(Qdiohil
POLETNI HIT POKAL ODBOJKA NA MIVKI!
Termini na www.radiohit.si
Veseli slamnik
Poln smeha in dobre glasbe
stran 14
Teja Gregorin
Moja želja in cilj: uvrstitev med tri najboljše
stran 18
Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje:
Zupan Toni Dragar Občinski svet Občine Domžale Svetniške skupine Uredništvo Slamnika.
MEDNARODNA KONFERENCA
v	_
Čudežnost besed: Bibliopreventiva
Po prvi izmenjavi, našem februarskem obisku na Poljskem, poljski partnerji vrnili obisk med 11. in 16. majem. V tem času so obiskali sodelujoče zavode, kjer so si ogledali ne le pogoje za delo v naših inštitucijah in bili nad njimi navdušeni, pač pa tudi delo samo. Prisotni so bili na aktivnostih v vrtcu Racman, ogledali so si šolo v Dragomlju, bili pri urah pouka in knjižničnih dejavnostih na OŠ Rodica, se navduševali in preizkusili pogoje in delo v knjižnici, odprli razstavo fotografij Knjiga v kadru v Centru za mlade ter uživali v predstavi Jazz v Galeriji.
Za vsebino našega skupnega dela smo izbrali področje biblioterapije,
pravzaprav bibliopreventive, saj naši
zavodi, ki sodelujejo, delujejo predvsem preventivno. Najpomembnejša aktivnost v času obiska pa je bila udeležba na mednarodni konferenci Čudežnost besed: Bibliopreventiva, ki se je odvijala 12. maja v dvorani KD Groblje. Častna gostja konference, ki jo je odprl župan Toni Dragar, je bila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je z izbranimi primeri tudi kot psihiatrinja osvetlila pomen knjige, tudi pravice do (ne)branja.
stran 5
6irkuški dan
SOBOTA 19. lun« 2010
DVORANA DELAVSKEGA DOMA NA VIRU PRI DOMŽALAH
w.SvetovniDanZongliranja.c
13.00 -19.00
Cirkuške delavnice in igre
Žonglerska predstava
2.Državno prvenstvo v žongllranlu, Thomas Dletz, Vid SkrblniSek, Vesna Kociper
Ognjena predstava
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. julija 2010. Rok za oddajo prispevkov je sredo, 23. junij 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Čestitamo novim državnim prvakom: Janu, Franoju in Žigu
22. maja 2010 je Kickboxing zveza Slovenije v Postojni organizirala državno prvenstvo v kickboxingu — športnih disciplinah light contacta in low kicka. Na njem so se borili tudi člani Kluba borilnih veščin
Svetnica v Občinskem svetu Občine Domžale KATARINA KARLOVŠEK vabi
na družabno-rekreacijska druženja vsak četrtek ob 19. uri na FITNES NA PROSTEM ob Kamniški Bistrici v Domžalah.
Za zdrav duh v zdravem telesu. Vljudno vabljeni, pripeljite s seboj tudi vaše otroke in vnuke! Več informacij: www.katarinakarlovsek.si
za nizkoenergijske in pasivne hiše za energetsko adaptacijo objektov
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich
THERMIQUE ▼
Škrjančevo 8,1235Radomlje, telefon: +386 1 7294 296, e-mail: ekotrend@siol.net
L
PVC OKNA IN VRATA
AKCIJA	-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob
vabita na
osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti
v petek, 25. junija 2010, ob 19.30, pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu, nato pa v letnem gledališču.
Pozdravni nagovor: Robert Hrovat, predsednik KS Dob Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, Mešani pevski zbor Hippemus Dob, Ansambel orglic Kosci, solista baletne šole Stevens, Kulturno društvo Jožef Virk Dob
Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu na Močilniku.
25. junija 2010, ob 18.30, bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale.
Krajevna skupnost Dob in Župnija Dob vabita 25. junija 2010, ob 18.30 k maši za domovino v župnijski cerkvi Dob.
13
gorenjski!
o
I—
«n
komedijantov
Domžale ter z dobro pripravljenostjo, ki kaže na odlično delo kluba, borbenostjo in pogumom dosegli kar štiri naslove državnih prvakov.
Stran 20
I
I
Petek, 18. junija ob 19.00
Gunilla Boetius:
ŽENSKA, KI SE JE POROČILA S PURANOM
Gledališče Bohinjska Bistrica
Petek, 18. junija ob 21.00
William Shakespeare:
SEN KRESNE NOČI
Gimnazijski teater — gledališka skupina Gimanzije Jesenice
Sobota, 19. junija ob 21.00
Anton Tomaž Linhart:
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
KUD Ivan Cankar Sveti Duh
Sobota, 19. junija ob 22.30
Edward Albee:
ZGODBA O ŽIVALSKEM VRTU
Društvo MILF
Nedelja 20. junija ob 21.00
Marjan Marine:
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
KUD Lom
Letno gledališče Dob od 18. do 20. junija'10
Ob slabem vremenu bodo vse predstave v kulturnem domu. Avtomobile lahko parkirate tudi na parkirišču ob cerkvi.
■ INFORMACIJE NA TEL. 041 420 61O
2
iz urada župana
04. JUNIJ 20I0
tea
Dragi bralci in drage bralke,
tokratna številka glasila Slamnik je izšla teden dni prej. Razlog za to je referendum, na katerem boste odločali o arbitražnem sporazumu. Tokrat ne bom uvodnika namenila tej temi, urednica je o tem v prejšnjem že pisala. Rajši se bom posvetili prijetne mam, kot je zaključek leta, meteorološko poletje, kmal bo tukaj koledarsko poletje, vreme pa je nadvse primerno, da svoj prosti čas preživljate v naravi ... Skratka, razlogov za uživanje na
•	- 1	1	1 * XT 1
prostem je več kot dovolj. Nekaj smo vam jih v tokratnem glasilu Slamnik nanizali tudi mi, zagotovo je med njimi fitnes na prostem, pa nadvse prijetne sprehajalne in kolesarske poti ob Kamniški Bistrici, morda obisk trim steze na Sumberku ali pa malo daljši sprehod do Krumperka, kjer sameva grad zgodovinskega Adama Ravbarja.
Iskreno moram povedati, da sem rada Domžalčanka. Rada se vsak večer vrnem v mesto, ki mu pravimo spalno in ponosna sem, da je takšno, kot je. Presežke imamo v bližnji Ljubljani, v Domžalah pa imamo ravno tisto, kar ljudje potrebujemo, ko se po napornem dnevu vrnemo domov - prijetno okolje, bližino narave in ne prevelik vrvež.
Domžale sicer niso idealne za vse, manjkajo nam boljše, predvsem večerne in nočne povezave z javni prometom, kar mladim otežuje preživljati nočno življenje v bližnjem glavnem mestu, ker velikokrat poudarjamo, da ga v našem mestu ni. A če želimo živeti prijetno, umirjeno družinsko življenje . so Domžale idealne. Torej, dragi bralci in drage bralke, ko se boste te dni, verjamem da v prijetnem vremenu, sprehajali po Domžalah, se sprehodite z odprtimi očmi. Opazujte naše mesto, bližino naše narave in predvsem začutite okolje, ki je za nekoga novo, za nekoga prehodno, marsikdo od nas pa si želi tu ostati za vedno. Domžale zagotovo so in bodo moje mesto.
Mateja Kegel pomočnica urednice
ZUPAN OBČINE TOLMIN Z OBČINSKIM ŠTABOM CZ V DOMŽALAH
Koristna
izmenjava
izkušenj
Občino Domžale je v maju obiskal župan Občine Tolmin Vili Brežan z Občinskim štabom civilne zaščite. Delegacijo je sprejel župan Toni Dragar s strokovno ekipo ter člani štaba civilne zaščite. V celodnevnem srečanju so bile izmenjane izkušnje na področju organiziranja ter izvajanja zaščite in reševanja v obeh občinah. Za domžalski štab so bile še posebej pomembne izkušnje ukrepanja ob potresu, ki
je v tolminski občini veliko, saj je to območje v preteklih letih kar nekajkrat stresel potres. Gostje iz Tolmina so se podrobneje seznanili z organizacijo sistema zaščite in reševanja v domžalski občini, ki je ena prvih v Sloveniji, ki ima ta sistem v celoti organiziran v skla-
du z novo državno oz. evropsko zakonodajo.
