FOR Freedom AND Justice NO. 92 AMKRIŠivrm >VINA AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREION IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, December 3, 1985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Ameriški preiskovalci bodo intervjuvali izraelskega uradnika, ki je vodil vohunske dejavnosti v ZDA — O izročitvi ni govora JERUZALEM, Izr. — Izraelska vlada je odobrila, da bodo ameriški preiskovalci lahko v Izraelu intervjuvali vodilnega protiterorističnega svetovalca Rafaela Eitana, ki naj bi bil vodil vohunske dejavnosti v ZDA, v katerih sta bila sodelovala civilni uslužbenec ameriške mornarice Johnathan Pollard in njegova žena Anne Henderson-Pollard. O zadevi sta govorila po telefonu predsednik izraelske vlade Šimon Peres in državni sekretar ZDA George P. Shultz. V Izraelu so v skrbeh predvsem zato, ker utegne zadeva škodovati izredno tesnim odnosom med ZDA in Izraelom. Na izraelsko vlado za zadovoljivo rešitev afere pritiskajo celo nekatere cionistične organizacije v ZDA, ki običajno brezkritično sprejemajo oziroma odobrijo vsako izraelsko akcijo. Preteklo nedeljo je Peres izjavil, da bo razpustil vladni oddelek, znan po imenu Le-kem, ki ima nalogo zbirati zaupne znanstvene podatke preko izraelskih poslaništev, ako zanesljivo dokazano, da je Lekem vohunila zoper ZDA. Dva izraelska diplomata v ZDA, uslužbenca Lekema, naj bi bila v stikih s Pollardom. Po Pollardovi aretaciji sta se vrnila v Izrael. O njih morebitni izročitvi ni govora, pravijo v Izraelu, prav tako ni mogoče misliti, da bi bil Eitan izročen ZDA. H. Laurel, ki bo morda sam kandidiral za predsednika. Aquinova je dejala, da je pripravljena kandidirati skupaj z Laurelom, a pod pogojem, da postane Laurel podpredsedniški kandidat. Laurelovi pristaši pa zahtevajo, naj kandidira za podpredsedniško mesto Aquinova, za predsednika pa Laurel. Opozicijski krogi trdijo tudi, da ni mogoče pričakovati od Marcosovega režima res svobodnih volitev. Kot pa kaže, bodo potek volitev opazovale ZDA ter tudi več kongresnikov in senatorjev, ki se zanimajo za filipinske zadeve. Liberalna stranka zmagala na pokrajinskih volitvah v Quebecu — Parti Quebecois poražena MONTREAL, Kan. — Včeraj so bile v provinci Quebec volitve, na katerih so zmagali liberalci. Poražena je bila vodilna Parti Quebecois stranka, ki je bila na krmilu polnih devet let. V preteklosti je bila Parti Quebecois separatistična in je govorila o načrtu, po katerem bi Quebec zapustil kanadsko federacijo in postal neodvisna država, vendar do tega ni nikoli prišlo in tega sama Parti Quebecois več ne zagovarja. Novi predsednik vlade v Quebecu bo bivši predsednik Robert Bourassa. Bourassa sicer ima težave, ker nazaduje v lastnem volivnem okrožju. V slučaju, da bi bil poražen, bi moral v naslednjih mesecih organizirati posebne volitve v drugem okrožju. Včeraj je zvezno tožilstvo v Washingto-nu trdilo^ da je bila Anne Henderson-Pollard pripravljena posredovati agentom komunistične Kitajske tajni dokument, ki obravnava ameriške obveščevalne aktivnosti zoper kitajske vohune v ZDA. Ta dokument bi bil povedal Kitajcem, kaj vedo ZDA o kitajskem vohunjenju v Združenih državah. Tožilci bi radi dokazali, da je bila tudi Pollar-dova vneta vohunka in ni slepo pomagala Svojemu možu. Vdova od atentatorja ubitega vodilnega oporečnika bo kandidirala proti filipinskemu predsedniku Marcosu MANILA, Fi. — Danes je napovedala sv°jo kandidaturo za mesto predsednika Filipinov Corazon Aquino, vdova vodilnega Oporečnika Benigna Aquina, ki je bil ubit eta 1983 na manilskem letališču takoj po vrnitvi iz izgnanstva. Aquinova vdova in vsi, 1 nasprotujejo filipinskemu predsedniku erdinandu Marcosu, so prepričani, da je Marcos sam organiziral atentat preko načelna filipinskih oboroženih sil, gen. Fabiana era. Stališče filipinske vlade je, da je oniunistični terorist ubil Aquina. Terorist Je k'1 nbh takoj po atentatu, očividci pa vedo Povedati, da je Aquina ustrelil nek oficir, P°tem pa je bil ubit tudi komunist, ki so ga ITleF v svojih rokah vojaki. », Freko State Departmenta je tudi ameri-I X'v a<^a Mrazila svoje nezadovoljstvo z od-č° ltvijo filipinskega sodišča. ZDA zadnji s ntočno pritiskajo na Marcosa, naj demo-atizira svoj režim. Predvsem zaradi ameri-e8a pritiska je bil Marcos prisiljen sklicati j- r^ne predsedniške volitve, ki bodo 7. i^ruarja 1986. Takoj po podpisu odloka o volitvah je Aquinova napovedala svojo Kandidaturo. cj | Aquino je podedovala velik ^ priljubljenosti, ki jo je imel njen mož ta iu'10’ ven<^ar Je opozicija kljub temu spr-‘ . no8i menijo namreč, da bi bil najmoč-J 1 tekmec Marcosu bivši senator Salvador - Kratke vesti - Houston, Tex. — Danes bo pristalo vesoljsko letalo Atlantis, na katerem je 7 astronavtov. Pristajanje bo na vojaškem letalskem oporišču Edwards v Kaliforniji. Polet je trajal sedem dni in je bil zelo uspešen, pravijo v NASA. Washington, D.C. — Včeraj je zvezni kongres odobril zakonski osnutek, ki bi dovolil kovanje in prodajo zlatnikov v ZDA. To bo prvič v zadnjih 53 letih, da bi bile v ZDA zlatnike. Nosile bi vrednost $50, $25, $10 in $5, vendar bi se njih cena spreminjala s spremembami v ceni zlata na prostem trgu. Ako bo predsednik Reagan zakonski osnutek podpisal — kar pričakujejo — bi prišli zlatniki na trg šele s 1. oktobrom 1986. Colombes, Fra. — Skupina 10 oboroženih in dobro organiziranih roparjev je prikrajšala firmo Brinks kar za 9,4 milijona dolarjev. Roparji so izginili brez sledu. Karlsruhe, ZRN — Policisti so aretirali 62-letnega moškega in njegovega 34-letnega sina ter oba obtožila vohunjenja za Vzhodno Nemčijo. Oče naj bi bil vohun polnih 20 let, njegov sin pa 15 let. Milan, It. — V to mesto je pripotovala Jelena Bonner, žena vodilnega sovjetskega oporečnika Andreja Saharova. Bonnerjeva išče zdravnško pomoč za očesno bolezen, v ta namen namerava priti tudi v ZDA. Ni pa hotela nič povedati o svojem možu ali sploh kaj kritizirati ZSSR. Bonnerjeva se želi vrniti k svojemu možu, ako bi pa javno kritizirala sovjetsko politiko, bi ji najbrž ne dovolili vrnitve. Washington, D.C. — Prvič so zabeležili ubrzdanje rasti primerov raka na pljučih med belopoltnimi moškimi, temu pripisujejo dejstvo, da je manj kadilcev med temi moškimi. Primeri raka na pljučih med ženskami pa še vedno rastejo, pravi National Cancer Institute. Iz Clevelanda in okolice Miklavževanje 8. decembra— Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi v nedeljo, 8. decembra, ob 3h pop. v šolskem