LETO VI. KRANJ DNE 17. JANUARJA 1953 ŠTEV. 3 Izvolitev predsednika Federativne LR Jugoslavije NAŠ TITO - PRVI PREDSEDNIK REPUBLIKE Tito in revolucionarna pot naših narodov sta eno in isto »Naši narodi so ustvarili zgodovinska dela, ki se lahko prt- predloq v imenu Izvršneaa odbora Ljudske merjajo z največjimi pridobit- ° , , , - .. ■ i .■ ■ vami drugih narodov, pred- fronte in poslanskega kluba - Lami kandidat - vsem zato, ker je v naši sredi _ . . .. i_i ~ t-x i(< w\:~ eiovek, ki je videl dalje od Govor Veselmova - „Hoćemo Tita! * Klic drugih in razvijal duh borbe, ^ mi,jjonov . HafJost tisOČglaVJh mnOŽJC SS&So^eSSi lili, da bi posamezne skupinice izkoristile decentralizacijo za svoje lastne interese. »Dolžnost slehernega državljana je,« je dejal tovariš Tito, »da si prizadeva, da se ta višja ustavna oblika tudi izpolni s Samo v dneh, ko Martuljkovo skupino prekrije bela odeja, so njene stene osamljene. Od daleč, v zimskem soncu, pa lepota Martuljka še bolj vabi ... dela, ljubezni do socializma in ijubezni do socialistične domo-Jjjjfc. Ta človek je Josip Broz -Tito. Zato ga predlagam za Predsednika republike. S temi besedami je ljudski poslanec Jovan Veselinov končal svoj govor na skupni seji obeh domov Ljudske skupščine FLRJ, ki je v sredo, 14. t. m. izvolila tovariša Tita za predsednika republike. V prejšnjih dneh je bil v skupščini sprejet ustavni zakon, ki pomeni velik korak naprej v razvoju socialistične demokracije v naši domovini. Ustavni zakon vsebuje tudi ustavo predsednika republike. Tovariš Veselinov je v imenu ^vršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije in poslanske £a kluba Ljudske fronte predlagal za predsednika republike tovariša Tita. S tem je izrazil ■ejje 16 milijonov delovnih ljudi po vsej domlnini. Dolgotrajno in burno navdušenje se je takoj preneslo iz skupščine na ulice naših glavnih mest in v delovne kolektive, že takrat, ko je predsedujoči Josip Vidmar ugotovil, da je to edini pretilog in naznanil, da je kandidatura potrjena, je iz vseh krajev Jugoslavije prihajalo v zvezni parlament nešteto brzojavk z naročilom, naj skupšči-** Jfcvoli tovariša Tita. »Hoče-^ Tita!« — to je bil klic vse imovine. Točno ob 12. url In 15 minut j* predsedujoči objavil izid. Od Vsi pogoji to za ureditev odnosov odmevi na Gorenjskem med državo in katoliško cerkvijo 14. januarja na G o- Prekinitev diplomatskih od- končno urede odnosi med dr- renjskem. Vsi večji kraji, nosoy xlaAe FLRJ z Vatika- žavo in katoliško cerkvijo, zlasti industrijska središča, so nom ^ kakor vse kaže, izbolj- Zato so se katoliški škofje se kmalu po 12. uri ovih v dr- 0(U10se med državo in ka- odzvali povabilu maršala Tita žavne in slovenske zastave in toliško duhovščino v Jugosla- na razgovor. 8. januarja t. 1. s tem izrazili svoje navduše- vjjj vZiic temu, da poskuša no- so na Belem dvoru v Beogradu nje nad izvolitvijo maršala Ti- vopečenl kardinal Stepinac — med dvoumim razgovorom iz- ta za prvega predsednika Ju- Vojni zločinec, ki z Vatikanom menjali gledišča in sklenili, da goslavrje. vred vseskozi spletkari proti bo skupna komisija pripravila V številnih tovarnah so že socialistični Jugoslaviji — to elaborat želja predstavnikov navsezgodaj obstali stroji, da preprečiti. katoliške cerkve iz stališča so delavci odposlali Ljudski Katoliška hierarhija pri nas Vlade, na podlagi katerega bo skupščini v Beograd brzojav- ge strinja s prekinitvijo diplo- izdana splošna odločba o od- ke, naj izvolijo za predsednika matskih odnosov z Vatikanom nosih med državo in katoliško (Nadaljevanje na 2. strani.) in z željo Vlade FLRJ, da se cerkvijo v Jugoslaviji DRUGO ZASEDANJE OLO RADOVLJICA za len 1553 BRUTO PRODUKT JE PREDVIDEN V ZNESKU 11 MILIJARD 442 MILIJONOV 510 TISOČ DINARJEV — LEVJI DELEŽ PRI OSTVARJANJU DRUŽBENEGA PLANA NOSI INDUSTRIJA — SPREJETJE ZAČASNEGA PRORAČUNA ZA JANUAR IN FEBR. 1953 V nedeljo, dne 11. januarja t. podlagi razgovorov s predstav- odstotka, trgovina 1.03%, tu- 1. je bila druga seja okrajnega niki delovnih kolektivov in rizem in gostinstvo 1.42%, zbora in zbora proizvajalcev vodstev podjetij proučili vse obrtništvo pa 2.21%. OLO Radovljica. Predhodno možnost* za čim boljšo dosego Povprecna stopnja akumula- sta oba zbora zasedala ločeno, temeljnih razmeri] družbenega cije vseh g0gpodarskih po<|- nato pa sta se ostala mt skup- plana. Na podlagi števcih jetij radl(>vlj^kem okraji Z ČLnlr S°i valo za tovariša rita. Ko b — •» • »n««-, ,1.. :s», n,,,. munoK ^^9 prisotnih poslancev je 508 Govor računa za leto 1953. za leto 1953 138' v trgov*.ni 78, v tur zrnu ^ ieLO xyjo- m gostinstvu 86, v obrtništvu Predlog družbenega plana je Okrajni družbeni plan pred- 79. Tudi te številke zgovorno je Wi\"\rrrm"T «V'^iii«ii"wvo" I>redse Ir tisočerih ctI Izpolnjeval svoje naloge tako, vlce posameznikov, zavedajo uvodoma poudaril, da je okraj- mikjard 326 milijonov 909 ti- pred vsemi drugimi gospodar-»ađonei liv naiholišemu kakor zahteva jo koristi, našega pa naj se tudi, da morajo biti ni družbeni plan sestavljen v soč dinarjev. Skupna akumu- tfdimfe panogami. «n„ ju ^slovanske matere, delovnega ljudstva.« na prvem mestu koristi revo- okviru predloženega reputoli- lacija in skladi so predvideni v V zvezi z ugotovljenim druž- *tenife*taclia radosti ljube*- Dalje je omenil novo etapo v luckmarne skupnosti. Prisilje- škega plana, ki je odraz gospo- znesku 7 milijard d70 mUijo- benjm bmto produktom je g. ni in predanosti ' našem državnem razvoju in vanje se umika pred zakoni- darskega in polktičnega pole- nov 109 tisoč dinarjev, amor- vedeti ge netoaj p^fc- Tovariš Vidmar je v Imenu poudaril, da je jasno začrtana tost jo. Brez zakonitosti ne mo- žaja v državi in v svetu. tizacija v znesku 2 milijardi koy po &vo~ g(>spod&rs]^ ^ ljudske skupščine hi vsejra de- njegova perspektiva. Opozoril re biti prave socialistične de- y zvezi z navodili vlade LRS 115 mt-'j3°nov b01 tisoč dinar- ^ ^ raidovljiški okraj na 6e_ '0vnejra ljudstva čestital mar- je na važnost spoštovan ia za- mokraći je, ki ni le deklara- in da bi se kljub kratkemu 3JV- Potr?^ni J ""JLpa .,V. zne" trtem mestu v LR Sloveniji *alu Tit'.i! Rekel je: »Vaša iz- konitosti v novem obdoju. tivna, ampak mora dozoreti v roku zajamčila demokrat*.čnost ™™ 1 ^ V.'ar . mllijnoov ozirom.a u^tva^ja. 7,39% celot- Mitev In Izrazi odobravanja, »Brez spoštovanja zakonitosti zavesti ljudi. Revolucionarne pri sestavljanju družbenega 800 tisc>5 dinarjev. ne repuikjjgkg akumulacije. Od kl y*l\ vidite, dokazujejo, da ni državljanske discipline in spremembe, ki smo jih dosegli plana, je okrajni Gospodarski Če primerjamo -vLšino predvi- skupnega okrajnega bruto pro-"fc Vi in usoak nazadovanje, če bi dovo- gke panoge — kk naj bi na dia ostvarja najvišji družben*; prebivaica m bruto produkt industrija (pred- Zadruge pred spreietiem novih pravil O osnutku pravil, ki ga je izdela/a Okrajna zveza KZ vsem železarna Jesenice). Na industrijo odpade namreč 83.79 no 280.640 din, na kmečkega 101.850 din. Po obrisni obrazložitvi tov. Jasniča, ki je podrobno in s odstotkov, na kmetijstvo 5.91 številkamk navajal letošnje odstotkov, na graditeljstvo družbene obveznosti posamez- 1.89 odstotkov, na promet 4.41 nilr gospodarskih panog to odstotkov, oa trgovko 0,85 od- strc,k ter vsakega gospodar- stotkov, na turizem in gostin- skega. pojdetja posebej, se je » stvo 1.24 odstotkov, na obrt- razvila živahna razprava. Od- V drugi polovid: meseca januarja bodo imele zadruge veljala za' vzor. »Ugledna pra- njem na enem mestu zbrano nlštyo 1 91 odstotka borniki obeh zborov so dajal v kranjskem okraju svoje letne občne zbore. Na teh vila« so bila res vzor — toda vse, kar je \i\o v zadnjem £ ' ~ svoje pripombe in končno po zborih bodo sprejele nova pravila in pravilnike. Vsak- kakšen? Bila so vzorna šablo- času pisanega ali rečenega o r-oaoono razmerje Kaze umi vsestranskem pretresu spreMi do, Wt mu je razumljiva vloga zadrug v razvoju sociafcz- na! čeprav so bila tedaj — v zadrugah v različnih naših pu- precmaeni riaroani aonoaeK, več sklepoV; u naj. bi pospešili ma na vasi, ve, da je sprejetje novih pravil zelo od- začetku zadružnega pokreta blikacijah. Tako zadružnikom Kakega ostvarja. mausmjia sprejem m morebitno višanje govorna in pomembna naloga, ki stoji pred zadružnik*:, pri nas — več ali manj nujna, ni treba »iskati material, ki ga Tni3f/ \i0^ oTa družbenega plana za radovlji)- 7 so žal povzročila tudi dovolj verjetno tudi ne bi mogli sa- diteljstvo 2.01%, promet 2.64 m £ b «■ iti"i'a«etna 131 zato nuJno po- Okrajna zveza KZ v Kranju težav. Preprečevala so uiveljav- mi zbrati. Osnutek predvideva-- . j"ijkljlva doba je za nami. je v ta namen izdelala nekak jjanje krajevnih posebnosti in določbe, ki naj bi v zadrugah Ne mislimo trditi, da so s ši- za «> zvišanje družbenega v0>Va ?ravila naJ odrazijo no- osnutek novih pravil in pravil- sp0,dfičnih možnosti razvoja — zagotovile demokratičnost y rino piUagoditve, ki jo osnu- PlaTla ozar(>mf- Jopnje akumu-I%e *° ln zpel€^šo »topijo v nikov (za posamezne odseke) sušila so iniciativo. To »na- poslovanju, precizirale pravice tek dovoljuje, odstranjene že ja^Je pa se bodo občinski cd-kr^V03U /-L(img,I ki je nastopila v želji, da olajša delo zadruž- pako« sedaj nismo hoteh po- izvršnih organov in njihovo vse nevarnosti, da osnutek ne ™>T} skupaj z delovnimt: kolektiv rezultat že ogromnih prak- rtkom. čeprav je bilo v zad- noviti. odgovornost pred zadružniki postane zopet šablona. Nika- tivi prav radi borih, ker vedo, Člo skušenj in njih raz- njem času dostti pomislekov, ali ,prl osnutku pravil, ki jih je ttd. Sami člani zadrug bi brez kor! Trdimo le, da jih je mno- da b» presežek akumulacije in tocS^.' Kkrati ».mamo bogate naj se izdala lak osnutek ali »:zdelala OZKZ, pa gre le za strokovne pon>oči ne mogliii go manj. Sedaj vse zavisi od družberih skladov estal v celo-•Ste^1^8 Ul
  • uiri -----„—i_____ toik-? s področja delav- ne, bi dejali, da je OZKZ sto- on okraj, kjer razlike med po- najti ustreznih formulacij ali tega, upravljanja, čigar rila prav. Zakaj pomisleku in gameznimi področji niso tolik- pa bi celo kaj prezrli. Kar za- zadruge znale *.z osnutka vze- OZKZ prav, gn0| da bi osnutek ne dovolje- deva gaspodarsko in drngo de- ti to, kar jim ustreza, ozi.ro- jasnila o predlagan-m družbe-za tak osnu- vaj njihovo uveljavitev. Dalje, javnost zadrug, pa osnutek na- ma kar se da prilagoditi, in nem planu, bo mogoče napra-Upravr' ob,lkl neposiv^kl terja odgovarjajoče (Vzornimi pravili) 00 govorile je le neke vrste napotek ali naj jih zadružniki po lastni tera zadi-uga — v želji, da bi del. Za sedaj je okrajni odbor Pokret*111*5 tudl v ^'dr-ižnem proti temu, d.i se ponovno iz- priročnik za orientacijo. Ko- uvidenvosti osvojijo ali pa pri- bila njena pravtla »pohvale sprejel le začasni: proračun za ■ delajo neka pravt.la, ki naj bi risten je v toliko, ker je v lagodijo svojim razmeram. (Nadaljevanje na 2. strani.) januar in februar 1953. 