Formalno delovno srečanje je potekalo v prostorih občinske uprave, v nadaljevanju pa v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Žeje-Sv. Trojica. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi poklicno
gasilsko enoto Centra za požarno varnost Domžale ter prikaz tehničnega reševanja reševalcev iz Jamarskega društva Simon Robič Domžale.
Župana in člani štabov obeh občin so bili zadovoljni s strokovnim srečanjem in z izmenjavo izkušenj.
Vsi so si bili enotni, da je bistvenega pomena dobra organiziranost sistema zaščite, reševanja in pomoči, ker le tako lahko deluje hitro in učinkovito — nesreča namreč nikoli ne počiva in vedno udari takrat, ko jo najmanj pričakujemo.
P. G.
Začetek obnove Karantanske ceste
V teh dneh se Občina Domžale, skupaj z, na javnem razpisu izbra-
nim najugodnejšim izvajalcem, Gratel, loteva celovite ureditve Ka-
PRIJATELJI IZ ŠVICE
Nepozaben materinski dan
Čeprav je od leta 1982 minilo že 28 let, se udeleženci prvega slovesnega srečanja in podpisa listine o sodelovanju med tedanjo Občino Domžale in Slovenskim društvo Slovenija Ruti v Švici radi spominjamo, še posebej, ker je naše sodelovanje preživelo vsa obdobja in preraslo v prijetno prijateljstvo. V maju se je na Občini Domžale oglasil Robert Leban, predsednik Slovenskega društva Slovenija Ruti, ter nam prinesel pozdrave članov in članic društva, pa tudi informacijo o nepozabnem materinskem dnevu, ki ga je društvo skupaj s slovensko dopolnilno šolo v Svici pripravilo svojim mamicam in dekletom. Prireditev je prinesla veliko veselja vsem ženskam, ki so se zlasti razveselile lepih pesmi o mamicah v slovenskem jeziku, ki so jih pripravili njihovi najmlajši in so se ob njih
marsikateri v očeh pokazale solze. Vesele so bile tudi iskrenega pozdrava, čestitk in dobrih želja, ki jih je izrekel predsednik društva Robert Leban, rožic in drugih pozornosti, ki jim jih je pripravilo vodstvo društva. Res čudovit dogodek, ki ga ne bodo kmalu pozabile. Življenje in delo Slovenskega društva Slovenija Ruti poteka v skladu s sprejetim programom, ki so ga sprejeli. Trudijo se, da bi se čim več družili, da bi med seboj krepili vezi, ne pozabljajo pa tudi vezi z domovino. Ob obisku predsednika pa so že stekli tudi pogovori o skupnih praznovanjih obletnic, ki se kar hitro bližajo. Tako bo v letu 2012 društvo praznovalo 35-letnico uspešnega sodelovanja, v istem letu pa bomo zaznamovali tudi 30-letni-co skupnega uspešnega sodelovanja društva in naše občine.
rantanske ceste v centru Domžale v moderno prometnico, ki naj bi zagotavljala večjo pretočnost in varnost uporabnikov, posebej pa naj bi bila z urejenimi peš in kolesarskimi potmi ter zelenimi površinami prijazna do pešcev in kolesarjev. Občina je za investicijo pridobila tudi del evropskih sredstev. Celovita ureditev Karantanske ceste zahteva večje posege pri ureditvi komunalnih vodov, posebej kanalizaci-
je, zato bo kompletna zapora ceste po načrtovanem terminskem planu trajala do 1. septembra 2010. Skupaj z izvajalci pa se bomo potrudili, da bi dela zaključili že v avgustu, kar bo mogoče le, če bodo vremenski pogoji letošnje poletje ugodni. Zapora bo zahtevala veliko razumevanja vseh uporabnikov ceste, še posebej pa vseh, ki v njej živijo ter jo vsakodnevno uporabljajo za svojo poslovno dejavnost. Za razume-
vanje in potrpežljivost vsem hvala. Občina in izvajalec sta uredila obvoze, hkrati pa je zagotovljeno, da je kljub zapori mogoče priti do skoraj vseh poslovnih subjektov in drugih na Karantanski cesti, saj je v bližini več parkirišč, med njimi posebej makadamsko parkirišče, od koder do Karantanske ceste ni daleč.
Urad župana
Našim rojakom in prijateljem v Slovenskem društvu Ruti v Svici prijetno poletje in prisrčne pozdrave iz domovine.
Vera
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. julija 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 23. junija 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.
DOBRODOŠLI
Tržni prostor vjuniju
Začetek poletja, ko se je sonce vendarle odločilo, da nas malo ogreje, je prineslo tudi možnost in priložnost, da večkrat obiščemo tržni prostor Občine Domžale ob koncu velikega makadamskega parkirišča ob Ljubljanski cesti, ki bo tudi v juniju dobro zaseden. Poglejmo, kaj vse se bo dalo dobiti na njem. Ugodne nakupe vam želimo!
Mlekomat seveda ostaja na svojem prostoru in Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš vas še vedno vabi, da si natočite sveže domače mleko. Kvalitetne suhomesnate izdelke boste spet lahko dobili na stojnici Globočnikovih, enako s svojo ponudbo ostaja Srček d. o.o. iz Lu-kovice, kjer lahko kupite različne vrste kruha, peciva ter piškotov in testenin. S ponudbo mesnatih izdelkov vabi Zavod Jerman z Vač. Različne vrste zelenjave bodo ponudili: Štefi Loboda s Študljanske ceste 18 v Domžalah, Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah, Martin Hauptman iz Gradiških Laz ter Franc Svetek iz
Dobrunjske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko tudi kupili tudi sadike zelenjave, kislo zelje in repo, zeljnate kisle glave pa tudi sadje. Ponudbo zelenjave in sadja pa boste našli tudi na stojnici Franca Žele-znika iz Malečnika. Dragica Bohinec Jamnik iz Smarce vam ponuja sadike okrasnih rastlin in zelenjavne sadike, Težak Ivan iz Vitomarcev pa sadike solatnic, ka-pusnic, plodovk in začimbnic. Pelar-gonije, bršlinke in mačehe ter druge enoletnice boste lahko kupili na stojnici Hubat d.o.o., Mengeš. Na stojnici Katarine Klemenc iz Litije boste našli različne vrste rož, okrasno grmičevje, sadike zelenjave,
domačo zelenjavo, jagodičje, nasade v manjših posodah, dobrodošli pa ste tudi na stojnicah, kjer v maju ne bo manjkalo bogate sadne ponudbe, ki jo nudijo Bogdan Marinič (češnje, marelice, fige), ob ponedeljkih in četrtkih v maju pa vas Maijo Rusjan vabi k nakupu češenj, breskev, marelic in fig. Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, ki nudi hlače, majice, kape, šale, trakove in majice, različne sveče pa najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj. Dobrodošli!
V.
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC, TEL.: 031 831 500 • POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT.
04- JUNIJ 20I0
Občinski svet občine Domžale
3
19. MAJ 2010 - 35. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE
Največ o poročilih javnih zavodov in podjetij, tudi gasilske službe v letu 2009
Svetniki in svetnice so se na 35. seji Občinskega sveta zbrali 19. maja 2010 ter po pozdravu predsedujočega — Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, in razpravi mag. Lovra Lončarja, SDS, soglasno sprejeli zapisnik 34. seje.
