Stenografični zapisnik
četrte seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 4. februarja 1897.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Oton Detela. — Vladna zastopnika: c. kr. deželni predsednik baron Viktor Hein in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Rechback. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Anton grof Barb o, Karol Luckmann in ekscelenca baron Jožef Schwege 1. — Zapisnikar:	deželni tajnik
Jožef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 30. januarja 1897.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 26. Poročilo deželnega odbora o prodaji redutnega poslopja in hiš št. 4 in 6 v Florijanskib ulicah.
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1895. in proračunu za 1. 1897. (k prilogi 8.).
5.	Ustno poročilo finančnega odseka zaradi podaljšanja sedaj veljavnega dogovora glede nastavljanja za zemljemerska dela pri agrarskih operacijah potrebnega tehniškega osebja (k prilogi 12.).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blaz-niškega, porodniškega in najdenškega zaklada za 1. 1897. (k prilogi 21.).
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1895. (k prilogi 22.).
8.	Ustno poročilo upravnega odseka o dovolitvi priklad za cestne namene (k prilogi 24.).
9.	Ustno poročilo finančnega odseka zaradi umaknjenja do zdaj še nepotrjenega načrta zakona o ustanovitvi selske občine Leskovec (k prilogi 2.).
10.	Ustno poročilo upravnega odseka o zadevi razdružitve selske občine Studenec v samostojni občini Bučka in Studenec (k prilogi 3.).
11.	Ustna poročila upravnega odseka:
a)	o prošnji okrajno - cestnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo za preložitev okrajne ceste Globovnik-Knežak;
b)	o prošnji občine Prevoje in dragih za uvrstitev poti od Studenca čez Prevale do Moravške okrajne ceste med okrajne ceste;
c)	o prošnji občine Ihan in drugih za uvrstitev občinske ceste Pečnik - Pešata- Bišče - Selo med okrajne ceste;
d)	o prošnji županstva na Eaki za napravo okrajne ceste Smednik - Zaloke;
der vierten Sitzung
des beninischen Landtages
in Kaibach
am 4. ^teßruar 1897.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Deteta. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Freiherr v. Rechbach. — Sämmtliche Mitglieder mit' Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Anton Graf Barbo, Karl Luckmann und Se. Excellenz Josef Freiherr v. Schwegel. — Schriftführer : Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der III. Landtagssitzuug vom 30.Jänner 1897.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 26. Bericht des Landesausschusses, betreffend den Verkauf des Redoutengebäudes und der Häuser Nr. 4 und 6 in der Floriansgasse.
4.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesculiursondes für das Jahr 1895 und den Voranschlag für das Jahr 1897 (zur Beilage 8).
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses wegen Verlängerung des gegenwärtig bestehenden Uebereinkommens, betreffend die Bestellung des zu den geometrischen Arbeiten bei agrarischen Operationen erforderlichen technischen Personales (zur Beilage 12).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Voranschläge des Kranken-, Irren-, Gebärhaus- und Findelfondes für das Jahr 1897 (zur Beilage 21).
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden für das Jahr 1895 (zur Beilage 22).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Genehmigung von Umlagen für Straßenzwecke (zur Beilage 24).
9.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Zurückziehung des die neu zu constituirende Ortsgemeinde Haselbach betreffenden, bisher noch nicht sanctionirten Gesetzentwurfes (zur Beilage 2).
10.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Bründl in die selbständigen Gemeinden Bucka und Bründl (zur Beilage 3).
11.	Mündliche Berichte des Berwaltuugsausschusses:
a)	über die Petition des Bezirksstraßenausschusses in Jllyrisch-Feistritz um Subvention behufs Umlegung der Bezirksstraße Globovnik-Grafenbrunn;
b)	über die Petition der Gemeinde Prevoje und anderer um Einreihung des Weges von Studenz über Prävale bis zur Moräutscher Bezirksstraße unter die Bezirksstraßen;
c)	über die Petition der Gemeinde Jauchen und anderer um Einreihung der Gemeindestraße Pecnik-Beischeid-BiÄe-Selo unter die Bezirksstraßen;
d)	über die Petition des Gemeindeamtes in Arch um Herstellung der Bezirksstraße Smednik-Saloke;
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
e)	o prošnji vasi Češnjice v Bohinji za podporo za zagradbo hudournikov;
f)	o prošnji občine Črni vrh pri Idriji za napravo dolinske zapore pri hudourniku v Kanjem Dolu in za napeljavo vode do vasi Predgriže;
g)	o prošnji kmetijske podružnice v Št. Petru na Krasu za uravnavo vode Pivke.
e)	über die Petition der Ortschaft Kerschdorf in der Wochein um Subvention behufs Berbauung von Wildbächen;
f)	über die Petition der Gemeinde Schwarzenberg bei Jdria um Subvention behufs Errichtung einer Thalsperre beim Wildbache in Kanji Dol und behufs Zuleitung des Wassers bis zum Dorfe Predgrische;
g)	über die Petition der landwirtschaftlichen Filiale in St. Peter am Karste um Regulirung der Poik.
Začetek seje ob 10. uri 15 minut dopoludne.
Seginn der Sitzung um 10 Uhr 15 Minuten Vormittag.
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
43
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo.
Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 30. januarja 1897.
1.	Lesung des Protokolles der III. Laudtagssitzung vom 30. Jänner 1897.
Tajnik Pfeifer
(bere zapisnik III. seje v slovenskem jeziku — liest das Protokoll der III. Sitzung in slovenischer Sprache).
Deželni glavar:
Zeli kdo gospodov kak popravek v ravnokar pre-čitanem zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Naznanjam, da je gospod poslanec grof Barbo opravičil svojo odsotnost od današnje seje zaradi bolezni.
Izročene so mi bile sledeče peticije:
Der Verwaltungsrath des Elisabeth-Kinderspitales in Laibach bittet um Belastung der Jahressubvention per 300 fl. auf weitere 3 Jahre.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Landesschulrath in Laibach übermittelt das Gesuch der krainischen Volksschullehrerschaft um Aufbesserung ihrer materiellen Lage.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Zastop Šmarijskega zdravstvenega okrožja prosi, da bi v ondotno okrožje hodil zdravit zdravnik iz Ljubljane.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Trtnik Franc, blagaj nični kontrolor, prosi za podelitev osebne doklade letnih 200 gld.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Deželno pomočno društvo rudečega križa za Kranjsko prosi za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Frauen - Hilfsverein vom Rothen Kreuze für Krain bittet um Subvention pro 1897.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Dr. Schaffer izroča prošnjo: Mayer Julie, Districtsarztenswitwe in Planina, bittet um Pensionsbewilligung.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
v Gospod poslanec Povše izroča prošnjo županstva v Ornem vrhu, ljubljanskega okraja, za podporo za nasipanje ceste iz Zaloga v Črni vrh.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kalan izroča prošnjo Malenšek Ane, Alojzija in Karline, učiteljskih sirot, za zvišanje miloščine.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kajdiž izroča prošnjo zdravstvenega zastopa na Brdu in občin Brdskega okraja, za razpis mesta ondotnega okrožnega zdravnika s sedežem na Prevojah z 800 gld plače.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Schweiger izroči sledeči prošnji: Gemeindeamt Tscheplach bittet um Herstellung eines Verbindungsweges von Bresowitz nach Vrtac.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Posestniki iz vasij Mahne, Brezova reber, Osojnik, Strekljevec, Kal, Omota, prosijo za izločitev iz občine Semič in ustanovitev samostojne občine Strekljevec.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Jelovšek izroči sledeči prošnji: Županstvo na Dobrovi in posestniki iz Brezja prosijo, da bi deželni inženir načrte izdelal za osuševanje Brezjiške doline.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Občinski zastop v Horjulu, več posestnikov iz ondotnih vasij, prosijo, da bi v svrho osuševanja on-dotnih travnikov deželni inženir izdelal načrte.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Prestopimo k točki 3. dnevnega reda, to je:
3.	Priloga 26. Poročilo deželnega odbora o prodaji redutnega poslopja in hiš št. 4 in 6 v Florijanskih ulicah.
3.	Beilage 26. Bericht des Landesausfchnffes, betreffend den Verkauf des Redoutengebäudes und der Häuser Nr. 4 und 6 in der Floriansgaffe.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Daljna točka je:
44
tv. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1.1895. in proračunu za I. 1897. (k prilogi 8.).
4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesculturfondes für das Jahr 1895 und den Voranschlag für das Jahr 1897 (zur Beilage 8).
Berichterstatter Ritter von Langer:
Der Rechnungsabschluss des Landesculturfondes für das Jahr 1895 schließt mit einer ordentlichen Einnahme von 4549 fl. 50 kr. und einer durchlaufenden Einnahme von 1510 fl, 42 kr., somit in Summe von 6059 fl. 92Vs kr.
Unter den ordentlichen Einnahmen erscheint unter Post I aus den Forst- und Feldfrevel - Strafbeträgen eine Einnahme von 2058 fl. 50 kr., somit gegen das Jahr vorher, also 1894, wo die Einnahmen unter diesem Titel 2287 fl, betragen haben, um 233 ft. 50 kr. weniger, überschreitet aber doch noch den Voranschlag pro 1895 per 1900 fl. um 153 fl. 50 kr.
Die zweite Post der ordentlichen Einnahmen ist der Erlös aus den Jagdkarten per 2496 fl. Auch hier ist für das vorhergehende Jahr, wo aus diesem Titel 2673 fl. eingekommen find, ein Rückgang von 177 fl. zu verzeichnen. — Im ganzen beträgt also der Rückgang der ordentlichen Einnahme 410 fl 50 kr. Außerdem wurde das Präliminare dieser Post pro 1895 mit 2500 fl. nicht erreicht, da die Bedeckung um 4 fl. weniger beträgt. Im ganzen aber schließt die Bedeckung aus dem Jahre 1896 gegen den Voranschlag mit einem Ueberschnsse von 139 fl. 50 kr. ab. Was den Rechnungsabschluss über die Ausgabe betrifft, so erscheinen die ordentlichen Ausgaben mit 2418 fl., die außerordentlichen mit 2508 fl. 77 kr., die durchlaufenden mit 1510 fl. 14Vs kr., somit im ganzen mit 6437 fl. 19 Vs kr. ausgewiesen.
Was die Post I der ordentlichen Ausgaben betrifft, so ist dieselbe ein jährlich sich gleich bleibender Beitrag an die Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden per 2400 fl.
Die Post II «Verschiedene Ausgaben» ergab gegen den Voranschlag einen Rest von 2 fl., dagegen erscheint das Präliminare für die außerordentlichen Ausgaben um 518 fl. 77 kr. überschritten, denn es sind 1990 fl. präliminirt, 2500 fl. 77 kr. aber ausgegeben worden; es zeigt sich also bei den Ausgaben, wenn man die ersparten 2 fl. bei den ordentlichen Ausgaben in Betracht zieht, im ganzen eine Ueberschreitung von 516 fl. 77 kr. Dem gegenüber steht eine Mehreinnahme von 139 fl. 50 kr., somit ein unbedeckter Ueberschuss von 377 ft. 27 kr., um welchen Betrag sich das Vermögen des Fondes verringert hat.
Was das Vermögen des Fondes anbelangt, beträgt der Activstand desselben 2003 fl., der Passivstand 824 fl. 68 kr., somit das Vermögen des Fondes mit Ende des Jahres 1895 1178 fl. 32 kr., welches im Vergleiche mit dem Vermögen zu Ende des Jahres 1894 per 1555 fl. 59 kr. eben um den früher genannten Betrag von 377 fl. 27 kr. abgenommen hat. Die Ursache dieser Abnahme des Vermögens, beziehungsweise das Deficit von 377 fl. 27 kr., ist haupt-
sächlich dem Umstande zuzuschreiben, dass die Bedeckung das Präliminare nicht in der Weise überholt hat, als man vielleicht gehofft hatte und nach den Einnahmen des Jahres
1894	hätte angenommen werden können, indem, wie ich früher erwähnte, diese Ueberdeckung um 410 fl. und einige Kreuzer gegen das Jahr 1894 zurückgeblieben ist. Ich möchte aber auch noch auf eine andere Ursache Hinweisen, weshalb ein Abgang von 377 fl. 27 kr. oder überhaupt ein Abgang stattgefunden hat, und zwar glaube ich den Grund für diese Erscheinung darin suchen zu müssen, dass in der Detaillirung der effective» außerordentlichen Ausgabe von 2828 fl. 25 kr. Posten zu finden sind, welche nicht so sehr in den Landeseulturfond als in die Ausgaben des Landes-fondes, und zwar unter den Titel «Landesunterstützungen» hinein gehören. So finden wir z. B. in der Detaillirung unter k Unterstützungen für die Ableitung des Wassers bei Ueberschwemmungen, und zwar der Gemeinden Pod-borst und Zagorica 230 fl. Ganz denselben Titel findet man in dem Rechenschaftsberichte für das Jahr 1895 unter Capitel «Landesunterstützungen», jedoch nicht mit dem Betrage von 230 fl., sondern 2000 fl., woraus ersichtlich ist, dass 2000 fl. dieser Landesunterstützungen den Landesfond, 230 fl. aber den Landeseulturfond belasten. Ebenso erscheint unter Chiffre 1 dem Grundbesitzer Johann Grumm aus Jserk, Gemeinde Leskovca, infolge Zerstörung seines Wirtschaftsgebäudes durch die Lawine eine Unterstützung von 100 fl., und ganz dasselbe erscheint im Rechenschaftsberichte für das Jahr 1895, wo Johann Grumm ebenfalls 100 fl. aus dem Landesfonde, im ganzen also 200 fl. erhalten hat. Solche Kosten gehören entweder ganz in den Landesfond oder ganz in den Landeseulturfond. Wenn aber solche Kosten, welche eigentlich in den Landesfond in die Abtheilung «Landesunterstützungen» gehören, theilweise in den Landeseulturfond hineingezogen werden und infolgedessen ein Jneinanderschwimmen der Ausgaben beider Fonde stattfindet, so ist es dann leicht erklärlich, dass eine Ueberschreitung des Präliminares des Landesculturfondes platzgreifen muss.
Nun habe ich, was den Rechnungsabschluss des Landes-eulturfondes betrifft, die Ehre, folgenden Antrag zu stellen:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Rechnungsabschluss des Landesculturfondes für das Jahr 1895 mit den ordentlichen Einnahmen von............................. 4549	fl.	50	kr.
den durchlaufenden Einnahmen von	1510	-	42y3	»
in Summe .	.	6059	fl.	92 y2	kr.
und den ordentlichen Ausgaben von	2418	fl.	—	kr.
den außerordentlichen Ausgaben von	2508	»	77	»
den durchlaufenden Ausgaben von .	1510	>	42 V?	»
in Summe .	.	6437	fl.	19V2	kr.
somit einer Ueberschreitung von .	.	377	fl.	27	kr.
wird genehmigt.
Ebenso der Vermögensnachweis mit Ende des Jahres
1895	mit einem Activstande von	.	2003	fl.	—	kr.
einem Passivstande von .	.	.	824	»	68	»
somit einem reinen Vermögen von	.	1178	fl.	32	kr.»
An den Rechnungsabschluss des Landesculturfondes möchte ich noch einige Bemerkungen anknüpfen. Eine der
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung mn 4. Februar 1897.