49 Zunanjepohtičri pregled VNOVIČ LETO 1936? Pretekli teden nam je več pomembnih dogodkov pretrgalo dotedanje dolgočasje. Italija nikakor ni pozabila svojega civUizatorskega poslanstva »največje balkanske države«, kakor se je še ponosno imenovala, ko je s svojim škornjem pritiskala na Albanijo in del naše države. Prav zdaj Javna tajnost je, da je bil Eisenhovver v času predvolilne agitacije tako zelo odvisen od svojega partijskega stroja, da niti govorov ni smel sam se-6itia"wUjati. Klatera -pot pa w ubral po 20. januarju. Ko se do morda več ali manj osvobodil »stare garde«, ve prav malo ljudi. Nemara se je slednjič višjih vrhov sovjetske hierarhije, katerih zdravje jim je bilo povernjeno. Sovjetsko vodstvo trdi, da so bili zakrknjeni agenti ameriške obveščevalne službe in napada osobje in vodstvo tajne policije, ki da je izgubilo vsako budnost in se spremenilo v »lahkoverne idiote«. OGORČEN PROTEST PROTI ZNIŽANJU KAZNI VATIKANSKIM ŠPIJONOM — IZDAJSTVO DOMOVINE JE V OČEH DELAVSTVA NAJVEČJI ZLOČIN Okrožno sodišče v Ljubljani je lani, po razpravi 4. in 5. septembra obsodilo vatikanske špijone, med katerim sta bila tudi dva uslužbenca tovarne »Triglav« v Tržiču, Frančiška Jereb in Ivan Valjavec. Vest, da je vrhovno sodišče LaiS razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in znižalo med drugim tudi Jerebovi kazen od 4 na 2 leti, je delavstvo »Triglava« sprejelo z ogorčenjem in Vrhovnemu sodišču poslalo protestno resolucijo, član delovnega kolektiva »Triglav« nam o tem tako-le poroča: TEDEN POMEMBNIH DOGODKOV De Ga$p<»ri v Grčiji - Churchill v ZDA -I\c»e žrtv«* mi*Jc 1 I* t ffii antisemitizma pred volitvami mora njena vlada ponovno odvračati pozornost svojih množic od notranjih težav in dokazovati, da je ostala zvesti pobornik za širjenje »rimskega imperija« na Balkan. Odtod tudi potovanje italijanskega premiera v Grčijo. •* Mednarodni reakciji, ki je v zdanjih letih našla najizrazitejše sreclšče v Vatikanu in italijanski demokristjanski stranki in ki ji Moskva v mnogih vprašanjih tako vneto sekundira, tej reakciji torej je urejanje političnih odnosov med balkanskimi državami že dolgo trn v peti. Zlasti zboljšanje stikov Jugoslavije z Grčijo in Turčijo. Miren in konsolidiran Balkan nt nič kaj prikladno lovišče za nosilce »dvatisočletne kulture«. Zato so naročili Alci-du de Gasperiju, naj gre reševat, kar se še rešiti da. Vse vpitje italijanske propagande ni meglo skriti, da grška javnost rd bila ravno vzhičena nad obiskom. Tudi to, da je de Gas-peii s soprogo navdušeno užival božanske lepote »antične kulture«, v Mikenah in v nedeljo celo prejel sv. obhajilo, Grkom še ni zbrisalo s spomina tistega množičnega, prav nič diplomatskega obiska Italijanov, ki so ga doživeli v letu 1941. BI je to teden obiskov. Britanski ministrski predsednik \Vlnston Churchill se je, na poti na Jamaico, kjer je na oddihu, »kar tako mimogrede« oglasil v Združenih državah A-merike »n se sestal z Drvigh-tom Eisenhovverjem, ki bo v torek prevzel posle predsednika ZDA. Že ko je odplurt iz Anglije, je na krovu prekooceanskoga parnika »Queen Marv« demantiraj vse uradne trditve o strogo zasebnem značaju potovanja. Dejal je, da se bo seznanil z »ameriškimi nameni in razložil britansko stališče«. Izbral si je prikladen trenutek. pridružil tudi Churchill, ki ni mogel strpeti do marca, ko bodo pričeli uradni anglo-ameriški razgovori. Prav je imel. Ni izključeno, da se mu je ponudila priložnost vplivati na novo ameiiško politiko že sedaj, ko še ni dokončno določena. * Devet kremePskih zdravnikov v zaporu. Napadi na visoke organe tajne policije čedalje hujši teror na obzorju * Dvanajstega t. m. je agencija TASS sporočila, da so ruske oblasti aretirale devet kremeljskih zdravnikov Židov. Moskovski oblastniki jih dol-žijo nič manj kot tega, da so umorili člane politbiroja CK VKP (b) ždanova in Ščerba-kova, da so pripravljali umor maršala Konjeva in številnih drugih ruskih vojaških funkcionarjev in si skratka piiza-devali skrajšati življenje naj- Podobnega se spominjamo že iz leta 1936, ko je sovjetska birokratska kasta s krvavim terorjem začasno utrdila svoj prestol. Tudi takrat je šlo za umore funkcionarjev, za kremeljske zdravnike in tajno policijo. Takrat smrt Kirova — danes ždanova, takrat kreme! jski zdravnik Levvin (tudi Žid!) — danes njih devet, takrat šef policije Jagoda -—■ danes še neimeinovana žrtev. Temna, zloslutna znamenja! Sovjetski radio poroča, da je že vseh devet zdravnikov priznalo vse, kar stoji v obtožnici. Zanesljive, neštetokrat pre-tzkušene metode! Zakaj je vse to potrebno? Da bi v ljudstvu razvnemali sovraštvo do tujine in ga pripravah za nova osvajanja? Da bi na nekoga zvalili krivdo za žalostno dejstvo, da danes sovjetski človek živi v tako bednih, človeka nevrednih razmerah? Oboje? Vsekakor značilna podoba hude krize, ki jo preživlja sovjetski sistem. J. ž. Naš kolektiv je z zadovoljstvom sprejel vest, da je Jerebova obsojena na 4 leta zapora in Valjevec na 3 leta. Odmerjena kazen sta s svojim podlim delom proti naši domovini več kakor zaslužila. Obsojenca sta z drugimi vred zavestno pošiljala podatke, do katerih sta kot uslužbenca lahko prišla, v inozemstvo in jim dodajala svoje k^evetniške pripombe. Nismo se čudili, ko smo zvedeli, da je imela zakrknjena, navidez pa tako nedolžna Jerebova zveze z vojnim zločincem Blatnikom. Presenetilo pa nas je, da je sprejel hinavsko vlogo tudi »pohlevni fantiček« Valjavec in obrnil hrbet OF ter borcem NOB, s katerimi se je boril ne le proti nemškemu nacizmu, temveč tudi proti vatikanski beli gardi. Pričakovali smo, da bodo Obsojenci priznali svojo krivdo in kazen, ki je bila še premila sprejeli. Toda skoraj vsi so se pritožili, v upanju, da jim bo kazen za njihovo podlo delo črtana. Ko je zvedel naš delovni kolektiv za vložitev pritožb, je sleherni pričakoval, da bo Vrhovno soć*JŠče LRS le-te zavrnilo ali pa kazni celo zvišalo. Prav zato nas je nepopisno za- Privatni gostilničarji in davčna politika Gorenjci pozdravljajo izvolitev maršala TITA (Nadaljevanje s 1. strani.) Jugoslavije maršala Tita, kajti le tako bodo izpolnili željo vsega jugoslovanskega delovnega ljudstva. Ko pa je po radijskih valovih prišla vest o izidu volitev, so se začele vsepovsod manifestacije v kolektivih in javne manifestacije. Pred jeseniško železarno je igrala godba »Svobode« koračnice in nato z odhodom po mestu seznanila slehernega z veselo novico. Zvečer pa je bila v Titovem domu svečana proslava tega pomembnega zgodovinskega dogodka. V Kranju je dopoldanskim internim manifestacijam po tovarnah sledila javna manife- stacija na trgu Svobode ob 14.30, na kateri so predsednik OSS, tovariš Košir, predsednik okrajnega zbora proizvajalcev tovariš Boštjančič, predstavniki množičnih organizacij in zastopniki večjih delovnih kolektivov izrazili navdušenje nad izvolitvijo maršala Tita za predsednika Jugoslavije. Ob koncu so poslali novoizvoljenemu predsedniku pozdravno brzojavko. Prav tako ljudski odbor Mestne občine Kranj z izrednega zasedanja. Podobno kakor na Jesenicah in v Kranju so proslavlavljali izvolitev maršala Tita za predsednika republike v Tržiču, škofji Loki, Domžalah, Kamniku in drugod. Pred koncem preteklega leta je več zakupnih gostilničarjev v radovljiškem okraju, zlasti na Jesenicah, odpovedalo zakupno pogodbo, istočasno pa zaprosilo za otvoritev privatne gostilne. Za ta korak so se odločili najbrže na pobudo dosedanjih privatnih gostilničarjev, ki niso vezani na plačevanje zakupnine in ostalih dajatev. V katerem grmu tiči zajec bomo videli iz naslednjih dejstev: Za leto 1915 je gostllničarka Rekar Marija na Javorniku prijavila davčni upravi 1 milijon 914 t»soč dinarjev prometa, za kar je plačala samo 32.716 din dohodnine. Za isti promet bi zakupni gostilničar plačal po takratn»h predpisih 207.299 din (zakupnina in dohodnina), državni gostinski o-brat pa 299.680 din (akumulacija, amortizacija, bančni stroški, stroški knjigovodstva in prispevek zbornici). Z dragimi besedami to pomeni, da je privatna gostilničarka ni plačala niti 2% od ostvarjenega prometa, medtem ko je državno podjetje moralo plačati polnih 12%. Da se že vnaprej izognemo očitku, da je primer Rekar Maiije osamljen, moramo ugotoviti, da je vseh 16 privatnih gostilničarjev v račlovljiškem okraju za leto 1951 prija\Ho 6 milijonov 460 tisoč 294 dinarjev prometa in so plačali vsi skupaj samo 231.420 čin dohodnine ali 3.6% S sprostitvijo trgovine in z uvedbo prostih cen so se pogoji za privatne gostilničarje še izboljšali, že omenjena Rekar Marija na Javorniku je imela v prvih desetih mesecih (od januarja do konca oktobra 1952) 2 milijona 700 tisoč dinarjev prometa in je plačala samo 35.000 dohodnine ali komaj 1.28% od ustvarjenega prometa. Od aprila 1952 dalje, ko so se zaradi uvedbe 12% prometnega davka cene pijačam nekako ustalile, pa do 31. oktobra 1952 je Rekar Marija nabavila pijač za 1,238.956 din in jih prodala za 2,110.714 din. če od te vsote odštejemo 12% prometni davek v znesku 286.834 din in režijo (po njeni lastni izjavi) v znesku 56.000 din, zaključimo, da je imela Rekar Marija v 7 mesecih 438 tisoč 924 dinarjev čistega zaslužita oziroma dobička. Prav tako je v tem času »zaslužil« Kobal Franc na Jesenicah povprečno na mesec 46.000 dinarjev. Zaradi nezadostne in pomanjkljive kontrole s strani dav-čn»h organov, se skušajo gostilničarji na vse načine izogniti plačilu prometnega davka in dohodnine. Tako je kontrola ugotovila, da je Rekar Marija na Javorniku utajila 542.493.— din prometa, Dasan Jure na Jesenicah 305.550.—-din, Kobal Franc na Jesenicah 27.215.— din itd. Delovna skupnost zahteva, da se stvar pravično reši. dela vest, da je Vrhovno sodišče LRS sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani razveljavilo in obsojenim — med drugimi tucl Jerebovi — kazen celo znižalo. Ljudska oblast ji je omogočila zdravljenje v inozemstvu, Jerebova pa je ta čas domovino klevetala i Z množičnega sestanka so delavci odposlali Vrhovnemu* sodišču resolucijo, v kateri najodločneje protestirajo proti znižanju kazni. Med drugim pišejo: »Obsojena Frančiška Jereb, nekdanja naša uslužbenka, je bla dobro situirana. Pri delu jo je ovirala njena kratkovidnost. Da bi se rešila bolezni, jo je poslala naša ljudska oblast k specialistu za očesne bolezni v Švico. V zahvalo za tolkšno pozornost pa je Jerebova izkoristila to priliko za obisk pri vojnem ^zločincu Blatniku v Rimu, ki ji je dal navodila za ro-varjenje proti naši državi. Nadvse ogorčeni smo nad njenim podlim poročanjem v inozemstvo o preganjanju vere v naši domovini, saj so prav Jerebovi pomenili vsakodnevni verski obredi več kakor služba! Vsi: komunisti, mladina, žene, skratka sleherni član delovnega kolektiva — je rečno v resoluciji — zahtevamo, da Vrhovno sodišče LRS razpravo proti Jerebovi obnovi in ji odmeri tako kazen, kakršno zasluži, ali pa vsaj pusti v veljavi sodbo Okrožnega sodišča- O ZADRUŽNIH PRAVILIH (Nadaljevanje s 1. strani.) vredna« — le-ta| enostavna prepisala. Okrajna zveza ima namen takšna prepisana pravila zavrniti, obenem pa pomagati zadrugam pri sestavlja- : nju pravil preko svodih ljudi. Vzporedno z novimi pravili in pravilniki bodo zadruge izdelale tudi svoje gospodarske programe, M »bodo bolj nat-čelno in za daljšo dobo začrtali njihovo dejavnost. Delile bodo dobiček iz leta 1952 in del "čile kolikšna sredstva (del dobička) dobe posamezni odseki za svojo gospodarsko dejavnost. Ob tej priložnosti naj bi zadruge dobro razmis>le, kako bodo razširile svojo dejavnost, t. j. katera področja (odseki v zadrugi) imajo možnosti razvoja, čas je, da se KZ nehajo pehati za lahkim zaslužkom V trgovini. Naš delovni kmet, organiziran v kmetjski zadrvigfU bi moraJ v bodoče bolj upoštevati potrebe, ki jih povzroča industrializacija v naši državi in resneje poskrbeti za dvi£ kmetijske proizvodnje. (orra'cs ni več med živimi Že če takole sediš v modernem hotelu modernega glavnega mesta in poskušaš prebirati številne dnevnike te bogate a zaostale in suhe dežele, — pa tudi če samo vržeš pogled na njen zemljevid, —- vidiš, da živijo tod pobožni in bogatejši ljudje. To si človek mora misliti, ko preleti naslove v listih Ex-celsior, Novedales, El Universal, La Prensa in ostalih in ko vidi, da domala vsak kraj v tej vroči srednjeameriški federaciji nosi ime kakega svetnika, če že ni indijanskega izvora. V resnici ni tako. Pa so vendar eno najučinkovitejših orožij v rokah mehiških izkoriščevalcev prav globoka verska čustva »njihovega« zaostalega ljudstva (35% Indijancev, 45% mešancev, 20% Kreolov), ki se predvsem bavi s poljedelstvom in živinorejo ter gara v rudnikih zlata, bakra, srebra, svinca, žvepla, soli in v nezdravi klimi vzhodne obale vrta za nafto. Pogoste nekajdnevne mehiške »revolucije« so za Evropejca običajno povod za vesel dov-tip. Zabavne se nam zdijo; zakaj pa pravzaprav gre pri teh prekucijah, večinoma ne vemo. Zdi se, da ne bi bilo napak, če bi dejali, da je šlo ves čas za boj dveh razredov ■— buržoazije in veleposestnikov — za nad-oblast nad osnovno množico mehiškega ljudstva, nad kmeti. Hitro spreminjanje odnosa razrednih sil, naglo sklepanje in naglo raz-diranje razlčnih kombinacij z zunanjim kapitalom, pa spet odpor proti njemu, so terjali hitro, nasilno menjavanje vlad. Zarota je sledila zaroti, ta dokaj lahka metoda je prišla že v pregovor. Pravzaprav je dosti laž- Ljubi svojega bližnjega, kakor. PISMO Z MEHIKE GLASCOKEN.FSKE Stran 2 — Slcv. 3 ja kakor parlamentarna borba, saj ne zahteva nobenih Volilnih priprav, nobene široke agitacije. Le — nekaj milijonov, nekaj generalov in — nova vlada je v stolčku. Vsa komedija se odigrava le v ozkem krogu v prestolnici. V teh »revolucijah« je ljudstvo le skromen, brezbrižen opazovalec. — Kadar pa se je samo pokazalo na bojišču in nastopilo kot samostojen činitelj, ko se je dvignilo k uporu, se je kmalu pokazalo, da je bila zaostalost še vedno močnejša od požrtvovalnosti in junaštva. Kdor pozna usodo neuspelega upora Emiliana Zapate tz Morelosa, ve za to tragedijo, še takrat, ko je mehiški kmet že imel oblast, sta mu jo talar in lastna nevednost iztrgala iz rok. Danes je vsekakor drugače, ostankov pa je še mnogo. Saj so tu, v središču Mehike, skoraj v samem predmestju Mexico Citvja. In tu pričenja moja Resnična zgodim Agustin Corrales je bil navaden mehiški protestant. Ko je pred meseci prišel v mestece Mavorč, komaj kakih sto kilometrov oddaljeno od prestolnice ,ni vedel, da ne bo več preživel dneva. Prišel je na pogovor k znancem. Tudi oni so protestanti in torej manjšina v katoliškem morju. Toda komaj je dodobra prispel, že je hišo obkolila množica sfanatiiziranih občanov, oboroženih z noži, ka- menjem in koli. Vdrla je v hišo in jo demolirala, zbrani di-užini pa je pričela pretepati, kamenjati tn jima groziti z noži. »Ven s krivoverci!