Predlog dnevnega reda 35. seje Občinskega sveta Občine Domžale so svetnice in svetniki prejeli z vabilom — v dveh brošurah — ter se lotili sprejemanja dnevnega reda. Po razpravi mag. Jožice Polanc, DeSUS, in Roka Ravnikarja, SLS, je bil dnevni red 35. seje soglasno sprejet:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi
2.	Izdaja Soglasja k Pravilom o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
3.	Obravnava in sprejem Odloka o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale
4.	Obravnava in sprejem Poročila o delovanju javne gasilske službe v letu 2009
5.	Obravnava in sprejem poročila o delu koncesionarjev in Zdravstvenega doma Domžale v letu 2009
6.	Obravnava in sprejem poročil o poslovanju javnih zavodov v letu 2009, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale
7.	Obravnava in sprejem Poročila o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik v letu 2009
8.	Obravnava in sprejem Informacije o poslovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Dom-žale-Kamnik
9.	Obravnava in sprejem Informacije o poslovanju Podjetja ICJ d.o.o. v letu 2009
10.	Obravnava in sprejem Sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu med Občino Domžale in gradom Koprivnica
Vprašanja, pobude in predlogi Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, je vprašal, kdaj bo (če bo) izpolnjen sprejeti dogovor, da se bo na območju sedanje Industrijske cone Jarše zgradilo nadomestno športno igrišče, ki ga mladi nujno potrebujejo. V zvezi s podjetniško cono Zelo-dnik ga je zanimalo, koliko stroškov je doslej Občina Domžale imela pri urejanju cone: tako kot Občina Domžale kot solastnica ICJ, v zvezi s cono Zelodnik pa je vprašal tudi, kakšni so dogovori z Mercatoijem z zadnjega sestanka. Opozoril je tudi na problem kršitev javnega reda in miru v lokalu Sub Eden na Savski cesti. Delno mu je na vprašanje odgovoril župan Toni Dragar. V nadaljevanju gaje zanimalo, kakšna je zadnja odločitev glede Železniške postaje Rodica, opozoril pa je tudi na, po njegovem mnenju, neenakopravno obravnavanje prispevkov njegove svetniške skupine pri objavah v Slamniku. Mag. Lovro Lončar, SD, je zahteval od odgovorne urednice Slamnika pojasnilo glede neobjave programa aktivnosti na območju KS Toma Brejca Vir ob očiščevalni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, kakor tudi ignorantskega odnosa oz. neobjave popravka oz. opravičila v Slamniku. Katarina Karlovšek, SLS, je ponovno izpostavila vprašanje ureditve osvetlitve fasade Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, na kar opozarja (brez uspeha) že od leta 2008, opozorila pa je tudi na problematiko prehoda za pešce v centru Domžal, kjer se je že zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, in zahtevala čimprejšnjo ustrezno rešitev. Anton Preskar, LDS, je ponovno opozoril na že posredovane zahteve v zvezi s pričetkom gradnje infrastrukture na območju cone Zelodnik, predvsem pa ga je zanimalo, ali ICJ d.o.o. in Občina Domžale resno in realno načrtujeta aktiviranje omenjene cone v naslednjih letih. Predlagal je, da se svetnikom predložita pogodbi o najemu komunalne infrastrukture med občino (občinami) in JKP Prodnik ter JKP CČN Domžale-Kamnik, ki naj jih matični odbor obravnava v juniju, hkrati pa tudi, da se preverijo vse njegove doslej podane pobude o obravna-
vi najaktualnejših tem (gradnja cone Zelodnik, ureditev centra Domžal (TUS) ter Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za sofinanciranje prostorskih aktov na redni oz. izredni seji Občinskega sveta). Zahteval je tudi pojasnilo oz. dopolnitev odgovora v zvezi s spremembo namembnosti čistilne naprave Farme Ihan ter v zvezi z lokalnim energetskim konceptom. Svetniška skupina LDS je dala pobudo, da se za vse domžalske otroke prve starostne skupine, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva, zagotovijo mesečne subvencije. Franci Gerbec, SD, je predlagal, da občinska uprava pregleda stanje na javni poti v njeni lasti na levem bregu Kamniške Bistrice — ob izlitju Rače v Bistrico, hkrati pa opozoril, da občina potrebuje uniformirano redarsko službo s pooblastili za nadzor nad sprehajalnih poteh ob Kamniški Bistrici. Podprl je tudi pobudo svetnice Katarine Karlovšek, da se poišče najboljša rešitev za ureditev problematike varnosti pešcev na prehodu za pešce v centru Domžal in pri tem morda upošteva rešitve drugih občin, v zvezi z opravljeno čistilno akcijo pa pričakuje poročilo inšpekcijskih služb o reševanju problematike črnih odlagališč. Robert Hrovat, SD, je postavil vprašanje v zvezi z izdelavo in sprejemom strategije razvoja Občin Domžale, zanimal ga je status in naloge mestnega arhitekta, potek sprejemanja predlaganih sprememb oz. prekvalifikacije zemljišč v okviru sprememb prostorskega plana, hkrati pa je občinski upravi predlagal, da zagotovi očiščenje pomnika v parku pod Močilnikom pred slovesnostjo ob prazniku dneva državnosti. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo uprava sanirala hudo poškodovane bankine na »Smetarski« ulici v Dobu in ob cesti Dob—Podrečje. Občinski upravi se je zahvalil za posredovanje pri preprečitvi nadaljnjega odvažanja zemljine v Žeje, zanimalo ga je, kdo je izdal dovoljenje za vožnjo zemljine v Žeje, predlagal pa je tudi, da občinska uprava od KS pridobi spisek sprehajalnih poti ter predloge za postavitev pasjih stranišč. Janez Limbek, N.Si, je vprašal, kdaj se bodo začela opravljati dela pri celoviti obnovi Karan-tanske ceste, ki so bila najavljena že po prvem maju. Mag. Jožico Polanc, DeSUS, je zanimala ureditev cestne infrastrukture v naselju za OS Rodi-ca, kjer ni urejenih dostopov za invalide, vprašala je, kdo je odgovoren, predlagala pa je tudi vrsto pobud v zvezi z delom Nadzornega odbora pri pregledu poslovanja OS Domžale ter vprašala, kdaj bo Nadzorni odbor seznanil Občinski svet z mnenjem Računskega sodišča o pristojnosti odbora. Predlagala je, da mnenje sodišča preuči tudi statutarno pravna komisija, zanimalo pa jo je tudi, zakaj na dnevni red tokratne seje ni bila uvrščena Informacijo o turizmu v Občini Domžale. Rok Ravnikar, SLS, je predlagal, da občinska uprava predhodno obvešča občane o odvažanjih zemljin v ta del občine. Predlagal je, naj se primerno označijo vsa avtobusna postajališča šolskega avtobusa, ki vozi otroke v OS Dob. Vprašal je, zakaj so bili z nekaterih ekoloških otokov odstranjeni kontejnerji za embalažo in steklo ter zamenjani za papir, zanimalo pa ga je tudi, ali so se že začeli postopki za nakup defibrilatorjev, za katera so finančna sredstva zagotovljena v proračunu. V zvezi s poročili javnih zavodov, javnih podjetij in koncesionarjev ter drugih je predlagal, da občinska uprava v 30 dneh posreduje pisne odgovore poročevalcem na njihove pobude in predloge. Metka Zupanek, DeSUS, je opozorila, da navodila o uporabi na izdelkih, ki jih je kupila v Arboretu-mu Volčji Potok, niso bila v sloven-skemjeziku. Franc Černagoj, Zelena stranka, je občinsko upravo opozoril, naj resno pristopi k pripravi odgovorov na svetniška vprašanja in pobude ter realizacijo le-teh, če je potrebno. Opozoril je na problematiko nadomeščanja fosilnih goriv—zanimalo ga je, koliko javnih objektov v občinski lasti uporablja kurilno olje in kakšna je bila poraba v letih 2008 in 2009. Vse svetniške skupine je povabil, da se odzovejo vabilu Civilne iniciative za zaščito Rov. Miha Ulčar, Zares, je vprašal, ali se res načrtuje gradnja socialnih stanovanj na parcelni štev.