45
Haupteinnahmen des Landesculturfondes fließt aus dem Erlöse für die Jagdkarten. Bon dem Erlöse für die Jagdkarten hängt meiner Ansicht nach die Bilanz des Landesculturfondes ab. Es ist somit im Interesse des Landesculturfondes gelegen, dass der Erlös aus den Jagdkarten nicht zurückgehe, sondern womöglich gesteigert werde. Nun hat man die Wahrnehmung gemacht, dass die Anzahl der gegen die volle Taxe abgegebenen Jagdkarten durch mehrere Jahre hindurch eine vollkommen stabile bleibt, und zwar stabil zwischen 800 und 900 Stück, während anderseits die Anzahl der unentgeltlich abgegebenen Jagdkarten seit fünf Jahren — so weit reicht meine Zusammenstellung — im fortwährenden Steigen begriffen ist. Die Anzahl der unentgeltlich abgegebenen Jagdkarten ist in dem Zeitraume von fünf Jahren von 662 auf 1032 gestiegen. Die Folge davon war schon im Jahre 1889 das Bestreben des hohen Landtages, das Jagdkartengesetz vom Jahre 1884 in einer Weise abzuändern, dass die Verleihung von unentgeltlichen Jagdkarten eingeschränkt werde. Seit dem Jahre 18-9 ist nie ein Rechnungsabschluss des Landesculturfondes in diesem hohen Hause zum Vortrage gelangt, ohne dass neuerdings auf diesen Umstand aufmerksam gemacht und der Landesausschuss beauftragt worden wäre, sich mit der Regierung ins Einvernehmen zu fetzen oder dieselbe directe durch den betreffenden Referenten ersucht wurde, dahin zu wirken, dass die Ausgabe von unentgeltlichen Jagdkarten möglichst hintangehalten werde und die politischen Behörden in dieser Beziehung einer Rigorosität sich befleißigen mögen. Ich bin überzeugt, dass die Chefs der politischen Behörden in dieser Beziehung ihr Möglichstes gethan haben, aber das Gesetz ist derartig, dass eine Umgehung desselben trotz der Rigorosität der Chefs der politischen Behörden immer noch möglich erscheint. Man muss also mit dieser Thatsache rechnen, anderseits aber doch trachten, die Einnahmen des Laudes-culturfondes nicht zu beeinträchtigen. Nun glaube ich und der Finanzausschuss hat sich dieser meiner Ansicht angeschlossen, dass von einer unentgeltlichen Abgabe von Jagdkarten überhaupt Abgang genommen und dafür eine auf 1 Gulden ermäßigte Taxe von allen Jagdaufsichtsorganen, welche auf unentgeltliche Jagdkarten Anspruch haben, eingeführt werden soll. Ich glaube, dass die Zahlung einer Taxe von 1 Gulden per Jahr niemanden hart treffen wird, denn der Jagdbesitzer, der 1 bis 2 Jagdheger hat, würde dann 1 bis 2 Gulden jährlich mehr zahlen, was für ihn jedenfalls keine bedeutende Mehrausgabe ist, da die Jagd ein Vergnügen ist, wofür ein Jagdinhaber ohne weiteres 1 bis 2 Gulden mehr auszugeben bereit wäre, der Landeseulturfond aber möglicherweise dadurch eine Einnahme von nahezu 1000 Gulden mehr erzielen würde.
Nun ist weiter in Erwägung gezogen worden, ob nicht das Gesetz vom Jahre 1889 auch in einer anderen Richtung geändert werden könnte, nämlich in der Richtung, dass auch an Jagdgüste Jagdkarten ausgegeben würden, zu einem entsprechend ermäßigten Preise für einen Gast, der nur auf eine kurze Zeit, etwa von acht Tagen, die Jagdkarte benützt.
Es ist weiter in Erwägung gezogen worden, dass die Jagdkartensteuer eben eine Steuer ist und infolgedessen diese Steuerzahlung möglichst erleichtert werden solle. Der Finanzausschuss hat nun in dieser Beziehung an den
Landesausschuss mit dem Aufträge heranzutreten beschlossen, derselbe möge sich wegen thunlichster Erleichterung des Bezuges von Jagdkarten an die Regierung wenden. Dies alles zusammenfassend ist eine Resolution beschlossen worden, welche folgendermaßen lautet:
Resolution.
«Der Landesausschuss wird beauftragt, eine Aenderung des Gesetzes vom 24. Juni 1889 in der nächsten Session zur Vorlage zu bringen, wonach von der Befreiung der Entrichtung der Taxe für Jagdkarten des zum Schutze der Pachtjagdreviere aufgestellten Auffichtspersonales Abgang genommen werde, dagegen an dasselbe Jagdkarten zu auf 1 fl. ermäßigter Taxe abgegeben werden, ebenso Jagdgastkarten zu entsprechend ermäßigtem Preise für den Fall eines nicht über acht Tage ausgedehnten Gebrauches derselben; außerdem beauftragt, in Erwägung zu ziehen, wie der Bezug von Jagdkarten bei Zahlung der vollen Taxe möglichst erleichtert werde.»
Ich habe also zwei Anträge zu stellen; der erste geht auf Genehmigung des Rechnungsabschlusses des Landesculturfondes für das Jahr 1895, der zweite Antrag aber ist die soeben zur Vorlesung gebrachte Resolution.
Hienach werde ich die Ehre haben, über den Voranschlag des Landesculturfondes pro 1897 zu referiren.
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo o predlogih finančnega odseka, kateri grej o na to, da se računski sklep deželnega kulturnega zaklada za 1. 1895. in razkaz imovine odobri in dalje pa, da se sprejme še resolucija, katero je ravnokar prečital gospod poročevalec.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Najprej bomo glasovali o predlogu finančnega odseka, da se odobri računski sklep in da se razkaz imovine vzame na znanje.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo u stati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
In sedaj prosim gospode, ki se strinjajo z ravnokar prečitano resolucijo, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Resolucija je sprejeta.
Ich ersuche nunmehr den Herrn Berichterstatter, über den Voranschlag des Landesculturfondes für das Jahr 1897 zu berichten.
Berichterstatter Ritter von Langer:
Ich habe nunmehr die Ehre über den Voranschlag des Landesculturfondes für das Jahr 1897 zu berichten.
In der Bedeckung erscheint eine ordentliche Einnahme von 2140 Gulden an Strafgeldern für Forst- und Feldfrevel, ferner ein Betrag von 2600 fl. als Erlös für
46
IV. seja dne 4. februarja 1897.
Jagdkarten eingestellt. Bei der Post: »Wegen Uebertretung des Gesetzes bei Verwendung von Privathengsten zum Beschälen- ist die Einstellung eines Betrages bei den Einnahmen gänzlich ausgeblieben. Die 10 Gulden, die Jahre hindurch eingestellt waren, sind diesmal vom Lnndesaus-schusse nicht mehr eingestellt worden, da niemals Strafgelder eingelaufen sind und somit die Nichtpräliminirung eines Betrages unter diesem Titel begründet erscheint. Die Gesammtbedeckung beträgt somit 4740 fl.
Das Erfordernis weist zunächst die jährlich wiederkehrende Ausgabe per 2400 fl. für die Landes-Wein-, Obstund Ackerbauschule in Stauden auf, dann die Ausgabe per 2220 fl. für Landesculturzwecke, was sehr wenig ist, leider aber erlauben es die beschränkten Mittel des Fondes nicht, zu diesem Zwecke mehr auszugeben,-endlich «Verschiedene Ausgaben-, welche Heuer mit 120 Gulden präliminirt werden, während sie in früheren Jahren bedeutend geringer waren; dies rührt daher, da Heuer 100 Gulden zum Zwecke meteorologischer Verzeichnungen in Laibach in Ausgabe gestellt wurden. Die Gesammtausgaben beziffern sich somit, und zwar: die ordentlichen Ausgaben auf 2520 fl., die außerordentlichen auf 2220 fl., zusammen aus 4740 fl. In Gegenüberstellung mit der Bedeckung in dem gleichen Betrage per 4740 fl. stellt sich somit weder ein Abgang noch ein Ueberschuss heraus. Ich stelle den Antrag:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Voranschlag des Landesculturfondes für das Jahr 1897 wird mit dem ordentlichen Erfordernisse
von......................................... 2520 fl.
dem außerordentlichen Erfordernisse von .	. 2220 >
in Summa von . . 4740 fl. ebenso die ordentliche Bedeckung von 4740 fl. genehmigt.»
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo nasvetu finančnega odseka, da se proračun deželno-kulturnega zaklada za 1. 1897. odobri, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem je rešena 4. točka dnevnega reda.
Na vrsto pride točka:
5. Ustno poročilo finančnega odseka zaradi podaljšanja sedaj veljavnega dogovora glede nastavljanja za zemljemerska dela pri agrarskih operacijah potrebnega tehniškega osebja (k prilogi 12.).
- IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses wegen Verlängerung des gegenwärtig bestehenden Ueber-einkommens, betreffend die Bestellung des zu den geometrischen Arbeiten bei agrarischen Operationen erforderlichen technischen Personales (zur Beilage 12).
Berichterstatter Ritter von Kanger:
Ich habe die Ehre, über die Verlängerung des Ueber-einkommens, betreffend die Bestellung des zu den geometrischen Arbeiten bei agrarischen Operationen erforderlichen technischen Personales zu berichten.
Im Jahre 1893 ist vom Lande ein diesbezügliches Uebereinkommen geschlossen worden, welches mit Ende des Jahres 1895 abgelaufen ist, woraus es noch im selben Jahre neuerdings bis Ende 1896 verlängert wurde. Während der Nachtragssession des Jahres 1896 ist von dem hohen Landtage dann ein Uebereinkommen beschlossen worden, welches an die Stelle des bisherigen hätte treten sollen; allein dieses von dem hohen Landtage beschlossene Uebereinkommen ist vom Ackerbauministerium nicht genehmigt worden, und ist somit einerseits das frühere Uebereinkommen abgelaufen anderseits ein neues nicht vorhanden. Doch ist anzunehmen, dass während der gegenwärtigen Landtagssession nochmals ein Uebereinkommen dem hohen Landtage vorgelegt werden wird, welches dann eventuell von dem k. k. Ackerbanministerium genehmigt werden wird. Indessen aber muss ein Provisorium geschaffen werden, denn gegenwärtig rtexisti gar kein Uebereinkommen. Der Landesausschuss hat infolgedessen den Antrag gestellt, er möge ermächtigt werden, «das gegenwärtig bestehende Uebereinkommen, betreffend die Bestellung des geometrischen Personales für agrarische Operationen, bis Ende des Jahres 1897 verlängern zu dürfen».
Nun ist dabei in Erwägung zu ziehen, dass möglicherweise noch während des Jahres 1897 ein neues Uebereinkommen vom Ackerbauministerium genehmigt werden wird, und weil es ersprießlich ist, dass dasselbe dann, sobald es vom Ackerbauministerium genehmigt wird, in Kraft tritt und dadurch eine Stabilität im technischen Personale für agrarische Operationen platzgreift, was im Interesse des günstigen Fortganges der Operationen jedenfalls sehr wünschenswert wäre, hat der Finanzausschuss, dies berücksichtigend, beschlossen, den Antrag des Landesausschusies dahin zu ändern, dass, falls während des Jahres 1897 ein neues Uebereinkommen vom Ackerbauministerium genehmigt wird, dasselbe sofort in Kraft zu treten habe und nicht erst bis zum Ablaufe des Jahres 1897 damit gewartet werden müsste. — Der Antrag des Finanzausschusses, den ich hier zu vertreten die Ehre habe, lautet daher:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Landesausschuss wird ermächtigt, das gegenwärtig bestehende Uebereinkommen, betreffend die Bestellung des geometrischen Personales für agrarische Operationen, bis zum Abschlüsse eines neuen Uebereinkommens, längstens aber bis Ende des Jahres 1897 verlängern zu dürfen.»
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
47
Deželni glavar:
Zeli kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1897. (k prilogi 21.).
6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Voranschläge des Kranken-, Irren-, Gebär-hans- und Findelfondes für das Jahr 1897
(zur Beilage 21).
Poročevalec dr. Žitnik:
Visoka zbornica! V imenu finančnega odseka mi je čast, poročati o proračunih deželnih dobrodelnih zavodov za leto 1897.
Mislim, da ne bo odveč, ako v uvodu razprave spregovorim par splošnih opazk, da podam nekak pregled o troških, ki jih imamo za dobrodelne zavode, kakor je to storil častiti prejšnji gospod poročevalec lansko leto, in jaz sam, ko sem zadnjič poročal o računskih sklepih teh zavodov za leto 1895. O proračunih samih skušal bom, ker finančni odsek postavkov deželnega odbora ni v ničemer spremenil, marveč vse odobril, poročati kolikor mogoče na kratko.
Za leto 1894. se je dejansko za vse štiri zavode iz deželnega zaklada izdalo 133.667 gld., za leto 1895. 138.429 gld., za leto 1896. je bilo preračunanih že 146.860 gld., za letos se pa preračunava iz deželnega zaklada, in sicer za bolnišnico 70.991 gld., za blaznico 69.804 gld., za porodniški zaklad 8.037 gld. in za najdeniški zaklad 3435 gld., torej znaša skupna nepokrita potrebščina 152.267 gld.
Če primerjamo to potrebščino s potrebščino 1895. leta, kaže se nam letošnja za 13.838 gld. višja, v primeri s potrebščino, proračunjeno za leto 1896., pa višja za 5407 gld. in teh 5407 gld. večinoma odpade na bolnico in blaznico, kajti prememba pri porodniškem in najdeniškem zakladu je neznatna.
če pa vzamemo kosmato potrebščino, brutto-potrebščino, pa vidimo, da se letos preračunava 190.333 gld.; ker je bilo za leto 1896. proračunjenih 184.000 gld., torej več za 6333 gld.
Lansko leto se je na tem mestu od strani prejšnjega častitega poročevalca izrazila nada, da se v bodoče utegnejo znižati troški za kurjavo in razsvetljavo. Lansko leto znašala je ta potrebščina po proračunu 16.500 gld., letos pa se preračunava 17.500 gld., torej več za 1000 gld., in sicer zato, ker se za letos
preračunava 140 vagonov premoga z dovožnjo po 100 gld., dočim se je lansko leto potrebščina prora-čunila samo na 130 vagonov. To se je zgodilo zato, ker je misliti, kakor pravi vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v svojem poročilu, da s 130 vagoni ne morejo izhajati in tudi dosedanja skušnja kaže, da se bo toliko premoga potrebovalo.
Lansko leto se je izrazila nada, da bo deželni odbor gledal, da se dobi cenejši premog. Kakor se iz deželnega odbora spominjam, je deželni odbor obravnaval z oddajalci premoga. Gospod poročevalec deželnega odbora je izjavil, da pride o tem posebno tiskano poročilo pred zbornico, in takrat se bo vsak gospod lahko prepričal, kaj je deželni odbor v tem oziru dognal.
Ravno tako se je lani deželnemu odboru potom resolucije naročilo, naj skuša znižati troske za vodo. To se mu je posrečilo. Vodarina se je znižala od 8 kr. na 5 kr., vsled tega so se troški od 5000 gld. znižali na 3000 gld. in od teh odpade 2000 gld. na bolnico, po 500 gld. na blaznico in porodnišnico.
Dalje se je lansko leto izrazila želja, naj deželni odbor nadaljuje in konča obravnave z redom usmiljenih sestra gledč znižanja režijskih troškov. Ako gospodje pregledate poročilo deželnega odbora, še nikjer ne najdete, da bi bile te obravnave gledč znižanja režijskih troškov imele kak uspeh, temveč so podstavke letošnjega proračuna ostale tiste, kakor lansko leto. Pač so se troški pod poglavjem V., naslovom 1., znižali za 340 gld.; letos se namreč preračunava 40.660 gld., dočim je bilo za leto 1896. proračunjenih 40.000 gld.; toda ta manjši trošek pride od tod, da se letos preračunava 1500 oskrbnih dnij I. in II. razreda v Solnici k 1 gld. 70 kr. — 2250 gld., dočim seje lani preračunalo 1700 oskrbnih dnij ä 1 gld. 70 kr. — 2890 gld.
Pogodba z redom glede znižanja režijskih troškov je dognana in kakor sem zvedel «brevi manu», naredil se bo obračun od 1. novembra leta 1895., in tu se bo odštelo, kar odpade redu vsled tega, da mu dežela preskrbi razsvetljavo, vodo i. t. d. Tudi o teh stvareh pride še tekom tega zasedanja obširno poročilo pred zbornico.
Se nekaj bi hotel tukaj mimogrede omeniti. Usojal bi si namreč za svojo osebo, kajti v to me finančni odsek ni pooblastil, izraziti željo, ki je sprožena tudi že v poročilu vodstva deželnih dobrodelnih zavodov, da bi morda v prihodnje kazalo v bolniškega zaklada proračunu zvišati donesek prisilne delalnice za razsvetljavo. Kakor razvidno na strani 15. deželno-od-borovega poročila, znaša donesek prisilne delalnice 1200 gld., kakor lansko leto. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov pa meni, da utegnejo v prisilni delal-nici več porabiti, in predlaga, da naj se ali zviša do-tični donesek, ali pa postavi elektromer in po porabi proračuna prava potrebščina. Faktični uspeh za deželo bi bil seveda eden in tisti, ker se venderle končno denar le iz ednega žepa v druzega dene, toda računi bi bili pravilnejši. To bi bila torej moja želja in morda jo bo deželni odbor upošteval pri prihodnjem proračunu.