avditoriju svoje miklavževanje. Starši se bodo lahko pogovorili s sv. Miklavžem od 2h do 3h pop. v društveni sobi. Vsi lepo vabljeni! Snidenje s škofom Pevcem— Slovensko ameriški kulturni svet vljudno vabi na svoje letno snidenje s škofom Edwar-dom Pevcem, ki bo letos v petek, 6. decembra, v semenišču Borromeo v Wickliffu. Ob sedmih zvečer bo v kapeli sv. maša — peli bodo Fantje na vasi —, po maši bo pa snidenje v dvorani. Vstopnine ni. Božičnica— Podr. št. 25 SŽZ ima svojo božičnico v torek, 10. decembra, popoldne ob 1.30 v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Članice naj ne pozabijo prinesli »canned goods« za pomoči potrebne občane, prav tako ne vstopnih nagrad oz. »door prizes«. Primorci vabijo— Primorski klub vabi svoje člane in prijatelje na božičnico, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 7h zvečer v Sterletovi Slovenian Country House restavraciji. Za rezervacijo, pokličite do 7. dec. enega od sledečih odbornikov: Hermina Bonutti (831-1954) Marija Dekleva (261-6746) Jože Cah (261-5987) France Krulc umrl— Iz Minnesote smo dobili žalostno sporočilo, da je na Au-rori umrl France Krulc. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 7. decembra, dop. ob 9. v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Novi grobovi Frances Videtič V ponedeljek, 2. decembra, je v Huron Road bolnišnici za levkemijo umrla 61 let stara Frances Videtič, rojena Stog-bauer v Zahodni Nemčiji, od koder je prišla v ZDA 1. 1951, njen mož Matija je umrl 1. 1981, sestra Hermine Aitgin-ger, Katherine Poxleitner in Kajetana (vsi v Zah. Nem.), teta Malta Golobica, Mary Ambrožič (Kanada) in več drugih v Jug., svakinja Jakoba Videtiča, zaposlena pri Euclid Cleaning Co. več kot 20 let, članica Belokranjskega kluba in društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 5. decembra, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 9. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Zahvalna božičnica— Slovenski folklorni inštitut v Ameriki vabi na zahvalno božičnico z večerjo, ki bo v soboto, 14. decembra, pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Vabljeni ste plesalci, starši in prijatelji, kateri ste sodelovali in pomagali pri letošnji prireditvi Kmečke ohceti ali k uspehom v preteklih letih. Ob 6h bo v cerkvi sv. maša, po njej pa zahvalni program in večerja v Baragovi dvorani. Res vljudno vabljeni! Zadušnica— To nedeljo dopoldne ob 10.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za Mary Debevec ob 6. obletnici njene smrti. Napredovala sta— Pretekli teden je John T. Corrigan, javni tožilec okraja Cuyahoga, sporočil, da je imenoval Albina Lipolda za svojega glavnega asistenta. Lipold je pri okrajnem javnem tožilstvu že 20 let in aktiven pri MZA, pred leti pa je bil predsednik direktorija Slovenskega doma za ostarele. Corrigan je tudi imenoval rojaka Hermana Marolta za načelnika enega od oddelkov v okrajnem javnem tožilstvu. Lepo praznovanje— Preteklo soboto zvečer je Ameriška Dobrodelna Zveza praznovala svojo 75-letnico z banketom in kratkim programom v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Navzočih je bilo okoli 500 gostov, zapeli so Fantje na vasi, slavnostni govornik pa je bil Frank J. Lau-sche. Zanimiv sprejem— Pretekli petek (29. nov.) zvečer je jugoslovanski konzul v Clevelandu Ivo Vajgl priredil sprejem za dobrih 200 gostov v prostorih University Hall na 2605 Euclid Ave. Navzočih je bilo več Slovencev, prav tako predstavnikov drugih narodov, ki živijo v okviru sedanje SFRJ. Sprejem je bil bolj družabnega značaja, ker ni bilo nobenih govorov, konzul pa je imel razstavljenih več umetniških del, ki so njegova last. Grdinovi koledarji— V naši pisarni imamo Grdi-nove stenske koledarje za 1986. Ako se zanimate, oglasite se. VREME Spremenljivo oblačno danes z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 25° F. Oblačno jutri, zopet z možnostjo snega, odvisno od temperature pa tudi dežja. Najvišja temperatura okoli 32° F. V četrtek pretežno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 36° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 92 Tuesday, December 3, 1985 Kaj pravi Cerkev o evtanaziji Tudi v ZDA in Kanadi je v zadnjem času precej govora o »evtanaziji«. O tej temi je pisal avstralski mesečnik Misli v svoji številiki za avgust, 1985. Članek posredujemo bralcem. Ur. Človekova želja po popolni svobodi je lahko vzgon za hitrejši napredek ali pa tudi ne. Svobodo vsakega posameznika omejujejo pravice in svoboščine drugih in ne nazadnje tudi družbe, katere član je. Nekoliko drugačna so ta razmerja, kadar se mora človek soočiti z zadnjo zemeljsko resničnostjo — smrtjo. Tu gre v prvi vrsti za njegov odnos do samega sebe in — če je veren — tudi njegovo razmerje do Boga. Cerkev je vedno zagovarjala vrednost življenja; zanjo predstavlja temelj vseh dobrin ter pogoj za sleherno osebno in socialno dejavnost. Življenje je nekaj svetega in nihče ne more z njim svobodno razpolagati. Še več. Za kristjana je življenje dar božje ljubezni, zato ga mora negovati in ga narediti rodovitnega. V skladu z evangelijem in naukom rednega cerkvenega učiteljstva je mogoče nekako takole oblikovati glavna krščanska načela o življenju: - Nihče ne sme ogrožati nedolžnega življenja katerega koli človeka; s tem bi se namreč uprl božji ljubezni in žalil osnovne človekove pravice. - Vsak človek mora živeti življenje po božjem načrtu. Življenje mu je dano kot vrednota, ki mora že na tem svetu roditi sadove, njegovo izpolnitev pa moramo pričakovati v večnem življenju. - Po krščanskih načelih ni dovoljen samomor kakor tudi ne umor. Takšno dejanje bi pomenilo zavračanje najvišje božje oblasti in načrta božje ljubezni. Samomor je tudi zanikanje ljubezni do sebe, zanikanje naravnega čuta do življenja, beg pred dolžnostjo ljubezni in pravičnosti do različnih skupnosti. Pri tem pa seveda moramo priznati, da pride človek včasih do takšnega duševnega stanja, da je osebna krivda za samomor bistveno zmanjšana ali pa je sploh ni. Nikoli tudi ne smemo metati v isti koš samomora in zavestnega žrtvovanja življenja zaradi višjih vrednot, kakor na primer nedotakljivost vere, zveličanje duš ali služba bratom. O samomoru in splavu je Cerkev tudi v zadnjem času že odločno povedala svojo besedo. Sredi leta 1980 pa je kongregacija za verski pouk s papeževim odobrenjem izdala v Rimu izjavo, ki govori o evtanaziji. Etimološko je beseda evtanazija pomenila nekoč smrt brez hudih bolečin. Danes se je pomen nekoliko premaknil. V širšem pomenu besede zdaj razumemo pod evtanazijo niz zdravniških ukrepov, ki bolniku lajšajo bolečine vse do zadnjega življenjskega boja, pa čeprav so ti ukrepi združeni z nevarnostjo, da bodo nekoliko pospešili smrt. Evtanazija v ožjem pomenu besede pa je direktna povzročitev smrti iz usmiljenja. Listina kongregacije za verski pouk ima zelo natančno definicijo: »Z besedo evtanazija označujemo dejanje ali opustitev, ki sama na sebi ali načrtno povzročita smrt, da bi tako bolniku prihranili bolečino. Evtanazija je torej v hotenem sklepu in v razlogih za postopek, ki ga uporabljamo.