1938 d.o. Domžale, zanimajo ga postopki in terminski plan. Predlagal je preučitev možnosti postavitve brvi čez Kamniško Bistrico v Nožicah. Bogdan Zupan, Peter Verbič — Lista za Domžale, je pisno posredoval naslednji pobudi: subvencioniranje prevoza otrok iz Nožic v OS Preserje pri Radomljah, ureditev pločnikov ob državni cesti Domžale—Kamnik od Preserij do Nožic, zanimalo ga je, kaj je bilo glede na pobudo v letu 2008 že narejenega. Vprašal je, katere investicije v Nožicah so predvidene v prihodnosti, predlagal pa je tudi razrešitev problematike čakalne dobe za ortodontske storitve v Zdravstvenem domu Domžale.
Če se želite seznani z odgovori na svetniška vprašanja, pobude in predloge, jih najdete na spletni strani www.domzale.si — Občinski svet — arhiv svetniških vprašanj.
Tudi v Slamniku o arbitražnem sporazumu
Po vprašanjih, pobudah in predlogih se je Občinski svet lotil točke: Izdaja Soglasja k Pravilom o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Po razpravi Roka Ravnikarja, SLS, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale, daje soglasje k Pravilom o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med vlado RS in vlado Republiko Hrvaške, 6. junija 2010, na območju Občine Domžale.
Predlagano spremenjeno število volilnih enot
Uvodno informacijo o predlogu Odloka o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale je podal mag. Marko Vresk, predsednik Komisije za pripravo Odloka o KS. V razpravi so sodelovali: Pavel Cerar, LDS, Robert Hrovat, SDS, Franci Gerbec, SD, mag. Lovro Lončar, SDS, Rok Ravnikar, SLS, in Miha Ulčar, Zares. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja in mag. Marka Vreska, predsednika Komisije, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občini Domžale ugotavlja, da je Odlok o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale primerna osnova za nadaljnjo obravnavo.
Zahvala
javni gasilski službi
Uvodno informacijo je podal Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale. V razpravi so sodelovali: Janez Limbek, N.Si, Franci Gerbec, SD, mag. Lovro Lončar, SDS, Anton Preskar, LDS, Robert Hrovat, SD, pojasnila in odgovore sta posredovala Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale, ter Rudi Volčini, vodja Centra za požarno varnost Domžale.
Soglasno je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delovanju javne gasilske službe v Občini Domžale v letu 2009.
Poročila
o področju zdravstva
O poročilih o delovanju koncesionar-jev in Zdravstvenega doma Domžale je uvodno informacijo predstavila Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale. V razpravi so sodelovali: Metka Zupanek, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, Franci Ger-bec, SD, Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si, ki je podal predlog o posebni obravnavi poročil koncesio-narjev, katerim je koncesijo podelila
Občina Domžale, Franc Černagoj, Zelena stranka, Saša Kos, LDS, Rok Ravnikar, SLS, ter Katarina Karlo-všek, SLS. Pojasnila in odgovore so podali: Toni Dragar, župan Občine Domžale, Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, Kristina Slapar, Oddelek za družbene dejavnosti. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delu javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale ter zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2009, ki jim je koncesijo podelila Občina Domžale.
Poročila o poslovanju javnih zavodov
Uvodno informacijo k točki Obravnava in sprejem poročila o poslovanju javnih zavodov v letu 2009, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale, je podala Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali: Metka Zupanek, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, Janez Limbek, N.Si, in Anton Preskar, LDS, ki sta predlagala dodatna sklepa, mag. Lovro Lončar, SDS, Katarina Karlovšek, SLS, Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja ter direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janeza Zupančiča, so bili sprejeti naslednji sklepi: Odločanje o letnem poročilu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale se odloži do priprave posebne analize dosedanjega izvajanja investicije v Hali komunalnega centra in vzhodne tribune stadiona v Domžalah ter ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti posebnega revizijskega poročila o pregledu poslovanja v letu 2007. (15 ZA, 6 PROTI - sklep je predlagal Janez Limbek, N.SI) Občinski svet Občine Domžale zadolži občinsko upravo, da z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, predložita dodatek k investicijskemu programu za Halo komunalnega centra na prvi ali drugi naslednji seji občinskega sveta v mesecu juniju ali juliju 2010. (21 ZA, 6 PROTI — sklep je predlagal Anton Preskar, LDS).
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju javnih zavodov v letu 2009 za Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Venclja Perka, Osnovno šolo Dragomelj, Osnovno šolo Roje, Glasbeno šolo Domžale, Vrtec Domžale, Vrtec Urša Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnico Domžale, Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale in Mestne lekarne.
O delu JKP Prodnik v letu 2009
Uvodno informacijo je podal Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, v razpravi so sodelovali Katarina Karlovšek, SLS, mag. Milan Pirman, LDS, ki je predlagal dodatni sklep, Anton Preskar, LDS, ter Gregor Rovanšek, SD, in mag. Marko Vresk, LDS. Po pojasnilih Marka Fatuija, direktorja JKP Prodnik, sta bila sprejeta naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale, predlaga Nadzornemu odboru Občine Domžale, da v okviru nadzornega pregleda nad izvajanjem dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki pri JKP Prodnik izvede tudi pregled med izkazanimi rezultati poslovanja dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki, upoštevajoč računovodske standarde na področju izvajanja gospodarskih javnih služb (prelivanje sredstev med posameznimi gospodarskimi javnimi službami) — (Soglasno sprejet sklep, predlagatelj mag.
Milan Pirman, LDS) Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2009.
Nadaljevanje 35. seje 26. maja 2010
Ker je bila ura že več kot 21., se je Občinski svet Občine Domžale odločil, da točk: Poslovanje JP Centralne čistilne naprave Domžale-Ka-mnik, Kako je poslovalo Podjetje ICJ d. o. o. v letu 2009 ter Sporazum o sodelovanju in prijateljstvu z gradom Koprivnica obravnava v nadaljevanju 35. seje, 26. maja 2010. Nadaljevanje 35. seje — 26. maj 2010
V	nadaljevanju 35. seje je uvodno informacijo k točki Poslovanje JP Centralne čistilne naprave Dom-žale-Kamnik je podala dr. Marjeta Stražar, direktorica čistilne naprave.
V	razpravi so sodelovali: Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, Anton Preskar, LDS, Franci Gerbec, SD, v nadaljevanju pa je o problematiki nadgradnje čistilne naprave poročala koordinatorka za projekt nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, dr. Metka Gorišek, Inštitut za prostorski razvoj. Po pojasnilih dr. Marjete Stražar je bil soglasno sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v letu 2009. Uvodno informacijo o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2009 je podal Stefan Brvar, direktor d.o.o.
V razpravi so sodelovali Aleš Juhant, predsednik Odbora za gospodarstvo, Anton Preskar, LDS, ki je predlagal dodatni sklep, Janez Novljan, LDS, Franci Gerbec, SD, Aleš Juhant, Lista podjetnikov in obrtnikov, mag. Marko Vresk, LDS, Katarina Karlo-všek, SLS, Pavel Cerar, mag. Lovro Lončar, SDS. Po pojasnilih podžupana Vinka Juharta in Stefana Brvarja sta bila soglasno sprejeta naslednja sklepa: ICJ v sodelovanju z županom in občinsko upravo predloži občinskemu svetu, do konca junija 2010, pisno poročilo o realizaciji današnjih ustnih odgovorov direktorja ICJ, na konkretnih pet vprašanj, obravnavanih tudi na Odboru za gospodarstvo. Hkrati ICJ predloži tudi poslovni načrt projekta Zelodnik.
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2009. 35. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je, po razpravi mag. Lo-vra Lončarja, SDS, zaključila s soglasnim sprejemom naslednji sklepov: Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o sprejemu Sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu med gradom Koprivnica in Občino Domžale.