48
IV. seja dne 4. februarja 1897.
Splošno bi še omenil, da so trošiti za bolnico letos v primeri z lanskim proračunom večji za 1013 gld., dohodki pa manjši za 1558 gld., torej je skupna potrebščina večja 2571 gld.
Pri blazničnem zakladu je letos višja potrebščina proračunjena za 4555 gld., večje pokritje pa za 1741 gld.; torej se kaže v primeri z lanskim proračunom večja potrebščina za 2814 gld.
Pri porodnišnici je proračunjena manjša potrebščina za 125 gld. in manjše pokritje za 144 gld., torej je potrebščina večja za 19 gld.
Pri najdeniškem zakladu je večja potrebščina za 8 gld. in večje pokritje za 3 gld. in torej je potrebščina večja za 3 gld.
Po teh splošnih opazkah prosim, da se preide v nadrobno razpravo.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. Gospod poslanec Pfeifer se je oglasil k besedi.
Poslanec Pfeifer:
Visoki zbor! Ko sem se danes podal v sejo, došlo mi je pismo soproge hišnega zdravnika na Studenci dr. Divjaka. Iz tega pisma je razvidno, da je stanovanje imenovanega zdravnika, obstoječe iz dveh malih, tesnih izbic, silno nezdravo, tako da je zdravnik primoran bil, svojega dveletnega otroka iz zdravstvenih ozirov oddati k sorodnikom, da je otrok tam zopet okreval.
Tudi drugi, dva meseca stari otrok v tej nezdravi baraki vedno boleha in se oče boji, da bi ne postal žrtev nezdravega stanovanja v baraki.
Z ozirom na to je želja opravičena, da bi se že v tekočem letu za imenovanega zdravnika primernejše, zdravo stanovanje preskrbelo.
Deželni glavar:
Zeli še kdo besede o splošni razpravi ?
Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo.
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Es sei mir gestattet, auf die Ausführungen des unmittelbaren Herrn Vorredners, Abgeordneten Pfeifer, ein paar Worte zu erwidern. Er hat die Anregung zu feinen Ausführungen von der Frau des Hausarztes in Studenz erhalten und den Wunsch ausgesprochen, es möge mit Rücksicht auf den Umstand, dass dieser sich über die Wohnung in der Baracke beklagt, für eine bessere Wohnung des Hausarztes gesorgt werden. Nun, meine Herren, verhält sich die Sache folgendermaßen. Es muss allerdings anerkannt werden, dass es für den Arzt keineswegs angenehm ist, mit feiner Familie in einer Baracke zu wohnen. Wir haben uns daher bemüht, ihm den Aufenthalt darin soviel als möglich zu verbessern; es wurde ein neues Dach gemacht und eine doppelte Holzverschalung angebracht. Ich will aber trotzdem zugeben, dass, wenn die Unterkunft auch nicht so fanitätswidrig ist, wie ein beklommenes Mutterherz in der Sorge für ihr Kind es ausgesprochen
- IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
hat, das Wohnen in einer Baracke doch immerhin nicht gerade zu den Annehmlichkeiten gehört. Allein es war dem Landesausschusse eben nicht möglich, schon in dieser Session mit Anträgen wegen Erbauung eines Aerztehauses in Studenz vor den hohen Landtag zu treten. Diese Angelegenheit steht, wie es die geehrten Herren begreifen werden, mit der Frage des Ausbaues der Irrenanstalt in Studenz überhaupt im Zusammenhange. Wenn wir die Anstalt als solche ausbauen in dem Stile, wie sie ursprünglich gedacht war, so wird ein Administrationstraet gebaut und in diesem voraussichtlich die Wohnung des Arztes untergebracht werden; wenn wir aber von einer derartigen vollständigen Ausgestaltung der Irrenanstalt absehen, so wird man sich darauf beschränken, ein Aerztehaus, wie beim Spital eines für die Beamten gebaut wurde, als selbständigen Bau aufzuführen. Damit glaube ich dargethan zu haben, dass die Frage wegen Unterbringung des Hausarztes nur im Zusammenhange mit der Frage der Ausgestaltung der Irrenanstalt in Studenz zu lösen ist. Die geehrten Herren aber werden es anderseits begreiflich finden, dass der Landesausschuss nur mit einem gewissen Zögern an diese höchst kostspielige Frage geht, namentlich wird man es begreiflich finden, dass er gezögert hat, in dieser Session, wo der hohe Landtag sich ohnehin noch mit den Vollendungs-arbeiten des Spitals zu besassen haben wird, mit der weitgehenden Vorlage wegen des Ausbaues der Irrenanstalt in Studenz hervorzutreten. Ich erlaube mir jedoch als Referent in dieser Angelegenheit schon heute anzukündigen, dass es in der nächsten Session unumgänglich nothwendig sein wird, sich mit dieser Frage zu beschäftigen; ich kann allerdings heute noch nicht sagen, welche Gestalt die Antrüge des Landesausschusses haben werden, aber das kann ich schon heute bemerken, dass das Minimum dessen, was zu beantragen nothwendig sein wird, dahin gehen muss, dass, wenn von einer größeren Ausgestaltung der Irren-anstalt abgesehen wird, wir ein Aerztehaus und einen Ausbau auf den Tract der Tobsüchtigen herstellen müssen und die bezüglichen Kosten, soweit es sich vorläufig beurtheilen lässt, auf rund 30.000 Gulden sich belaufen werden. Mindestens also mit einem solchen Vorschlage wird der Landesausschuss im nächsten Jahre an das hohe Haus herantreten. Bei dieser Sachlage bleibt, um wieder aus die Ausführungen des Herrn Abgeordneten Pfeifer zurückzukommen, nichts anderes übrig, als dass der Hausarzt das eine Jahr sich noch geduldet und dies auch aus dem Grunde, weil die Idee der Restaurirung des sogenannten Herrenhauses in Studenz, wo der Arzt früher gewohnt hat, wohl auch fallen gelassen werden muss. Dieses sogenannte Herrenhaus war schon vor dem Erdbeben ein außerordentlich mangelhaftes Gebäude, so dass es nach dem Erdbeben sich wohl nicht mehr lohnt, es wieder zu adaptiren, um es für den Arzt bewohnbar zu machen, vielmehr ist das Gebäude nach meiner persönlichen Meinung einfach nur abzutragen
Weil ich schon beim Worte bin, möchte ich nur noch ein paar kurze Bemerkungen an die Ausführungen des Herrn Berichterstatters des Finanzausschusses knüpfen. Er hat bemerkt, dass heuer die Gesammtsumme der Ausgaben des jetzt in Verhandlung stehenden Fondes gegenüber dem Voranschläge pro 1896 wieder um 5400 Gulden gestiegen sei. Das ist allerdings eine bedauerliche Erscheinung, aber
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
49
wir dürfen uns diesbezüglich keiner Täuschung hingeben. Großes Steigen der Ausgaben, welches seit einer Reihe von Jahren bei den Wohlthätigkeitsanstalten wahrzunehmen ist, ist eine Folge der natürlichen Entwickelung der Dinge, und dieses Steigen geht in einem noch progressiveren Maßstabe vor sich, seitdem das neue Spital eröffnet worden ist, da es erstens eine weit größere Anzahl von Betten enthält und mehr Kranken Unterkunft bietet, zweitens aber hat die Scheu der Bevölkerung vor dem Spitale, die früher vielfach wahrnehmbar war, in das Gegentheil umgeschlagen. Es ist dies ja im gewissen Sinne ganz recht und wir können uns darüber nur freuen, dass sich die Kranken im Spitale so wohl fühlen, dass niemand mehr sich scheut, es aufzusuchen, und einmal aufgenommen, nicht drängt, hinauszukommen. Es haben somit in dieser Beziehung ganz andere Verhältnisse platzgegriffen, die allerdings auch in einem unangenehmen finanziellen Erfolge ihren Ausdruck finden. Wenn gerade in dem heurigen Jahre, wo wir mit dem Orden der Barmherzigen Schwestern einen neuen Vertrag geschlossen haben und die Regiespesen niedriger sind, als in dem alten Spitale, indem einige der bezüglichen Auslagen das Land selbst übernommen hat, die Ausgaben gegenüber dem Voranschläge trotzdem um 5400 Gulden mehr betragen, so liegt der Grund für diese Erscheinung in der hohen Krankenzahl und der vermehrten Anzahl der Verpflegstage, wodurch die Ersparungen bei den Regiespesen wettgemacht wurden. Ich werde Gelegenheit haben, bei der separaten Vorlage über die Vollendungsarbeiten des neuen Spitals, die der Herr Berichterstatter bereits angekündigt hat, und bei der Verhandlung über den bereits erwähnten neuen Vertrag noch des weiteren über den Gegenstand zu sprechen und enthalte mich daher, jetzt noch auf die weiteren Bemerkungen des Herrn Berichterstatters, betreffend die Beheizung und Beleuchtung, des näheren einzugehen, weil, wie gesagt, diese Fragen bei einer anderen Gelegenheit ex professo ihre Erledigung finden werden.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede o splošni razpravi?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec dr. Žitnik:
V splošni razpravi nimam ničesa več omeniti in prosim, da prestopimo v nadrobno razpravo.
Pri bolniškem zakladu so administrativni troski proračunjeni na 18.243 gld., vzdrževanje poslopij na 900 gld., davki in davščine na 2000 gld., režijski troški na 69.463 gld., miloščine na 300 gld. in razni troški na 5533 gld., torej skupna potrebščina na 96.618 gld., torej v primeri z lanskim proračunom za 1013 gld. več.
O pokritji nimam ničesar omeniti, kajti deželno knjigovodstvo je vsako točko v uvodu natančno pojasnilo, tako da vsaka opazka lahko odpade.
Obresti so proračunjene na 2352 gld., dohodki od posestev na 3310 gld., doneski na 25 gld., povračila oskrbnih troškov na 19.230 gld., volila in darila na 10 gld., in razni dohodki na 700 gld.
Skupno pokritje torej znaša 25.627 gld., to je za 1556 gld. manj, kakor je bilo lani proračunjeno.
V imenu finančnega odseka predlagam:
«Visoki deželni zbor skleni:
I. Proračun bolniškega zaklada za leto 1897. s
potrebščino................................96.618	gld.
pokritjem................................. 25.627	»
primanjkljejem............................ 70.991	gld.
ki je pokriti iz deželnega zaklada, se potrdi».
Deželni glavar:
Otvarjam nadrobno razpravo.
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, da se potrdi proračun bolniškega zaklada za 1. 1897. v postavkih deželnega odbora, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec dr. Žitnik:
Mislim, da mi ni treba čitati posameznih naslovov, ampak samo kratko predlagam:
«II. Potrebščina blazniškega zaklada
za 1. 1897................................ 81.171	gld.
pokritje.................................. 11.367	»
se potrdita
in primanjkljej........................... 69.804	gld.
se pokrije iz deželnega zaklada».
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nihče, torej bomo glasovali.
Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, da se odobri proračun blazniškega zaklada, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec dr. Žitnik:
Gledč porodniškega zaklada predlagam :
«III. Potrdi se proračun porodniškega zaklada s
potrebščino................................. 8748	gld.
pokritjem.................................... 711	»
primanjkljejem.............................. 8037	gld.
ki se pokrije iz deželnega zaklada».
In gledč najdeniškega zaklada:
«IV. Za najdeniški zaklad se določa
potrebščina................................. 3796	gld.
pokritje..............................-	361	»
primanjkljej................................ 3435	gld.
ki se pokrije iz deželnega zaklada».
50
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
Deželni glavar :
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu finančnega odseka, da se sprejme proračun porodniškega zaklada za 1. 1897. in ob jed nem proračun naj den iškega zaklada, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
8 tem so rešeni proračuni deželnih dobrodelnih zakladov.
Na vrsto pride točka:
7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1895. (k prilogi 22.).
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Landes-Wein-, Obstund Ackerbauschule in Stauden für das Jahr 1895 (zur Beilage 22).
Berichterstatter Ritter von Langer:
Ich habe die Ehre, über den Rechnungsabschluss der Landes-Wein- Obst- und Ackerbauschule in Stauden für das Jahr 1895 zu berichten.
Die Gesammteinnahmen für Schule und Wirtschaft betragen 17.238 fl. 40 kr., die Gesammtausgaben 17047 ft. -57 72 kr., woraus somit eine Mehreinnahme von 190 fl. 827z kr. resultirt. Dem gegenüber stehen die Gesammteinnahmen und Ausgaben pro 1894 mit approximativ denselben Summen, nämlich in den Einnahmen per 17.600 fl. und den Ausgaben per 17.300 fl., es besteht also zwischen den Rechnungsabschlüssen pro 1894 und 1895 in diesen Summen kein großer Unterschied.
Von diesen Gesammteinnahmen entfällt auf den Conto «Schule» ein Betrag von 10.250 fl. 691/2 kr., von den Gesammtausgaben entfällt auf diesen Conto die Summe von 10.457 fl. 037s kr., somit eine Mehrausgabe von 206 fl. 34 kr.
Die Wirtschaft zeigt eine Einnahme von 6987 fl. 707s kr. und eine Ausgabe von 6590 fl. 54 kr., somit eine Mehreinnahme von 397 fl. 16 y2 kr. Der Beitrag des Landesfondes für den Conto «Schule» betrug im Jahre 1895 1854 fl. 17 y2 kr., präliminirt aber waren dafür nur 1248 fl. und ist daher bei Conto «Schule» eine Präliminarüberschreitung per 606 fl. ll1/2 kr. zu verzeichnen.
Rechnet man zu diesem Betrage per 606 fl. 17ya kr. noch das Deficit des Conto «Schule- von 206 fl. 34 kr., so ist bei diesem Conto im ganzen eine Ueberschreitung per 812 fl. 517a kr. zu constatiren.
Für den Conto -Wirtschaft» hat der Landesfond im Jahre 1895 1882 fl. 34 kr. beigetragen; präliminirt waren 649 fl., somit ergibt sich hier eine Präliminarüberschreitung per 1233 fl. 34 kr.; zieht man jedoch den Ueberschuss der Wirtschaft per 397 fl. 16 y2 kr. davon ab, so bleibt eine thatsächliche Ueberschreitung des Contos «Wirtschaft» per 836 fl. l7l/2 kr. übrig. Die Gesammt-überschreitung der Anstalt aus «Schule» und «Wirtschaftim Jahre 1895 beträgt somit 1648 fl. 69 kr., im Jahre 1894 1332 fl. und wenn wir noch weiter zurückgehen, so wird sich wahrscheinlich Aehnliches herausstellen. Die Gesammtausgaben des Landesfondes für die Schule und Wirtschaft im Jahre 1895 betragen also 3736 fl. 517s kr. Die Gesammtkosten der Anstalt in Stauden stellen sich also auf 3736 fl. 517a kr., weniger dem Üeberschusse per >90 fl. 827s kr., dem Gebarungsüberschuffe nämlich, somit auf 3545 fl. 69 kr. Wenn man nun den Beitrag des Landesculturfondes per 2400 fl. hinzurechnet, so kostet die Schule dem Lande 5945 fl. 69 kr., was meiner Ansicht noch nicht gar zu viel ist für die Erhaltung einer landwirtschaftlichen Schule des Landes.
Die Präliminarüberschreitung beträgt, wie bereits erwähnt, 1648 fl. 69 kr. Es handelt sich nun aber um die Details der Einnahmen bei Conto «Schule» und «Wirtschaft», um zu ersehen, aus welchen einzelnen Posten sich diese Ueberschreitung ergibt und wie selbe eventuell gerechtfertigt werden kann. Die Präliminarüberschreitung im Conto «Schule» per 812 fl. 64 7a kr. setzt sich aus folgenden Posten zusammen: Erstens ist unter Titel 6 a für das Jahr 1895 für «Zimmer und andere Einrichtung» ein Betrag von 200 fl. präliminirt gewesen, thatsächlich aber ein solcher von 400 fl. 78 kr. ausgegeben worden, also um 210 fl. 78 kr. mehr. Diese Ueberschreitung wag darin ihre Erklärung finden, dass im Jahre 1895 mehr Schüler als das Jahr vorher vorhanden waren, daher mehr Einrichtungsstücke gekauft werden mussten.