« (Daije na str 4) Dragi slovenski otroci! Najlepše pozdravljeni! Spet se vam oglašam kar po vaši pribljubljeni Ameriški Domovini. Prejel sem vsa vaša pisma. Resnično sem jih bil vesel. Vaše prošnje in vaše želje so tista pogonska sila, ki me vsako leto z neba pripelje na zemljo. V vaših domovih sem vselej lepo sprejet. — Le ohranjajte to lepo navado! Gostoljubnost vam bo povrnjena na mnoge načine z mnogoterimi darovi. Moj god je 6. decembra, vi pa me vabite na praznovanje v nedeljo, 8. decembra. Razumem in prav je tako. Ob nedeljah imajo vaši starši več prostega časa in bodo lahko z vami prišli v šolsko dvorano pri Sv. Vidu. Ob treh popoldne mi je bilo naročeno, naj pridem. Tudi vi takrat pridite. Bom poskušal biti točen. Če pa se malo zakasnim, počakajte! Veste, imam mnogo dragih znancev v vašem kraju. Vse, ki sem jih pred leti srečaval v slovenski šoli, moram obiskati, da ne pozabijo na lepe slovenske navade in običaje kakor hitro so zapustili šolske klopi. Napolnil sem svoj nebeški koš do vrha, da je bilo prav težko nositi na dolgi poti. Nazaj gre pot v breg, zato mora biti koš prazen. — Pridite torej pridni otroci, mladi in stari otroci, to nedeljo k Miklavževanju pri Sv. Vidu! Vse vam razdelim! Vaš Sv. Miklavž Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Danes vržem med drobtinice žlico ocvirkov, zajetih iz lonca koroškega Vestnika. Je to tednik, finančno dobro podprt iz Ljubljane, ki vsa povojna leta Korošcem dopoveduje, kaj je pomenila med vojno OF in kaj še danes pomeni. Neusmiljeno lepo opeva partizanske borbe in neprenehoma se nesramno zaganja ob vse, ki njihovemu nauku niso sledili ali so se celo zoper postavili. Berem Vestnik iz dne 27. sept. 1985, kjer se neki J. Malle na široko razpisuje in se jezi na rojake — duhovno in svetno gosposko — ker so se izkazali tako nedisciplinirani, nekulturni, nevestni — sicer bi naslovnega mariborskega škofa Vekoslava Grmiča lahko drugače sprejeli. Škofa je povabila Slovenska prosvetna zveza — ni bil povabljen iz kakih cerkvenih krogov. Samo odlomek iz Vestnika, kjer dobesedno pravi: »V šentjakobsko farno dvorano — čudo božje — sam škof Grmič ni smel. Presenetljivo. Na Koroškem slovenski cerkveni krogi celo ne dovolijo predavanja slovenskega škofa v farni dvorani. Pa so vsi katoličani in vsi Slovenci. Kdo v Šentjakobu v Rožu odloča, ni povsem jasno — župnik ali njemu nadrejeni organi. Žalostno je, da si cerkveni predstavniki tako v župniji kakor tudi v dekaniji niso vzeli toliko poguma in časa, da bi pozdravili sobrata, škofa, v njihovi bližini. Ali je škof, ki je vreden vse časti le tisti, ki prihaja iz severa in ki nas uči hlapčestva in pokorščine? Ali so, in zakaj so slavoloki samo za nekatere, za druge pa prezir? Vsekakor to sigurno ni po stavkih evangelija. To nam še bolj potrjuje dvom, če so res pravi kristjani.« (To iz Vestnika). Seveda je bilo še in še govora o izdajalcih, o škofu Rožmanu in nedolžni tisk, ki prihaja iz Argentine, jih moti; pravijo, da je tudi ta tisk kriv, da na Koroškem ni enotnosti. Zdaj pa nekaj stavkov iz govora škofa Grmiča: »Izdajstvo naroda je smrtni greh. Kdor ni veren bo prej ali slej izdal narod. Seveda (je popravil, op. J.P.) mnogo je nevernih, ki ne izdajajo naroda. Narod je osnova, na kateri se lahko gradi tudi vera.« Grmič je še obravnaval vlogo Cerkve v kraljevski Jugoslaviji. Pohvalil je škofe in duhovnike na Primorskem, Koroškem in Madžarskem, drugače pa, da se je obnašal ljubljanski škof Rožman, ki je deloval v smislu slovenskega klerikalizma in Mahničevega vpliva. Pisec Vestniku še pravi: (jaz dostavim, če verjamete ali ne!) »Naslovnemu škofu V. Grmiču je vatikanski nuncij na Dunaju v osebnem govoru priznal, da z vsemi osnovnimi pogledi sloni (Grmič) na stališču II. vatikanskega koncila.« Grmič in dr. J. Rajhman sta obiskala pet koroških župnij in imela govore v Borovljah, Šentjakobu, Dobrni vasi, Pliberku in Železni Kapli. Poročilo pravi, da je ta predavanja poslušalo skupaj okoli 300 ljudi. Tu se lepo vidi, daje bil odziv na vabljenje k tem predavanjem zelo malo številen. Prav tako v Vestniku, v drugem članku, piše »ikej« takole (povzamem samo nekaj stavkov): »Vsa leta po vojni so nam duhovniki, ki 'so prišli iz Slovenije zaradi sodelovanja z okupatorjem, vse slabo o partizanih, o osvobodilni fronti ter narodnoosvobilnem boju govorili. Škof Grmič pa nam je spregovoril enkrat drugače o partizanih, o vlogi Cerkve v osvobodilni vojni in o izdaji. Postavil je stvar v pravo luč in škoda je le ta, da je trajalo toliko let, predno je spregovoril nekdo od katoliške Cerkve jasne besede. Predavatelj (Grmič) je poudaril, da je prvo narod in potem vera. Ni odločilno, v katero vero veruješ, temveč važno je, kako živiš. Tisti, ki se trkajo na prsi, ne delajo vedno po načelih vere, temveč so dostikrat le za cerkveni klerikalizem. Škoda le, da ni slišalo še več vernikov takih pogumnih, bodrilnih in čistih besed iz ust duhovnika — škofa. Gotovo bi lažje spali, saj bi jih rešile besede govornika moreče »tro-tamore«. Bilo je res zanimivo in vsakdo je rekel ob zaključku: celo noč bi poslušal.