Občinski svet Občine Domžale pooblašča župana Občine Domžale, To-nija Dragarja, da podpiše omenjeni sporazum.
Vera Vojska
Predstavlja se svetnica
SLS
Katarina Karlovšek
Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili?
Leta 1975 sem se rodila kot tretja od šestih otrok, materi Mariji in očetu statiku Matjažu Karlovšku. Domžalam ostajam zvesta, tu sem si ustvarila družino; starejši sin Žan je sedmošolec, mlajši Filip pa obiskuje četrti razred.
Ob delu in družini sem leta 2005
diplomirala na višji poslovni šoli ter nadaljevala študij na Visoki šoli za management Gea College v Ljubljani. Vodim svojo agencijo za odnose z javnostmi, od lani tudi Regijsko tiskovno in oglaševalsko agencijo.
Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili?
Urejenost našega mesta, sanacijo SPB, prizadevanje za vračilo Kino dvorane itd ... Izpostavila bi osvetlitev Kulturnega doma Franca Bernika, kar sem izpostavila pred štirimi leti. Občinska uprava do danes ni našla rešitve, kako se lotiti menjave žarnic na fasadi stavbe. Res ne morem razumeti dinamiko njihovega dela.
Kaj ste na tem področju s svojim
delovanjem v Občinskem svetu
dosegli?
Razmišljanja, razprave in načrtovanja o ureditvi središča Domžal se vlečejo že od osamosvojitve naprej, a brez vidne dejanske uresničitve. Sprehajalna pešpot, majhen park z otroškimi igrali, za mamice z vozišči, osrednji mestni trg s fon-tano, morda s spomenikom Matiju Tomcu itd., to je slika centra Domžal, ki jo vidim jaz. Sprašujem se, kako je sploh možno, da se v Domžale pripeljemo skozi Stob, ki bolj spominja na Dresden
iz druge svetovne vojne kot pa na glavno vpadnico v upravno, gospodarsko in politično središče Občine Domžale. Ne smemo pozabiti na odvzeto Kino dvorano, glavni investitor izgradnje je bila Občina
Domžale, leta 1990 je lastništvo
celotne dvorane prešlo na Kinematografe. Na Občini priznavajo, da jim je ta zadeva »malce« ušla iz rok. Kako ti lahko dvorana, vredna 2 milijona evrov, »uide« iz rok? In to so teme, na katere ves čas opominjam in ne pustim, da se pozabijo.
Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali?
Pogrešam vizionarstvo in jasen pogled, kakšne Domžale si sploh želimo. O tem se nikoli ne pogovarjamo na sejah Občinskega sveta, ker nimamo časa, kajti ves čas premlevajo, kako je bilo včasih lepo. Dejstvo je, da smo zaspali na lovorikah. Moramo zavihati rokave in se lotili dela. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Zaradi tega, ker sem PROTI, da ne živim v urejenem mestu, ker imam Domžale rada in hočem, da se sliši moj glas, sem se pred štirimi leti vključila v lokalno politično dogajanje, in vztrajala bom še naprej. Verjamem, da si Domžalčani zaslužimo več.
4
bibliopreventiva v občini Domžale
04. JUNIJ 20I0
MEDNARODNA KONFERENCA ČUDEŽNOST BESED 12. MAJA V KD GROBLJE
Objava strokovnih člankov in dobrih praks je v Sloveniji prav gotovo prelomnica na področju bibliopreventive
Andreja PogačnikJarc, podžupanja Občine Domžale, je v kratkem intervjuju pojasnila osnovne smernice sodelovanja, finančne okvirje projekta ter vsebino 1. strokovne konference s področja bibliopreventive Čudežnost besed, ki je v sredo, 12. maja 2010, potekala v Kulturnem domu Groblje v Domžalah. Konferenca je bila namenjena strokovnjakom in praktikom s področja bibliopre-ventive, pomembna prelomnica pa je prav gotovo tudi izdan zbornik s strokovnimi članki in dobrimi praksami s področja bi-bliopreventive. Častna gostja je bila dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic RS. Sodelovanje z mestom Lodž s Poljske je financirano iz EU sklada Comenius Regio in poteka v obliki izmenjav, prva je bila v februarju 2010, ko so predstavniki Občine Domžale obiskali mesto Lodž in se udeležili posebne konference na temo bibliopreventive. V mesecu aprilu je bila druga izmenjava, ko so predstavniki mesta Lodž obiskali Občino Domžale, med drugimi aktivnostmi je potekala tudi strokovna konferenca Čudežnost besed.
Kako se je pravzaprav začelo sodelovanje med mestom Lodž in Občino Domžale ter kako poteka?
OŠ Rodica je v okviru EU sklada Comenius že sodelovala s Poljaki in s preteklo izredno pozitivno izkušnjo sodelovanja smo se povezali z mestom Lodž. Sodelovanje se je začelo takoj, ko smo našli skupno temo. Po znani vsebini, ki smo jo določili skupaj in jo poimenovali biblio-preventiva, so se na Poljskem v aktivnosti vključili srednja šola iz mesta Lodž, združenje šol s prilagojenim programom, regionalna pedagoška knjižnica in mesto Lodž, ki je bilo tudi nosilec kandidature z njihove strani. V Domžalah smo v projekt vključeni poleg Občine Domžale, ki organizacijsko skrbi za potek projekta, vsebino pa ponujajo OŠ Rodica, Knjižnica Domžale, Center za mlade Domžale in Vrtec Domžale.
Sam projekt poteka tako, da vsi udeleženci v projektu v svojih okoljih izvajajo določene aktivnosti v zvezi s knjigo - kako uporabiti knjigo, da se določene težave, pomanjkljivosti, odkrijejo in odpravijo. Skratka, kako pomagati otrokom in mladim pri premagovanju njihovih težav, tudi pri preventivi proti nasilju, in to s pomočjo knjig, s pomočjo zgodbe, ki jo na ustrezen način strokovnjaki komentirajo.
V okviru projekta je že potekala prva izmenjava, ko ste skupaj z udeleženci v projektu februarja obiskali mesto Lodž. Kako je potekal sam obisk? Ta obisk je bil zelo zanimiv. Skupna vsebina, kot že rečeno, je bibliopreventiva oziroma bibli-oterapija. Ta veda je v Sloveniji pravzaprav bolj slabo strokovno podprta, pri Poljakih, ki imajo neprimerljivo večjo populacijo, pa izhajajo v zvezi s to vedo posebne publikacije, ogromno imajo strokovne literature. Pravzaprav smo bili presenečeni nad tem, koliko je ta dejavnost pri njih razvita.
Ali menite, glede na to, da ocenjujete slabo razvitost vede v Sloveniji, da bodo tudi Poljaki pridobili z vključenostjo v ta projekt?
Prav gotovo. Cilj tega povezovanja ni samo usmerjenost v stroko, ampak tudi v druženje, v izmenjavo pozitivnih praks, ki jih imamo veliko tudi v našem okolju. V svojem nagovoru jih je nekaj izpostavila tudi Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, ki je posebej poudarila tri področja, knjigo in branje kot obliko terapije, branje knjig namesto kazni in svojevrstno interpretacijo pisatelja Gorana Vojnovica - pravico do »življenja brez knjige«.
Kako ocenjujete sodelovanje, glede na to, da je ta veda, kot ste rekli, v Sloveniji manj razvita?
Menim, da v sami stroki ne zaostajamo, zaostajamo pa pri izdajanju ustreznih strokovnih revij, člankov ... To pa je na nek način pričakovati in je povezano z manjšo populacijo, ki jo pokrivamo pri nas. V februarju smo bili gostje v Lodžu, kjer so pripravili strokovno konferenco in so predstavili aktivnosti v njihovih zavodih. 12. maja pa smo pripravili podobno konferenco pri nas, primerjali smo pristope, dosežke, izmenjali izkušnje.