Eine bedeutende Ueberschreitung des Präliminares ist unter Titel 7 «Verschiedene Ausgaben» zu finden, wo 200 fl. präliminirt erscheinen, 381 fl. 117a kr. aber ausgegeben worden sind, somit die Ueberschreitung 181 fl. liy2 kr. beträgt. Diese «verschiedenen Ausgaben- finden wir in der -Anmerkung- specificirt, und zwar sind da zunächst die Curkosten für die Schüler mit 53 fl. 20 kr. höher als in dem vorhergehenden Jahre ausgewiesen. Die Curkosten hat nach den Statuten der Schüler selbst zu tragen, ein Zusatz zu dieser Bestimmung aber geht dahin, dass für den Fall, als der Schüler während der Arbeit, die er in der Schule oder in der Wirtschaft ausübt, die Krankheit sich zuzieht, die Curkosten das Land zu tragen hat, was auch ganz in der Ordnung ist. Eine zweite Hauptausgabe dieser Post betrifft die Drucklegung des Jahresberichtes per 121 fl. 62 kr., ferner die Studienreise des Directors nach Steiermark, die ihm der Landesausschuss bewilliget hatte, um die Pfeiferische Schnittmethode zu studiren; Jnspectionsreise durch den Regierungsrath E. Mach und so weiter. Durch alle diese außergewöhnlichen Auslagen mag die Ueberschreitung per 381 fl. 117a kr. ihre annähernde Erklärung finden. Weiters sind die Ausgaben für die Schulküche, die mit 3000 fl. präliminirt waren, um 547 fl. 40 kr. überschritten worden. Diese Ueberschreitung kommt fast jedes Jahr vor, wäre aber möglicherweise
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
51
diesmal dadurch entschuldbar, dass mehr Zöglinge ausgenommen worden sind, als das Jahr vorher; anderseits ist aber aus dem Beginne des Jahres 1895 bei der Schulküche eine Ersparung von 400 fl. zu verzeichnen, welche in der Vermögensnachweisung als angelegtes Capital ausgewiesen erscheint und theilweise als Deckung des Ausfalles in Anspruch genommen werden kann. Das sind die Hauptposten der Ueberschreitungen bei Conto «Schule».
Von den Ausgaben der W i r t s ch a f t sind diesbezüglich folgende Posten zu erwähnen: Titel 3a und 3b. Unter dem ersteren Titel erscheint eine Ausgabe von 4u7 ft. für angekauftes Vieh verzeichnet, wofür nichts präliminirt war und sich somit bei diesem Titel eine Mehrausgabe von 407 fl. herausstellt. Diese Ueberschreitung wäre eigentlich an und für sich sehr löblich, aber die Einnahme für verkauftes Vieh ist im Jahre 1895 ganz besonders hoch gewesen, was ein Zeichen ist, dass mehr Vieh verkauft wurde, als unter den normalen Umständen sein kann, womit ich jedoch niemandem einen Vorwurf machen will, denn unter Umständen ist ein größerer Viehverkauf und ein Ersatz durch jüngeres Vieh ja nothwendig. Der Erlös für verkauftes Vieh in dieser kleinen Wirtschaft betrug nämlich 1355 fl. 37 kr., darum ist es selbstverständlich, dass von diesem Erlöse 407 fl. haben erspart werden müssen, um den Viehstand wieder zu ergänzen. Es ist aber von der Landesbuchhaltung nicht richtig, die beiden Ausgaben für das angekaufte Vieh und die laufende Wirtschaft zusammenzuziehen, denn wenn die erstere Post diese Erklärung findet, die ich soeben gegeben habe, dann bleibt als Ueberschreitung des Präliminares bei den «laufenden Wirtschaftsauslagen» nur noch der Betrag von 186 fl., nicht aber, wie es hier angegeben wird, 593 fl. Diese Mehrausgabe von l>-6 fl. für verschiedene Wirtschaftserfordernisse kann ihre Rechtfertigung darin finden, dass tm Jahre 1895 infolge des langen, in die Frühjahrszeit hineinragenden Winters die Arbeiter theuerer waren.
Weiters ist von Bedeutung eine Ueberschreitung bei dem Titel: «Wirtschaftseinrichtung». Diese Ueberschreitung per 175 fl. 50 kr. sollte nicht stattgefunden haben, denn es war nicht nothwendig, neue Wirtschaftseinrichtungen anzuschaffen, wenn kein Geld mehr hiefür vorhanden war. Weiters ist mehr ausgegeben worden, als präliminirt war, für die Erhaltung und Reparatur der Gebäude: 400 fl. waren präliminirt, 610 fl. 5 kr. aber sind ausgegeben worden, somit eine Ueberschreitung von 210 fl. 5 kr. Diese Ausgaben werden in der «Anmerkung» durch die Reparatur der Harfen, des Glas- und Treibhauses, der Dörre, des Gemüsekellers, der Einfriedemauer am Schlossgebäude u.s.w. gerechtfertigt. Alle diese Reparaturen hätten der Bewilligung des Landesausschusses bedurft.
Ich habe nun die Ueberschreitungen, welche vorgekommen sind, dargelegt, muss aber gleichzeitig, nachdem Ueberschreitungen nicht etwa ausnahmsweise, sondern permanent vorkommen, im Sinne des Beschlusses des Finanzausschusses dem Landesausschusse in Erinnerung bringen, dass er sich an die vom hohen Landtage beschlossenen Voranschläge genau zu halten habe.
Der Finanzausschuss hat beschlossen, folgende Resolution dem hohen Hause zur Annahme zu empfehlen:
-Resolution:
Gleichzeitig wird dem Landesausschuss in Erinnerung gebracht, sich an die vom hohen Landtage beschlossenen Voranschläge genau zu halten.»
Der Antrag des Finanzausschusses, betreffend den Rechnungsabschluss, aber lautet:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Rechnungsabschluss der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden für das Jahr 1895, und zwar:
1. Schule:
mit den ordentlichen Einnahmen von 10.250 fl. 6912 kr. den durchlaufenden Einnahmen von 567 » 70	»
in Summe . .	10.818	fl.	39V, kr.
den ordentlichen Ausgaben von .	.	10.457	fl.	3V2 kr.
den durchlaufenden Ausgaben von	567 - 70	»
in Summe	.	.	11.024 fl.	73yä	kr.
somit einer Mehrausgabe von	.	.	206 fl.	34	kr.
2. Wirtschaft:
mit den ordentlichen Einnahmen von 6.987 fl. 70y2 kr. den ordentlichen Ausgaben von .	6.590	»	54	»
somit einer Mehreinnahme von .	.	397	fl.	16 y2 kr.
und einem Vermögensnachweise mit Ende des Jahres 1895 mit einem Activstande von .	.	.	16.642	fl. 48	kr.
einem Passivstande von . .	.	._________868	» 54	»
somit einem reinen Vermögen von .	15.773 fl. 94 kr.
wird genehmigt.»
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Zeli kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo ravnokar prečitanemu nasvetu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Razun tega stavlja finančni odsek še sledečo resolucijo :
«Gleichzeitig wird dem Landesausschuss in Erinnerung gebracht, sich an die vom hohen Landtage beschlossenen Voranschläge genau zu halten.»
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki se strinjajo s to resolucijo, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
52
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
8. Ustno poročilo finančnega odseka o dovolitvi priklad za cestne namene (k prilogi 24.).
8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Genehmigung von Umlagen für Straßenzwecke (zur Beilage 24).
Poročevalec Modic:
Visoka zbornica! Kakor vsako leto, tako tudi letos predlaga deželni odbor poročilo gledč dovolitve priklad za cestne namene. V tem poročilu je navedeno, da po § 24., točka 8., cestnega zakona z dnč 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 17., sme deželni odbor pač dovoljevati pri klade za pokritje troškov, katere je izplačevati iz okrajnih cestnih zakladov, od 10% neposrednih davkov naprej do vštetih 20%, med tem ko je za višje, namreč čez 20% doklade treba dovoljenja visoke deželne zbornice.
Zgodi se torej lahko, da deželni odbor pride v položaj, da ne bi mogel ustreči onim cestnim odborom, ki bi potrebovali višje kakor 20% priklade. So namreč slučaji, v katerih cestni odbori potrebujejo višje priklade bodisi za z boljša ve ali poprave cest, bodisi za obrestovanje ali amortizacijo za cestne namene najetih posojil.
Ker je pa mogoče, da bi visoki deželni zbor ne bil sklican ravno v takem času, da bi se mogle pravočasno rešiti prošnje za dovolitev takih višjih doklad in bi se v tem slučaji oviralo redno gospodarjenje cestnih odborov, povdarja deželni odbor v svojem poročilu, da je treba poskrbeti, da se‘ cestnim odborom omogoči redno delovanje.
Finančni odsek, v katerega imenu mi je čast poročati, odobruje vsebino poročila deželnega odbora in je sklenil, da nasvetujem:
«Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine, odpadajoče na okrajni cestni zaklad, leta 1898. ne bi mogli pokriti z 20% priklado na neposrednje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega in podprtega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej za 1. 1898. priklade nad 20% k neposrednjim davkom z izvanredno doklado vred ter ukrene potrebno zaradi predpisa in pobiranja teh priklad. >
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec župnik Schweiger se je oglasil k besedi.
Poslanec Schweiger:
Visoka zbornica! 24. priloga, poročilo deželnega odbora, gre na to, da se deželni odbor pooblašča, okrajnim cestnim odborom za slučaj potrebe dovoljevati priklade tudi nad 20%.
Gotovo bo visoka zbornica pritrdila temu predlogu. Po cestnem zakonu iz leta 1889. vzdržujejo davkoplačevalci ceste s tem, da vplačujejo doklade, kakor jih okrajni cestni odbori sklenejo. Davkoplačevalci torej pa imajo tudi pravico, od cestnih odborov zahtevati, da so ceste v dobrem stanu. To velja sploh za vse cestne odbore. Kar bom tukaj v par stavkih spregovoril, to pa zadeva samo tista dva cestna odbora, ki sta v okrožji mojega volilnega okraja.
Kar zadeva delovanje Crnomeljskega cestnega odbora, nisem doslej prejel nobenih pritožeb, razun od volilcev Poljanske fare glede ceste iz Črnomlja, oziroma čez Tančogoro v Stari trg, in 15. septembra minulega leta sem se pa sam po njej vozil in videl, da je pot skrajno slaba. Rad priznavam, da ni lahko tiste ceste vzdrževati v povoljnem stanu že zaradi natorne lege, vender pa davkoplačevalci niso s tem zadovoljni, da se jim cesta ne popravlja, toliko manj, ker imajo po njej veliko hod L in veliko vožnje, ker morajo čestokrat v Črnomelj, bodisi k zdravniku, bodisi v eden ali drug urad in ljudje so me poprosili, da se potegnem za to, da cestni odbor tudi misli na popravo tiste cestne proge.
Drugače pa stoje reči glede cest v Metliškem sodnem okraji. Te poznam sam in moji davkoplačevalci so se že opetovano mi pritoževali, v kako slabem stanu so ceste Metliškega sodnega okraja in še celo željo so izrazili po starem zakonu, ko so sami ceste delali, češ, boljše so bile ceste, kakor so sedaj, dasiravno vsako leto plačujemo dotično priklado, kakor jo je zapovedal cestni odbor.
Naj pri tej priliki omenim ednega nedostatka, ki se je sedaj vršil pri Metliškem cestnem odboru, in predložim visoki zbornici resolucijo, katera naj odpravi ta nedostatek.
Pri nas je bila navada, da je cestni odbor kamen kupil. Stranke so ga morale dovoziti vsaka na svoj cestni kos in na to se je dal cestarju nalog: Išči težakov in tolci kamen. In tako so težaki tolkli proti dnevni plači. V nedeljo je šel cestar v Metliko k načelniku cestnega odbora, mu predložil račun in ta je izplačal, kakor je račun nanesel. Seveda on, kot načelnik, ni mogel biti osiguran, ali je res vse tako, kakor je zapisano, ali so delavci vestno izpolnjevali svoj posel, pa tudi dotični cestni odborniki niso vezani, da bi stali pri delavcih in gledali, ali pošteno delajo.
V tem zmislu bom stavil resolucijo, da se temu nedostatku odpomore.
Opozoriti hočem še na neko stvar. Po § 37. cestnega zakona so cestni odborniki dolžni vsako leto deželnemu odboru račune polagati, da jih pregleda in ti računi morajo biti pravilno podprti, kakor zakon pravi. Kadar pošlje Metliški okrajni cestni odbor svoj račun za leto 1898., tedaj bi opozoril, da bi slavni deželni odbor gledal na to, da ne bodo davkoplačevalci trpeli kakšne škode, vsaj po 2. točki § 24. cestnega zakona gre deželnemu odboru tudi pregled, kako cestni odbori gospodarijo s premoženjem.
Resolucija pa, katero stavim v ta namen, da se oni nedostatki, katere sem prej omenil, odstranijo, se tako glasi:
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
53
«Resolucija:
Visoki deželni zbor skleni, potrebno ukreniti, da okrajni cestni odbor v Metliki v prihodnje pripravo potrebnega gramoza za odločeni cestni kos oddaja dražbenim potom.»
To resolucijo priporočam visoki zbornici v sprejem.
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca župnika Schweigerja, izvolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Resolucija je dovolj podprta, torej pride v razpravo.
Zeli še kdo besede o predlogu finančnega odseka?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Modic:
Visoka zbornica! Od finančnega odseka nisem pooblaščen pritrjevati resoluciji, vender se jej za svojo osebo pridružujem, ker je namenjena v korist davkoplačevalcev.
Deželni glavar:
Prosim glasovati o predlogu finančnega odseka, ki meri na to, da se deželnemu odboru da dotično pooblastilo. Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sedaj pride na vrsto resolucija gospoda župnika Schweigerja.
Gospod poslanec dr. Tavčar se je oglasil k besedi.
Poslanec dr. Tavčar:
. Visoka zbornica! Stvari, ki jih je omenjal častiti gospod predlagatelj, bi prav za prav spadale v razgovor takrat, ko bo na dnevnem redu dotična točka letnega poročila, namreč točka o cestnih odborih. Ker pa že danes nasvetuje neko resolucijo gledč ednega izmed cestnih odborov, moram vender od svoje strani in za svojo osebo opozoriti visoko zbornico, da se mi ne vidi pravilno, ako bi se taka resolucija sprejela v zbornici sami. Na jedni strani le omenjam, da resolucija prav za prav ničesar ne obseza. Gospod predlagatelj samo nasvetuje, da naj deželni odbor nekaj ukrene, kaj pa naj ukrene, o tem ni ničesar povedano. Torej že iz tega formalnega ozira bi se resolucija ne mogla sprejeti.
Pa še nekaj druzega pride v poštev. Kakor veste, častiti gospodje tovariši, so okrajni cestni odbori prva inštanca, nad katero je postavljena druga inštanca, to je deželni odbor. V zakonu pa nikjer ni povedano, da je deželni zbor kot tak kaka inštanca, katera bi bila opravičena soditi nad cestnimi odbori. Kdor pozna do-tične akte, ve, da je lahko tu in tam dobiti pritožeb proti cestnemu odboru in da se na mnogih mestih do-
gajajo neprilike; ali pot, po kateri je reševati take pritožbe, je po zakonu dana in čisto jasna. Ako je kdo v Metliškem okraji nezadovoljen s cestnim odborom — in gospod poslanec Schweiger spada med tiste — dana mu je postavna pot. Ako je kdo nezadovoljen z načinom, kako cestni odbor dobiva in pripravlja gramoz, ima pravico, da se pritoži pri deželnem odboru. Ta pot je edino prava, po kateri je mogoče doseči red. Ge pa bo vsak poslanec malenkostne pritožbe proti cestnemu odboru prinašal v deželno zbornico samo, ter bo zahteval, da se to ali ono sklene, potem je vsako uradovanje pri cestnih odborih nemogoče. Visoka zbornica! Končno morate sami priznati, da se mora, če so pritožbe dane, zaslišati tudi nasprotna stranka.
Gospod poslanec Schweiger pravi, da je v Metliki pri cestnem odboru nekaj v neredu. Mogoče pa tudi, da je on napačno informiran in zato je absolutno izključeno, da bi danes visoka zbornica nekaj ukrenila o tej stvari, ne da bi se zaslišal interesovani cestni odbor.