« so vpile razkačene ženske; otroci in možje so vneto sekundirali. Pridružili so se še kmetje na konjih, ki so protestante navezali na laso, ki je bil na drugi strani pritrjen na sedlo, pognali konja in Agustin Corrales se je čez drn in strn podrsal naravnost na oni svet. Zdravniki so potem samo še lahko ugotovili, da je podlegel ranam in da je bil razen tega še zaboden. Ostale, ki so se zbrali v nesrečni hiši, so preganjali kakih deset kilometrov po polju vse do glavne ceste, ki pelje iz Mexico Citvja v Qnerč-taro. Tam so jih pustili ležati v cestnem jarku, misleč, da so že pomrli od izčrpanosti. Vse to je seveda le majhen detajl že dolga leta trajajoče divje gonje proti verskim manjšinam v Mehiki. Po letu 1944 je bilo slišati za več kot sedemdeset primerov brutalnoga preganjanja, celo nekaj krvoločnih umorov. V nekaterih krajih so se vbrasti tako razvnele, da si državna oblast niti ne upa posredovati. Državni tožilec mesta Ixtahuaca Rafael Oarvajal Gonzales pravi: »Mi, sodna oblast, smo samo peščeno zrnce v tem morju krvoprelitij.« Ljudstvu je seveda treba odvrniti oči od njegovih lastnih koHsti, treba je sejati zdraho, zaviwt, strasti in nasilje, da Lt ga laže držali na vajetih. In kdo skrbi za do? Sam naj nam odgovori! V tedniku Tiernpo (ki je sicer popolna kopija reakcionarnog* ameriškega Time-a) beremo besede primas* katolik ke cerkve v Mehiki monsignorja Lui-sa Maiie Martineza: »S krščansko predanostjo in energično hočemo zatirati dejavnost protestantov in jih držati v šahu. še korak dalje hočemo. Podali se bomo na bojišče, dokler j»h povsem ne uničimo.« To niso samo prazne besede, marveč odražajo pravo stanje. Kratek odlomek iz komentarja v dnevniku Zocalo 8. II. 1952 se glasi: »V preteklih treh letih so se zgodila najrazličnejši nasilja nad protestanti.: netili so požare, 11*' čali so jih, posiljevali njihove žene, izobči vali iz ljudske skupnosti, preganjali, nasilni prekrščevali (bravo Stcpinac!) itd.« Razpl' hovanje verske mržnje in nestrpnosti te<" ščuvanje k nasilju so slej ko prej povso^ ena glavnih prizadevanj Vatikana. Kjer ie le mogoče, kjer le ne čuti dovolj kontrol* nad svojim delovanjem, povsod tam je pr*' pravljen vpeljati najmračnejšo strahovlad0' Endehazija, Španija, Sv. Urh, pa tudi op1' sana gonja to prepričljivo dokazujejo. Zadnji letošnji dogodki so ogorčili napre<*' no mehiško javnost. Z vseh krajev je b'1" -Uslt proteste. Blazirani Martinezov glas P* je hinavsko odgovoril: »Zelo obžalujemo d(r golke v Ixtahuaci, vendar v tem pogledu mamo nilkake oblasti nad ljudstvom . . . ^ ' stvo ima svojo vero in ntt mu je vendar n moremo jemati.« Res, dostojen Stepinčov ^ lega, ta Martine/,! Lc tako dalje, pa «1 tudi on zaslužil kardinalski klobuk. * Daleč, daleč so od besed: »škof naro- vi' mora biti . . ., dober prijatelj, zmeren, Pr*^ čen, svet, zdržljiv, držeč se zveste ki je v .soglasju z naukom, da bode zrnoZ opominjati v zdravem uku in prepriča ^ nasprotno govoreče.« (Pavlov list Titu. pogl., 7 9). 9905 Uspehi in težave Gorenjske tovarne čokolade Vsak elan delovnega kolektiva je ustvaril 1 milijon akumulacije Teiave saradi devis - Izvo* je nujen Delovni kolektiv Gorenjske zgled. Ustvarjena akumulacija ko bi se izvlekli iz novih te- tovarne čokolade v Lescah ste- — 1 milijon na vsakega člena žav, vendar rešitve skoraj ni je le dvajset članov. Podjetje je najbolj prepričljivo govori — videti, razen če bi se jim po- zato bolj obrtnega kot irodu- o marljivosti delavcev. srečilo prodreti z izdelki na atrijskega značaja. Registrira- Ne bi bilo prav, če bi zamol- inozemska tržišča. Skrbi pa jih, no kot obrtno, bi laže diha- čali najnovejše težave, s ka- će bi mogli konkurirati ino- lo, ker bi imelo nižjo stopnjo terimi se v podjetju borijo. De- zemskim tovarnam akumulacije. Tega se ljudje v vizna cena kakavovca se je Nove težave so tovarni zavedajo, vendar imajo namreč v decembru dvignila za proizvajalce čokolade nekoliko sprožit pa neik tovariš v-a kaj malo upanja, da bi jih več kot 300 odstotkov. Prav- potrle. K sreči pa vedo, da so >>^es^c/' všteli med obrtne proizvajalce, tako se je povišal davek, ki ga samo začasne in da so poveza- soarin« Javna razprava Prispevek Is raspravi Oglašam se k javni razpravi no prišlo vse, kar je pravza- ur in nalivnih peres, danes j« o naši mladini, ki jo je pred prav novega pod soncem. Mla- to že zelo občajna stvar tudi leščanske tedni začel »Glas Gorenjske«, di ljudje so preobračal«, svet, pri osnovnošolskem otroku. — z se borih za demokracijo, u- Prav je tako, saj gremo vendar »Besedo — dve o mladih in stavnost, mladi so prinašali tu- naprej in samo naprej. S tem di novega duha v umetnost, pa seveda še ni rečeno, da sta saj «o iim prošn > za znižanje bo podjetje z že tako visoko ne z našimi splošnimi težavami Za mladino vem tudi kot zgo- tako literarno, likovno in glas- za mlade ljudi Dekameron in akumulacijske stopnje odbili akumulacijo (500 din na 100 zaradi lanske suše. Ne obupu- dovinar, da je bila v vseh ča- beno. V vsako družbo je prav Borgijci, ki imata kot kn?.gi Vzlic temu pa se kolektiv la- din posameznikove plače) ko- jejo, ampak iščejo poti, da bi sih napredna in revolucionarna, mladina zarezala^ globoko za- svojo literarno in zgodovinsko ni ni nehal truditi, da bi iz- maj zmoglo. Razmišljajo, ka- se izmotali iz neprijetnosti. da je prav iz njenih vrst ved-polnil svoj družbeni načrt, že v januarju je odstranil vse te zave, ki so ga mučile 1951. leta. Odtlej ni več skrbi zaradi nabave surovin. Pričeli so celo misliti na proizvodnjo mlečne lešnikove čokolade. Tega sicer v prvem polletju niso mogli uresničiti, ker marsičesa ni bilo, toda že v septembru jim je zamisel u c pela. Tudi embalaža je bila spr- rezo, ki se je sčasoma razši- vrednost, toda šele za človeka, rila v široko pot, po kateri je ki trezno in razsodno gleda v potem stopala celotna družba, svet. Skozi to prizmo torej gle- Zato pa naj naša mladina dam na mladino m vsa njena mcgo bolj izkoristila široke početja, tako jo vrednoti tudi možnosti, ki so ji na' razpo- ljudska oblast, ko ji je dolo- [aig0i da bi se čimpreje doko- čila na naši razvojni poti tako paia do svojega gledanja na važno mesto m nalogo. svet) M ga že ima> a gg Vendar pa mi izkušnje ka- premalo izdelanega. Za ustvar- Žejo, da Se mladina prav tega ipn-ip cnrinUrma -mnrn rM., v delavnicah, pri kmečkem delu, v organizacijah, društvih, vsepovsod, tudi pri za- 20 (od 48, ki imajo 5. Mev. Sun dostni meri, ali pa ji morda tudi ni dovolj znano. Mis!im, da politično delo z mladino, kjer bi edino mogla dobiti po-rila na P"tofu, kjer je odl 103 trebno znanje, vendarle še ni doseglo tiste oblike in stopnje, bavl in razvedrilu. Posebej ki bi bila predvsem potrebna, mladinska organizacija naj bo če namreč pogledam število predvsem taka vzgojna in izo-mladih v pevskih zborih, dram- braževalna organizacija, v ka-V šenčurski občini je skupno sikih sekcijah, telovadnicah a'i teri se bodo mladi ljudje doko-odstotkov ali vsak tuberkuloznih in sumljivih le lahkoatletskih sekcijah na eni pgjj do naprednega svetovnega lmljivih pa je 15 8.6 odstotkov živine. Na pod- strani, pa na plesiščih ob 2. uri nazora, kar bodo potem s pri- tuberkulozno živino) oddalo hlevov. Najbolj podvržene tu- roCju ^ občine se je bolezen zjutraj, ali s cigareto in Gro- dom dopolnjevali pri svojem ka usVvardi^vendar ustvarila So vse bolne živali ter očistilo in berkulozi so v kranjski občini bolj razširila le v Voklem, kjer fom Montekristom na drugi delu v šoli ali v poklicu. Uspejo- Nihče ni štedil z nadurnim razkužilo hleve. V občini Pre- krave; ml 610 jih je 71 tuber- je bolnih ^ okuženih 14.2 od- strani, je to vendarle majhen hi v solah ^ ne morejo za- pora, ko je šlo za nujna naro- doslje je zanimanje še večje, kuloznih in 21 sumljivih. Na stotkov zrvine ćiia, saj se vsakdo zaveda, da saJ so iz 20 hlevov (od skupno Gorenji Savi se je tuberkidoza 3(). Je gospodarsko stanje podjet- 32 okuženih)f oddali vse tu- najmočneje vgnezdila. Od 30 ja odvisno od odjemalcev. Tru- berkulozne živali. Manj se bri- glav je 26 tuberkuloznih, oz. diii so se in se trudijo, da jih gaJ° za zatrtje tuberkuloze v sumljivih. Tudi na Rupi se ne eadovoljijo s kvaliteto čokola- °bčini Šenčur, kjer so očistili morejo pohvaliti: od 86 glav de in s pravočasno dostavo na- šele 3 okužene hleve ročil. Marsikatero večje in go- Gospodarji, ki so že oddali (29 odstotkov). Le v Struže- apodarsko trdnejše podjetje naj bolno živino, so le-to večji del vem, kjer redijo 55 glav goveje si vzame delovni kolektiv le- že nadomestili z zdravo- Tež- živine^ se bolezen še ni razpa- 8čanske tovarne čokolade za koče pri nakupu so v tem, da sla. (od 211 elav dokaz>. elSki in Po" sti internatskega študija in to gašenja, bomo lahko z zado- djctjl' pa nista bila v stanju mu ve0 mizarskih pomočnikov ljuski dolini. Ko jih okrajni pozimi, kar je za gojence voljstvom ugotovili, da smo ga- Na pobudo sindikata je v to- kriti potrebe tamkajšnjega pre- nezaposlenih Le-ti so začeli ga«1*1" funkcionarji^ opozarja- kmečkega stanu zelo priklad- silci štorih svojo dolžnost, za Vanii ustanovljen TVD »Parti- bivalstva. Prebivalstvo je na- a katerih so podrobno raz-P^vljali o delavskem upravlja-in o nalogah sindikalnih IlJak( ionarjev. Dozdaj je sko-B9 ves kolektiv včlanjen v sin-~"ka.tu, razen nekoliko izjem, ki so šele stopili na delo v to- y^rni. Pa tudi te bodo prldo-bili za članstvo. *an-, ki ima tudi kulturno sok- ročalo mizarske izdelke razmišljati o ustanovitvi mi-Im zarske proizvajalne zadruge, mo na to, gasilci obeh dolin no. f.