— ; BukareSt od 9.25 do 10.— Praga »d 74.20 do 74.60: Ogrska od 0.0350 do 0.U364; Dunaj od —.861 do —.3^8: Zagreb od 44.35 do 44.00. Reoočijake obveznice 70 20. VALUTE: Trst; 12. maia. Avstrijske krone od 0.0352 do 0 0357 : dinarji od 44.— do 44.60; dolarji od 25.— do 25.15; novci po 20 frankov od 96.— do 99 — ,unt Šterling od 122.10 do 1J2.40. Skladišče 460 Pohištva dunajskega in lastnega izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobne in debelo Semolich & C. Via Cecilia De Rittmeyer št. 1 (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12 Zobozdravnik ML D. dr. D. Moč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekciJoRtran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. 8. Imbriani 15,1. Via S. Giavann!) od 9-12 in od 3-7 531 Priporočljive tvrdke 99 Adria čevlji fft trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zaloga raznih čevljev za sport Narodna tiskarna združena s knjigovežnico GORICA — Via C. Favetti 9. Narodna knjigarna združena s papirnico GORICA — Via G. Carducci 7 BREŠČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata SEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KRUlSC in sm krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. ŠULSGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. -KERSEVAN] JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. JAKOS BESATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamslli 6. (Šolska al.) Martin Po^aia^elšek odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. ses: DAROVI M. P. daruje L 25 za Sol. društvo. Srčna hvala! Naši vrli Zabrežci in Borštani so potom g. Josipa Petarosa zbrali L 112 za Šolsko društvo, in sicer so darovali kakor sledi: Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v Borštu o priliki občnega zbora L 30, Cerkveni pevski zbor istotam L 20, K. I. L 10, N. N., Romano Zerjal, Petaros Ivana, družina hšt. 84 po L 5; Zobec Ivan, Bareto Anton, terjal A. po L 3; B. Ivan št. 2, Glavina J., Zobec Mihael, Hrvat K., Marc Karla, Švara Vladka, Helca Petaros, Zerjal Fr., pekovski pom. in Petaros Iv. po L 2; Petaros Justina L 1.50, Hrvatic, Mohor Zobec po L 1; skupaj L 112.50. V gostilni pri Milošu na križišču se je nabralo na pustni torek L 14.05. Ta objava se je vsled neljube pertnote zakasnila, kar naj nam cenj. darovalci blagovolijo oprostiti. Bodi tem potom izrečena najlepša zahvala vsem cenjenim darovalcem kakor tudi g, nabiralcu, kateri ne zamudijo nobene prilike, da bi se ne spomnili naših malih. Bog povrni vsem stotero! Osiveli Sivorjev mesto cvetja na grob mlademu prijatelju Stanku Bratina L 3 za Sol. društvo. — Srčna hvala! O priliki poroke g.čne Kristine Benčič iz Kozine in g. Vekoslava Slavec iz Skednja se je nabralo pri serenadi med pevci društva «Venec» iz Kozine L 53 za Šolsko društvo. Novoporočencema obilo sreče v njiju novem stanu, vrlim darovalcem srčna hvala 1 V počaščenje spomina blagopokojnega Stankota Bratina darujeta Josip in Marica Sturm L 40 za Sol. društvo, 10 lir pa za dve vstopnici za Kurentovo slavnost šentjakobske podružnice. Srčna hvala! Ob priliki pogreba Kristine Stolfa v Sežani se je nabralo L 100 za Šolsko društvo in L 50 za Dljaiko Majico. (Denar pri Zadružni zvezi). Poleg že objavljenih L 40 v «Edinosti» št. 108 darujeta Amalija in DrejSek še L 10. skupaj torej L 50 mesto cvetja na grob pok. Vladimir ju. — Srčna hvala! Mlekarska zadruga - Trnovo prispeva potom g. Slanšaka tedensko 30 litrov mleka □^□□□□□□□□□□□□□□□□locjn Ihti H mi n n g 100 koles za oddajo vedno priprav- □ g Ijenih od L 450 — naprej. Potrebščine □ □ in materjal za izdelovanje koles.548 ^ § G. Milocli & C. g g Trst, XXX ottobra 4 g KRONE po L. 2.10 komad Zlato. IfflMi elatia. ZO-kranste zlata imti kupuje In plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trati vi« Nazzinl 46 513 HOLAR JOSSP Gostilna GORICA — Via Monache 11. TržaiKn po;a)llHica in Mlnica registrovana zadruga z 5i*ejenl n po-o?tvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, l. nadst. I Sprejema n&vadne hranilne vloge na j knjižice, vlo?e na tekoči račun in vloge i za čekovni promet, ter jih obrezuje t večje ir. stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na iekoći račun in Jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpsiaga varnostna celica (sate) Uradne m zti stranke o3 87* do ]3 in 03 IS do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 23-67. Najstarejši slev. denarni zavod i Predno ka] nakupite, obiščite Veliko sklacJiiše pohištva 534 tvrdka ALESSANDRO LiVi MINZI Via Retftorl it 1 - Via MaKanlon 3L 7-13 Spalno eobe« obedne ©obe, posamezni koal pohištva v veliki izberi. Učinkovito čistilno in hladilno sredstvo, posebno priporočljivo proti Ar* teriosklerozi, revma* tizvnu in slabi cir« kulaci]! krvi ^ Steklenica L 11 • - Prodaja se v lekarni Castellanovichjrst Via Giuliani 42 (blizu slovenske dole) Pošiljat?« tudi po poŠti.