Zato mislim, da bi bilo najpametneje od gospoda poslanca Schweigerja, da umakne svojo resolucijo in dotične pritožnike opozori, da naj se pritožijo na deželni odbor. Prepričani bodite, da bo ta vse storil, da se vsak nedostatek odstrani. Resolucija pa, kakor je danes podana, se po mojih mislih ne more sprejeti.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. k. Kandesprästdent Freiherr von Hein:
Die Resolution, welche von Seite des sehr geehrten Herrn Antragstellers dem hohen Landtage zur Annahme vorgeschlagen wurde, beauftragt den Landesausschuss, das Erforderliche zu verfügen, damit der Bezirksstraßenausschuss von Mottling in Zukunft die Beischaffung des Schottermaterials für eine bestimmte Strahenstrecke im Verfteigerungs-wege hintangebe. Es wird also dem Landesausschusse ein Auftrag gegeben, den derselbe, falls der hohe Landtag den Antrag zum Beschlusse erhebt, auch vollziehen muss. Nun muss man sich dabei in erster Linie fragen: Ist der Landesausschuss gesetzlich berechtiget, dem Bezirksstraßenausschusse einen solchen Befehl zu ertheilen oder nicht? Ich möchte diese Berechtigung des Landesausschusses in Zweifel ziehen. Es ist allerdings richtig, dass der Landesausschuss das Aufsichtsrecht über den Bezirksstraßenausschuss auszuüben hat, allein man darf nicht vergessen, dass der Bezirksstraßenausschuss ebenfalls eine autonome Körperschaft ist und seinen einerseits gesetzlich begrenzten, anderseits aber auch gesetzlich gewährleisteten Wirkungskreis hat, in dem er frei verfügen kann, während er in gewissen speciellen Fällen an die Verfügungen und Entscheidungen des Landesausschusses gebunden ist. Noch weniger aber ist es, glaube ich, in der Competenz des hohen Landtages gelegen, in einen Act der Executive einzugreifen. Ich halte daher diese Resolution für so weitgehender Natur, dass ich betonen muss, dass der hohe Landtag meiner Ansicht nach dieselbe in dieser Fassung nicht annehmen kann.
54
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
Diesbezüglich stimme ich dem Herrn Vorredner Dr. Tavčar bei. Meine Sache ist es natürlich nicht, den Landesausschuss, welcher diesen Auftrag erhalten soll, zu vertreten, aber vom Standpunkte der Gesetzmäßigkeit erachte ich mich für verpflichtet, darauf hinzuweisen, dass die Resolution in der Form, wie sie vorliegt, mit dem Gesetze nicht in Einklang gebracht werden kann. Würde die Resolution in der Weise abgeschwächt, dass sie etwa dahin lauten würde, der Landesausschuss solle nach Möglichkeit und Gesetzmäßigkeit dahin wirken, dass diese SchotterbereitungsVergebung im Licitationswege erfolge, wenn also nur ein Wunsch ausgesprochen würde, dann wäre die Resolution berechtigt, derselben aber die Form eines stricken Auftrages an den Landesausschuss zu geben und demselben, ohne dass eine allseitige Information vorliegt, die'Hände zu binden, geht über den Rahmen der Competenz des hohen Landtages hinaus. Ich fasse das Gesagte nochmals dahin zusammen, dass, meiner Ansicht nach, da ja auch der Herr Antragsteller kaum etwas anderes als einen Wunsch zum Ausdrucke gebracht haben wollte, diesem Wunsche durch die Aenderung von nur ein paar Worten der Resolution derart Rechnung getragen werden könnte, dass niemand eine Einwendung dagegen vorzubringen haben wird, während die Resolution in der stricten Form eines unbedingten Auftrages «naj deželni odbor potrebno ukrene» (Poslanec Dr. Tavčar: —Abgeordneter Dr. Tavčar: «Deželni zbor!») Deželni zbor? dann geht dies noch weniger an, weil dies nur im Gesetzgebungswege geschehen könnte! Ich glaube also eine Anregung gegeben zu haben, dass der Herr Antragsteller seine Resolution in die Form eines dem Landesausschusse zur Kenntnis zu bringenden Wunsches, einer Directive, welcher der Landesausschuss nach Möglichkeit nachkommen wird, kleiden könnte. Dann wird gegen die Resolution kein Anstand zu erheben sein, während sie in der gegenwärtigen Fassung gegen den dem hohen Landtage bestimmten Wirkungskreis verstößt. Ich bitte den hohen Landtag hievon Kenntnis zu nehmen.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat das Wort.
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Die vorliegende Frage ist von so großer principieller Bedeutung, dass ich mich nicht enthalten kann, meinerseits zu constatiren, dass ich es entschieden für unzulässig erachte, die Resolution in der vorgelegten Fassung überhaupt zur Abstimmung zu bringen, weil der Inhalt derselben die Beschlussfassung über eine Frage involvirt, die sich vollständig der Competenz des hohen Landtages entzieht. Ich glaube, dass auch dann, wenn die Worte «deželni zbor» durch die Worte «deželni odbor» ersetzt werden, die Resolution noch immer nicht in der richtigen Form abgefasst sein wird, und zwar einfach aus dem Grunde nicht, weil unter allen Umständen dem Landesausschusse dadurch eine Verfügung auf-octroyirt wird, die er nach den bestehenden Gesetzen gar nicht treffen kann, indem durch eine derartige Verfügung zugleich in den gesetzlich normirten Jnstanzenzug eingegriffen wird. Meiner Ansicht nach bleibt also nichts anderes übrig, als
die Resolution in der vorliegenden Form zurückzuziehen und dieselbe, um die Sache in das richtige Geleise zu bringen, allenfalls in der Form eines unverbindlichen Wunsches zu beantragen.
Deželni glavar:
Gospod poslanec župnik Schweiger ima besedo.
Poslanec Schweiger:
Po tem pojasnilu spremenim svojo resolucijo, ki naj se glasi takole:
«Deželnemu odboru se naroča po mogočnosti vplivati na to, da okrajni cestni odbor v Metliki v prihodnje pripravo potrebnega gramoza za odločeni cestni kos oddaja dražbenim potom».
Deželni glavar:
Gospod poslanec župnik Schweiger je umaknil prvotno svojo resolucijo in stavlja sedaj drugo.
Gospodje, ki podpirajo drugo to resolucijo, ki se glasi: «Deželnemu odboru se naroča po mogočnosti vplivati na to, da okrajni cestni odbor v Metliki v prihodnje pripravo potrebnega gramoza za odločeni cestni kos oddaja dražbenim potom», izvolijo ustati.
(Se podpira — Wird unterstützt.)
Resolucija je dovolj podprta in je torej v razpravi.
Želi kdo besede?
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. k. Kandesprasrdent Freiherr von Hein:
Die jetzt vorliegende Resolution hat einen wesentlich anderen Charakter, als die früher beantragte, nur glaube ich, dass durch die Fassung: Deželnemu odboru se naroča po mogočnosti vplivati na to», — darauf Einfluss zu nehmen, anstatt: ukreniti, da u. s. w. auch der Zweck erreicht werden kann, den der Herr Antragsteller im Auge hat.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Tavčar se je oglasil k besedi.
Poslanec dr. Tavčar:
Visoka zbornica! Verjeli mi boste, da mi na edni strani na Metliškem okrajnem cestnem odboru ni mnogo ležeče, pač pa da je tudi meni na tem ležeče, da se nedostatki, kjerkoli se nahajajo, odpravijo.
Stvar, ki jo je sprožil gospod poslanec Schweiger, je malenkostna in ni vredna, da se je tako razvlekla, da si sedaj ne moremo iz zagate pomagati.
Po mojih mislih bi bilo najbolje, ako častiti gospod tovariš Schweiger danes sploh umakne svoj predlog, vsaj bo imel priliko, ponoviti ga takrat, ko pride na dnevni red letno poročilo deželnega odbora, v katerem se nahajajo našteti v dotični rubriki vsi okrajni cestni odbori, torej tudi Metliški. Takrat bo gospod predlagatelj imel priliko, povedati svoja gravamina glede Metliškega okrajnega cestnega odbora, danes
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sibling am 4. Februar 1897.
55
pa se mi vidi njegova resolucija tembolj neumestna, ker tudi ni postavna. Visoka zbornica, tudi cestni odbor je avtonomno oblastvo in cestni odbor je tisti faktor, ki ima po zakonu kot prva inštanca določevati, kako naj se pridobiva in pripravlja gramoz za ceste. Deželni odbor kot druga inštanca ima šele takrat besedo., ako se kdo iz srede interesentov s pritožbo do njega obrne.
če bo prišlo do pritožbe, bo deželni odbor stvar razsodil, kakor postava določa. Ako pa sprejmete resolucijo gospoda poslanca Schweigerja, vidi se mi to tako, kakor da vzamete Metliškemu cestnemu odboru oblast prve instance in to bi bil nepostaven sklep. (Klici v središči: — Rufe im Centrum: «Konec debate!»)
Deželni glavar:
Vprašam gospoda poslanca župnika Schweigerja, ali vzdržuje to resolucijo?
Poslanec Schweiger:
Prosim, visoka zbornica! Umaknem za danes to resolucijo in stavil bom predlog takrat, ko pride na dnevni red dotična točka letnega poročila.
(Klici v središči: — Rufe im Centrum: «Dobro, dobro!»)
Deželni glavar:
Ker je gospod poslanec župnik Schweiger umaknil svojo resolucijo, je ta točka rešena.
Na vrsto pride točka:
9. Ustno poročilo upravnega odseka zaradi umaknjenja do zdaj še nepotrjenega načrta zakona o ustanovitvi selske občine Leskovec (k prilogi 2.).
9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Zurückziehung des die neu zu coiistituirende Ortsgemeinde Haselbach betreffenden, bisher noch nicht sanctionirten Gesetzentwurfes (zur Beilage 2).
Poročevalec Globočnik:
Visoki deželni zbor! Vasi, katere pripadajo fari Leskovški, prideljene so sedaj deloma selski občini Krški, deloma selski občini Cerkljanski.
Te vasi so vložile 1. 1892. prošnjo, da bi se izločile iz Krške in Cerkljanske selske občine in združile v novo selsko občino pod imenom Leskovec.
V selsko občino Krško pripadajo od teh vasi one, ki stvarjajo davčno občino Leskovec in davčno občino Senuše in nekatere vasi iz davčne občine Ravne. V selsko občino Cerkljansko pa spadajo vasi, ki stvar-
jajo davčni občini Dernovo in Veliki Podlog in nekatere vasi iz davčne občine Mraševo.
Torej bi nova, nameravana občina Leskovec obstajati imela iz 4 celih davčnih občin in iz nekaterih vasij iz dveh drugih davčnih občin.
To bi provzročilo, da bi se ti dve zadnji davčni občini Ravne in Mraševo morali deliti in ta delitev bi tudi provzročila, da bi se morale napraviti nove mape in izvršiti potrebni katasterski operat. To bi pa provzročilo preveč troškov in se je slavna c. kr. deželna vlada po nasvetu c. kr. nadsodišča v Gradci in c. kr. deželne finančne direkcije v Ljubljani izrekla proti izločitvi onih vasij, ki pripadajo davčni občini Ravne in davčni občini Mraševo.
Dnč 31. januarja 1. 1896. je odobril v svojej seji visoki deželni zbor to načelo in sprejel je načrt zakona, po katerem bi se torej iz selske občine Krške izločile le davčne občine Leskovec in Senuše in iz selske občine Cerkljanske samo davčne občine Dernovo in Veliki Podlog ne, izločile bi se pa tiste vasi, ki pripadajo davčnim občinam Ravne in Mraševo.
To pa prosilcem, ki so hoteli imeti novo občino Leskovec, ni bilo po godu, in ko je deželni odbor izročil sprejeti načrt zakona c. kr. deželnemu predsed-ništvu v izposlovanje Najvišjega potrjenja, izročile so vasi, pripadajoče davčnim občinam Dernovo in Veliki Podlog prošnjo, da bi se več ne oziralo nanje, ampak da bi se še pustile pri dosedanji selski občini Cerkljanski. Ravno isto željo izrekel je tudi občinski zastop v Cerkljah, in ko so tudi zaslišani bili zaupni možje davčnih občin Senuše in Leskovec, izjavili so tudi oni, da sedaj nimajo več posebnega zanimanja za to novo občino Leskovec in da ostanejo raj še pri sedanji Krški občini.
Stvar se je tako predrugačila, da sedaj ni nobenega več, ki bi želel, da bi se ustanovila ta nova občina Leskovec. Torej tudi načrta zakona, kakor je bil sprejet v deželnem zboru, izvršiti skorej ni mogoče, ker so razmere čisto drugačne postale in bi se nova selska občina Leskovec ustanovila proti volji prvotnih prosilcev. Zato predlagam v imenu upravnega odseka:
«Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
V deželnozborski seji z dnč 31. januarja 1896.1. odobreni ter do zdaj še nepotrjeni načrt zakona gledč izločitve davčnih občin Leskovec in Senuše iz selske občine Krško, potem davčnih občin Drnovo in Veliki Podlog iz selske občine Cerklje in združitve teh štirih davčnih občin v selsko občino Leskovec se umakne in prekliče.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der in der Landtagssitzung vom 31. Jänner 1896 genehmigte, bisher noch nicht sanctionirte Entwurf des Gesetzes, betreffend die Ausscheidung der Steuergemeinden Haselbach und Senuse aus der Gemeinde Gurkfeld, dann der Stenergemeinden Dernovo und Großpodlog aus der Gemeinde Zirkle und Vereinigung dieser vier Steuergemeinden zur Ortsgemeinde Haselbach, werde zurückgezogen und widerrufen.»
56
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
10. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Studenec v samostojni občini Bučka in Studenec (k prilogi 3 ).
10. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Bründl in die selbständigen Gemeinden Bucka und Bründl (zur Beilage 3).
Poročevalec Jelovšek:
Visoki zbor! častiti gospodje poslanci imajo poročilo deželnega odbora že dalje časa v rokah in ker je temeljito sestavljeno, mislim, da mi ga ni treba preči tati, ampak omenjal bi samo potrebnejše točke.
Selška občina Studenec obstoji iz treh kataster-skih občin namreč Studenec, Hubanjica in Bučka. Vse te tri katasterske občine imajo skupaj 3186 prebivalcev in plačujejo 6857 gld. 69 kr. direktnega davka. Celi teren meri 57 km2.
Prebivalci teh treh katasterskih občin so že 1.1880. pričeli prositi deželni zbor, da bi se te občine delile v tri samostojne občine. Poizvedbe deželnega odbora in poročila okrajnega glavarstva pa so dokazale, da je nemogoče, uslišati to prošnjo, ker bi se ne spremenile samo katasterske, ampak tudi sodne in davčne meje. Leta 1890. in potem leta 1895. pa so razni prebivalci iz fare Bučke zopet vložili prošnjo do visoke zbornice, da bi se ta občina Studenec tako razdelila, da bi bila katasterska občina Hubanjica in katasterska občina Studenec edna samostojna politična občina, davčna občina Bučka pa druga samostojna občina.
Uzrokov so prosilci dovolj imeli za to prošnjo: neugodne krajevne razmere, hribe, doline, vode, oddaljenost županovega sedeža i. t. d. Zgodilo bi se n. pr. lahko, da bi bil župan izvoljen v Logu in v tem slučaji bi imeli prebivalci iz Zaboršta po 3 do 4 ure hoda do župana. To je res strašno, če se pomisli, kolikokrat ima ljudstvo opraviti pri županu. Na drugi strani bi tudi vojaško oblastvo ne bilo zadovoljno, ako bi morali vojaki recimo iz Loga hoditi v Zaboršt, ako bi bil tam slučajno sedež županstva.
Leta 1895. dnč 15. februarja je deželni zbor odklonil to prošnjo, ker ni bila zadosti temeljito podprta in je manjkalo vseh podatkov, ki so glede takih prošenj predpisani. Lansko leto pa se je deželni zbor v XIV. seji dnč 2. februarja zopet pečal z drugo,
novo vloženo prošnjo, ki se je deželnemu odboru izročila, da pripravi vse še potrebne podatke, ki so še manjkali in da letos o tej stvari poroča visoki zbornici. Deželni odbor je z nenavadno točnostjo sestavil to poročilo in ker sem glavne stvari že prej omenil, omenim samo še sledeče. Po poročilu c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem spadajo k selski občini Studenec davčne občine Studenec, Hubanjica in Bučka. V davčni občini ležč nastopne vasi in zaselja: Bučka, Okič, Sleme, Podvine, Jermanji Vrh, Jarček ali Jarčji Vrh, Cep, Gorica, Laze, Legarje, Močvirje, Špičji Vrh, Dole, Colnišče, Lavrica, Ograje, Pletarje, Gorenje Radovlje, Dolina, Križe, graščina Radelca, Dolenje Radovlje, Dobe, Dobrava, Štrit, Pečice Zaboršt, Obrečice in Gosink, ki vse vkup štejejo 1117 duš.