« Tako. Vse to govoričenje se ponavlja že leta tudi na Koroškem, zato ni bilo prav nič čudno, da je bilo na tem Grmiče-vem misijonu vernih poslušalcev tako malo. Še jaz sem vesel, da je »ikeja« trotamora popustila, da lahko sladko spi. Tudi zato Bogu hvala, ker zelje je letos dobro obrodilo. Zribano se je lepo dišalo in dosti ga bo za vse praznike. Eno debelo glavo sem dostavil (kakor sem bil obljubil, da bom) gospodu Mecanu, ker je »pogruntal«, da pomenita v mojem pisanju kratici p.m. — pomožni mežnar. V letih pomožnega mežnar-ja (je že več kakor pol stoletja nazaj) sem se res vadil pri organistu na harmonij kot priprava za na orgle. Ko sem bil otrok (ministrant) je bilo nekaj govora, če bi me dali v mestno šolo, da bi kdaj morda izpred oltarja pel: »Dominus vobiscum«. Iz tistega ni bilo nič. Potem sem se pripravljal, da bi duhovnemu gospodu iz kora odpeval: »Et cum spirit tuo« — pa se je rodil drugi nič. Sem pa po treh letih učenja spravil toliko skupaj, da sem nekikrat pri maši na orglah (monoval) spremljal ljudsko petje. Vse se je tako zasukalo, in čisto prav je tako, da sem ostal le kmet — tukaj v Ameriki pa tovarniški delavec. Čisto sem že na svojo giaS' beno kariero pozabil, Pre nekaj leti pa je nekaj prijelo« da sem si kupil cenene orgle-Kadar sem le slabe volje, al sem ženi le preveč v napot°« sedim za orgle, prebiram z okornimi prsti tipke in v misb sem tam doma, za tistim sta rim harmonijem, ki se J moralo z nogami brcati, da so piščali dajale glasove od sebe. Vse je bilo staro, a je bilo lep®, ker jaz sem bil takrat še mlad-(Dalje na str. 3) V Ljubljani preminu, CHICAGO, 111. - Iz domovin« smo prejeli žalostno vest, da J v Ljubljani po dolgi bolezn preminul v 79. letu staros Ciril (Čiro) Šoukal, Pravn svetnik v pokoju. V Ljubljan zapušča poleg žen« Zlate, sin in hčere, sestri Stanko ^Teinr„ in Marijo Kopčavar, ter bra Metoda. Brat Franci, župni na Vodicah, je umrl pred dve ma letoma. V Kanadi žaluje z^ njim sestra Madga Miz&iU Chicagu pa brat Jerome, dan 17. oktobra so se na lju ^ Ijanskih Žalah poslovili n njega številni sorodniki in Prv jatelji. Cirila bomo ohranil^ lepem spominu. Naj v m P°£iVa! Jerome So^ Slovensko ameriški kulturni svet Vas vabi na svoje tradicionalno predbožično SNIDENJE S ŠKOFOM PEVCEM Petek, 6. decembra 1985 Sv. maša ob 7h zvečer Borromeo semenišče, 28700 Euclid Ave., Wickliffe, Ohio Pri maši pojejo Fantje na vasi — Po maši družabni večer Vstopnine ni. Vsi prisrčno vabljeni! Drobtinice, sladke in žaltave (Nadaljevanje s str. 2) ŽUPNIK DANIJEL HALAS PITTSBURGH, Pa. — V tem letnem času obnavljamo spomine na znane in neznane grobove znancev in prijateljev. Naj bo tu opisana na kratko zgodba slovenskega duhovnika doslej še nikjer objavljena. Rev. Jože Cvelbar Oni dan pa pride Marta k nam povasovat. Ko je zmanjkalo opravljanja, kar naenkrat reče: »Sem slišala, da Janez na orgle igra. Bi zaigral nekaj? Kakšna cerkvena pesem?« In smo šli v sprednjo sobo, kjer imam orgle. Igral sem iz ljudske pesmarice »Marija skoz’ življenje«, Marta pa je zraven nekaj brundala kakor da bi pela. M. — »Nimam očal. Katero Pesem si igral?« d- — »Marija skoz’ življenje«. M- — »Jaz sem mislila, da si igral ‘Bodi nam pozdravljena’.« J. — »Jaz sem igral ’Marija skoz’ življenje’; nič mi ni mar, kaj si ti slišala in kaj si mislila.« Ko se je Marta poslavljala, je med vrati rekla ženi: »Lepo tvoj mož igra. Prav po svetopisemsko.« Žena je bila pohvale vesela, zlobnosti ni videla. No, si je mislila, mož vsaj po svetopisemsko igra, ko tako malo po svetopisemsko živi. Ko mi žena to pohvalo pove, sem se jaz — miroljubni V ljubljanski Družini 14. aprila 1985 na strani 4 je poročilo o misijonu v župniji Velika Poljana, Prekmurje. Poročevalec piše: »Polanski misijon se je začel 16. marca, to je dan, ko je pred 40 leti tu pretrpel mučeniško smrt Danijel Halas, prvi polanski umeščen župnik.« Poročilo ne pove, kdo ga je umoril. Če bi ga Nemci ali Madžari umorili, bi list gotovo omenil. Ker tega list ne piše, smemo upravičeno sklepati: umorili so ga komunisti. Polnih štirideset let ni bilo nikjer pisano o smrti tega duhovnika. Komunisti v Sloveniji so krivi smrti vsaj 70 duhovnikov. Veliko teh umorjenih duhovnikov je še vedno pokopanih v neznanih grobovih. Komunistični satani v Ljubljani še sedaj ne puste pisati o smrti teh duhovnikov — ne puste obiska skritih grobov — ne puste, da bi ljudje pokopali umorjene duhovnike na pokopališčih. Nihče ne sme pisati o mučenjih, o umorih teh duhovnikov. Nihče ne sme pisati o stotinah duhovnikov, ki so bili mučeni, zasramovani leta in leta po raznih ječah. Nikjer ni popolnega javnega seznama pomorjenih duhovnikov in onih, ki so trpeli po ječah. Resnice ne smeš povedati. Taka je komunistična »svoboda« in komunistična »demokracija«. Danijel Halas je bil rojen 24. junija 1908 v Črensovcih, Prekmurje. Po značaju je bil domač, dober, prijateljski; imel je velik ugled in bil navezan na faro. Komunisti so ga 16. marca 1945 umorili. Med zadnjo vojno je bilo Prekmurje pod madžarsko okupacijo. Madžari so bili zelo strogi. Povsod so videli nevarnost. Ljudje so živeli v strahu pred njimi. Komunistične obljube o svobodi, enakosti, pravici ježe pred vojno širil znani pisatelj Miško Kranjec. Njegova hiša je bila blizu župnišča v Veliki Polani. Pod kuhinjo je bil bunker, kjer so se zbirali komunisti že za časa prve Jugoslavije. človek — razburil in rekel ženi: »Je nisi mogla v ... brcniti? Veš, kaj je mislila? Da tako igram, da ne ve levica kaj dela desnica.« Pa nič zamere, ce sem pisanje raztegnil v sračje gnezdo. Še vedno sem na tem, kakor sem’že rekel — naj bodo dopisi in pridige kratki, klobase pa so lahko dolge! V knjigi »Prekmurci in Prekmurje« je na strani 283 natiskano: »Na Kranjčevi rojstni hiši je plošča v spomin na prvo uredništvo Ljudske pravice (1934/35). V hiši je stalna razstava levičarskega tiska v Prekmurju.« Na str. 172: V Lendavi »je nagrobni spomenik rdečearmejcem... na bregu nad mestom je spomenik Rdeči Armadi.« Če je bilo v Kranjčevi hiši uredništvo komunističnega lista že leta 1934, kdo bi mogel tajiti, da niso že 1934 v Prekmurju širili komunistične ideje o komunistični svobodi, pravici, o komunističnem raju pod oblastjo Stalina? Med vojno je Miško Kranjec živel v Ljubljani, brat Ivan v Mariboru, drugi brat je umrl v Dachauu. Miško je pošiljal organizatorje iz Ljubljane v Prekmurje. Partizanske metode so bile v Prekmurje enake kot v drugih delih Slovenije: strahovanja, mučenja, streljanja. Mož, Prekmurec, mi je v taborišču Asten pripovedoval iz svoje skušnje s partizani tole: Cele noči so ga zasliševali. Ko sta se izpraševalca-parti-zana utrudila z zasliševanjem, sta odstopila mesto dvema drugima. Taka zasliševanja grozno utrujajo človeka, da niti ne ve več, kaj odgovarja. Uro za uro ista vprašanja človeka umsko kar zbledejo. Poleg zasliševanja so partizani pri tem možu poskusili z drugim načinom: Obesili so ga za noge in do nezavesti pretepali. Mož mi je rekel: Grozno je bilo, a raje sem bil obešen in pretepen do nezavesti, kakor pa mučen s celonočnimi zasliševanji. Bilo je grozno. — Mlad fant s Štajerske je v taborišču imel železno verigo kot spomin. Na vprašanje, zakaj hrani verigo, mi je rekel: S to verigo so me partizani pretepali do nezavesti. Prej