Ali lahko bolj podrobno predstavite samo konferenco?
Častna gostja konference je bila gospa Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic v RS, kar nas še posebej veseli. Za strokovni del konference smo uspeli pridobiti priznane slovenske teoretike, nekaj praktikov, pisatelje, npr. poleg dr. Vlaste Zabukovec, izredne profesorice na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, je v strokovnem delu sodelovala še mag. Lucija Zajc s šolskega centra Ljubljana, pisa-
Projekt Comenius Regio, mednarodni program EU na področju izobraževanja in usposabljanja, že od lani uresničujemo tudi v Občini Domžale s svojimi zavodi: OŠ Rodica, Vrtcem Domžale, Knjižnico Domžale in Centrom za mlade ter partnerji s Poljske, iz mesta Lodž, njihovo lokalno skupnostjo, Gimnazijo št. 16, Regionalno pedagoško knjižnico v Lodžu in Organizacijo za otroke s posebnimi potrebami Bližje sebi.
Temeljni cilji Comeniusovih projektov so prispevek k:
-	razvoju družbe z vrhunskim znanjem;
-	trajnostnemu gospodarskemu razvoju;
-	ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest;
-	večanju socialne kohezije;
-	zagotavljanju varstva okolja za prihodnje generacij.
Comenius Regio podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi in v celoti zagotavlja sredstva za izvedbo projekta.
teljica in univ. dipl. psihologinja Zvezdana Majhen, šolska knjižničarka in prof. slovenščine, Sabina Burkeljca z OŠ Rodica, dr. Klemen Lah z Waldorfske gimnazije v Ljubljani in zunanji sodelavec Filozofske fakultete, z OŠ Preser-je pri Radomljah pa mag. sodobne književnosti, Jasmina Pogačnik. Primere dobre prakse so predstavili vsi naši udeleženci v projektu, Mirjam Štih, Sabina Hribar, Lili Jazbec in Tjaša Globin. Prav tako pa so svoje izkušnje predstavili tudi partnerji s Poljske.
Kje je potekala konferenca in kakšni so bili časovni okvirji?
Konferenca je potekala v KD Groblje v Domžalah, v sredo, 12 maja, od 9.30 do 16 ure. Naslov konference je zanimiv, poimenovali smo jo Čudežnost besed - prepričani smo, da lahko besede preprečujejo in zdravijo.
Konferenca je bila namenjena predvsem strokovnjakom, praktikom, ki se ukvarjajo s knjigami - šolskim knjižničarjem, učiteljem slovenskega jezika, bibliotekarjem v splošnih knjižnicah, pa seveda tudi bralcem in vsem, ki jim branje veliko pomeni, tudi učiteljem psihologom, vzgojiteljem. Konference se je skupaj z aktivnimi udeleženci udeležilo skoraj 90 posameznikov.
Kakšni pa so bili odzivi udeležencev?
Številni udeleženci so izrazili pohvale in zadovoljstvo nad uspešno izvedeno konferenco. Predavatelji so se zahvalili s posebej izbranimi besedami: »Čestitam k dobro pripravljeni konferenci! Upam, da se ne boste ustavili!«; »V prihodnosti se nameravam še bolj posvetiti temu, posebej v zvezi z branjem na osnovni šoli in sem zagotovo pripravljena sodelovati, ne samo na takih konferencah, ampak tudi drugače. Veliko uspehov še naprej.« »Taka strokovna druženja so pomemben doprinos k razumevanju številnih vlog/ namenov knjige.«; »Zahvaljujem se vam za vložen trud v organizacijo konference, ki glede na iz-
Sam projekt poteka tako, da vsi udeleženci v projektu v svojih okoljih izvajajo določene aktivnosti v zvezi s knjigo - kako uporabiti knjigo, da se določene težave, pomanjkljivosti, odkrijejo in odpravijo. Skratka, kako pomagati otrokom in mladim pri premagovanju njihovih težav, tudi pri preventivi proti nasilju, in to s pomočjo knjig, s pomočjo zgodbe, ki jo na ustrezen način strokovnjaki komentirajo.
jemno obiskanost prav gotovo ni bil lahek zalogaj. Hvaležen sem vam za zbornik.«; »Vaš prispevek je bil izredno kvaliteten in vidi se, da vse kar delate, delate
iz srca in to je pri stvareh najbolj pomembno, še zlasti pri biblio-terapiji. Rada bi se vam zahvalila za izvrstno izpeljano konferen-
Kako ocenjujete rezultate po zaključku konference oziroma kako ocenjujete samo sodelovanje z mestom Lodž?
Ta konferenca je bila namenjena predstavitvi stroke, kar je o tem področju znanega, predstavitvi ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Kar pa je za udeležence še posebej dragoceno, tudi predstavitvi uspešnih, dobrih praks. Te predstavitve omogočajo izmenjavo oziroma učiti se od tistih, ki nekaj več vedo. No, tukaj smo naredili določene pozitivne premike. Prav gotovo pa je glavni napredek izdaja strokovnega zbornika, ki predstavlja prvo zbrano strokovno gradivo s področja bibliopreventive.
Sodelovanje je omogočeno s pridobitvijo EU sredstev? Ali lahko poveste, koliko sredstev je bilo pridobljenih v ta namen in za katere aktivnosti?
Z EU sklada Comenius Regio smo Slovenci pridobili 21.000 €, 16.000 € za leto 2010 in preostalo v letu 2011. Namenjeni so predvsem izmenjavam, predvidene so štiri izmenjave v dveh letih, kar pomeni, da bodo naši predstavniki dvakrat obiskali Poljsko in da bodo Poljaki dvakrat prišli k nam. Poljaki so iz tega sklada pridobili podobno višino sredstev kot mi.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki sklada Co-menius Regio, ki so ocenjevali smotrnost/upravičenost porabljenih sredstev. Kako so oni ocenili konferenco Čudežnost besed?
V času izmenjave so nas obiskali tudi omenjeni predstavniki, ki so pohvalili tako sam projekt kot smotrnost porabljenih sredstev. Našo dejavnost so ocenili kot najboljši projekt izmed vseh izbranih projektov, financiranih iz sklada Comenius Regio v Sloveniji. Izredno dobro so ocenili tudi aktivno vključenost lokalne skupnosti, ki predstavlja skoraj edinstven primer, ne samo v Sloveniji, ampak tudi Evropski unijL
Bi našim bralcem radi sporočili še kaj?
Mogoče, da vsak dober vzgojitelj, pedagog, intuitivno uporablja knjigo za vzgojo, ne samo za izobraževanje. Na tej konferenci pa je bilo podanih tudi nekaj strokovnih temeljev, da bo to lahko počel še bolje.
Želim vam uspešno sodelovanje tudi v prihodnje.
Tina Drolc
PRILOŽNOST, KI SMO JO IZKORISTILI
Tudi Domžalčani na zadnjem NA ZDRAVJE!
MEDNARODNA KONFERENCA
Čudežnost besed: Bibliopreventiva
Nadaljevanje s 1. strani
Na konferenci so s strokovnimi prispevki sodelovali vrhunski slovenski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanji biblioterapije/bibliopreventive: dr. Vlasta Zabukovec z Oddelka za bibliotekarstvo ljubljanske Filozofske fakultete, mag. Lucija Zajc iz Šolskega centra Ljubljana, pisateljica in psihologinja Zvezdana Majhen, Sabina Burkeljca, bibliotekarka in profesorica slovenščine na OŠ Rodica, dr. Klemen Lah z Waldorfske gimnazije ter mag. Jasmina Pogačnik, profesorica slovenščine z OŠ Preserje pri Radomljah.
Konference se je udeležilo blizu 90 bibliotekarjev, učiteljev in vzgojiteljev z vseh koncev Slovenije, od Izole do Maribora, saj je polje vprašanj, kako s pomočjo knjige, njene zgodbe blažiti težave in spodbujati osebnostno rast in razvoj učencev, še precej neobdelano.