Iz poročila c. kr. okrajnega glavarstva se dalje povzame, da je davčna občina Bučka sama zase farna in šolska občina in da ima tudi farni ubožni zaklad v skupnem znesku 1901 gld. 75 kr. Če bi se davčna občina Bučka ustanovila kot samostojna občina, imela bi 1117 prebivalcev in 2679 gld. 48ya kr. neposred-njega davka, ter obsegala 18 • 77 km2. Ostala selska občina Studenec bi po izločitvi davčne občine Bučka vedno še štela 2069 prebivalcev, davka plačevala bi 4178 gld. 2OV2 kr. ter obsegala 39'09 km2.
Iz vsega tega se jasno razvidi, da bodeta te dve občini prav lahko izhajali in ker je vsa stvar v poročilu še nadalje temeljito razjasnjena, mislim, da mi ni treba dalje govoriti, temveč da lahko takoj stavim sledeči predlog :
«Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	Priležečemu načrtu zakona se ustavno pritrdi.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu načrtu zakona izposluje Najvišje potrjenje.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Dem anruhenden Gesetzentwürfe werde die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt, und
2.	der Landesausschuss werde beauftragt, für den angenommenen Gesetzentwurf die Allerhöchste Sanction zu erwirken.»
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1.
Poročevalec Jelovšek:
(bere: — liest:)
«§ 1. Iz davčnih občin Studenec, Hubanjica in Bučka obstoječa, v političnem okraju Krškem ležeča selska občina Studenec razdruži se v dve samostojni selski občini, ter se ustanovi iz davčnih občin Studenec in Hubanjica samostojna občina Studenec, iz davčne občine Bučka pa samostojna občina ednakega imena.
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
57
§ 1. Die aus den Steuergemeinden Bründl, Hubanjica und Bukka bestehende Ortsgemeinde Bründl im politischen Bezirke Gurkfeld wird in zwei selbständige Ortsgemeinden getheilt, und aus den Steuergemeinden Bründl und Hubanjica die selbständige Gemeinde Bründl, aus der Steuergemeinde Bucka aber die selbständige Gemeinde gleichen Namens constituirt.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo z besedilom § 1., izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
§ 1. je sprejet.
Poročevalec Jelovšek:
(bere: — liest:)
«§ 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, da izvrši ta zakon.
§ 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes ist Mein Minister des Innern beauftragt.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim za glasovanje. Gospodje, ki pritrjujejo § 2., kakor ga je ravnokar prečital gospod poročevalec, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Jelovšek:
(bere: —- liest:)
«Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthumes Kram finde Ich anzuordnen, wie folgt:
V naslovu prosim v četrti vrsti slovenskega teksta črko «v» popraviti v «o» tako da se naslov glasi:
«Zakon
z dnč..................................,
veljaven za vojvodino Kranjsko,
0 razdružitvi selske občine Studenec v dve samostojni občini.
Gesetz
vom..................................... .,
wirksam für das Herzogthum Kram,
betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Bründl in zwei selbständige Gemeinden.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede k uvodu ali naslovu načrtanega zakona?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo z uvodom in naslovom, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Jelovšek:
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje.
Gospodje, ki hočejo ravnokar v drugem branji sprejeti načrt zakona potrditi takoj še v celoti, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrt zakona je sprejet v celoti.
Poročevalec Jelovšek:
(bere: — liest:)
«2. Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu načrtu zakona izposluje Najvišje potrjenje.
2. Der Landesausschuss werde beauftragt, für den angenommenen Gesetzentwurf die Allerhöchste Sanction zu erwirken.»
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu naročilu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto in s tem je rešena 10. točka dnevnega reda.
Kakor mi je ravnokar naznanil gospod načelnik upravnega odseka, točka:
11. Ustna poročila upravnega odseka:
a) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo za preložitev okrajne ceste Grlobovnik-Knežak;
11. Mündliche Berichte des Berwaltungsausschusses: a) über die Petition des Bezirksstraßcnausschuffes in Jllirisch-FeistriH itm Subvention behufs Umlegung der Bezirksstraße Globownik-Grafenbrunn;
za danes odpade.
Torej pride na vrsto:
58
IV. seja dne 4. februarja 1896. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
b) o prošnji občine Prevoje in drugih za uvrstitev poti od Studenca čez Prevale do Moravske okrajne ceste med okrajne ceste;
b)	über die Petition der Gemeinde Prevoje und anderer um Einreihung des Weges von Studenc über Prevale bis zur Moräutscher Bezirksstraße unter die Bezirksstraßen;
Poročevalec Lenarčič:
Visoka zbornica! Cast mi je, v imenu upravnega odseka poročati o prošnji občine Prevoje, Krtina, Bregovi ca in Moravče, ki prosijo, da bi se neka občinska pot, ki pelje od Studenca na sedanjo okrajno cesto čez Prevale proti Vrbi na Prevoje, uvrstila med okrajne ceste.
Prosilci trdijo, da ona cesta, ki se je zagotovila po zakonu z dnč 29. novembra leta 1895., nima tolikega pomena za prebivalce iz Prevoj, oziroma za one prebivalce, ki težijo proti sodišču v Brdu, temveč, da ima več pomena le za one prebivalce, ki težijo proti postaji v Domžalah. Pravijo, da bi ta kos občinske ceste bil velikega pomena, ker bi vezala vse one kraje in vasi, ki so za Studencem proti Moravčam, bližje z Brdom.
Prošnji sami je priložena samo neka mala skica o tej progi, manjka pa vseh drugih podatkov. Upravni odsek torej ni mogel meritorno sklepati o tej stvari, posebno tudi zato ne, ker še manjka izjave cestnega odbora Brdskega in vsled tega je sklenil sledeči predlog, ki ga priporočam visoki zbornici v sprejem:
«Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja občin Prevoje, Kertina, Brezovca in Moravče izroči se deželnemu odboru z naročilom, da poizve mnenje okrajnega cestnega odbora Brdskega in ako se mu vidi potrebno, naj v prihodnjem zasedanji o tem poroča.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. —Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode poslance, ki se strinjajo z nasvetom upravnega odseka, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
c)	o prošnji občine Ihan in drugih za uvrstitev občinske ceste Pečnik - Pešata - Bišče - Selo med okrajne ceste;
c) über die Petition der Gemeinde Jauchen und anderer um Einreihung der Gemeindestraße Pečnik-Beischeid-Bišče-Selo unter die Bezirksstraßen;
Poročevalec Jelovšek:
Visoki zbor! Občine Ihan, Podgorica in Brezovica prosijo, da bi se uvrstila občinska pot, ki pelje čez Pečnik na Podgorico, Pešato v Bišče-Selo, med okrajne ceste. Utemeljujejo prošnjo s tem, da pravijo, da morajo sedaj, ako hočejo n. pr. iz Sela iti v Pečnik, rabiti skorej 8 km daljšo cesto, kajti hoditi morajo čez Ihan na Domžale in Vir, med tem ko bi se pot za tri četrtinke skrajšala, ako bi se od okrajne ceste St. Jakob-Dol koj pri savskem mostu od Pečnika držeča občinska pot, ki pelje čez Pešato in Bišče do Sela na okrajno cesto Ihan-Dol, prevzela med okrajne ceste.
Zalibog prošnji ni pridejanih nikakih podatkov in zato upravni odsek tudi ni mogel o tej stvari razpravljati. V prvi vrsti je potrebno, zaslišati cestni odbor, ki je tu kompetenten soditi.
Upravni odsek je sicer pripoznal, da je prošnja utemeljena, vender pa more z ozirom na to, da, kakor rečeno, primanjkujejo vsi potrebni podatki, le sledeče nasvetovati.
«Visoki deželni odbor naj sklene:
Prošnja občin Ihan, Podgorica in Brezovca se izroča deželnemu odboru v poizvedovanje in zaslišanje cestnega odbora, ter da o tej prošnji v prihodnjem zasedanji zanesljivo poroča».
Deželni glavar:
Zeli kdo besede ?
Gospod poslanec župnik Kajdiž ima besedo.
Poslanec Kajdiž:
Želim, visoka zbornica, nekoliko pomen te peticije pojasniti. Že v lanskem zasedanji se je poudarjala potreba uravnave Bistrice, ki ravno tej občini Ihanski in njenim podobčinam dela mnogo kvari in škode. Poleg tega ima ta občina tudi nedostatek, da nima bližje vožnje ali zveze z Ljubljano in mora po daljnih ovinkih svoje pridelke prodajati.
Ako bi se pa ta proga ali občinska pot sprejela v kategorijo okrajnih cest, bi se ti ovinki odstranili. Cesta bi imela le 3l/a km dolžine. Tako bi bila pot čez Dol prikrajšana za 5^/z km, čez Domžale pa celo za 8 km.
Dotični občinski zastopi so se izjavili, da hočejo tudi sami delati in dati materijal, zlasti les za most čez Bistrico.
Jaz se popolnoma strinjam s predlogom upravnega odseka, vender pa bi, ker se mi zdi naprava ali uredba te ceste zelo nujna in potrebna in z ozirom na to, da nekateri cestni odbori nekako počasno delujejo, prosil slavni deželni odbor, da z nekakim poudarkom opozori in prosi cestni odbor, da naj kakor hitro mogoče svoje mnenje prijavi deželnemu odboru.
IV. seja dnč 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
59
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo usta ti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
d) o prošnji županstva na Raki za napravo okrajne ceste Smednik-Zaloke;
b) über die Petition -es Gemeindeamtes in Arch um Herstellung der Bezirksstraße Smednik-Saloke;
Poročevalec dr. Tavčar:
Visoka zbornica! Občina Raka je zopet vložila prošnjo, da bi se okrajna cesta, ki vodi iz Novega mesta čez Meršečovas in Rako, proti Krškemu preložila na ta način, da bi se odstranilo veliko klancev in napravila krajša in ravna črta skozi Krakovski gozd.
Dotična prošnja je bila že pred visoko zbornico in ta jo je odstopila deželnemu odboru z naročilom, da o njej prične raziskavah. Kakor sem izvedel, odstopil je deželni cdbor prošnjo stavbnemu uradu. Tam je sedaj zakopana, in sicer vsled tega, ker bo tukaj treba napraviti vsaj površni načrt, ki bo venderle nekoliko stal, za kar bo imel skrbeti okrajni cestni odbor Krški. Ta p» je imel sedaj zaradi preložitve ravnotiste ceste v vasi Selo precej stroškov; zategadelj se mi je v stavbnem uradu reklo, da se še ni moglo stopiti pred cestni odbor Krški, da z novimi troški napravi dotični načrt. Sedaj pa je občinsko predstojništvo Raško vložilo novo prošnjo, da naj se stvar v roke vzame, ter je priložilo izkaz, iz katerega je razvidno, da je od različnih posestnikov zagotovljenih prostovoljnih doneskov v okroglem znesku 800 do 1000 gld.
Upravni odsek je bil mnenja, da se toliko časa dokler niso napravljeni vsaj površni načrti o dotični preložitvi in dokler se ne ve, koliko bo preložitev primeroma stala, ne more spuščati v meritorno rešitev te zadeve.
Stvar je pa vender, kakor se da posneti iz krajevnih razmer precejšnje važnosti. Cesta iz Mršeče vasi proti Raki gori je precej strma in ravnotako od Rake proti Selu; pri tem napravi velik kolobar čez Rako, med tem ko bi nova črta šla naravnost čez Krakovski gozd in proti postaji do Vidma. Stvar torej ne sme dalje spati pri stavbnem uradu in zategadelj sklenil je upravni odsek, da se deželnemu odboru naloži, da spravi prejšnjo prošnjo v tok in vpliva na to, da začne deželni stavbni urad tisto raziskavanje, ki se mu je vsled prve prošnje naložilo. Ker je današnja prošnja nekak dodatek k prejšnji prošnji, sklenil je upravni odsek, da se ima izročiti deželnemu
odboru, da jo v pretres vzame, ko bo pretresal ono prvo prošnjo. Prebivalstvo je nekoliko nestrpno postalo in torej je vsekako potrebno, da se stvar v roko vzame in da deželni odbor v bodočem letu poroča o uspehih svojega raziskavanja. To se bo lahko zgodilo, ker deželni odbor nima nič drugega storiti, kakor samo zaslišati cestni odbor in mu naložiti, da naj skuša pridobiti površni načrt o tem, kako bi se dala cesta izpeljati po Krakovskem gozdu in koliko bi primeroma preložitev stala. Potem šele bo temeljitejša rešitev mogoča, za danes pa naj visoka zbornica sklene:
«Prediežeča prošnja se odstopi deželnemu odboru, da jo s prejšnjo prošnjo v pretres vzame in da v bodočem zasedanji o vplivih svojega raziskavanja visokemu zboru poroča».
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Preidimo k daljni točki:
e) o prošnji vasi Češnjice v Bohinji za podporo za zagradbo hudournikov;
e) über die Petition der Ortschaft Kerschdorf in der Wochein um Subvention behufs Verbauung von Wildbächen;
Poročevalec Povše:
Visoka zbornica ima sedaj opraviti s prošnjo iz Bohinjskega, prošnjo samo na sebi malostno, vender pa važno zato, ker ona kaže, da bo kmalu prišel čas, ko bo resno treba misliti deželi Kranjski, da bo vse potrebno ukrenila, da ne bodo pod planinami ležeče vasi toliko imele trpeti po hudournikih. In podobčina, oziroma vas Češnjica v Bohinju trpi veliko po ondotnih pet hudournikih. Ta vas leži na vznožji planinskega, jako strmega pobočja, iz katerega pritekajo mali stu-denčiči, ki pa o hudem deževji narastejo kot pravi hudourniki, prinašajo mnogo gramoza s planin in ga odkladajo na polji in ne samo na polji, ampak celo sredi vasi, zasipajoč hiše in vaška pota.
Priznavati se mora, da so v prošnji navedeni uzroki utemeljeni in tudi konštatirati, da so ti vaščani storili, kar je sploh v njihovih revnih močeh bilo, da bi hudournikom nekoliko odmerili pot. Potläkali so jarke in napravili precejšnje škarpe na obeh straneh, da so hudourniki tako manj škodljivi postali. Lanske povodnji, osobito jeseni oktobra meseca, pa so bile tako grozne, da tudi te poprave niso zadostovale, in vode, ki so prihrumele od hudournikov, prinesle so toliko gramoza, da so bila polja uničena, pota popol-
11*
60
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
noma preplavljena in celo hiše so trpele. Vaščani so poklicali posebnega veščaka, ki naj bi jim svetoval, kaj storiti, da se zabrani v bodočnosti naravnost opustošenje cele vasi; dotični veščak jim je svetoval, naj dotične škarpe vsaj za pol metra vzdignejo.
Iz prošnje, kateri je pridejan nekak proračun, je razvidno, da bodo dotične naprave stale 820 gld. Vas sama na sebi, ki je osobito v lanski jeseni toliko trpela po teh hudournikih, in ki je, pohvalno se mora reči, res veliko žrtvovala za potiskanje jarkov in napravo škarp, sedaj ne more sama prevzeti teh troškov, pomoči pa od cele občine Srednja vas tudi ne more dobiti, ker tam plačujejo 40% naklado občinsko na direktni davek.
Upravni odsek je vse te razloge upošteval in priznavajoč, da se mora prosilcem odpomoči, da se za prihodnjo poletno dobo, ko bodo zopet nalivi in bi hudourniki utegnili napraviti tako veliko škodo, da bi se jej teško odpomoglo, me je pooblastil staviti sledeči predlog:
«Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja podobčine Češnjica, ki prosi podpore za zagrajenje hudournikov, izroča se deželnemu odboru, ki naj prosilcem iz kredita za vodne zgradbe nakaže 250 gld., kakor hitro bo delo dovršeno in kot pravilno zgrajeno po zvedencu priznano.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
Gospod poslanec župnik Ažman se je oglasil k besedi.