\i . ... , ----- -------- -------- ^.ai2*»\.t; l>i ui*,va.jcnnc «vui ugc, J-Jo, katera prav marljivo de- mojstrih v Poljanski dolini in 2]asti ker vidijo ^pešno delo uJc Letos jo nameravajo osa- drugod. Gradbena dejavnost krojaške proizvajalne zadruge v Zireh, ter sklenili, da usta- **ostvojiti s tem, da bodo usta- v Zireh je močno razgibana javili tudi DKfPD »Svobodo«. Letos bodo nadaljevali z grad- novi^'mižarsko"zadrugo. Ker ^jbolje so pripravili Novo.et- njo nove šole, da dokončno mora imeti zaciruga obrtnega Ali ima res „Plamen" previsoko stopnjo akumulacije Ho 0 jelko, saj so ta praznik o- uresničijo načrt, gradili bodo mojstra, so pridobili tudi prih rošk(-a veselja pri njih p raz- novo Solo v Račevi, gradijo n,:>v vat*n„ga mojstra, ki naj bi bil 10Vali kar pet dni. 2.r>. deceni- zadružni dom, največji v Slo- pnKlovo<.lja. so začeli, a končali s pri- venijl, za vee te stavbe fbo £°dom dedka Mraza 30. decem- potrebno dosti mizarskih del. tora- Igralci so uprizorili »Jan- Tudi privatna gradbena dejav- Poslušal sem ondan ugovore pravilna, ker nas tako primer- zastopnika tovarne Plamen v janje kaj rado zapelje v zmo- Kropi, češ da je stopnja leto- to in podcenjevanje lastnih šnje akumulacije, ki je za nji- moči ali pa —-v spekulacijo. V nedeljo, 11. januarja se je novo. podjetje določena s po- Naj pri tej priliki omenimo, v prisotnosti zastopnikov repu- stavko 651, previsoka. Pri tem da je prizadevanje nekaterih bliske in okrajne obrtne zbor- se je skliceval na Verigo v Le- podjetij za znižanje stopnje niče, občinskega ljudskega od- scah, ki ima letos postavko 645. akumulacije povsem zgrešeno. katero nimamo sicer nebenega priznanja od zunaj, daemo pa si ga sami, ko ugotavljamo uspehe pri delu. Revizijske komisije Okrajne gasilske zveze imajo razen kon-krole v društvih še nevšečno dolžnost, da razpečajo srečke Gasilske loterije LRS, ki gredo zelo slabo v prodajo. Cisti dobiček je namenjen za nabavo in za izpopolnitev požarnovarnostnih ukrepov, žrebanje srečk je bilo sicer preloženo na praznik gasilstva — 25. maj Kmetovalci! I 'rcdnlštvo Vas poziva, da 000 pošljete vprašanja, na ^dera si ne morete sami odgovoriti, ali pa bi morda želeli 7*" r:,/'<'ii drugih — slišali tudi mnenje strokovnjakov. V po-pridejo vsa strokovna vprašanja s področja kmetijstva, 'oskrbeli bomo, da dobite res dobre in koristne odgovore ter >0,no v ta namen povabili k sodelovanju najbol k°vnjako. bora ter krojaške zadruge v 21- ob primerjavi Btopenj aku- Tako pnzadevanje namreč od- ^ ^ . ne ^ reh zbralo sedem mizai-skih po- mljlaciie navedenih dveh podje- kriva škodljivi partikularizem, kot w morala ^ apelh:a. močnikov in en mojster na tij) bl 51ovek skoraj pritrdil za- to je nerazumevanje za potre- mo na vge Qdbore prostovolj- ustanovni občni zbor zadruge. st0pniku Plamena, zlesti še za- skupnosti. Občine in njeni njh društev krani,c,kpm okra. Na zboru so se dokončno po- radi tega, ker je Veriga tik ob prebivalci so vendar v mnogo- ju da prevzamejoJ^e n6kaj govorili o vseh problemih ter postaji, Plamen pa je oddaljen c™ odvisni, od sredstev mate- sre&k ^ gospodarski mol iz\-olili pet članski upravni od- nekaj kilometrov in ima vseka- rialinin in denarnih, ki jih stro- bor in nadzorni odbor. Zaveda- kor VOCJ-e prevozne stro::ke. Kje j., m -sicer začetnih težav, ven- je potem vzrok, da je Gospodar so prepričani, da jih bodo darski sv€t OLO Radovljica do-s složnim delom premagali. Po- ločil Plamenu višjo stopnjo leg deleža ki so ga določili na akumulacije kot pa Verigi? 1.000, din in 150. - din vpis- Naše začudenje bo takoj splah- čl svojega okoliša, in j:h tudi razprodajo. Vplivajo naj na podjetja v svojem okolišu, da po možnosti tudi ta odkupijo nekaj srečk ter tako pomagajo ustvarjajo podjetja na njihovem območju. Zato smo prepričani, da bo delovni kolektiv Plamena določeno akumulacijo ne samo dosegel ampak tudi gaalteke lo.terije presegel. Njegov tekmec — Ve- nine, bo vplačal vsak po 10.000 nek), če" Unekoliko "poglobimo J^fa *~ pa naj g& skuža dohi" din brezobrestnega posojila. v predlog letošnjega družbene-Sklenili so tudi, da bodo začet- ga piana. Številke ne lažejo in Uredništvo. ne Plače eiim niž3e. da bi t^ko kažejo, da je dosegel lani Pla-prišli do potrebnih sredstev za men stopnjo 679, za letos pa lKj- M. Kranj: Zakaj pohledljo Odgovor: Kokoši lliHWi>i j i jca uspešno obratovanje zadruge, mu je predpisana le 651, torej Odgovore dobite brezplačno! Vprašanja pošiljajte na naslov: Uredništvo »(ilasu •"J»ke», Kranj Sa\ski breg 2. Viktor Bizjak predsednik OGZ Dobro vodstvo - siguren uspeh 'lar «>n ok Konlje, če jih vzamemo I brez lupin kor dobivajo v hra- ne da bi iskali kakih večjih po- ^ 28 manj, Veriga je imela *» '*jrovor- n,.!^™.^ dajte zdrobljenih jajčnih lupin potrebne sklepe, da bodo takoj bila zvišana na 645, torej za 20 Mestno šivalnico na Grabnu. *°bi Poble^leir w u i „ , l ali* zmletega ]>^x oz. zdrob- izvršili registracijo; 15. Janu- več. RaZPn tcffa bo letos mo. Zaradi nerentabilnosti je bile, ^Jka svet <>'h , ' !' L Ijcnega apnenega zidnega orne- aHa Pa bodo že začeli obralo- rala Vcriiga plačati še 6 mi- spomladi pred likvidacro, po- !ja za tvorbo i,',, r in n ii«t ta- nobro J« tud>.. če jim redno vati. li Jonov prometnega davka, tem pa je prevzel njeno vod- neSa zelenila ' dajete nekaj zmlet.« luceme. V S kvalitetnimi izdelki, ki jih medtem ko Plamen tega d <.vka »tvo tov. Ivan Debevc. Spočet- K. ,t ^ ' ' hrani naj »w> kar najmanj ko- bo zadruga izdelovala po želji nima. Iz tega ni težko zaklju- ka je delal sam z dvema va- r,l«j: Zakaj so začele nize, namesto le-te pa več ov- naročnikov, si bo lahko hitro čltl, da je za presojo položaja jenkama, danes pa šteje de- Med kamniškimi je treba mestnimi ne so mu pridale toli'ko pohvaliti naročil, da jih komaj zmaguje. Kolektiv izdeluje tudi damsko in moško konfekcijo za znane ljubljanske prodajalne, ki zelo cenijo njihove izdelke. Mn? (,,kUHi »esti jajca .brez hi- s;i. Koristilo bi Imli, 5fl W da- pridobila .sloves; že sedaj ima primerjava stopnje akumulari jali knko/im ko-stno moko. naročil za več mesecev naprej, je med sorodnimi podjetji ne- lovni kolektiv že 19 članov. So-lidnost izdelkov ln zmerne ce- GLASCOKENMSKE Štev. .'J — Slrun 3 Druga premiera iržiške Svobode Ogaben je bil padre Giovanni Prešernova knjižnica ali kavarna? Pred nedavnim smo brali v no in razstavljeno vse Itisto, Prešernovo delo, življenje bi našem listu predlog, naj bi kar dokazuje Prešernov kultur- dobo. Semkaj bi pritegnili tudi spodnje prostore v hiši, kjer je ni pomen za naš narod, torej tiste njegove sodobnike in nji- Naj tistemu, kar je Glas že glav in h koncu strt. Le tu in je na dvorano delovalo tako pre- deIal in im,rl France Preše- njegova dela in dela o njem. hova dela, ki jih spravljamo v poročal o tržiški uprizoritvi tam so njegove preveč živahne pričljivo. še več, tako porazno, ren. preuredili v kavarnico, ki Znano je, kako rad je Preše- zvezo s Prešernovim delom, ta- Ognja in pepela, dodamo še ne- kretnje spominjale na zdrave- da ob njegovih pridigarskih ti- naJ bi postala lokal ali klub ren bral knjige in ob njih ko n. pr. čop, Kastelic, Smole, kaj misli. ga moža. Tanja je bila najmoč- radah nisi slišal niti priduše- prosvetnih in kulturnih delavcev ustvarjal najslavnejše umetni- Korvtko, Julija, Bleivveis in Z Ognjem in pepelom Mkra nejša v intimnem prizoru z nega kašlja. iz Kranja in okolice. Ker ima ne> Zato bi bilo treba najprej drugi. Posebno mesto bi dobile Pucova ni ustvarila literarne Martelom (Nande Stritih), ko In vendar je gotovo, da je taka rešitev v svojem poslova- zbrati vse tiste knjige, ki jih je upodobitve pesnika v sliki in mojstrovine, pač pa dobro sta oba zaigrala presunljivo Podgoršek v vsem tem preti- "H1 nevarnost, da bi s~ v pr- „nel Prešeren sam v svoji kipu, njegove uglasbene pesmi, dramsko delo, ki že domala tri lepo. raval. Kako bi si sicer tomačiM *em nadstropju urejeni Prešer\ knjižnici, potem tudi tiste, ki prikaz Prešerna kot pravnika, leta roma preko vseh jugoslo- V nasprotnem taboru je bil senatorjev stavek, da je padre n°v muzej profaniral, zato se ^ mu jjb dajali za branje in kot človeka in človekoljuba, vanskih odrov. Že pred leti je zlasti dober Belič (Jože Moč- dober človek in zaveden rodo- mi zdi mnogo primernejša mi- študij njegovi prijatelji* pred- Prešernov pomen v NOB, pes- Vladimir Kralj (Novi svet IV. nik), ki je na reprizi kar za- ljub? Pretiraval je, zavestno sel — preurediti spo- Vsem Matija čop. Seznam čd- nikovo življenje v Kranju in 5) opozoril na njegovo osnov- blestel v svoji sicer nepomem- pretiraval, že v prvem dejanju dnJe prostore v Pre- pove knjižnice nam je natanko podobno. no slabost: lažno osebo Marte- bni vlogi. Jože Ahačič je bil in potem vseskozi stopnjeval šernovo knjižnico. znan. Nato naj bi bilo prikaza- Vodilna misel pri razvrstitvi la, ki drami jemlje verjetnost kot Savo premalo markantna Giovannijeve nečedne lastnosti Toda to ne bi bila navadna no vse Prešernovo delo: njego- zbranega gradiva naj bi bila, in realistično obeležje, katerega osebnost, premalo fin in kljub ■— in navzlic temu niti za hip knjižnica za izposojanje knjig, vi ohranjeni rokopisi, če že ne da se poudari razvojna pot naj bi sicer imela. vsej finosti podel sadist. Iris deloval kot komična karikatu- tudi ne čitalnica za branje ča- v izvirniku, pa vsaj v fotograf- pesnikovega ustvarjanja, rast Kljub tej in drugim ponuanj- Bertke Fabjanove je bila na- ra! Vse bolj in bolj je rasel v sopisov, ampak sestavni del skih posnetkih, potem prvi ti- zanimanja, za njegovo umet- kljivostim je drama na trži- ravnost vzorna lahkondselnica. ogabnega demona. Prav v tem Prešernovega muzeja, ki naj bi ski njegovih pesmi in vse izda- nost in razmah raziskovanja škem odru lepo zaživela. Gledal Zdi se mi, da si jo je avtorica je mojstrstvo njegove stvaritve, bi imel dva oddelka. V gornjih je Poezij od 1817 do danes. Za njegovega dela in pomena za sem prvo in drugo predstavo zamislila nekoliko drugačno — Ansambel, ki se menda do- prostorih, ki bi jim bilo treba tem bi se vrstile njegove nem- naš narod. Tako bi dobili siste- in obakrat je že ob koncu pr- bolj pokvarjeno, tako da se volj ne zaveda, da še ni niti vrniti kar se da pristno podobo ške pesnitve in njih slovenski matičen pregled vsega prešer- vega dejanja odrski čar zajel pred senatorjem namenoma dela načel trdega oreha odrske iz- Prešernovega časa, naj bi bila prevodi ter prevodi Prešerno- noslovja in prikaz celotne pro- vso dvorano. Kontakt z občin- naivnejšo, kakor je. Toda, to je govorjave, je z Ognjem in pe- obnovljena pesnikovo stanova- vih pesmi v različne tuje jezi- blematike v zvezi s Prešernom, stvom, ki v Tržiču ni nekaj stvar režijske koncepcije.) pelom požel pri resnem občin- nje in njegova odvetniška pi- ke. Posebej naj bi pokazali le- r0 bi bila dokončno urejena običajnega, je bil res tesen in Slaša sta bila Tojan (Slavko stvu velik uspeh in mu podaril sarna, opremljena z vsemi poslovna dela, v katerih nasto- Prešernov muzej in Prešernova traja do konca. Primožič), k* je bil pač pre- lepo doživetje, saj je letos v predmeti iz tiste dobe, v spod- pa naš pesnik kot umetniški knjižnica, naj bi se dal natis- Režijska zamisel (Karel Smo- mlad, in dr. Sono (Rudi Preše- Tržiču že druga premiera pre- njih prostorih, ki naj bi bili lik. Veliko prostora bi zajelo njti poseben vodnik po tej stal- segla običajno raven. smotrno urejeni z ustreznim prešernoslovje, to se pravi, spi- ni Prešernovi razstavi kot nu- R. P. pohištvom, pa naj bi bilo zbra- si in razprave, ki obravnavajo jen kažipot za obiskovalce muzeja, da bi se mogli hitro spoznati z razstavljenimi predmeti in doumeti njih pravi pomen. le) je zadela v črno. Nič ni po- ren), pri katerem bi bilo že-pravljala in nam igro predsta- leti več uglajene samozavesti vila takšno, kakršno si je za- in plemenite, prijateljske zamislila pisateljica: niti čisto skrbljenosti. Edi Končina je psihološko dramo, niti družbe- kot stari Rob znova potrdil, no-politično analizo, niti detek- da bi si marsikateri poklicni tivsko storijo, ampak vse troje, igralec lahko želel biti »dile-Uravnotežen ansambel samih tant«. starih igralcev je to omogočil. Toda govoriti o tržiški upri-Interpreta obeh najvažnejših zoritvi Ognja in pepela, pred Gledališki uspeh jeseniških gimnazijcev Tako urejen muzej ne bi daNe vem, komu naj zapojem noletnost in udomačenost na teri le preradi govorijo, da ni- jgj gamo točnega pregleda gra-slavospev: ali režiserju prof. odru. V kretnjah in maskah je so kaj prida, tega niti ne pri- aiva 0 prešernu, njegovem na-Joži Tomažiču, ali igralcem - večina igralcev povsem zado- čakujejo. Trdimo pa ponovno, stopu in delu, ki je še zmerom gimnazijcem, ali vsem skupaj, voljiva tudi za zelo razvajene- da so z letošnjo predstavo do- najveliavneiša kulturna lepa tudi najtežjih likov sta dala vsem pomeni govoriti o padru Menda bo zadnja misel še naj- ga gledališčnika. Tudi scenari- segli uspeh, kakršnega se naj- ffitima(iia slovenstva amoak skoraj vse, kar dopušča ravno Giovannru, ki ga je kreiral To- pravilnejša. Mladinsko igro ja, na katerih se je odvijalo brže niti sami niso nadajeli. bi nudil tudi veliko pobudo za za njiju