bom zgubil spodnje hlače kot to verigo. Naj bo spomin — če bom kdaj imel otroke — mojim otrokom, kaj je komunizem, da se ga bodo bali kot vraga. Vrnimo se h Halasu. Neko noč so se partizani hoteli skriti pred Madžari v bunker v Kranjčevi hiši. A niso uspeli. Zato so se zatekli k župniku. A župnik ni upal dati prenočišča v župnišču, ker je vedel, da od časa do časa Madžari prihajajo in preiskujejo župnišče. Zato je partizane skril v cerkev. Partizani so vedeli, da je župnik priljubljen pri faranih. Na vsak način so ga hoteli prepričati, naj sodeluje z njimi, saj vendar gre za svobodo naroda. Župnik je odklonil sodelovanje. Čez nekaj dni so se partizani spet zatekli k župniku pred Madžari. Spet jih je župnik skril v cerkev. Ko so tisto noč Madžari prišli preiskovat župnišče, so našli župnika v spalni obleki in odšli brez uspeha. Meseca marca 1945 je župnik Halas imel duhovne vaje za sestre v Lendavi. Ko se je proti večeru na kolesu vračal domov, se je ustavil pri prijatelju župniku v Hotizi. Ko je odzvonilo Ave Marijo, je mati hotiškega župnika rekla Halasu: »Ostanite nocoj tukaj, ker ponoči ni varno hoditi okrog.« Halas pa je mirno odgovoril: »Mislim, da ni tako nevarno.« Morda je mislil, da ni v nevarnosti pred partizani, saj jih je skrival v cerkev pred Madžari. Iz Hotize se je odpeljal s kolesom proti Veliki Polani. Med potjo so ga partizani ustavili in prisilili, da je šel z njimi proti reki Muri. Isti čas se je iz mlina vračal kmet iz Velike Polane. Ko je v dalji videl v mesečini ljudi s puško, se je spomnil, koliko ljudi so partizani mučili, ako so jih dobili na poti ponoči. Hitro se je skril za grm in čakal, da bodo partizani šli mimo. Ko so prišli v bližino, je kmet za grmom spoznal parti-zane-domačine in župnika Halasa, ki je potiskal kolo ob sebi. Mož je slišal, da so partizani spraševali župnika, zakaj je odklonil sodelovanje z njimi. Župnik jim je odgovoril: »Jaz sem prisegel Bogu, da bom Njemu zvest.« Partizani so začeli kleti in tolčiti po župniku. Skriti kmet je to slišal, saj je župnik začel vpiti in klicati na pomoč. Kmalu je kmet zaslišal strel in padec v vodo. Za tem pa glas: »Vrzimo še kolo za njim.« V skupini, ki je odvedla župnika, je bil Jože Tompa in še nekaj drifgih moških. Zakaj so ga umorili? Glavni razlog je bilo gotovo župnikovo trdno prepričanje, da je komunizem proti veri in proti pravi svobodi naroda. Morda je njegov govor, ki ga je tiste dni imel proti komunizmu, pospešil jezo Komunistične partije, da je naročila umor. Pregovoriti ga niso mogli, da bi sodeloval z njimi. Njegova pomoč članom Osvobodilne fronte, ki jih je skrival v cerkvi, komuniste ni motila. Videli so v njem odločnega, trdnega katoliškega duhovnika, ki je ostal zvest Bogu in božjim postavam proti vsej (Dalje na str. 7) V LJUBEČ SPOMIN naše žene, matere, stare matere IN SESTRE. OB PRVI OBLETNICI SMRTI. ZINKA DOMINES roj. PLEMEL Misel na Tebe je vedno ljubeča, išče le Tebe, najdražja vse dni; v srcu je naša ljubezen goreča kakor svetilka v samoti gori. Tvoja milina še zdaj osrečuje, i sončni je žarek vsem našim potem; upanje v lepše življenje nam snuje, v srečanje naše in topli objem. kujoči ostali: Mož — Victor Domines Otroci — Marija (Kalifornija) Mrs. Frank (Margaret) Bajc Victor, Jr. (Kalifornija) Emil Mrs. Rick (Rosie) Johnson (Kalifornija) 12 vnukov in vnukinj C| 4 sestre el)*nd, O., 3. decembra 1985. J. P. Kaj pravi Cerkev o evtanaziji (Nadaljevanje s str. 2) Ni je sile na svetu, ki bi mogla dopustiti ali zaukazati umor nedolžnega človekovega življenja. Pri tem ni važno, ali gre za zarodek pod materinim srcem, odraslega človeka v polni moči, ali pa oslabelega starčka oziroma umirajočega. Poleg tega ne sme nihče za takšno dejanje zaprositi niti zase niti za drugega. Tukaj gre namreč za kršenje božjega zakona, za zametavanje dostojanstva človekove osebe, za zločin proti življenju in za krivico do človeštva kot celote. Listina govori tudi o olajševalnih okoliščinah, o neznosnih bolečinah in težkem duševnem stanju, ki človeka nagne, da prosi za smrt ali jo povzroči drugemu. Osebna krivda je lahko zmanjšana ali pa je sploh ni, objektivno pa je takšen poseg kljub temu zlo. Tudi nujne prošnje bolnikov, ki včasih prosijo za smrt, ne moremo vedno razumeti dobesedno; bolnik si poleg zdravstvene nege želi tudi ljubezni in prošnja za smrt je postala le prošnja iz stiske, osamljenosti in premajhne ljubezni. Bolečina je del našega življenja. Ko smo zdravi, nas opozarja na nevarnost, kadar pa preraste meje znosnosti, postane hudo breme. Ločitev od življenja je gotovo združena z bolečinami in trpljenjem; trpljenje pa ima posebno mesto v božjem zveličavnem načrtu in nekateri bolniki prav iz tega razloga ne želijo pretirane uporabe sredstev proti bolečinam. Nikakor pa to ni pravilo; dovoljeno je uporabljati vsa običajna zdravila proti bolečinam (analgetike), pa čeprav utegnejo ta sredstva privesti do nezavesti ali končno tudi do smrti. Odločiti mora seveda zdravnik. Pogosto slišimo trditev, da ima človek pravico umreti. Gotovo, saj je smrt del naše stvarnosti. Seveda pa pri tem ne gre za pravico, da bi kdo sebi ali drugemu prizadejal smrt. O pravici do smrti govorimo z ozirom na uporabo različnih sodobnih sredstev, ki človeka ohranjajo pri življenju. Moralisti jih delijo na redna in izredna sredstva. Listina izpoveduje glede tega jasen nauk: »Dolžnost vsakega človeka je, da poskrbi za svoje zdravje in zdravljenje. Tisti pa, ki jim je zaupana skrb za bolnike, morajo z vso skrbnostjo opravljati svoje delo in uporabljati tista zdravila, ki so nujna in koristna... Ni še dolgo, ko so učitelji moralnega nauka učili, da ne morejo nikoli zapovedati uporabe izrednih zdravil. To stališče, ki načelno še vedno velja, se nam zdi danes morda nekoliko manj prepričljivo zaradi napredka zdravniške vede. Zaradi tega mnogi raje govorijo o sorazmernih in nesorazmernih sredstvih. Naj bo kakorkoli že, sredstva moramo pravilno preceniti, med seboj primerjati način zdravljenja, stopnjo težav in nevarnosti, ki izvirajo iz terapije, pa še stroške in učinke, ki jih smemo pričakovati.