Poslanec Ažman:
Visoka zbornica! Gorenjska stran, katero imam čast zastopati v deželnem zboru, slovi po svojih visokih, z večnim snegom pokritih gorah, po svojih krasnih dolinah, po mičnih jezerih in mnogih slapovih. Leto za letom prihaja več hribolazcev, domačih in tujih, ki hodijo po naših gorah in občudujejo naravne lepote Kranjske Švice. Ali ravno te toliko občudovane, strme in neobraščene gore so vedna nevarnost za našega kmeta in povod mnogim nesrečam.
Kadar namreč nastopi južno vreme in več dnij zaporedoma dežuje, narastejo gorski potoki in hudourniki ter z neznano silo drvč v doline, kjer prestopijo svoje bregove ter pustošijo, preplavljajo in posipajo rodovitno zemljo, katere Gorenjec že tako malo ima.
To se je godilo tudi pretečeno jesen, ko je vsled neprestanega deževja nastala velika povodenj na Gorenjskem, in je pri tej priliki trpela posebno vas Češnjica v Bohinji. Kakšno škodo so tamošnji hudourniki naredili, je razvidno iz poročila, katero nam je ravnokar podal poročevalec gospod Povše.
Da se škoda popravi in da se prihodnjim ednakim nezgodam v okom pride, stale bodo naprave čez 800 gld., katerih majhna podobčina ne zmore. Treba je, da se ji vsaj nekoliko pripomore, in zato priporočam visoki zbornici predlog gospoda poročevalca, da ga sprejme, oziroma zanj glasuje.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
f) o prošnji občine Črni vrh pri Idriji za napravo dolinske zapore pri hudourniku v Kanjem Dolu in za napeljavo vode do vasi Predgriže;
f) über die Petition der Gemeinde Schwarzenberg bei Jdria um Subvention behufs Errichtung einer Thalsperre beim Wildbache in Kanji Dol und behufs Zuleitung des Wassers bis zum Dorfe Predgrische;
Poročevalec Povše:
Zopet tukaj imamo s približno ednako zadevo opraviti. Iz Črnovrške občine je res malokedaj imela prošnje visoka zbornica, da bi ji dežela prišla v pomoč. Ni čuda, da vsled poseko vanj a gozdov nastaja vprašanje nevarnosti po hudournikih za dotične vasi vedno bolj pereče in jasno mora biti vsakemu, kdor razmere osobito v hribovitih krajih pozna, da prej ali slej se bo dežela Kranjska jako intenzivno morala pečati z zagradbami hudournikov. Gotovo. Tukaj je tudi le majhen potoček, ki pa o hudem nalivu pravi hudournik nastaja. Po tem hudourniku, ki je od šest let sem vedno huja nevarnost za dotična Črnovrška zemljišča, je lansko jesen, osobito 20. oktobra, polje veliko trpelo, kajti nanesel je na tisoče in tisoče kubičnih voz gramoza na polje, in kar dela stvar za letos najslabše, je to, da se je nekako ločil v gorovji cel kup gramoza iz gozdnih strmin in je jasno, da pri prihodnjih nalivih vseh teh tisoč in tisoč kubičnih metrov gramoza prihrumi v dolino, torej na Črnovrško polje. Ne da se torej zanikati, da ni velika nevarnost, ki preti Črnovrški vasi in polju in ni čuda, da se Črno-vrščani obračajo s toplo prošnjo do visokega deželnega zbora, da bi se jim napravila, ednako kakor pri Beli v Vipavi, dolinska zapora.
V drugem delu prošnje pa prosijo prosilci za stvar, v kateri bi se jim morda ne dalo tako lahko ugoditi, namreč, da bi se jim napravil tudi nek vodovod. Oni pravijo, da imajo precej daleč do vode in da so si nekatere vasi napravile vodovod iz lesenih cevij, ki so pa segnile in ki naj bi se nadomestile s stalnimi, železnimi cevmi. Vender je nekoliko daleč segajoča ta zahteva, kajti prosilci želč, da bi se napravili trije iztoki. Edna dovodna črta bi bila 1 km, druga 2 km, tretja nad 3 km dolga.
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
61
Kdor pozna proračune ednakih vodovodov, mora priznati, da se tukaj ravna za veliko tisoč goldinarjev, pri katerih bi seveda dežela in država morala večino troškov prevzeti. Posebnih načrtov in proračunov prošnji ni pridejanih, ali iz vsega obsega prošnje se mora priznati, da je osobito prvi del njen povsem opravičen in vreden pozornosti visoke zbornice, kajti morda je sedaj še mogoče z malimi troški veliko katastrofo zabraniti, katere se je osobito iz razloga, da je toliko gramoza na posekanem gorovji pripravljenega, da se oddere in posuje dolino, zares bati in ki bi prouzročila velikansko škodo in nevarnost. Ker pa natančnih načrtov še manjka, ne preostaja upravnemu odseku drugega, kakor da priporoča vso stvar deželnemu odboru, ki bo skušal dogovorno z visoko vlado dognati načrt za dolinsko zaporo, katere je treba, da se zabranijo nadaljne nesreče.
V imenu upravnega odseka predlagam :
«Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja odbora občine Crnivrh pri Idriji se izroča deželnemu odboru, da po možnosti ustrezi prošnji ter odpošlje inženirja, da ogleda ondotne razmere in o tem poroča deželnemu zboru!»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Lavrenčič ima besedo.
Poslanec Lavrenčič:
Visoki zbor! Strinjam se s predlogom upravnega odseka, posebno zato, ker prošnja ni popolnoma podprta z načrti in natančnim proračunom ; vender pa ne morem drugače, kakor izreči željo, da naj bi stvar ne ostala samo na papirji, ampak da bi se kakor hitro mogoče uresničila in to zaradi tega, ker je stvar v istini silno nujna. Zakaj je nujna, je že gospod poročevalec kolikor toliko pojasnil. Gramoz se trga in trga v gorovji in voda ga nanaša na rodovitno polje in torej je ta naprava, naprava dolinske zapore, res nujno potrebna.
Zato priporočam, da deželni odbor, kakor hitro nastopi ugodno vreme, če ne prej pa takoj spomladi, odpošlje zvedenca, ki naj ukrene potrebne poizvedbe, da se tem revežem čim preje pomaga.
Kar se tiče drugega dela prošnje, namreč zaradi vodovoda, sam priznavam, da železne cevi stanejo veliko troškov in akoravno hočejo prosilci sami prispevati, da bi to vender ne zadostovalo.
Ako se pa pomisli, da gre tu za veliko potrebo, bi se pa vender na eden ali drug način ozir jemal, kako bi se jim dalo pomagati, da pridejo do vode. Vas Crnivrh ima sicer studenec, ali ta studenec ima le ob deževnem vremenu zadosti vode. v Postranske vasi pa so čisto brez vode. Dokler je v Grnovrškem studencu vode, hodijo tja ponjo, ali kakor hitro pa pritisne suša, ta studenec usahne in tedaj morajo ljudje v Idrijco po vodo. Tja pa je že jako daleč. Potreba vodovoda je torej jako velika in jaz bi torej toplo priporočal deželnemu odboru, da kakor hitro mogoče odpošlje zvedenca, da potrebno ukrene, da se na ta način tudi v tem oziru pomaga trpečemu prebivalstvu.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Gospod poročevalec ?
Poročevalec Povše:
Kot član deželnega odbora mislim, da smem izraziti, da bo deželni odbor upošteval opravičeno željo in zahtevo prosilcev in da bo vse potrebno ukrenil, da kmalu pride zvedenec na lice kraja in se dožene, kar je potrebno gledč dolinske zapore in glede določitve podpore tudi od strani visokega ministerstva.
Deželni glavar:
Preidimo na glasovanje.
Gospodje, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Na vrsto pride zadnja točka dnevnega reda:
g) o prošnji kmetijske podružnice v Št. Petru na Krasu za uravnavo vode Pivke.
g) über die Petition der landwirtschaftlichen Filiale in St. Peter am Karste um Regulirung der Poik.
Poročevalec Povše:
Kakor kaka morska kača se vlečejo obravnave, da bi se vender enkrat uravnala voda Pivka na Notranjskem in v tem visokem zboru so se večkrat glasili glasovi — morda so se včasih čule tudi trde besede — ki so očitale nebrižnost deželnemu odboru, da se ne loti tega dela. Od leta 1882. do minulega leta so bili vsaj vsako drugo leto stavljeni predlogi, da naj deželni odbor odpošlje zvedenca na lice mesta. Tudi jaz sam sem že to priporočal, sedaj pa, ker inženir še ni prišel vzlic obljubam in sklepom visoke zbornice, podaja podružnica kmetijska v St. Petru prošnjo, da naj bi se vender že pričele priprave za uravnavo vode Pivke. Jaz sem si dal od deželnega inženirja Hraskega spisati poročilo in sem ga poživljal, da kakor hitro mogoče gre na lice kraja in začne do-tične priprave. On pa poroča, da je stavbni urad z deli jako preobložen in izjavlja, da bi bilo treba za ednega inženirja časa celo leto, da bi dognal in dovršil načrt za uravnavo Pivke.
Upravni odsek priznava, da je za ondotne kraje res važno in pereče to vprašanje in si nikakor ne prikriva, da treba skrbeti, da tudi to delo pride na vrsto. Ondotno celo Pivško okrožje je znano po svoji revščini in ako bi se ljudstvo moglo z uravnavo Pivke dovesti do večjega blagostanja, bi bilo to gotovo vredno napora dežele in cele države. Ne da se pa prikrivati, da je deželni hidrotehnik z raznimi deli in nalogami preobložen. Ako bi hotel navajati
62
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
samo najglavnejša dela, tako poleg uravnave vode Pivke, priprave za uravnavo reke Bistrice, po kateri prej ali slej preti velika nevarnost spodnje ležečim zemljanom, alt o navajam, kako nujno je vprašanje uravnave Račeve in Sore od Zirov naprej, je videti, da so to dela, ki bodo dala opravila za več let.
Pri tej priliki pa mi bodi dovoljeno staviti tudi neko drugo resolucijo, kateri kot uvod pridodam nekatere besede.
Financijelne moči dežele so take, da ne dopuščajo, da bi deželni odbor stopil pred visoko zbornico s predlogom, da naj se pomnoži število tehničnega osobja pri stavbnem uradu, ki pravi: «Ako hočete, da se napravijo vsi nujno potrebni načrti, morate pomnožiti tehnično osobje».
Z uspehom je dognal deželni odbor pri visokem poljedelskem ministerstvu na predlog raznih gospodov poslancev v tej zbornici, da se je razpisalo mesto hidrotehnika, ki bi se nastavil pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Razpisana je bila služba, oglasili so se nekateri kompetentje, toda imenovan ni bil nobeden in visokorodni gospod deželni predsednik bo odpustil, ako izrazim, da je deloma tudi on, ki je vplival na to, da tisti inženir, ki je imel usposobljenje, ni bil imenovan, trdeč visokorodni gospod deželni predsednik, da mu primanjkuje pet do šest inženirjev pri vladnem stavbnem uradu in da ga tam potrebuje. Ker se vidi ne samo važnost teh projektov, katere sem poprej omenil, ampak tudi nujnost, prej ali slej kaj ukreniti glede obrambe proti katastrofam, ki bodo presegale moči dežele, mora visoka vlada pač upoštevati, da je opravičena zahteva dežele in deželnega zastopa, da bi se pri vladi ustanovil posebni hidrotehnik, ki bi izključno se imel baviti z napravo vodnih načrtov, in, ker država prispeva k dotičnim zgradbam, z nadzorovanjem dotičnih del, da se točno in pravilno zvrše; in tukaj se obračam do prečastitega gospoda deželnega predsednika s toplo ■ prošnjo, da podpira imenovanje takega hidrotehnika, oso bi to ker se je visoko poljedelsko ministerstvo že odločilo za nameščenje take moči. Deželni odbor ne more pomnožiti svojega tehničnega osobja, visoka vlada je sama v teh tednih že ponovljeno zahtevala poročila od deželnega odbora in se je poudarjalo, kako važno in nujno je, da se pretečim nevarnostim v okom pride. Prečastiti gospod deželni predsednik pozna finančni položaj dežele, in ker je visoko poljedelsko ministerstvo že naklonilo deželi nameščenje hidrotehnika pri c. kr. deželni vladi, prosim tudi visokorodnega gospoda deželnega predsednika, da podpira nastavljanje takega uradnika, ki bi bil v veliko olajšavo in bi podpiral, da se spravijo v tek in hitreje rešijo taka pereča vprašanja, kakor so vodovodi in zagradbe hudournikov.
Na podlagi teh pojasnil predlagam:
«Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja kmetijske podružnice v St. Petru na Notranjskem se izroča deželnemu odboru s priporočilom, da skuša že dognati napravo načrtov za uravnavo Pivke».
Ob ednem upravni odsek predlaga sledečo
«Resolucijo:
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo se ponovljeno prosi, da namesti hidrotehnika pri c. kr. deželni vladi kranjski, ki bo izključno imel nalog, izdelovati načrte za vodne zgradbe in te nadzorovati».
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. k. Kandespräsident Freiherr von Hein:
Hoher Landtag! Die Frage der Anstellung eines Hydro-technikers in Krain gibt mir den Anlass trotz der bereits vorgerückten Stunde ein paar Worte vorzubringen. Für das Land ist diese Frage vorläufig nur vom Standpunkte des Landesbudgets ins Auge gefasst worden. Die Klage des Landes geht dahin, dass die finanziellen Verhältnisse es ihm nicht gestatten, einen Hydrotechniker anzustellen. Es wird jedoch nicht geleugnet, dass dies eigentlich Sache des Landes wäre, nachdem es sich eben um eine Angelegenheit der Landescultur im hervorragendsten Sinne des Wortes handelt. Diese finanzielle Belastung des Landes ist die Staatsverwaltung ja gerne bereit zu beseitigen nnd einen Ingenieur, der den hydrotechnischen Dienst zu versehen hätte, als Staatsbediensteten anzustellen.
Damit ist die finanzielle Seite der Frage im Sinne des Wunsches des hohen Landtages eigentlich bereits erledigt, denn das hohe Ackerbauministerium ist, wie der Herr Referent selbst erwähnt hat, gerne bereit, einen solchen Techniker anzustellen. Für die Staatsverwaltung aber bekommt diese Frage einen anderen Charakter, nämlich einen Charakter nicht mehr finanzieller Natur, sondern es wird daraus eine Persoualfrage und diese zu lösen, darin eben liegt die Schwierigkeit. Ich habe bereits in der früheren Session betont, dass es geradezu unmöglich ist, einen Staatstechniker aus dem technischen Departement der Landesregierung auf diesen Posten zu ernennen, weil wir selbst für unsere eigenen staatlichen administrativen Zwecke, für die Straßenverwaltung, den technischen Beirath bei den Bezirkshauptmannschaften und der Landesregierung mit dem vorhandenen Personale absolut nicht mehr das Auslangen finden können, nachdem wir drei Stellen seit Jahren unbesetzt haben, ein Techniker leider seit längerer Zeit sehr schwer erkrankt ist und ein fünfter sich gegenwärtig in einer Jrreuheilanstalt befindet. In einem so kleinen Status, wie es derjenige der Techniker der Landesregierung für Krain ist, auf fünf Kräfte zu verzichten und verzichten zu müssen und die Unmasse der Arbeiten, die sich gerade durch das Erdbeben kolossal gesteigert haben, mit dem Reste der Techniker zu bewältigen, ist geradezu eine riesige Aufgabe und ich muss hiebei betonen, dass dies nur mit der denkbar größten Aufopferung, wie sie unsere Techniker im Dienste an den Tag legen, möglich ist. Ich bitte weiters Folgendes zu bedenken: Wir bauen das Regierungsgebäude und dies macht wieder die Delegierung eines Technikers für die Bauleitung und eines Jnspicienten für die Bauarbeiten nothwendig, so dass ich gezwungen war, von den Savebauten einen jungen Techniker für den Jnspectionsdienst beim Baue des Regierungsgebäudes abzuberufen. Wir bauen ferner im nächsten Jahre ein neues
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4 Februar 1897.