šepav tekst. Franc ne Podgoršek. Podli kurat v ».Robinzon ne sme umreti«, ki osem slik s pravo filmsko na- Njihova igra »Robinzon ne sme odkrivanje še neznanega ara-Demšar je dobro podal starega italijanski armadi, hkrati paše smo jo gledali pretekli petek glico, so bile na dostojni viši- umreti« pomeni nedvomno ve- (liva (la ^ reši dota* poklicnega buržoaznega politi- agent Ovre in narodni izdajalec zvečer v Mestnem gledališču, ni in navduševale hvaležno ob- lik uspeh ne samo nastopajočih fnim uničenjem m spravi v ka, ki ga v razredni polariza- je povsem črna figura. Ko je lahko primerjamo z najbolj činstvo. igralcev, ampak vse jeseniške znanstveno evidenco v obliki ciji okupirane Ljubljane bolne- ob prvem nastopu avditorij za- uspelimi gledališkimi predsta- Ne bomo navajali uspehov in gimnazije. S takimi kulturnimi majhnih studii ali posameznih ga dotolče spoznanje, da ni vsa slišal mazil jeni glas, mu je bdi vami v zadnjem času na Jese- pomanjkljivosti posameznih nastopi bodo jeseniški gimna- brošur. Ob tej priliki nai bi resnica samo v tem, da se bi- na mah odločno antipatičen. nicah. Mladi osmošolci in osmo- vlog, ker mislimo, da naši mla- zijci razblinili miselnost neka- mimo grede opozoril n nr jeta dva svetova, temveč da od Podgoršek je odlično obvladal šolke so zaigrali pod veščo ro- di osmošolci, o katerih neka- terih ljudi, češ da naša mladina Prešernovo pisalno mizo' in starih liberalnih utvar ni ostala kretnje in znani način govor- ko režiserja s tako rutino in niti senca, da ga je vse zapu- jenja, pridigarski in hinavski uglajenostjo, da jim res ni mostilo, celo lastna hči (Tatjana hkrati. Glas tih in zahrbten, goče očitati tistega igralskega Pirihova), ki jo bolj emocija stavki mirni in posvečeni, pri dilentatizma, ki ga včasih opa-fcot pa logika pripravi do usod- koncu malce odsekani-, kakor zimo celo pri predstavah mestne odločitve, čeprav mu je bol- da zloba Giovanniu ne da, da nega gledališča, če ne bi člo-niški stol jemal vsaj polovico bi bila lažna boguvdanost igra- vek vedel, da nastopajo na izraznih možnosti, je bil senator na prav povsem in »brez ostan- odru mladi, od 16 do 20 let krasna kreacija, poln zloslut- ka«, kretnje skrajno skope in stari ljudje, bi moral zlasti nega nemira, nervozno trmo- brezmejno farizejske — vse to starejšim vlogam pripisati pol- Pripombe o „Kolombi" Sam sem bil svoje dni gle- ljudem poleg žlahtne zabave ne! —, ki je že dokazalo svojo dališki recenzent, zato vem, tudi umetniško, moralno in so- zrelost, smisel in razumevanje kako je deplasirano, če teatr- ctalno vzgojo — to pa s sa- tudi za problemsko dramo (»Jaški ljudje odgovarjajo svojim mirni »lahkimi« deli ni mogoče, kob Ruda«, »Ana Christie«, na-kritikom. Tega nikoh ne bi ma-, Mislim, da tudi ni pravilno, pri- posled tudi »Od raja pa do ral. A tu zdaj ne odgovarjam tegovati gledališča nevajeno danes«). na kritiko, marveč na reper- publiko spočetka samo z za- V informacijo pa še to: bil toarne pripombe. bavnim repertoarjem in ji šele je nesporazum, da je »Kolom-Tovariš č. Z., ki je do da- kasneje nuc>ti tudi resnobno ba« na repertoarju že zdaj. Res nes z vsem svojim pisanjem do- duševno hrano. Prvič se nam- smo o njej razmišljali in jo kazal nenavadno ljubezen in reč ta »kasneje« utegne zavle- pripravljamo, vendar je nismo prijateljsko prizadevnost doPre- či v nedogled, drugič bi pa z objavili. Na vrsto pride kas-šernovega gledališča, je v svo- brezizjemno »lahkim« reperto- neje. V Gledališkem listu je jem zadnjem članku — po mo- arjem že spočetka skvarili okus bila objavljena le kot zanimi-jem osebnem mišljenju — ven- novemu občinstvu — in tudi vost — saj pišem v »Drama-darle izrazil preveliko boječ- gledališkim ustvarjalcem turgovi beležnici« po vrsti o nost. če z njim tu polemizi- Zato morajo biti med laze raznih sodobnih delih, med nji-ram, tedaj ne gre le za dve prebavnimi deli v repertoarju mi so večinoma taka, kf jih ne različni mišljenji o neki drami, tudi resnobne, »težke« drame, mislimo uprizarjati. — Peta Saj nikoli o istem delu dva Zdi se mi tudi, da vendar premiera PG v III. sezoni bo človeka ne moreta biti istih ne smemo podcenjevati nagega Maksima Gorkega »Na dnu«, misli. Sam sem prepiičan — občinstva - zlasti delavskega Herbert Griin in to prepričanje sem si ustvaril z intenzivnim preučevanjem 'm^m'nl-- mm mm ter analizo drame (prim. argu- SlOtCflSKl SlIKOril Ifl Ki *3 G Vil mentacijo v 3. št. GL!) — da m mm m —- r . je »Kclomba« ne le AnouMhovo DN'fC I?CJ%StGViJOJO VKPOflfSJ najboljše delo, ampak tudi v W 99 9 svetovnem merilu pomembna y nedeljo, 11. januarja 1.1. prvo javno afirmacijo svojega vajamo razstavljalce, ki so nam in pogumna umetnina, saj po- je Djja odprta v Kranju prva članstva v Kranju, ki se želi dali svoja dela na Ogled, kar jkj sega neustrašeno v dva nad vse kolektivna umetniška razstava, iztrgati iz okov ozkega provin- vrsti: slikarji Kiko Debenj ak, boleča problema sodobne me- urnelnine 80 na °ffled v dvora- cializma in diletantizma ter se France Godec, Tine Gorjup, Kavanske družbe: obravnava na- ni Testilnega tehnikuma, Tom- dvigniti tudi v pojmovanju rel Jakob, Dore Klemenčič, Ra-mreč krizo meščanskega zako- šicova uii(.a št. 14. Razstava je estetskih vrednot. fael Nemec, Dušan Petrič, Nina (gl. »Izvor družine ..«, zad- vsak dan od 9. do 17. Reci moremo, da so vsa dela kolaJ Omersa, Ljubo Ravnikar, nja poglavja) in problem »mo- um Vstopnine ni. v zvezi s postavitvijo Prešer- Maksim Sedej, Ive fsubie, Sonja kakoeRtaa rfproMema S "* -slavo, ki naj bo en novega spomenika, z ureditvijo Večina - segala, France *U-nava Te nlS CSSoS" več, ku.turnejšemu ob- gledališke fasade, s preuredi- ^l^I^JjUjm. metniško iskren! neustrašen, «ojzo Kogovšek za takšno'ali drugačno sodbo reliefa. Vsekakor visoko šte- pomladi v o »Kolombi«. Gre za neko vprašanje, namreč: ali mora gleda- . lišče v resnici skrbeti predvsem Dr"&tvo slovenskih upodablja- sirsmi množicam v našem me- ndarimo, da so dela po večini za razvedrilo ? Misltm, da ni J°eih »imetnikov prav ocenilo stu po imenih manj znani, na- vfeoko kvalitetna h, po svoji tako. Komercialno glcdalifče v kapitalističnem svetu se mora res predvsem držati lažjega, zabavnega, »blagajniškega« repertoarja — a celo tam se najdejo mnogi napredni umetniki in producenti, ki ustvarjajo tehtne umetnine brez ozira na finančni uspeh. Nam, ki imamo moralno in materialno zaslombo delavskega razreda, tega »pravega lastnika in poklicnega mecena vseh naš'h kulturnih ustanov«, kot je nekdo bistro dejal — nam to ni potrebno. Mi moramo nuditi Progresivna in regresivna časniška revolucija GLAS GORENJSKE Stran 4 — Ste v. 3 A: »Glas Gorenjske« ti je všeč, mar ne? B: Bo, že! Ampak uredniki bi bili lahko bolj ekonomični! A: Bolj ekonomični ? Kako to misliš ? B: Imenovali bi ga lahko kar »GG«! A: Aha, po vzgedu >PP«, kajne ? Toda so pa zato naprednejši! »PP« se je razvili iz »PPP«, iz Poletovih podob in povesti« preko »Petkovih podob in povesti ( z redukcijo enega »P« v pohlevnejše to- »Glas pa se •^Petkove panorame« rej regresivri razvoj, Gorenjske« ali »GG« razvija iz »Gorenjskega glasu« v progresivno smer Ln ima neomejene možnosti nadaljnjega razvoja v »GGG< (Gorenjski glasovi in glose, Gorenjske gore in globače, Gorenjski gaji in grape, Gorenjski gozdovi in golicave, Gorenjski gamsi in gadje pa tudi Gorenjske ■ <;,,■;, 1 vit osti in gorostasnnst i, če bi hotel po stopinjah svojega ljubljanskega tovariša!). tematiki tudi preprostim ljudem razumljiva. Ne samo kruha, tudi lepoto je dolžna da j iti ljudem sioeiallstična družbena ureditev. V tem je pravo poslanstvo likovne umetnosU. Prepričani smo, da se Ik> prebivalstvo Kranja in okolice izkazalo ter s številnim obiskom na razstavi dokazalo svojo žejo po lepoti, po umetnosti. Od podjetij in oblastnih forumov pa pričakujemo, i!<1 tnba tudi še primerno upravljati in varovati. Poslanstvo ^ ške uetanove je ljudska oblast pričela vedno bolj upoštevat1' ko je julija 1948 po Ministrstvu za presveto LR SlOVOUM Imenovala prvega muzejskega upravnika, muzej pa v denaii" nem pogledu vključila v državni proračun. Vzporedno B icffl pa je še za tovorne potrebe podelila večjo podporo. Prihodnje loto je muzej že toliko napredoval, da je za svoj' vzdrževanje dobival denarna sredstva i/, rednega proraču0 Okrajnega ljudskega odbora Kranj ln bil tako priznan II stalno kulturno ustanovo z lastnim rednim proračunom. V začetku leta 1950 je muzej prevzel v svoj pr<>ra^ Ljud ki odbor Ljubljanske obla.sti. Omogočil je vodstv<"f vseh pokrajinskih muzejev iz svojega območja, da so rnuZel sko problematiko reševala, na skupnih konferencah. ^ priznanje za pravilno zastavljeno delo je dobil tedaj naš ^ zej honorarno nameščenko, ki svoje strokovno znanje ^ ^. večinoma v urejevanje arhiva in biblioteke in v in ven1* Naša reportaža Milan Osovnikar Mrak se je že spuščal, ko sem hitel proti Trati pri škof ji Loki, v dom delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. V mislih sem se povrnil v september. Bilo je na dan ustanovnega občnega zbora »Svobode«. 200 članov je pozorno spremljalo s'e-herno besedo; kazalo je, da bo imelo vodstvo trdo pionirsko delo. Novo društvo ni imelo tedaj ničesar. Ne denarja, ne ljudi, ki bi društvu strokovno pomagali; celo delovnih prostorov ni bilo. Ni pa manjkalo dobre volje, ki je zmeraj porok za uspeh. Prijetno razpoložen sem tedaj zapuščal zbor, želeč »Svobodi« mnogo uspeha. Po treh mesecih sem jih spet obiskal. Korak sem usmeril proti društvenim prostorom. Osvetljena okna so pričala, da niso osamljeni in zapuščeni. Presunilo pa me je, da je dom »Svobode« v baraki, ki na zunaj res nima najlepšega lica. Ko pa sem se znašel v domu, sem postal kmalu drugih misli. Belo poplesikana, zastekljena vrata so mi odprla pot v prostoren bel hodnik, iz katerega vodijo vrata v tri manjše prostore in malo dvorano. Kar prva vrata sem odprl. Bila je pisarna — obložena z lesonitom ter primerno opremljena. Nisem si utegnil dolgo ogledovati ta prostor, saj sem že tako s svojim prihodom zmotil skupino ljudi, ki je imela tu sestanek. Poskusil sem srečo pri zadnjih vratih, izza katerih je bilo slišati vedre otroške glaso- Ferjančičeva j^pre^romna e na hodniku sem sre-M čal tov. Ferjančičevo. mMB Opozorili so me, da vodi ljudsko - plesno skupino, zato sem je ogovoril. Nerada govori o svojem delu, češ da so uspehi tako neznatni, da je škoda besedi. Zdi se mi pa, da je Ferjančičeva preskromna, saj je ljudsko-plesna sku- »Če bo šlo tako naprej, bodo društveni prostori kmalu premajhni,« mi je dejal tovariš Blazina. V pogovoru z njim in s tov. Mavicem — predsednikom društva ter z vsemi, s katerimi sem se ta večer sestal, sem razbral, da vse to, kar sem ta večer videl, ni nastalo po naključju in brez težav. Da je bil dom adaptiran, gre za- šitev popravil poskrbel tovariš škofic, drugi pa za najnujnejšo opremo. Najnujnejšo, pravim! Vsekakor bi bilo potrebno dom lepše opremiti, da 'bodo tudi starejši člani »Svobo- de« radi zahajali tja, se v prijetnem kotičku porazgovoriM s tovariši iz drugih tovarn ali pa z njimi zaigrali partijo šaha in morda prebirali nove časopise . .. Rdeča kapica, Sumljiva oseba m i(> kaj r mel sem srečo. V dvoranici je tovarišica Baldermanova vadila z otroci »Rdečo kapico«, s katero so kasneje razvesiMli najmlajše. Bila je zelo zadovoljna z otroci, še bolj pa oni z njo; kar ponosni so nanjo. Pa ne samo otroci, tudi odrasli člani so "Oldeirmanovi hvaležni, da z veseljem posreduje svoje bogate izkušnje domači mladini. Pol ure sem opazoval najmlajše med vajo. Prav resno so se pripravljali na nastop. Med odmorom sem povprašal režiserko, kako kaj mladina Lovro Korenčan uspeva v dramski sekciji. ■>Prav dobro«, je odgovorila, >za ,Rdečo kapico' bomo začeli takoj pripravljati mladinsko Igro. Odigrali jo bodo sami otroci. Predstave bodo namenjene predvsem najmlajšim, ki pri nas res nimajo pravega razvedrila.