« Če druga sredstva ne zadoščajo, lahko z bolnikovim privoljenjem uporabimo tudi še ne dovolj preizkušena zdravila ali tehnične pripomočke. Na ta način bolnik lahko tudi koristi kot poučen primer. Ko ni več upanja na uspeh, lahko prenehamo z uporabo teh zdravil. Pri tem je seveda treba upoštevati želje bolnika, njegovih domačih in medicinskih strokovnjakov. Bolnik pa se ni dolžan podvreči načinom zdravljenja, ki niso brez nevarnosti ali pa so prezahtevni. Odklanjanje takšnega zdravljenja ne moremo primerjati s samomorom, čeprav se bolnik zaveda svojega stanja. Pri tem so seveda mišljeni zdravstveni posegi, pri katerih ne moremo pričakovati učinka, ki bi bil v nekakšnem sorazmerju z njihovim obsegom, zahtevnostjo in stroški. Tik pred smrtjo, ki je z uporabo zdravil ne moremo preprečiti, je v vesti dovoljeno narediti sklep, da se odpovemo zdravljenju, ki bi nam le podaljšalo trpljenje. Ne smemo pa opustiti tiste redne skrbi, ki smo jo v podobnih primerih dolžni bolniku. Prav gotovo je bila listina o evtanažiji potrebna, saj se o njej po svetu veliko govori. Na zahodu ustanavljajo celo posebna društva za »lahko smrt«; niso redki tudi priročniki z vsemi potrebnimi navodili, kako na lahek način oditi s tega sveta. To pa gotovo hi v skladu s spoštovanjem človekovega življenja. Zanimive so besede, ki jih kongregacija takoj na začetku vplete v tgkst in se nanašajo na sprejemalce tega cerkvenega nauka. Listina je v prvi vrsti namenjena tistim, ki imajo vero in upanje v Kristusa, v katerem živimo, se gibljemo in smo. Tudi pripadnikom drugih ver bo marsikatera misel blizu, saj tudi oni verujejo v Gospodarja življenja. Kongregacija na koncu izraža upanje, da bi listina utegnila naleteti na soglasje celo pri ljudeh dobre volje, pa čeprav izpovedujejo drugačen pogled na svet. Vsekakor pa določila, ki jih vsebuje ta izjava, izhajajo iz temeljitega študija, kako na najboljši način pomagati ljudem v skladu z božjim načrtom. »Če moramo po eni strani imeti življenje za božji dar, po drugi strani smrti ne moremo preprečiti; zato je potrebno, da si smrtne ure ne pospešimo, sprejmemo pa jo v polni zavesti svoje odgovornosti in z vsem dostojanstvom...« »Kar pa zadeva tiste,« sklepa listina, »ki so v službi javnega zdravstva, naj vse izkušnje svoje vede uporabijo v blagor bolnikov in umirajočih. Povedo pa naj jim, da so jim dolžni še drugačno tolažbo, ki je še mnogo bolj potrebna: neizmerno dobroto in gorečo ljubezen. Ko takšno službo izkazujemo ljudem, jo izkazujemo tudi Kristusu, ki je rekel: 'Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili' (Mt 25, 40).« Tone Arko: CONFITEOR... x. V članku št. IX sem naštel tri faze ustvarjanja »jugoslovanskega naroda«. Ponovno jih naštevam: 1. balkanizacija, 2. izenačenje, in 3. asimilacija. Namesto »faza« se v slovenščini tudi uporablja beseda »etapa«. Najprej bi rad poudaril, da te tri faze ali etape niso druga od druge strogo ločene ter se delno druga z drugo krijejo oziroma do neke mere se dogajajo vzporedno. Drugo, kar bi rad tu poudaril, je, da ta načrt ustvarjanja »jugoslovanskega naroda« nikakor ne moremo pripisovati izključno Srbom, čeprav je res, da se tak načrt kar lepo ujema z nekaterimi tendencami posameznih srbskih nacionalistov. Načrt izvira prvenstveno iz partijske politike, a ima obenem tudi močno srbsko zaslombo. Hrvati temu pravijo srbo-komunizem in ne srbizem oziroma srbstvo, kljub temu, da so zelo neugodno razpoloženi proti Srbom kot narodu. Navadno zmečejo Srbe in komuniste v isti koš. Važno je pripomniti tudi, da imajo pri načrtu za ustvarjanje jugoslovanskega naroda svoje prste vmes nekateri slovenski, hrvaški, črnogorski, makedonski, tu in tam pa posamezni, redki albanski partijci. Torej je ta načrt zrastel prvenstveno na marksistično-komu-nistično-partijskem zelniku. V marksistični teoriji in praksi ne narodna zavest prej zapreka kot vrednota, kot je to že večkrat zapisal v Kanadski Domovini Otmar Mauser. Zato je treba poudariti, da se tak načrt odpravljanja narodnostnih razlik lepo sklada z osnovnimi principi tako teoretskega kot prakičnega komunizma. Vemo na primer, da sta v praksi tako Sovjetska zveza kot komunistična Kitajska — v obeh državah živijo močne narodnostne manjšine — podvzeli obsežne ukrepe, katerih namen je zmanjšati posebnosti in edinstvene karakteristike manjšin in jih približati lastnostim večinskega naroda. V Sovjetski zvezi so bili menda zaradi tega najbolj prizadeti Ukrajinci, na Kitajskem pa je predvsem trpel tibetski narod. Kdor je bral Kardeljeva dela bo vedel, da je šel v tem oziru Kardelj še dlje kot so Sovjeti in Kitajci. Mimogrede, hrvaška Danica v Chicagu od 25. oktobra 1985 je o Kardelju priobčila na naslovni strani zanimiv podatek, da je napisal kar 65 del v primeru z Leninom, ki jih je napisal samo — 55. Načrt za ustvarjanje »jugoslovanskega naroda« se je moral v mojem mnenju poroditi že med revolucijo. Da bo to najbrž tudi držalo, nam potrdi slučaj medvojnega hrvaškega komunista št. 1, Andreja He-branga. Hebrang je bil menda najprej Hrvat in šele nato komunist. Poleg tega je bil edini resni tekmec Titu za vodstveno mesto v jugo-partiji. Kmalu po vojni se ga je Tito znebil na stalinističen način. Obtožili so ga izmišljenih prekrškov, jeseni 1948 pa je bil likvidiran v zaporu. Partija je v javnost vrgla laž, da je naredil samomor. Po tem uvodu in opisu o-zadja naj se sedaj vrnimo k omenjenemu načrtu. Druga faza načrta naj bi bila izenačenje. Tu je predvsem važno kulturno in gospodarsko izenačenje. Z besedo izenačenje hočem označiti težnjo režima, da bi naprednejše republike znižale svojo prednost, zaostale republike pa bi si razvijale in se tako vse republike približale nekakemu povprečju ali srednji stopnji razvitosti. Gospodarsko izenačenje v slučaju Slovenije (in tudi Hrvaške) je oziroma bo precej lažje doseči kot kulturno, zato so prav pri gospodarskem začeli. Na to je opozoril že leta 1959 v svoji v prejšnjem članku omenjeni knjigi Franc Jeza. Seveda se nihče noče prostovoljno odpovedati svoji gospodarski prednosti. Ker ni šlo na prostovoljen način, so začeli uporabljati silo. Uporaba sile v SFRJ pomeni z lepšimi besedami povedano administrativne ukrepe. V glavnem sem opazil dva načina tega gospodarskega nasilja: 1. obdavčenje, in 2. prispevek federaciji. Sicer je tudi prispevek (denarja) federaciji oblika obdavčenja, zato sta oba načina dejansko dve obliki ene in iste stvari. Pravzaprav obstoja še tretja oblika gospodarske prisile, ki je pa nekoliko prikrita in je pri površnem opazovanju takoj ne zapaziš. Ta oblika je odvzemanje zaslužkov slovenskih podjetij, ustvarjenih na svetovnem (deviznem) trgu s strani Beograda. To izkoriščanje je za nekatera podjetja celo lahko smrtonosno in je zato naletelo na precejšen odpor tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Zaradi tega močnega odpora, je režimska politika