63
Gymnasialgebäude, zweifelsohne ein großer Bau; da wird es wieder nothwendig sein, einen Bauleiter und einen zweiten Techniker geringeren Grades heranzuziehen, und ich weiß noch heute nicht, woher ich die Herren nehmen soll. Dabei bitte ich weiters dasjenige zu bedenken, was gerade von Ihrer Seite oft betont und stets mit einer gewissen Energie verlangt wird, nämlich die sprachliche Qualification. Techniker welche diese Qualification haben, sind sehr dünn gesäet, sie existiren überhaupt nur in geringer Zahl und finden nebstdem bei anderen Unternehmungen lucrative Beschäftigung. Wenn also unter diesen Umständen, bei dem außerordentlichen Mangel an technischen Kräften mit.Rücksicht auf die wiederholt hervorgehobene Qualification in sprachlicher Beziehung, noch das Verlangen gestellt wird, dass wir noch einen Ingenieur aus unserem technischen Departement abgeben sollen, um ihn zum Hydrotechniker zu ernennen, so ist das eine Forderung, der ich mich von dem Standpunkte meiner eigentlichen Dienstesaufgabe immer widersetzen werde und mich widersetzen muss, weil ich es nicht verantworten kann, dass der eigentliche Staatsdienst vernachlässigt und nothleidend werde zugunsten eines Zweiges, der eigentlich Sache der autonomen Verwaltung des Landes ist. Wenn einmal der Status unserer Techniker so completirt sein wird, wie er normativ vorgesehen ist, dann erst werde ich sagen, dass wir einen Techniker entbehren können, so aber geht es nicht, und die einzige Möglichkeit, eine technische Kraft zu acqniriren, wäre unter den obwaltenden Umständen allenfalls die, dass man auf die sprachliche Qualification ganz verzichtet. Ich bitte sich aber in diesem Falle nur vorzustellen, was die Herren im Reichsrathe und auch im Landtage für Interpellationen, Recriminationen und ich weiß nicht, was alles noch, vorbringen würden, wenn man einen solchen Techniker anstellt! Ich glaube auch, dass in diesem Falle die Anstellung eines solchen Hydrotechnikers von nur zweifelhaftem Werte wäre, weil sich derselbe doch mit der Bevölkerung verständigen können und wenigstens soweit die slovenische Sprache beherrschen muss, dass er mit der Bevölkerung, für welche er arbeiten soll, in Contact treten und mit derselben verkehren kann. Woher also diesen Mann nehmen? Wir haben wiederholt die Stelle ausgeschrieben, es haben sich auch Bewerber gemeldet, die aber eine entsprechende Qualification nicht hatten, mit Ausnahme eines einzigen, der aber in das technische Departement der Landesregierung gehört, und den ich nicht entbehren kann; dies ist ausgeschlossen. Es wird neuerlich der Versuch gemacht werden, einen Techniker zu acquiriren, vielleicht findet sich einer, aber ein diesbezügliches Versprechen zu geben, bin ich absolut nicht in der Lage. Ich kann also nochmals betonen: Die Regierung hat die Absicht und den festen Entschluss, einen Hydrotechniker anzustellen, aber die Person ist noch nicht zu finden und solange diese nicht gefunden ist, nützen alle Resolutionen und der beste Wille von Seite der Regierung nichts; solange diese Person nicht da ist, ist es nicht möglich, den gestellten Anforderungen Rechnung zu tragen. Ich bitte den hohen Landtag, diese Bemerkungen zur Kenntnis zu nehmen.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
Gospod poslanec Modic ima besedo.
Poslanec Modic:
Visoki zbor! Že leta 1889. je prišla občina St.Peter s prošnjo, da bi se poslal deželni hidrotehnik, ki bi pregledal struge in napravil načrt za uravnavo Pivke. Dne 23. novembra tistega leta se je potem naročilo deželnemu odboru, da se pošlje hidrotehnik na lice mesta, ki naj napravi potrebni načrt. Ravno to se je sklenilo v visoki zbornici v seji dnč 28. oktobra 1. 1890. V letnem poročilu za leto 1891. se je pa deželni odbor opravičeval, da ni mogel poslati svojega hidrotehnika, ker je stavbni urad preobložen z drugimi delimi, da se bo to gotovo leta 1892. zgodilo. V XII. seji dnč 11. februarja leta 1895. je bivši notranjski poslanec izrekel željo, da bi vender že edenkrat deželni odbor spolnil svojo obljubo in vender vsaj tekom leta 1895. odposlal svojega hidrotehnika. Sedaj pa poroča gospod poročevalec upravnega odseka na prošnjo kmetijske podružnice v Št. Petru ravno v tej zadevi, in predlaga, naj se prošnja priporočilno odstopi deželnemu odboru in pravi, da bo deželni odbor skušal pri vladi dognati napravo načrta za uravnavo Pivke. Jaz torej toplo priporočam deželnemu odboru, naj skrbi, da bi ta važna in nujna zadeva po toliko letih sedaj res na vrsto prišla in da se še letos napravi dotični načrt.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Povše:
Iz tega, kar je visokorodni gospod deželni predsednik spregovoril, vidim zadostno, da je tudi on naklonjen temu vprašanju in izražam nado, da bo upošteval in podpiral našo resolucijo. Jaz mislim, če se bo razpis ponovil, se bodo že hidrotehniki oglasili in če bi se ravno nobeden ne našel, ki bi bil zmožen slovenskega jezika, naj bi se nastavil kak drug, ki je vešč kakega drugega slovanskega, recimo češkega jezika in ki bi se v kratkem lahko priučil slovenskega jezika. Morda dobi prečastiti gospod deželni predsednik tudi kakega drugega inženirja, katerega bi lahko porabil v svojem uradu, nam pa naj bi potem prepustil domačina, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. Prosim torej prečastitega visokorodnega gospoda deželnega predsednika za njegovo naklonjenost, kajti to ni stvar samo akademične važnosti, ampak je taka, ki ima zares dejanskim potrebam deželne kulture v deželi zadostiti.
Deželni glavar:
Preidemo na glasovanje.
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, s katerim se naroča deželnemu odboru, da skuša dognati napravo načrta za uravnavo vode Pivke, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
64
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
Sedaj prosim glasovati o resoluciji, ki se tiče nameščenja hidrotehnika pri c. kr. deželni vladi.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
8 tem je rešen dnevni red današnje seje.
Izročen mi je bil nujni predlog gospoda poslanca dr. Papeža in tovarišev, ki se glasi:
«Nujni predlog poslanca dr. Papeža in tovarišev:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	) Deželnemu odboru se naroča, da se takoj posvetuje o določbah člena XIII. zakona z dnč 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, gledč direktnih osebnih davkov ter v tem zasedanji poroča, oziroma tudi stavi potrebne nasvete.
2.	) Ta predlog se izroči finančnemu odseku v posvetovanje in poročanje.
Dr. Papež, Liechtenberg, dr. Tavčar, Loy, Hribar, Kajdiž, Višnikar, F. Modic, F. Košak, Detela, Lavrenčič, Žitnik, Pakiž, Pfeifer, Kalan, Schaffer, Povše, Jelovšek, Schweiger, Ažman.»
Nujnost tega predloga je že dovelj podprta, ker ga je večina gospodov poslancev podpisala. Torej odpade vprašanje o podpiranji nujnosti in utemeljevanje nujnosti, ker so gospodje poslanci s tem, da so predlog podpisali, že priznali nujnost in priznali, da se strinjajo s tem, da gospod predlagatelj takoj danes svoj predlog in merito utemelji.
Gospod poslanec dr. Papež ima torej besedo v utemeljevanji svojega predloga.
Poslanec dr. Papež:
Visoki zbor! Novi zakon gledč direktnih personalnih davkov izreka v razglasilnih členih važne določbe. V členih tega razglasilnega patenta, in sicer v členu VIII. je rečeno, da se od dnč 1. januarja leta 1898. poniža državni zemljiški in hišni davek za 10%.
Potem člen IX. določa, da se izroča 3,000.000 gld. raznim deželnim zakladom cislitvanskim po gotovih načelih, katere ta člen tudi izreka in člen X. določa pa dobo, da je do leta 1909. na razpolago ta znesek 3,000.000 gld. raznim deželnim zakladom.
Potem pa pride člen XIII., katerega tudi posebno priporočam visoki zbornici, da ga premisli, ko bo današnja seja končana, kajti treba je, da pridemo v tem zasedanji do končno veljavnega sklepa.
Člen XIII. razglasilnega patenta izreka določbo, kaj ima deželno zakonodajstvo storiti, katere pogoje ima spolniti, da bi se moglo raznim davkoplačevalcem, oziroma deželnim zakladom prepustiti one zneske, o
katerih sem prej govoril, prepustiti namreč ono svoto 3,000.000 gld. (Poslanec Hribar: —Abgeordneter Hribar: «O ne, to je nekaj drugega!») Članek XIII. pravi: «oni odpustni zneski, ki so omenjeni v V. do XII. členu». Pritrjujem gospodu poslancu Hribarju, ki pravi, da je še nekaj več, ampak jaz sem se sklical na prejšnje članke in tam je istina, da je v členu IX. ozir vzet na povišanje onih zneskov, katere bi redoma deželni zakladi imeli dobiti. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: «To intendira Vaš predlog!») Vi imate popolnoma prav. Jaz sem tudi na to mislil; tudi o tem popustu člen XIII. govori. In v tem členu je pa izrečeno, da se mora kot pogoj vršiti to, da se sklene deželni zakon in v tem mora biti normirano, na kateri način in kako se ima oprostiti osebni dohodninski davek od vseh naklad, ki so odvisne od sklepov deželnega zakonodajstva. To je seveda ravno veljavno za deželne, kakor za okrajne, občinske in zemljiško-odvezne, šolske in druge doklade. To je pa rečeno, da mora ta zakon — jaz vsaj to tako tolmačim — da mora ta zakon že veljaven biti, kadar preneha deželni zbor, ki je prvi po novem letu 1898.; namreč glasi se določilo: «Nach Eintritt der Wirksamkeit des Gesetzes, betreffend die directen Personalsteuern, die Freilassung der durch dieses Gesetz einzuführenden Personaleinkommeu-steuer von allen, der Competenz der Landesgesetzgebung unterliegenden Zuschlägen normirt haben werden».
Jaz tolmačim to tako, da mora takrat, kadar preneha zasedanje deželnega zbora, ki je prvi po novem letu 1898., da takrat mora to biti že veljaven zakon, že pravomočen zakon, ne šele sklenjen v tistem zasedanji, in bi imel šele dobiti Najvišje potrjenje. Jaz mislim, za to članek sam že govori, kajti drugi odstavek se glasi: «Nachlass- und Ueberweisungsbeträge, welche mangels Erfüllung dieser Bediegung nicht realisirt werden können, verfallen zugunsten der Staatscasse». Torej če bi se deželni zakon ne sklenil in ne dobil o pravem času že Najvišjo sankcijo, potem to zapade v korist državnega zaklada. Ta škoda bo veljavna do leta 1909., in sicer pravi člen XII. razglasilnega patenta: «Desgleichen sind im Jahre 1909 die Ueberweisungen an die Länder von neuem gesetzlich zu regeln».
Vsled tega mislim, da je nujnost mojega predloga dovolj podprta in v formalnem oziru nasvetujem, da se predlog ta izroči finančnemu odseku, in sicer z naročilom, da že tekom osmih driij o njem visoki zbornici poroča. Mislim, da to ni prekratek čas, sicer pa to predlagam v zmislu § 21. opravilnega reda, po katerem sem smel ta obrok staviti, oziroma predlagati.
Prosim torej, da se sprejme ta predlog.
Deželni glavar:
Glede nujnosti ni treba glasovati, ker je nujnost že bila priznana s podpisi večine gospodov poslancev. Gospod poslanec dr. Papež predlaga, da se njegov predlog izroči finančnemu odseku, kateri naj o njem v osmih dneh poroča. V zmislu § 21. opravilnega reda je vsak gospod poslanec opravičen, da pri nujnem predlogu tudi stavi rok, v katerem ima dotični odsek poročati.
IV. seja dne 4. februarja 1897. — IV. Sitzung am 4. Februar 1897.
65
Poslanec Hribar:
Prosim besede!
Deželni glavar:
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Ker vidim, da je prečastiti gospod deželni glavar pritrdil gospodu predlagatelju, ki želi, da bi finančni odsek že v 8 dneh visoki zbornici poročal o tem predlogu in stavil svoje nasvete, zdi se mi potrebno, svariti častite gospode tovariše pred tako hitrim sklepanjem. Za tako hitro postopanje ni nobednega, proti njemu pa je jako važen razlog, da se imamo v predležečem slučaji pečati z vprašanjem, katero bo za deželne finančne neizmerno velike važnosti. Tukaj je torej potrebno, da se prav dobro preudarijo vse okolnosti, ki govore za predlog in proti njemu, kajti tudi takih se dosti najde. Da se pa vse te okolnosti morejo vzeti v poštev, za to bo poročevalec finančnega odseka moral proučiti ves veliki ma-terijal, ki je takrat, ko se je državni zbor posvetoval o davčni reformi, bil mu na razpolaganje. Vse to pa vzame toliko časa, da tekom 8 d n i j finančnemu odseku ne bo mogoče poročati o tako silno važni stvari.
Zaradi tega se protivim predlogu, da bi se dal finančnemu odseku tako kratek rok in mislim, da bo čisto zadosti, ako se mu samo naroči, da do konca tekočega zasedanja visoki zbornici o stvari poroča, kajti potem je še vedno mogoče, da postane zakonski načrt, ki ga visoki deželni zbor sprejme, pravočasno zakon.
Prosim torej visoko zbornico, naj ne sprejme onega odstavka predlogovega, v katerem se finančnemu odseku naroča, da visoki zbornici stavi svoj nasvet že tekom 8 dnij.
Deželni glavar :
Omenjam le, da se predlog gospoda poslanca dr. Papeža tak6 - le gasi:
«1.) Deželnemu odboru se naroča, da se takoj posvetuje o določbah člena XIII. zakona z dnč 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, glede direktnih osebnih davkov ter v tem zasedanji poroča, oziroma tudi stavi potrebne nasvete.
2.) Ta predlog izroči se finančnemu odseku v posvetovanje in poročanje.»
Finančni odsek bo torej imel samo poročati deželnemu odboru, da še tekom tega zasedanja stavi visoki zbornici svoje predloge. Ako pa se ima deželni odbor še posvetovati in tekom tega zasedanja staviti svoje predloge, se ne more čakati na predlog finančnega odseka do konca zasedanja ali do edne zadnjih sej, ampak finančni odsek mora že prej o stvari staviti svoj nasvet.
Poslanec dr. Papež:
Prosim besede!
Jaz sem stavil predlog, da se deželnemu odboru naroči, da se posvetuje o čl. XIII. imenovanega zakona. Mogoče pa je, da bi finančni odsek, kadar vzame stvar v pretres, sklenil, sam to storiti, kar sem jaz predlagal, da se naroči deželnemu odboru. In če bo to storil, kar sem jaz tudi pričakoval, potem mu ne bo treba stopiti pred zbornico šele z nasvetom, da se zadeva izroči deželnemu odboru, ampak poročal bo takoj o stvari sami in predložil ob ednem tudi načrt zakona. Ravno zato pa, ker pričakujem, da bo finančni odsek drage volje prevzel to delo in sam načrta! zakon, — kajti za to, da bi se to naložilo šele deželnemu odboru, bi bil pač čas prekratek, ker je delo veliko in bo to cel opus — pridružujem se nasvetu gospoda poslanca Hribarja, oziroma stavim ta predlog kot svojega, da se naroči finančnemu odseku, da poroča o tej zadevi do konca zasedanja, v edni zadnjih sej tega zasedanja.
Deželni glavar:
Ker je gospod predlagatelj umaknil prvo točko svojega predloga, ter samo predlaga, da se predlog izroči finančnemu odseku, ne da se mu stavi rok osmih dnij za poročanje, prosim glasovati o tem spremenjenem predlogu.
Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Naznanjam, da bo prihodnja seja v soboto, dnč 6. t. m., ob 10. uri dopoldne, in sicer pridejo na dnevni red točke:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Upravni odsek ima danes popoldne ob 4. uri sejo in finančni odsek jutri ob y211. uri dopoldne.
Sklepam sejo.
Konec seje ob I. uri 40 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 40 Minuten Nachmittag.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleimnayr & Bamberg v Ljubljani.