« Nadaljevali so z vajo, jaz pa sem odšel v sosednjo sobo, kjer je tovariš Tovornik študiral s svojo skupino Nušičevo »Sumljivo osebo«. Tudi tu sem opazil samo mlajše ljudi. Bih so še okorni, pač na odru — začetniki. »Med starejšimi ni zanimanja za kulturno udejstvovanje, zato sem privabil mlajše, ki imajo veselje. Prva prireditev morda ne bo najbolje uspela, vem pa, da bom s temi mladimi ljudmi kmalu uprizarjal tudi zahtevnejša dela«, je tov. Tovornik potrdil mojo sodbo na prvi pogled in nadaljeval: »Košir in Oman pripravljata še eno igro. Obe bosta uprizorjeni konec januarja ali v začetku februarja. Tudi v bodoče nameravamo pripravljati hkrati dve deli, da ne bo med predstavami preveč presledka. Seveda bo tako delo zahtevnejše za režiserja in tehnično vodstvo. Ni pa nemogoče, če bo uprava društva priskočila na pomoč«. * Je odbor popustil? Doseženi uspehi so več kolektivni odgovornosti malo ali manj plod posa- popustil. Svoje napake pa od-meznikov — Tovorni- borniki ne bodo negovali, saj ka, Korenčana, Baldermanove so jo že uvideli. Ta večer sem spoznal delo štirih sekcij. Obstoje pa še šahovska, namiznoteniška in fis-kulturna sekcija, vendar delo v le-teh ni dobro organizirano. Mladina, željna udejstvovanja, je prepuščena sama sebi. Odbor bi moral poskrbeti za primerno vodstvo, nujno pa je tudi, urediti omenjenim sekcijam prostore. Hvalevredna gostoljubnost E pina prva začela delati in je hvala delovnemu kolektivu z uspehom nastopila že na »Gorenjske predilnice«, ki je treh akademijah, škoda, da so prispeval denarna sredstva, v skupini sama dekleta! medtem ko je za naglo izvr- no odborovo gesto nadvse odobravam. Ponudil je namreč svoj dom v uporabo drugim organizacijam — OF, AFž, RK itd. Kaj je s tem gostolju-bljem dosegel? Prevsem sodelovanje in pomoč mnložičrfch organizacij. Tu so tudi zdravstvena in politična predavanja. Dom »Svobode« postaja tako iz dneva v dan bolj znan, sem zahaja vsak dan več mladih, zdravega in koristnega napredka željnih ljudi in ni več daleč čas, ko bo dom delavskega in Florjančičeve. Upravni od- prosvetnega društva »Svobode« bor je namreč potem, ko mu ni na Trati pri škof ji Loki ,re3 uspelo v enem tednu organizi- pravi1 nosilec kulturnih in polirati vseh sekcij, pri delu in tičnili idej delavstva. Med pevci ni dosti mladih m^a e tretjo sobo sem obi-skal, prav ko je to-variš Krojnik urejeval ^nJige. Preko 1000 jih že ima-•l0, »če bo šlo vse po sreči, bo-1110 knjižnico že za Novo leto ^prli«, mi je povedal knjižnl-^ar. Kako so prišli do knjig? sindikalne podružnice so jih sklonile. Po Novem letu jih kp dala še sindikalna podiruž-^Ca »Gorenjske predilnice« P'rnko 1500. Zaprosili bodo za-^je še sindikalni podružnici ^Lesno industrijsko pod-etje« in ^Gradlsa«, saj leže knjige brez "a°ka po njihovih omar*1 h in klicah. Tako bo štela knjižnica preko 3.000 zvezkov, škoda le, da nimajo lani izdanih del. Morah bi odmeriti knjižnici primeren znesek, da bi lahko nabavila najboljša nova dela ter naročila nekaj revij in tednikov. Sodeč po sedlanjem zanimanju za knjižnico, bo obisk zadovoljiv. Najin pogovor je prekinilo petje v mali dvorani. Otroci so končali skušnjo in prostor je zasedel pevski zbor, ki ga vodi tovariš Korenčan. Res da ni številen, saj šteje samo 16 pevcev, toda led je prebit. V nečem je pevski zbor izjema: v vseh skupinah mladina prevladuje, samo med pevci ne. V času groznega gospostva kolere v New Yorku sem sprejel povabilo sorodnika, naj se za štirinajst dni umaknem v samotno njegovo cottage orne na bregu Hudsona. Na pretek smo imeli vseh mogočih poletnih zabav. Pri vsem potepanju po gozdovih, skiciranju, veslanju, pfri vsem ribolovu, glasbi in knjigah bi bili še kar dobro preživeli ta čas, ko ne bi bilo grozljivih novic, ki so vsako jutro prihajale k nam iz gosto naseljenega mesta. Minil ni niti en sam dan, da nam ne bi prinesel vesti o smrti kakega znanca. Ta čas, ko je nesreča naraščala, smo se privadili čakati vsak dan na izgubo kakega prijatelja. Končno smo drhteli ob prihodu slehernega sla. Celo sam zrak z Juga je za nas imel zadah smrti. Da! Ta hromeča misel se je povsem polastila moje duše. Nisem mogel več niti govoriti, razmišljati, niti sanjati o čemer koli drugem. Moj gostitelj je imel manj občutljiv temperament in, čeprav v močni duševni depresiji, se je trudil, da me obdrži pokoncu. Njegov bogati filozofski intelekt nikdar ni bil pod vplivom neresničnosti. Za vsebino groze se je še kar zadosti zanimal, za njene sence pa ni imel prav nobenega razumevanja. Njegovo prizadevanje, da bi me zbudil iz stanja nenormalne potrtosti, ki me je prevzela, je bilo v veliki meri brezplodno tudi zaradi nekih knjig, ki sem jih našel v njegovi knjižnici. Njihova vsebina je bila taka, da je s silo obudila v življenje sleherno klico dednega praznoverja, ki je dotlej skrito tlela v r moji notranjosti. Bral sem jih brez njegove vednosti in tako si često ni mogel razlagati ^eijo muze ali j. &C večji napredek pa pomeni, da je to arhi-*r&vo mesto danes že sistemizirano. Po odpravi oblastnega odbora istega leta je muzej zopet j^evzel prcj.'nji reecen — današnji Okrajni ljudski odbor *^anj, ki po svojem Svetu za presveto in kulturo spremlja delo s prijaznimi očmi. Naloge muzeja ni- s° Je v zbiranju sta- 1111 in njih pifkazo- ^nju kot nekakšne posebnosti«, temveč v ^'zadevanju po znan-stv enem delni. Ves raz-Voi človeka, ki biva na (>tnl'i nekdanja rvre-j* friesinških ' škofov, r^J bi bil viden prav k muzejskih zbirk. J^rajina, ki je ži-^ skoraj tisoč let n,,,«ls'.. I> ,jn:> : klad- ah trn, x-l>inl jepisnih, go-8*aklb in uprav-vie m''jah, pač up a- ok°n° pr — Stev. 3 Boj za koze Pri Hanzovih so jih imeli največ. Kar šest jih je meke-talo v hlevčku, ki se je skromno stiskal za hišo. Redno vsako jutro je prišla domača hči Micka z golido in pričela molžo, najprej pri stari Beli, ki je bila privezana tik za vrati, potem pa po vrsti do zadnje, ki so ji rekli Pisana, in je imela svoj prostor že čisto v kotu. Približno isti čas se je vzdignil izza mize tudi oče Hanza, pospravil že preštete žeblje, namenjene v Kranj za prodajo, odnesel posodo za žgance v vežo, potem pa oddrsal v hlev pogledat, če je Micka že končala. Skupno sta odvezala koze, obesila Beli, ki je bila vodnica, zvonec na vrat, potean pa je stari snel s police pastirski rog in odprl hlevska vrata na stežaj. Koze so odskakljale na vajeno pot po klancu navzdol, Hanza pa je zatrobil na rog, znak, na katerega so tudi drugI lastniki koz začel', odpirati svoje majhne staje. Po trgu je prišel pastir- Ravsman. Visoko je vihtel palico štekljačo nad prerivajočim se tropom in kričal besed*-, katerih razen koz nI razumel nihče. Počasi se je čreda zbrala in uredila. Bela j« zacingljala z zvoncem in trop se je začel pomikati proti Kotlu. Toda Raivsmanu je bilo kmalu dovolj, rarentačil je, dvignil palico in mladež jo je pobrisala nazaj. Pri zgornji Fužini je zavila čreda čez brv v Natov rob, kjer se je začela pasti, pastir pa je krenil po oglarski poti, do v Mela . Tam je počakal, da se je čreda pripasla do njega, potem je pa odšel še više na »Vreteno«, in še naprej po Jožetovem robu na »Vodice«, če je bilo lepo vreme, je sedel na vrhu v mehkem mahu, če je pa deževalo, se je stisnit v napol poditi >kolparen«, nažgal Čedalco ali založil čik in Ji prepustil sanjarenju. čez čas je stopil na rob, nastavil dlan na usta ter za vpil v globel: Psskaa, psskaa, sek, sok, sok! Koze so prihitele in kmalu je bil zbran ves trop na vrhu. Žival je polegla in prežvekovala, pa tudi pastir se je zleknll ln zadremal. Davno je že odzvonilo poldne, ko se je prebudil. Odprl je torbo in pojužinal kos kruha. Iz doline gori je bilo slišati zamokle udarce težkega fužinskega »norca«, ura Jc bila že čez dve. Spravil je čredo na noge, jc počasi gnal ob robu gore skozi kroparske parte in pozno popoldne se je čreda spustil* skozi zeleno dolino v Kotel nazaj. Za svojo službo je prejem;il pastir vsak dan 25 krajcarjev in zajtrk pri enem od kozjih lastnikov. Pri zajtrku si j0 odrezal še pošten kos kruha za južino; drugih posebnih izdat' kov za hrano ni imel, torej mu je ostal še marsikak četrtal4 za žganje in tobak. Svojo službo je vršil nad vse vestno in v splošno zadz;^ pripravljeni tvegati vse, samo da so izvede do pike noV^ postava na vse večne čase. . Silen krik in borbo za staro pravico pa jc dvignila W stranka kožarjev, ki sicer ni imela na svoji strani l! ":ir^ zato na tem .številnejše pripadnike in zagovornike, ki so J, vseh merodajnih in nemeroda jnih mestih povdarjali krivico, ki bo povzročena z novo postavo. „ Lažje je bilo seve P $ s sveta. Zdaj je Con«' obesil .šolanje na klin, prepričan« Pravni nasveti Pokoj ninvka prevedba A. P. Kranj. — Ste izučena šivilja, pa niste samostojno izvrševala obrti, temveč ste bili kasneje preko 20 let v delovnem razmerju pretežno kot tovarniška delavka, še pred vojno pa več kot 4 leta tudi šivilja pletenin in konfekcije. Pred kratkim ste dobili od Zavoda za socialno zavarovanje odločbo o prevedbi pokojnine, ki Vam priznava le svojstvo polkvalificirane delavke. Vprašujete, ali je prevedbena odločba pravilna in kaji naj v nasprotnem primeru ukrenete. Odgovor: Če ste bili upokojeni v času pred 16. februarjem 1950, se za prevedbo upošteva le strokovna izobrazba, kakor jo že ugotavlja tedanja odločba ter v tem primeru Vaši kvalifikaciji ne morete ugovarjati. Če pa ste bili upokojeni po navedenem datumu, pa je za razvrstitev v pokojninske razrede odločilna strokovna izobrazba delavca, nadaljnji pogoj pa je, da je delavec vsaj 3 leta tudi opravljal tako delo, za katero je potrebna dotična strokovna izobrazba. Pri tem ni važno, ali je imel izobrazbi ustrezno -— vsaj triletno — zaposlitev tik pred upokojitvijo al pa prej. če ste izučena šivilja in če ste omenjena 4 leta res kot šivilja pletenin in konfekcije tudi izvrševali tako delo in bi delodajalec za tisto delo ne mogel uporabiti neizučenih delavk, potem imate pravico, da se vas prevede kot kvalificirano delavko, kar bi imelo pri neizpremenjenih ostalih okolnostih za posledico razvrstitev v za 3 razrede višji pokojninski razred. Nepravilno prevedbeno odločbo je mogoče izpodbijati le v roku 15 dni po njeni vročitvi s pismenim ugovorom na Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. V ugovoru je treba navesti okolnosti, zaradi katerih smatrate, da bi Vam morala biti priznana višja kvalifikacija, obenem pa priložiti vse dokaze (n. pr.: spričevalo o izučitvi obrti, potrdila delodajalcev o tem, da ste bili zaposleni kot šivilja). Dokaze priložite v prepisu, ki Vam ga brezplačno overi sodišče. Pismo oddajte priporočeno! ravnišlti nasveti Žariščna infekcija Tov. Ž. M. — Kaj naj razumemo pod žariščno (fokalno) infekcijo, o kateri sem često slišal od laikov in zdravnikov? Fokalozo, ki zajema fokalno infekcijo in fokalno toksi-kozo, še vedno proučujejo. Pod fokalozo razumemo skupek vceh bolezenskih pojavov, ki so posledica skritega, kroničnega, nekje v telesu ležečega infekcijskega žarišča. Proizvod žarišča so bakterije. Pri presnovi in razpadanju bakterij se 8proste kot proizvod žarišča razni strupi toksini. Ti pridejo po različno dolgih obdobjih v telo po krvnih žilah, mezgovnih žilah ali z možgansko tekočino. Vmes je žarišče potuhnjeno in klinično nezaznavno. O fokalni infekciji govorimo, če bakterije same vderejo v krvotok in povzroče bolezen, o fokalni toksikozi — zastrupljenju —- pa, če pridejo samo njih predvodi (toksini) v telo kot povzročitelji obolenj. Poznamo celo vrsto bolezni, ki jih smatramo danes kot fokalno povzročene: od bolezni gibalnega aparata (kot reumatizem) do bolezni srca, ožilja, ledvic, oči in črevesja. Za fokalno tok-sikozo govori dolga vrsta nedoločenih splošnih znakov: močna utrujenost kot da bi bil stepen, povišana občutljivost za vremenske spremembe, jutranja zatrdelost in okorelost sklepov, povečano znojenje, nenavadna potreba po spanju, rahlo povišana telesna toplota, često utripanje srca, motnje želodca itd. Kot sedež žarišča pridejo praktično v poštev predvsem zobje, žrelnica in nosne votline, včasih tudi žolčni mehur, prebavila in sečila. Ozdravljenje ah odstranitev žarišč odpravi izzvane bolezni, ker odpade stalno draženje po njih klicah, •trupih in tujih beljakovinah, ki so izzivale reakcijske spremembe v raznih organih. Seveda ni vedno lahko odkriti Pravega žarišča za posamezno bolezen in tudi niso vse