V ljubljanskih Križankah je bila pred kratkim zaključna oddaja najbolj gledane razvedrilne oddaje Televizije Slovenije, ki se je letos ovenčala tudi z Viktorjem — Na zdravje!. Med osmimi povabljenimi občinami je bila tudi naša občina, ki se je predstavila v preddverju Križank s svojo bogato kulinarično ponudbo, najbolj glavne pa so bile članice in člani Društva narodnih noš Domžale, ki smo jih lahko v prvih vrstah spremljali vso oddajo. Kot ste lahko prebrali v eni od prejšnjih številk našega glasila, se je Občina Domžale s svojo predstavitvijo zgodovine slamnikarstva, pesmijo, glasbo, plesom, kulinariko in nekaterimi znamenitostmi ter zanimivostmi zelo odmevno predstavila v samostojni oddaji, katere glavna junakinja je bila kelnarica Mateja, ki je požela mnogo simpatij gledalcev in gledalk.
Prav zato ji je bila dana še ena možnost, da se skupaj s svojimi prijatelji, predvsem pa domžalskimi ponudniki dobre hrane, predstavi tudi v okviru zadnje oddaje Na zdravje!, ki se je je udeležil tudi predsednik Komisije za turizem Občine Domžale Igor Kuzmič. Tudi tokrat ni šlo brez deklet iz Društva podeželskih žena, ki sta ga v Križankah s svojimi dobrotami predstavljali Julijana Černivec in Fani Rožič, na Ptuju večkrat nagrajene krofe in potice je
tudi tokrat pripravila Ivanka Brodar s Hudega, Gostinčarjevi iz kmetije odprtih vrat Pr' Sold pa so tudi tokrat predstavljali svoje kvalitetne suhomesnate izdelke. Ze skoraj oblegana stojnica z dobrotami, s
prijazno kelnarico Matejo in veliko informacijami o turistični in siceršnji ponudbi naše občine je bila lepa priložnost za promocijo, ki so jo vsi Domžalčani s pridom izkoristili. Zato se lahko nadejamo, da bo, tako zaradi prijazno predstavljene ponudbe, kot tudi drugih prireditev in zanimivosti, ki jih med poletjem ne bo manjkalo, v naši občini letos precej več obiskovalcem. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k lepi promociji naše občine hvala in Na zdravje!
Vera
Z veseljem so zato prisluhnili tudi prispevkom praktikov — Sabine Hribar iz Vrtca Domžale, Mirjam Štih iz domžalske knjižnice in Lili Jazbec iz Centra za mlade, ki so predstavili primere dobrih praks, ko zgodbe iz knjig uporabijo za pogovore, tako zmanjšujejo stiske in spodbujajo k ustvarjalnosti. Učitelja angleščine Tjaša Grobin z OŠ Rodica in Pawel
Pachnowski s 16. Gimnazije iz Lod-ža pa sta predstavila primerjavo ankete o branju, ki so jo učenci obeh šol pri pouku angleščine izmenjali s pomočjo sodobne komunikacijske tehnologije e-Twinning. K popestritvi konference so v Chopi-novem letu prispevale izvrstne učenke pianistke Glasbene šole Domžale ter člani kluba Zongler z Vira. Našim poljskim prijateljem smo predstavili tudi pestrost in lepote majhne Slovenije, poleg Arboretuma Volčji Potok so si ogledali še Piran in Postojnsko jamo.
Andreja Pogačnik Jarc
ČESTITAMO
TU-VAL d.o.o. prejel posebno priznanje
Sredi maja so na celjskem sejmišču potekali sejmi Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Varjenje in rezanje ter Eko, ki si jih je v štirih dneh ogledalo preko 21.000 obiskovalcev. Strokovne komisije so najuspešnejšim razstavljavcem podelile različna priznanja. Posebno priznanje je prejelo tudi znano domžalsko podjetje TU-VAL — za Centralno razdelilno plinsko enoto, inovativen izdelek, ki omogoča racionalizacijo uporabljenih plinskih naprav in prostor.
Sejemsko dogajanje so zaznamovale še aktualne razprave in strokovna
tekmovanja, zanimiva je bila okrogla miza s pristojnim ministrom dr. Matejem Lahovnikom o zelo aktualnem predlogu Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki ga je ministrstvo za gospodarstvo javno objavilo praktično sočasno s sejmi. Kot je ob tej priložnosti dejal minister, se je tako odprla aktualna razprava o obnovljivih virih energije, saj je slovenski nacionalni cilj doseganje najmanj četrtine deleža energije iz obnovljivih virov. Obiskovalci sejmišča so lahko med drugim obiskali še sedmi okoljski simpozij, ki je odprl aktualna vprašanja s področja ravnanja z nevar-
nimi odpadki v Sloveniji, izjemno dobro je bila obiskana tudi konferenca o priložnostih in pasteh pri investicijah v sončne elektrarne, organizirana je bila sejemska svetovalnica in še bi lahko naštevali. V okviru sejemskega četverčka je organizator tradicionalno podelil še sejemska priznanja. Prijavljene izdelke in storitve so ocenile štiri strokovne komisije. Na sejmu Varjenje in rezanje ter Terotech — vzdrževanje se je s svojo bogato ponudbo rešitev s področij slepih kovic, slepih matic, industrijske pnevmatike, avtomatizacije ter seveda varjenja in rezanja
predstavljalo tudi znano domžalsko podjetje TU-VAL, ki mu je strokovna komisija sejma Varjenje in rezanje podelila posebno priznanje za Centralno razdelilno plinsko enoto, ki predstavlja inovativen izdelek in omogoča racionalizacijo uporabljenih plinskih naprav in prostor. Ta naprava omogoča kakovostno pripravo poljubnih kombinacij uporabljanih plinov. S tem je zagotovljena velika univerzalnost naprave, ki bo dobrodošlo zlasti v podjetjih kjer uporabljajo pri varjenju širok nabor različnih plinov in v različnih razmerjih. Iz rok izvršne direktorice Celjskega sejma, Brede Obrez Preskar, je posebno priznanje sprejel Uroš Oven, direktor podjetja TU-VAL d.o.o. Čestitamo!
Vera
Občinsko združenje Rdečega križa Domžale
Iskreno se zahvaljujemo vsem krvodajalcem in krvodajalkam, ki ste darovali kri v krvodajalski akciji 21. in 24. maja 2010.
Iskrena hvala za opravljanje plemenitega poslanstva, s katerim pomagate reševati človeška življenja.
Občinsko združenje Rdečega križa Domžale obvešča:
materialna pomoč se izdaja vsako sredo, med 10 in 12. uro ter od 14. do 16. ure; skladišče z rabljenimi oblačili je za sprejem in izdajo odprto vsako sredo, med 10. in 12. uro (zimskih oblačil ne sprejemamo); vloge oz. prošnje občanov za plačilo položnice odobrava komisija enkrat mesečno; finančno pomoč, ki bo posredovana socialno šibkim družinam, skušali pa bomo tudi sofinancirati letovanja otrokom iz teh družin, ter jih kako drugače pomagati, lahko nakažete na račun, št.: 01800 000 477582 - Občinsko združenje RK Domžale.
Iskrena hvala za vso pomoč!
CITROEN C3 ŽE OD 9.990 €
CITROEN BERLINGO ŽE OD 10.990 €
www.avtomerkur.si
CTTROCN priporoča TOTAL.
Sliki sta simbolni. Poraba: kombinirana vožnja 4,2 - 8,2 1/100 km, emisija C02: 99-195 g/km. Akcija velja do 30. 6. 2010 oz. do razprodaje zalog.