nekoliko popustila. A le začasno, ker delajo na novem, zopet precej centraliziranem, deviznem zakonu. Navedem nekaj primerov. Prva oblika, obdavčenje, predvsem pritiska na privatnike, v glavnem kmete in obrtnike. Stopnja obdavčenja je namreč višja v razvitih republikah in nižja v nerazvitih. Ker je Slovenija gospodarsko najbolj razvita, so obrtniki in kmetje tudi najbolj obdavčeni. Zaradi tega se je že zgodilo, da je slovenski obrtnik zaprl svoj obrat ali delavnico in se preselil v manj razvito republiko ali pokrajino. To obenem pospešuje mešanje prebivalstva (balkanizacijo), s tem pa režim zadene dve muhi hkrati. Preseljevanje pride partiji še posebno prav, ker gre za eden redkih primerov, ki prisili Slovence, da se preselijo v druge republike. Slovenec se zelo nerad preseli v katero drugo manj razvito republiko, niti v sam Beograd ne. (Se bo nadaljevalo) Značilni spremembi Že nekaj let se v SFRJ bavi-jo z uvedbo nove državne himne, ki naj bi izražala sedanjo socialistično in samoupravno stvarnost. Razpisanih je bilo celo vrsta natečajev tako glede novega besedila kot spremljajoče glasbe. Javnost pa je vedno znova zahtevala, naj ostane dosedanja himna »Hej, Slovani«. Sedaj pa je SZDL Jugoslavije podprla predlog komisije skupščine SFRJ, naj dosedanja himna z nekaterimi popravki ostane tako kot je. Zamenjane naj bi bile besede »Hej Slovani« z »Jugoslovani«, besedo »živi, živi duh slovanski pa naj bi nadomestila »duh svobode«. MALI OGLASI MIZARJA IŠČEJO Delo dobi izkušen mizar (cabinet maker). Kličite 831-3469 od ponedeljka do petka, od 8. zj. do 4. pop. (92-95) Looking for Cook Homestyle meals for breakfast and lunch. Slavic VillaQ6 area. Some experience required. Call 641-0170* For Rent 5 rooms. E. 67th 8i St. Clair- Very clean & comfortable- m-tom. {X) Indian Hills Area By owner. Alum, sided bun galow with att. garage- Cen • air. Rec. rm. & upstair5 finished w/knotty pine. As ing $69,000. Call 383-8554* (89-92) Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaPer Popravljamo in delamo nov® kuhinje in kopalnice ter tu druga zidarska in mizars Lastnik TONY KRISTA V Ni* Pokličite 423-4444 ali 729-1«^ (x) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Kanadska Domovina Ali je stanje današnjega sveta res tako brezupno, kot kaže zunanje slika? TORONTO, Ont. — Na splošno se v javnosti dosti ne govori o problemih današnjih časov. Več se razpravlja o gospodarstvu, politiki in podobno. Ko pa prideš v zaupen pogovor z enim ali drugim prijateljem, se razkrijejo marsikatere skrbi, ki jih imajo ljudje v družini, pri sorodnikih, in kaj bo z našo človeško družbo. Skrbi jih šolstvo (tudi katoliško), kako in kaj poučujejo otrokom, predvsem v verskem oziru. Skrbi jih, koliko odraščajoča mladina še hodi k zakramentom in v cerkev. Skrbi jih vsa nemorala in kriminalna dejanja, ki jih sodobna občila vsak dan na veliko razpihujejo. Zamolčijo pa vse dobro, ki se v tem velemestu tudi dogaja — in verjetno v veliko večji meri, kot mislimo — ter odtehta precej hudobije, ki nam jo tako na veliko slikajo. V teh skrbeh se ljudje mno-Sokrat zatekajo eni k raznim svetnim vedeževalcem ali horoskopom, drugi k prikazo-vanjem in prerokbam, da bi odkrili bodočnost, ali, da bi Vedeli, kaj storiti. Ako v drugem primeru to delamo iz gole radovednosti, gotovo ne bomo našli rešitve, četudi romamo na vse konce sveta. V Marijinih prikazovanih: La Salette, Lurd, Fati-ma. Garabandal, Medjugorje (zadnji dve mesti še od Cerkve oe dokončno raziskani in potr-Jen0 ne najdemo nič posebno novega, ampak le opomin k izpolnjevanju naših evangeljskih dolžnosti, ki smo jih zanemari. opomin k spreobrnjenju '0 Pokori. V Fatimi je Marija dala po-8°j. če se svet spreobrne, da nani bodo prihranjene mnoge težave in trpljenje, tudi te, skozi katere gremo danes. Se-aJ. ko je hudobija sveta v Popolnem razmahu, nas je Papež Janez Pavel II. opozoril Fatimo, ko je rekel namreč, a lo izročilo ni nikoli bilo teko sodobno, kot je danes. Ko se je ob in po drugem va-'kanskem koncilu sovražnik z vso silo zagnal v sv. Cerkev in njene ustanove, in ko je včasih ° Prehitri preobnovi premi-nu*a tudi ena ali druga verska 0r8anizacija, ali ta ali ona Pobožnost, ki so je bili ljudje ^ajeni in jim je veliko pomeni-a v njihovem duhovnem živ-Jeniu, ko je pravi katoliški Jteuk zvodenel tudi po mnogih ^atoliških Šolah, se je povpre-en teik počutil nekako izgub-Jenega in iskal poti, kako naj ^adaljuje svoje versko življe- Tukaj vidim (bom r ®Prav dandanes o tem j Popularno pisati) 01 naš° vodnico, ki na i**'1 Materinskimi nasv( v anašnje zmede k pr grškim resnicam in s' ^ nu. K pokori in sprei S^U nas poziva. K v Poštovanju in češčenj etejJega Zakramenta Po mnogih cerkvah p tekoten kraj). vila !^edju80rju se je p k j hot Kraljica miru. n: Se. Mora začeti pri s| br«njU satuega sebe. Z*"* se mora zač naLarnezn*kih, potem v Čin ’ tah° Preide na < ti JxeŠko družbo. Ne ta ni00č' naših »Peace-nik< nstrira in nosi rdeče; po naših ulicah. Za mir kričijo, v srcu pa nosijo najhujše sovraštvo do sočloveka. Zdi se, da ko se nam je večina starega organiziranega verskega življenja razsulo, ljudje gredo bolj sami vase in se v mnogih prebuja prenovljeno versko življenje. Ljudje iščejo in se pridružijo v ene ali druge vrste apostolat v svoji lastni župniji ali na drugih mestih v nadškofiji. Zraven množičnih romanj (Lurd, Fatima) pa tudi Medjugorje, kjer se na tisoče ljudi spove in pričnejo novo življenje, se poraja še veliko število molitvenih skupin, ki se redno zbirajo k pobožnostim in drugim aktivnostim v službi Cerkve. Skupine kot: karizmatične grupe, Marijansko gibanje duhovnikov in laikov, Ognji-ščarje, Cursiliste, Blue Army in še druge. Tudi papež in večina škofov priporoča in sledi njihovemu razvoju. V torontski nadškofiji »Young Catholic Leaders«, to so bogoslovci in laična mladina pod vodstvom duhovnika Seana O’Sullivana in pod pokroviteljstvom Knights of Columbus opravljajo celonočno češčenje za poklice in v spravo pobijanja nerojenih otrok. Prične se vsak prvi petek zvečer s sv. mašo, nato je izpostavljeno Najsvetejše do pete ure zjutraj, ko se pobožnost spet konča s sv. mašo. Da celo noč ostane pri češčenju in treh vmesnih sv. urah čez 200 ljudi, med katerimi je tudi veliko mladine, je gotovo nekaj pozitivnega. V demonstracijah proti splavu se tudi kaže vedno večja odločnost, vendar vse v meri pravilne zadržanosti. K temu je omembe vreden primer, ko je pred kratkim nekaj laikov izdalo razmnoženine, da bodo demonstrirali za obrambo vere proti sramotilnemu filmu »Hail Mary«. Zbrali so se v dveh skupinah, eni vzhodno, drugi zahodno od Manning ulice. Obe skupini sta se potem ob molitvi rožnega venca in petju Marijinih pesmi v procesiji vstopili v slovensko cerkev Marije Pomagaj, kjer je bila zadostilna sv. maša s pridigo. To so bili angleško govoreči katoličani, katerim pa se je pridružilo tudi precejšnje število Slovencev, da se je cerkev napolnila. Težave vernega kristjana v teh časih so včasih res velike, a upanje še večje. Močna vera nas bo končno rešila. J.K. Jugoslovani gledajo nezaupljivo svoje sosede (Nedavno sem prevedel članek, ki ga je napisal Michael Dobbs za torontski dnevnik The Toronto Star pod naslovom »Ali Jugoslavija po Titu razpada?