borzni žariščnega izvora. Danes poznamo že več načinov za fazpoznavo tlečih žarišč, upati pa smemo, da nam bo na-^aljni, nagli razvoj medicinskih ved dal nove, izboljšane metode razpoznave in zdravljenja fokalnih bolezni. « očetov kupček dovolj velik, in da je laže igrati fužinskega, *°t pa duhovskega gospoda, še preden pa se je vsestransko ^živol v ta novi poklic, se je kupček raztajal kakor sneg ^ pomladanskem soncu in Cenctu ni ostalo od gospoda Ničesar več, razert belih rok in žejnega grla. Da se je v tem ?Poru pridružil kožarjem, je odločila predvsem njegova praksa plat: Kdor bolje plača, tistemu služim. In on je dobro ^edel, kje --'e bolj potreben in plačan, široko je sedel za mizo, ♦^aznll poliče in pisal prošnje in pritožbe na gosposko, da *P so kresale iskre. Ko je uvide!, da s samim črnilom ne bo k°gel omajati postave, je zbral skupino najbolj razboritih j Zarjev in jih odpeljal v Ljubljano. Silnim prošnjam te depu-r^cije tudi oblast ni mogla naravnost odreči, zato je obljuba poslati komisijo, ki naj na licu mesta preišče zapleteno ^a-devo. V pričakovanju te komisije in upanju na zmaijro sta strpno živeli obe stranki. Boj in sovražnost sta se stopaje-Vflla od dne do dne. Še nikdar do tistih mal niso gospodje stiskali žebljarjev, kakor tiste dni. Pri prevzemu blaga, obračunu, pri vagi in prodajalni, povsod se je čutila njl-£°va močna roka. Seveda so pa znali tudi žobljarji poiskati bistva, da so vrnili milo za drago. Bilo je v nedeljo zvečer v gostilni »Pri Marički«. Prihodki teden bi težko 'pričakovana komisija morala priti in šte-ilni gosti so glasno razpravljali, komu v prid se bo izrekla, ^ata iz prostorne hište:ne v kamro so bila odprta. Tudi ^m je za belo pogrnjeno mizo sedela večja družba gospodov, ^ so očividno imeli isti pogovor. ^ Nad pivce je legalo vzdušje razlite pijače ter tobakovega Petrolejevega dima. »Jaz Lahko prisežem«, je glasno poudarjal pastir Ravs-koV' *lahko ptisežem v Radovljici pa tudi na Dunaju, da ftarr,e °e naPravljajo nobene škode. Lahko pride pogledat ne hob k(>mi,-siJa. ampak tudi s; m cesar, pa bo videl, da se ^hlt žival nc dotakm- drevja. Tukajle moj tovariš Groga *irn ° pove> ko Je zadnjič tri dni z menoj pasel, če ne govo- 1 resnice.« Polit* Pričo poklicani tovariš je napravil globok pogled v >n nato potrdil pastirjeve besede za pravo, živo resnico. Cene. Kernjetga konca mize je učeno posegel v razgovor lz;vita' i >^8a škoda, o kateri govoričijo naši magnatje, je ViCa z tl'te, in mi bomo gosposki lahko dokazali, da je pra-^°br0 6 131 k 13 12 133 12 154 115 135 86 108 116 129 32 38 m 45 53 61 54 74 95 102 117 130 moglasnika; 34. ima vsak; 35. moško ime; 37. mesto v Franciji; 39. njemu (nemško); 40. pesnitev, 41. morska, žival; 42. prva žena; 44. zaimek; 46. ribniški izraz; 48. svojilni zaimek; 49. mesto ob istoimenski reki v Srbiji; 51. tovarna v Kamniku; 53. zabava; 55. pol igrače; 56. izraz pri nogometu; 57. sad; 59. predstojnik samo- pevski glas; 78. zabavišče; 79. kratica za število; 81. srbsko moško ime; 83. reka v Jugoslaviji; 86. posoda; 87. začetni črki slov. pesnika; 89. bodica; 91. žensko ime; 93. mesto v Latviji; 94. del cerkve; 95. gospod (nemško); 96. moško ime; 98. zaimek; 100. primorska členica; 101. velika riba; 102. častno za vsakogar; opera; 123. tuj izraz za srečko; 124. zamašek; 125. tro-spev; 126. predlog; 128. predlog; 129. posada; 130. znan godbenik in skladatelj; 131. trije enaki samoglasniki; 133. žensko ime; 135. kratica za otroški; 137. nebesa; 138. kulturna ustanova v Kranju. Navpično: 1. tndustrijski kraj v Sloveniji; 2. del voza; 3. barva igralnih kart; 4. zaimek; 5. cerkveni okoliš; 6. podzemska naprava; 7. dva enaka samoglasnika; 8. latinski veznik; 9. gl.; 126. vodoravno; 10. mesto ob Gardskem jezeru; 11. prislov; 12. prislov; 12. vodne živali; 13. znano italijansko taborišče; 14. mesto v Sloveniji; 20. agregatno stanje vode; 21. krojaška potrebščina; 22. veznik; 24. mesto na Tirolskem; 27. žensko ime; 28. šahovski izraz; 29. del voza; 31. gora v Piimorju; 34. žensko ime; 35. glodalec; 36. rimski pozdrav; 38. kratica za avtobusno podjetje; 40. zaimek; 41. poganjek; 43. oče; 45. strast; 47. član družine; 48. obvešč. oddelek v NOV; 49. mesto v Nemčiji; 50. vred-nostnica; 52. gl. 18. vodoravno; 54. število; 56. gora na Gorenjskem; 57. protestantski duhovnik; 58. žel. postaja Ljubljana—Trst; 60. slov. reformator; 63. poljsko orodje; 64. zamašek; 65. trebušna bolezen; 67. mesto v Romuniji; 69. trdilnica; 70. kratica za sveti; 72. kratica za doktor teologije; 74. površinska mera; 79. telovadni izraz; 80. naselje; 82. moško ime; 84. mesto v Italiji; 85. turški plemič; 86. izraz v matematiki; 87. poslanec; 88. žel. postaja na progi Ljubljana—Kočevje; 90. velika ptica; 92. žensko ime 3 skl.; 94. začimba; 95. mesto na Češkem; 97. suženj; 99. uraden spis; 101. ptičji glas; 102. pristaniška naprava; 104. govedo; 106. trije enaki samoglasniki; 107. krajevni prislov; 108. neobut; 110. nasilje; 112. Prešernov prijatelj; 114. ime papeža; 115. gora v Grčiji; 116. tlak; 117. šahovska figura; 119. različni samoglasniki; 121. drevo; 123. angleški plemič; 124. kratica za čar šijo; 127. moško trne; 129. zaimek; 132. podredni veznik; 134. kratica za avgust; 135. staroslo-vanska pijača; 136. kratica za mlajši. GORENJSKI PIONIR Dan borbe v moii rojstni vasi Ali vsi poznate Lom? To je gorska vasica, ki leži med Stor-žičem, Kokovnico. Konjščico in Javornikom. Zadnja svetovna vojna je tudi Lomu prinesla veliko novega. Lom je bila vas, po kateri so podnevi hodile nemške patrulje, ponoči pa partizani. Zgodilo se je, da so Nemci upozorili veliko hajko na partizane, ki so se utaborili v okolici Loma. Nemci so prišli v Lom, a partizani so jih že pričakovali z nail» tirni puškami in mitraljezi v Zgornjem Lomu. Pričela se je huda bitka. Nemci so se poskrili v prvih hišah in streljali skozi okna, partizani pa kar izza dreves ali vogalov spet nazaj. Prebivalci hiš so bil seveda v velikem strahu in nevarnosti. Ves dan bitke so bili stisnjeni pod veliko kmečko pečjo. To jim je bilo edino zavetje. Nemci so na ves strah popili kmetom vse žganje in mošt in nato po stanovanjih vse ponesnažili. Proti poldnevu se je zmaga nagnila na stran partizanov-Nemci so takoj poslali po pomoč. Pa se je piivalilo Nemcev kakor Ustja in trave. Streljali so kar na slepo, čeprav ni bilo nobenega partizana. Pobrali so ta napeto poslušal, one v hižterni in v kamri. Začrnela lopatasta desnica, s katero je dvignil kozarec, je izdajala njegov poklic. Bil je cajnar, pod kladivom je vlekel čajne za kovače. Napoirno enostransko delo mu je zvilo noge tako, da pogled nanj ni bdi preveč mikaven. Ker je bil tih in vase zaprt človek, ni bil pri delavcih bogve kako priljubljen. Cene ga je klical za Franceta, toda drugi so ga navadno klicali tiste svoje mrtve pajdaše in jih odnesli v Tržič. Tudi partizanov je bilo nekaj ranjenih in dva mrtva. Kar oddahnilk smo se zvečer, ko je streljanje ponehalo, in ko so partizani prišli skozi vas in gnali pred seboj Švabe. žal nam je le mrtvih partizanov. Meglic Angela in. b razred gimn. v Tržiču Dragi Kosobrinček! 2. Pisal si zakaj Te nič ne vprašamo in če že vse vemo. To ni res! Jaz bi Te že zdavnaj kaj vprašala, toda nisem imela priložnosti. Zato Te bom danes. Vprašati Te moram, kakšne načrte imaš za to leto. Alt boš igral še v kakšnem filmu, to se pravi, ali nas boš s Kekcem in z drugimi igralci še kaj razveselil? Pri vsem, kar imaš v na- črtu, Ti želim mnogo uspeha, predvsem pa zdravja, da boš zmogel vse težave, ki jih boš imel pri delu. Maruša Perko Uganke Glej, vsa sem rjava. Ko se topim, vsa zažarim kot zarja prava. Vse dni, noči gorim in rjavo snov topim; če ne poznaš me še, na Jesenicah najdeš me. 3. Brez oddiha, brez odmora vroči plamen v meni žge. Sem svetlejša kakor zora, ko iz mene jeklo vre. Pionirji! Rešitve ugank pošljite na uredništvo. Trem rešitvam bodo dodeljene knjižne nagrade. Draga Marušal Veš, kar odkrito Ti povem, a samo na uho, da drugi ne bodo slišali: Še bi rad igral s Kekcem in Mojčico, a kaj, ko me ta nesrečni Bedanc še vedno zasleduje. Toliko strahu sem prestal, a kakor hitro bi zvedel ta silak, da spet igramo, bi bil tudi on takoj zraven. Spet bi se ga moral bati. čeprav sem že star, vendar še rad živim, ko vem, da me imate vsi otroci radi. Zato se bom letos v Kranju odpočil in si nabral novih moči in poguma. Morda se bom v prihodnjem letu lahko postavil celo proti Bedancu. Močno si želim, da bi postal zelo, zelo močan in zelo, zelo pogumen, tak, da bi bil kos Bedancu (pa filmski kritiki tudi). Lepo Te pozdravljam Tvoj Kosobrinček Nehai za zene Kakšno obleko naj nosim ? za Putapajo. (Ime spominja na Rusa, pa je bil čistokrven Kropar, za kar imamo dokaze). Ko je bil še otrok, je nekje na gredi videl kuro in jo pokazal materi: »Mama, puta pa aja!« Od tedaj so ga klicali za Putapajo. Svojih ljudi ni Imel, edina stvar na svetu, ki mu je bila pri srcu, je bila kozica in pa kozarček, tega je tudi močno cenil. Majhne in polne ženske naj si izberejo obleke, ki imajo same navpične linije, okraski in podrobnosti pa naj bodo čim manj vpadljive. Pretirano visoke pete na čevljih majhne rasti ne bodo prikrile, zlasti, če bo v njih hoja nerodna. Priporočljivi pa niso niti športni čevlji brez peta. Majhne, drobne ženske naj si izbirajo kroje, ki nekako podaljšujejo postavo. Izbirajo naj si zmeraj mirne linije in detajle in se izogibajo pisanega blaga. Zanje je primerna obleka brez pasu ali z zelo ozkim pasom, ki se prilega telesu. Visoke, močne ženske naj nosijo obleke iz dveh delov ali kostume. Visoke vitke ženske naj se kakor visoke in močne izogibajo nemirnih linij, Iti podčrta-vajo višino. Za vitke pa je priporočljivo, da si izbirajo kroje z vodoravnimi linijami. GLAS GORENJSKE Šlev. 3 — Slran 7 Med Grintovcem in Ljubljano Petdesetletnica PD Jesenice V začetku februarja 1953 bo minilo 50 let, odkar je bila u-stanovli'ena podružnica Slovenskega planinskega društva na Jesenicah. V Usti dobi klasičnega planinstva so Jeseničani posečali le predgorja in vrhove Karavank. Le r:dki so bili, ki so se v tistih časih povzpeli na Triglav, Kukovo špico '.n na Križke pode, da o vzponih na škrlatico, Špik in na Jalovec niti ne govorimo. Med prvimi planinci so bih pokojni Franc Sika, Anton Kerstein in Franc Pavlin. Njim so sledili bratje čop, Jože Ravnik, Ivan Šetinc in Kosmač in še cela vrsta drugih prijateljev gora. Veliko propagando za razvoj planinstva pa je napravil pokojni Franc Pavlin, ki je s krasnimi fotografskimi posnetki prikazal lepote naših planin širnemu svetu. Po prvi svetovni vojni se je delo Planinskega društva Jesenice še bolj razmahnilo. Mladi alpinisti so naskočili vse vrhove Julijcev in se tudi povzpeli na vrhove Centralnih švji-carskih Alp. Iz vrst drznih alpinistov so se razvili tudi dobri šmučarjL in gorski reševalci. Program 50-letnega delovnega jubileja bo zel oobsežen in pester. Izšla bo posebna številka »Planinskega vestnika«, ki bo s članki in številnimi slikami prikazala nastanek enega izmed najbolj delavnih planinskih društev v državi. Jeseniški planinci bodo v prvi polovici avgusta 1953, v času medrepubliškega izleta vseh planincev Jugoslavije v Vratih — pripravili jubilejno razstavo o delu in razvoju planinstva, al- ŠaU ŠAHOVSKO PRVENSTVO KRANJA šahovski turnir za prvenstvo Kranja za leto 1953 se bliža koncu. Na njem sodeluje trinajst igralcev, prvo-, dirusro- in tretjekategorntkov. Turnir se vrši v novi igralnici pri Jelenu. Doslej st je nabral največ točk tov. Misjak Kari in sicer 10 Vs ter si s tem že zagotovil prvo mesto. Po 7 točk imata lanskoletni prvak Pogačnik in Ficherl. Turnir bo v ponedeljek zaključen, nakar se bo začel nov turnir četrtokategornikov. Prijave je poslati na tajništvo Šahovskega društva Kranj ali ustmeno vsak ponedeljek, sredo in petek v igralnici. Turnirja se lahko udeleže tudi igralci iz okolice. pinizma in gorske reševalne službe na Gorenjskem. V tistih dneh bodo odprli tudi edinstveno jubilejno pot skozi obe Pri-sojnikovi okni. PD Jesenice ima tudi v načrtu graditev velikega planinskega hotela na Vršiču, ob razvodju savske