« Zdaj pa je izšel v drugem torontskem dnevniku The Globe & Mail sličen članek izpod peresa Robert Kaplana, poročevalca, ki se predvsem zanima za balkanska vprašanja. Članek posredujem bralcem. - O.M.) Beograd, Jugoslavija — Ko se bliža vrhovni sestanek obeh voditeljev velesil v Ženevi, prebivalci strateško najbolj izpostavljene dežele v Evropi postajajo zaskrbljeni, obenem pa upanja polni. Odkar je pokojni Josip Broz Tito 1. 1948 pretrgal zveze s Sovjeti, je ta komunistična dežela s 23 milijoni ljudi samevala v sivi coni med nasprotujočimi armadami NATO in državami Varšavskega pakta. V zadnjih letih — teko meni veliko Jugoslovanov zaradi krhke notranje situacije — se je ta položaj še poslabšal. Lokalna ekonomija je že nekaj let v hudih težavah. V trdni valuti znaša državni dolg čez 19,5 milijard (U.S.). Uvoz raste hitreje kot izvoz in 80-stotna inflacija je najvišja v Evropi. Med tem, ko življenjski standard vidno in redno pada, se napetosti med posameznimi narodnostnimi skupinami stopnjujejo in množijo. Najbolj nevaren in viden je prepir med 9 milijoni Srbi in poldrugim milijonom Albancem. Ta notranja napetost ogroža morebiten sovjetski poseg v ta del Balkana in je na listi kot največja nevarnost in narodna m6ra. Srbsko-albanski spor je dobil novega goriva z nedavnim senzacionalim incidentom, ko je bil neki srbski uradnik — 58 let stari Djordje Martinovič — seksualno napaden od dveh članov albanske manjšine zunaj mesta Gnijilane v avtonomni provinci Kosovo. To je trenutno predmet di-(Dalje na str. 6) - ODMEVI S PRERIJE - LETHBRIDGE, Alta. - Tale dopis je izvleček avgusta poslanega dopisa, ki gotovo ni dosegel uredništva. Ne vemo, kje jefvzrok, da zlasti časopisi prihajajo do nas hudo neredno, ne zapovrstjo, ali pa nas enostavno ne dosežejo. Krivda vaše ali naše pošte? Pri nas se mladi najraje ženijo oz. porčce junija in julija. Letos so štirje zapustili samski stan. Poročili so se: Peter Vidmar, sin Jerneja in Ivanke Vidmar. Malo kasneje sta pa odšli Dimnikova Hedi, hčerka Toneta in Ivanke Dimnik, in njena sestrična, Judy Dimnik, hčerka Petra in Mary Dimnik. Ti dve sta se poročili v Calga-ryju. Svečanost je bila v družinskem krogu. Kdor pozna Dimnikove družine, ve, da so številčne, in tako je bilo vseh Dimnikov kar za majhno dvorano. V Lethbridgu se je kot zadnja letos poročila Toplakova Emilija, hčerka Toneta in Ane Toplak, ki sta pred desetletji prišla v Kanado iz Prekmurja. Ta poroka, ki je bila tule doma, je spet zbrala skoro vso našo majhno skupino. Ženito-vanje je bilo prisrčno, svatje razigrani in ob veseli muziki kar čedno razgreti! Zdaj bodo pa takile dogodki tu vse redkejši, imamo namreč le še nekaj neoddanih, brhkih deklet in zavber fantov. Vsem, ki so minulo poletje zajadrali v zakonski stan: vso srečo in čestitke ter dobre želje nas vseh! Poletni meseci so čas počitnic. Vsaj za delavski stan. Izletnikov je bilo po turističnih poročilih letos precej več kot lani — v južni Alberti namreč, kjer smo, kot mnogi trdijo, prešli trde čase zadnjih dveh, treh let. Tudi mi slovenski srenjčani smo dobili nekaj obiskov. Celo iz one strani luže. Mahničeve je kar za dva meseca obi- skala sestra ge. Mahničeve, ki je prišla iz Slovenije. H Kvedrovim je pa prišel, zal samo za 14 dni, brat oz. stric Jože, zdravnik s Koroškega. Ko je bil tule pred sedmimi leti nas je bilo pet, letos pa je našel moj kvartet poročen in k temu 7 dodatkov zakonskega pridelka. Lepa so takale srečanja, ker spremene vsakdanji urnik, razgovori obogate dneve, misli se vračajo nazaj do zadnjega srečanja, dogodki se ponovno prebujajo... In pripovedovanj je bilo na mernike. Tako smo bili vpreženi v klepetanja in razpravljanja, da nismo zmogli niti enega udarnega taroka. Izredno brž so minili dnevi veselega srečanja, slovo je bilo nekako grenko, posebej še, ko je misel povpraševala: »Je bilo to morda zadnje tuzemsko srečanje?« Dimnikove je obiskala sestra in teta Cilka por. Petrič iz Ontarija. Naša Dimnikova dva, Tone in Ivanka, sta jo pa mahnila kar za tri tedne na obisk otrok in sorodnikov v Regino, Toronto, London in Windsor. Spotoma sta si pa seve privoščila še vmesne postaje pri nekaterih znancih. Na obisk Slovenije sta se podala, eden pred, drugi pa po Veliki noči, Štefka in Frank Špenko. V juliju se je potepal po Gorenjski, Dolenjski in še kod naš velepodjetnik Ludvik Pahulje. Seveda je bil tudi v Ribnici in njeni okolici. Vsi se z obiski tu ali onstran luže pohvalijo, čeprav glasno ne povedo, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Doma, posebno v Ljubljani, slovenski prestolnici, pa taka mednarodnost, da s samo slovenščino komaj še shajaš. Najbolj zgovorno pa menda govori tisti vsemogočni papirček, ki mu tudi doma pravijo »gospod Dolar«! (Dalje na str. 6) “DIAMOND ART” JEWELLERY BY EMILIAN 1064 Wilson Ave., (na vogalu Keel St.) Tel. (416) 638-1888 Ste pri nakupovanju božičnih daril za svoje domače in prijatelje? Na razpolago imamo veliko izbiro zlatarskih izdelkov, zaročnih in poročnih prstanov, uhanov, verižic, moške in ženske ure svetovno znanih tvrdk — vse v razprodaji po polovičnih cenah. Oglejte si tudi naše kristalne in srebrne izdelke. Priporoča se Emil Slokar in tem potom skupaj s svojo družino vsem slovenskim rojakom in odjemalcem vošči Vesele božične praznike in srečno novo leto 1986! KOLEDAR PRIREDITEV «aaa«aafflsssss»agsggsaa«aaacqccw-.sftaa«a^cag^«s»«sc»»swa^» V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. DECEMBER 6. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi vsakoletno srečanje s škofom Pevcem. Začetek s sv. mašo ob 7. zv. v Borromeo semenišču. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Alpski SeksteU JAGUAR* 18. — Slovenska pristava priredi PristavskO>n