in soške doline, ki bo privabljal planince iz vse države v najlepši predel našega planinskega sveta. Na račun jeseniške pošte Ekipa športnikov z Jesenic bi morala v nedeljo gostovati v Kranju. Kranjčani so morali to prireditev odpovedati. Zato so poslali v četrtek Jeseničanom zadevno obvestilo. Toda pismo je romalo do Jesenic polne štiri dni in je bilo naslovniku dostavljeno šele v ponedeljek. Seveda so Jeseničani v nedeljo zastonj potovali v Kranj, s čimer so imeli nepotrebne stroške, zamudo časa in mnogo jeze na račun pošte. Iz prejetega dopisa je razvidno, da je bil pravilno naslovljen in da je bil že v petek na Jesenicah. Zato je toliko manj razumljivo, zakaj dopis ni prišel pravočasno naslovniku v roke. "Drug primer je sledeč: V Zagrebu so 1. januarja ob 16.30 predali brzojavko, ki pravi, da potuje 2. januarja skozi Jesenice državna reprezentanca, katero naj nekdo pričaka na železniški postaji zaradi neke zadeve. Brzojavka je bila dostavljena naslovniku šele 3. januarja ob devetih, torej takrat, koje bila državna reprezentanca že domala v Parizu. Kaj so si mislili državni reperzentant-je ob prihodu na Jesenice, ko jih nihče ni pričakoval, sk pac lahko predstavljamo. Verjetno navedena primera nista osamljena. Dejstvo, da potuje pismo od Kranja do Jesenic štiri, brzojav od Zagreba do Jesenic pa dva dni, nam dokazuje, da na jeseniški pošti nekaj ni v redu in b; bilo potrebno zadev/o globlje raziskovati, da ne bo zaradi nekaterih neodgovornih posameznikov padala slaba luč na ostale vestne in marljive poštne uslužbence. ZAHVALI Prireditveni odbor za Novoletno jelko Žirovnica se zahvaljuje vsem podjetjem in organizacijam za denarno pomoč ter vsem sodelujočim, kL so pripomogli k tako uspešni izvedbi piireditve. IZ ŽIVLJENJA DOMŽALSKE »SVOBODE« Okoli 60 deklet in 'žena se je že prijavilo za sodelovanje v mešani pevski zbor domžalske »Svobode«, d očim je odziv pri moških še zelo slab. Vsekakor pa bo požrtovarnemu pevodji prof Habetu uspelo premagati tudi to težava z vključevanjem dobrih mladincev v ta reprezentativni pevski zbor. Delo v dramskem odseku je v-polnem teku in izbrani igralci študirajo Jurčičevega »Desetega brata«. Ljudska univerza, ki tudi deluje v okviru društva, pa je imela letos že pet predavanj. Knjižnica je pred selitvijo v nove prostore, ki jih bo Cmela v novem občinskem poslopju v središču Domžal. Novi občinski ljudski odbor v Domžalah kaže veliko zanimanje za dvig kulturnega življenja na svojem območju, kar je razvidno iz tega, da je »Svobodi« nakazal 200.000 dinarjev za nabavo novih stolov v Godbenem domu, godbenemu odseku pa 20.000 dinarjev CESTA OD »INDUPLATI« DO MENGŠA NUJNO POTREBNA POPRAVILA Občinska cesta od »Induplati« v Jaršah do Mengša je v skrajno zanemarjenem stanju. Polna je kotanj in popolnoma razrita od velikega prometa. Kdo je poklican, da se spomni tudi nje? Po tej poti hodi dnevno peš in se vozi s kolesi polno delavstva, ki dela v »In-duplati« in le delno. na železniško postajo. Javnost, predvsem pa delavstvo v Megšu in Loki ter oko!' ci se čudi, zakaj delovni kolektiv »Induplati«« ne vidi potrebe, da bi prispeval iz sklada za prosto razpolaganje potreben znesek denarja, da se končno odprav, takšno stanje. Občina pa bi morala potem poskrbeti, da se cesta pravilno preuredi, razširi in dob. nočno razsvetljavo. Menda je v interesu enih kot drugih, da se čimpreje piistopi k uresničitvi te zamisli. SLEHERNEGA ČLANA KO-LEKTrVA SO SEZNANILI Z NOVIM TARIFNIM PRAVEL-NIKOM V Podjetju Kamnik imajo že Izdelan nov tarifni pravilnik. Pravilnik je zelo obsežen in predvideva plače vsem delavcem, ki so zaposleni na raznih področjih dela v podjetju. Z izdelavo novega tarifnega pravilnika je bil seznanjen sleherni član delovnega kolektiva, kajti komisija, ki ga je sestavljala, je šla od človeka do človeka in zdaj je tako izde- lan izstavljen na ogled vsem. Komisija je dozdaj prejela že nekaj dobrih predlogov, ki jih bodo pri dokončni izdelavi pravilnika upoštevali, ker hočejo izdelati resnično dober tarifni pravilnik, kateri bo prav'-Ino izkoristil plačni fond. SMRTNA NESREČA Tragičen dogodek se je pripetil v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Miner tov. Hribar je položil mine pri razs'.rcljevanju skal. Ker neka mina dolgo ni eksplodirala, je bil prepričan, da je neuporabna. Vprav, ko se je približal, dia jo pobere, je eksplodirala. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje. KOMAJ SO PRVEGA ZAKLJUČILI ŽE PRIČNO Z DRUGIM V oktobru začeti gospodinjski tečaj so v Železnikih v soboto, 4. januarja uspešno zaključili. Dekleta so učne uspehe prikazala z bogato in zelo okusno aranžirano razstavo v treh gimnazijskih učilnicah. Da je tečaj res vsestransko uspel, imata največ zaslug učiteljici Simoničeva in Košmelje-va, ki sta se zavezah sodelovati tudi pri drugem tečaju, katerega bo ot«.skovalo okrog 30 deklet. Navdušenje za izpopolnitev gospodinjskega znanja je zelo veliko, tako da bodo drugi tečaj začeli že prihodnji teden. ZARADI MLADOSTNE NEPREMIŠLJENOSTI STA IZGUBILA ŽIVLJENJE Preteklo nedeljo zvečer se je v Lazah v Tuhinjski dolini pripetil dogodek, ki je zaradi mladostne nepremišljenosti in nerazsodnosti mladoletnika terjal dvoje življenj. 17-letni V. H. iz Tuhinja se je poiskušal prib>žati 18-letni R. D. iz Lazov. Ta pa ni zanj marala, kar je bilo povod za mnoge prepire med njima. Ko sta se prejšnje nedelje spet sprla, je fant v razburjenosti odhitel domov po skrito vojaško puško in na dekličnem domu ustrelil najprej njo, potem pa si še sam vzel življenje. Del odgovornosti za to dejanje mladostne nerazsodnosti nosijo tudi dečkovi varuhi, ki bi morali bolj paziti, kaj fant doma skriva. SPET NEPREVIDNOST V noči med 6. in 7. januarjem je gorelo v Trbojah pri posestnici Ivanki Ješetovi. Požar, ki je bil na srečo kmalu pogašen, je nastal po malomarnosti Jetšetove. Ko je v večernih urah noe«la iz štedilnika pepel v podstrešje v lesen zaboj, se je zaradi neprevidnosti znašla med pepelom žerjavica. škoda je majhna, ker so ljudje požar hitro opazilk in požrtovalno pomagali gasiti. Zgodilo- pa bi se lahko, da bi Ješetova zaradi neprevidnosti ostala brez strehe. Tudi i o i e za vas Dežurna služba Dežurnega zdravnika za Kranj in okolico najdemo v poslopju bivše »Obutve«, Kranj, Poljska pot, tel. 218. Pozive.na dom sprejema dežurna bolničarka po tel. št. 218. Dežurna zdravniška služba območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice od 16. do 23. januarja 1G53 dr. Janez Kraševec, nova bolnica. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike z težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. Gledališča Mestno gledališče - Jesenice Nedelja, 18. januarja ob 14.30 uri: Jože Tomaži č »Pohorska bajka«. Prešernovo gledališče - Kranj Petek, 16 januarja ob 16. uri: Klabund »Krog s kredo«. — Red C. (Standart, Pletenina, Sava) in Izven. Sobota, 17. januarja ob 18. uri: Norman Krasna «Draga Ruth!« zaključeno za Inteks. Nedelja, 18. januarja ob 16. uri: NoiTnan Krasna »Draga Ruth!« Izven. Ponedeljek, 19. januarja — zaprto. Torek, 20. januarja — zaprto. Sreda, 21. januarja ob 20. uri: Klabund »Krog s kredo«. Red A ln Izven. Četrtek, 22. januarja ob 20. uri: Klabund »Krog s kredo«. Red B in Izven. Petek, 23. januarja ob 20. Mestno gradbeno podjetje Jesenice (bivši Remont) Izvršuje komunalna, zidarska, mizarska, elektrotehnična in vsa v sorodno stroko spadajoča dela Prevzemamo v popravilo radio in električne aparate ter zidavo i nizkih in visokih gradenj Dosedanje naše delo jamči solidno izdelavo vseh naročil ■ .....ii Vljudno se priporočamo DJovni kolektiv Mestnega gradbenega podjetja Jesenice uri: Klabund »Krog s kredo« Red D in izven. kino Kino »Storžič«: do 18. angleški barvni film »Ljubezen je lepa«, predstave ob delavnikih: ob 16., 18. in 20 uri. V nedeljo ob 15., 17. tn 19. V nedeljo, 18. januarja ob 21. uri italijanski film »Volk z gore Sila«. Matineja bo v nedeljo: ob 8.30 »Ljubezen je lepa«; ob 10. uri angleški barvni film »Bagdadski tatic«. 19. in 20. januarja angleški barvni film »Bagdadski tatic«. Kino »Svoboda«: V petek in soboto ob 17. in 19. uri in v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri angleški barvni film »Bagdadski tatic«, v soboto, 17. in v nedelja 18. januarja ob 21. uri angleški barvni film »Ljubezen je lepa«; matineja v nedeljo: ob 8.30 uri angleški barvni film »Bagdadski tatic«, ob 10. uri angleški barvni fihn »Ljubezen je lepa«. Kino Zadružnik: V petek ob 19. uri, v soboto ob 17. in 19. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri italijanski film »Volk z gore Sila«. »Partizan« ftkofja Loka: 23. do 25. angleški film »Glas v viharju«. Mestni kino Jesenice: Od ^16. do 19. I. ameriša risanka »Bamby«; od 20. do 22. jan. francoski f> lm »Divji deček«; od 23. do 27. I. ameriški film »Veliki valček«. Predstave ob 18. in 20. uri. Ob sobotah ob 16. uri in nedeljah ob 10. url TRG. POD J. »IZBIRA« BLED je izvedlo dne 11. jan. 1953 NAGRADNO ŽREBANJE kjer so bili izžrebani sledeči kuponi srečk: 1. 1191 IS. 2214 25. 2254 2. 3925 14. 4596 26. 705 3. 2315 15. 45 27. 2789 4. 326 16. 74 28. 2402 5. 4898 17. 1486 29. 1186 6. 3589 18. 3143 80. 2889 7. 4894 19. 4014 31. 165 8. 3823 20. 914 82. 2003 9. 4470 21. 2887 33. 1028 10. 1712 22. 4465 34. 3495 11. 289« 23. 3533 35. 1921 12. 5609 24. 4162 Dobitki se morajo dvigniti do 30. L 53. - Trg. pod j. »Izbira« /,////////////// dopoldne predstave za mladino po znižanih cenah. Domžale: 21. in 22. ameriški film »Kobilice«; 23. do 25. ameriški film »Sneguljčica«. Mestni kino Kamnik: 15. do 19. ameriški film »Bojeviti O' Flynn«; 20. do 22. francoski film »Pastoralna simfonija«; 23. do 27. amer. barvni filma. »Iz tisoč in ene noči«. Mali oglasi Hišo v Kranju ali bližnji okolici kupim. Ponudbe na »Glas Gorenjske« pod »Hiša«. Izgubljen otročji filc škorenj-ček od čirč do Kranja, prosim oddati Bizjak, Kranj, Cankarjeva 2. Kupim psa — dobrega čuvaja. France Gaser, Nemški rovt — Bohinj. Izgubljenega malega rujave-ga psa — na vratu in repu bela lisa — vrniti proti nagradi Jože Dolenc, Stražišče 94. Preklieujem blok štev. 10176 izdan v komisijski trgovini v Kranju z dne 31. 10. 1952. na ime Gvera Berčič, Kranj. Preklicu jem blok št. 154*4, izdan v komisijski trgovini v Kranju na ime Francka Med-lič - Puterhof. občni zbor zadruge v dvorani Zadružnega doma. Dnevni red običajen. Pričetek ob 8. uri. Na zbor so vabljeni tudi ostal* državljani. Upravni odbor. Obvestilo strankam Cenjene stranke obveščamo in prosimo, da dvignejo vse do januarja t. 1. v popravo dane čevlje najkasneje do 15. februarja t. 1. Po preteku tega roka preneha lastninska pravica teh čevljev in se bodo isti darovali v socialne namene. Uprava čevljarske zadruge v Kranju Uprava za dohodke Ljudskega odbora mestne občine Kranj išče dva honorarna inkasanta. Honorar po dogovoru. Informacije se dobe pri imenovani Upravi. Objave Družbeno obvestilo Kmetijska zadruga Komenda obvešča svoje člane, da bo v nedeljo, 18. t. m. redni letni ORJAVA V MESECU JANUARJU SE PO ZAKONU VRšB POPRAVKI VOLILNIH IMENIKOV. ZATO OPOZARJAMO VSE VOLIVCE, DA UREDE PRI PRISTOJNIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH SVOJ VPIS V VOLILNI IMENIK, ŠE POSEBNO PA TO VELJA ZA ONE DRŽAVLJANE, KI PRI ZADNJIH VOLITVAH NISO IMELI UREJENE VOLILNIH PRAVICE. — OLO - KRANJ ŠTEV. 3. LETO VI. Kranj, 17. januarja lO.Vi Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekočI račun pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - »Ti- - 127 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400 din Polletna > 200 din četrtletna > 100 din Mesečna > 35 din CENA 8.— DINAR.! IIV Trgovsko podjetje Železnina JESENICE_ Nabavite si kurir« po znižanih cenah ter izkoristite popust: Lignit kocke 1 tona Din 2.103.— Zagorje kocke 1 tona Din 3.714.— Kočevje kocke 1 tona Din 8.160.— Drva bukova I. a 1 prm Din 2.000.— Zahtevajte pri oddaji naročila -dostavo na dom Za iMKljetja, ustanove ter organizacije nudimo pri večjem odjemu DRVA bukova I.» jm> DIN 1.930.—. — Tudi telefonsko n» fttev. 367 — poslovalnica K U H I V O JESENICE lahko oddate vaša naro« iu*- Trgovsko podjetje Železnina Jesenice S44