CREATIVE TECHNOLOGIE
PE BTC, ŠMARTINSKA 152, HALA 3, LJUBLJANA TEL. 01 547 20 00 Jbtajl4>rkur„.„. PE SAMOVA, SAMOVA 14, LJUBLJANA TEL. 01/306 60 30
PE NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 91, NOVO MESTO TEL. 05/373 76 60
~r
6
društva
04. JUNIJ 20I0
KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB VENCELJ PERKO
Srečanje s partizani, borci za svobodo
»Prav prisrčna dobrodošlica vsem, ki ste se udeležili današnjega srečanja partizanov in partizank — članov in članic naše organizacije za vrednote NOB,« je na prijetnem srečanju, kamor so povabili vse tiste člane in članice, ki so se med drugo svetovno vojno za svobodo borili v partizanskih enotah, pozdravil Marjan Vodnik, predsednik Krajevne organizacije za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ven-celj Perko Domžale. Na občnem zboru so se namreč člani organizacije odločili, da se v letošnjem jubilejnem letu, v katerem še posebej poudarjajo pomen vrednot iz obdobja NOB ter skrbno uresničujejo sprejeti program, pripravijo srečanje vseh članov in članic, ki so se med vojno borili v partizanskih enotah.
Na prijetno srečanje so izmed več kot 100 članov povabili 21 partizanov in partizank. Skoraj polovica se je rada odzvala njihovemu povabilu, da se skupaj spomnijo letošnjega jubilejnega leta, v katerem mineva 65 let, odkar je bila tudi ob njihovi pomoči osvobojena naša domovina. Vse tiste, ki jih na srečanje žal ni bilo, največkrat zaradi bolezni, bodo člani organizacije obiskali ter skupaj z njimi obudili spomine na dogodke v NOB. Med prisotnimi so bili člani vodstva krajevne organizacije, vabilu pa se je rad odzval tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Slavnostni govornik Marjan Vodnik je v uvodnem pozdravu med drugim dejal tudi: »Čeprav je od konca druge svetovne vojne, največje morije v zgodovini človeštva, minilo že 65 let, so grozote tega dogajanja še vedno
O PRAZNOVANJU DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU
Vsi smo otroci sveta ...
Ljubljanska 67
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Te besede je med drugim izrekel že papež Janez XXIII, iz česar sklepajoč pa mirno lahko rečemo, da smo vsi Slovenci otroci istega naroda. Zato nas kakršnokoli razdvajanje zelo boli. V mnogočem drži tudi nedavna izjava gospoda Cirila Zlobca, da je sprave med Slovenci čedalje manj, ko pa naj bi vendar bilo ravno nasprotno. Bolezen našega časa je žal medsebojno nepri-znavanje, tudi v smislu nepri-znavanja drugačnosti nasploh, ne zgolj ideološke.
ISKRENA HVALA
Rotary klub Domžale pomagal šestčlanski družini
Rotary klub Domžale največ skrbi in pozornosti namenja dobrodelni dejavnosti, s katero med drugim pomaga tudi rejencem in otrokom s posebnimi potrebami, pred kratkim pa so prisluhnili tudi problemom šestčlanske družine iz Domžal ter jim pomagali pri nakupu kuhinje.
Šestčlanska družina, s štirimi šoloobveznimi otroki, ki je bila doslej podnajemnica v eni od domžalskih stanovanjskih hiš, kjer je živela v nemogočih pogojih, je namreč dobila novo stanovanje, ki ga je bilo
potrebno najnujnejše opremiti. Ker je družina odvisna le od očetove plače in socialnih pomoči, jim je Rotary klub Domžale, na pobudo Občine Domžale, doniral 1.000 evrov, s čimer so lahko kupili najnujnejše kuhinjske elemente in tako zagotovili normalno življenje in delo omenjene družine. S svojo donacijo je Rotary klub Domžale pokazal velik posluh in pripravljenost za pomoč družinam v socialnih stiskah. Iskrena hvala!
Vera
Brezplačni avtobus ne vozi več v Kolosej
Občina Domžale obvešča, da je 26. maja 2010 s strani KO-LOSEJA (podpisana je Tjaša Smrekar, vodja službe za stike z javnostmi) prejela naslednje obvestilo:
»Obveščamo vas, da smo s 15. majem 2010 prekinili sodelovanja z Vojkom Cerarjem, s katerim smo pogodbeno sodelovali pri brezplačnem avtobusnem prevozu potnikov na relaciji Domžale—Kolo-sej—Domžale.
POT IN KOLESARSKA STEZA OB KAMNIŠKI BISTRICI ČEDALJE BOLJ PESTRI
Nov fitnes na prostem na Viru
prisotne v našem spominu. Ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje, se je ta uprl in pod vodstvom osvobodilne fronte organiziral oborožen upor. Ustanovljene so bile partizanske čete, brigade, divizije, katerih borci ste bili tudi vi. Bili so to dnevi težkih odločitev in hrabrih dejanj. Zal mnogim ni bilo dano, da bi dočakali svobodo in med njimi je bil tudi učitelj Ven-celj Perko, katerega ime nosi naša organizacija.« V nadaljevanju je vsem zaželel prijetno druženje, predvsem pa mnoga zdrava leta. V kulturnem programu so nastopili: kitaristka in pevka Urška Štepec z Osnovne šole Rodica, povezovalka Majda Breznik in recitator Herman Breznik. S skrbno izbranimi recitacijami se je tovariš Herman spomnil naših znanih partizanskih pesnikov ter s Prešernovo Zive naj vsi narodi še enkrat več spomnil vse na slovensko pot do svobode. Prisotni pa niso pozabili niti na niste, ki so darovali svoja življenja za svobodo. Spomnili so se jih z minuto molka.
V prijetnem druženju so prisotni obudili spomine na obdobje med leti 1941 in 1945, niso pa pozabili niti na aktualne probleme današnje družbe.
Vera
Vsak, ki se kadarkoli napoti po poteh ob Kamniški Bistrici, lahko s prijetnimi občutki ugotavlja, da se ob njej vse dni v tednu, ne le ob vikendih, sprehaja čedalje več sprehajalcev in kolesarjev. Mnogi se z zanimanjem zaustavljajo na lično postavljenih krajih za počitek, obiščejo bližnje otroško igrišče, preberejo informativne table in se seznanjajo z našo zgodovino ali pa le občudujejo prijetno tekočo Kamniško Bistrico in uživajo, uživajo ...
Pot ob naši reki pa bo v prihodnje še primernejša za rekreacijo in za uresničevanje poznanega reka Zdrav duh v zdravem telesu. Po slovesnem odprtju fitnesa na prostem v Domžalah smo 12. maja 2010 pripravili še prijetno slovesnost, s katero smo odprli fitnes na prostem ob koncu Šubičeve ulice (zanj je bilo zagotovljenih cca. 10.000 evrov), ki je pravzaprav dopolnitev že urejenega manjšega nogometnega igrišča ter otroškega igrišča, za katerega je že načrtovana dopolnitev. Rekreativci in ljubitelji športa in rekreacije, posebej z Vira, kjer je prav pred kratkim začelo z delom četrto društvo Šola zdravje v naši občini, imajo z novim fitnesom še eno priložnost več za rekreacijo in prijeten sprehod ob Kamniški Bistrici, s pridom pa bodo nove naprave lahko uporabljale tudi bližnje šole in vrtci — seveda pod nadzorom. Posebej pomembno pa je, da je novi športno-rekreativni kompleks, ki dopolnjuje dosedanjo športno ponudbo v KS Toma Brejca Vir, primeren prav za vse generacije.
Slavnostni govornik mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo, ki je skupaj z župa-
nom Tonijem Dragarjem odprl novo pridobitev, je vsem prisotnim in koristnikom novih objektov zaželel veliko prijetnih trenutkov ter jih povabil, da jih v čim večji meri tudi koristijo.
V kulturnem programu so sodelovali učenci in učenke 1. a in 1. b razreda Osnovne šole Rodica — oddelki Jarše, ki jih je za nastop pripravila gospa Ema Cerar, predsednica društva Šola zdravja, Zdenka Katkič pa je ob tej priložnosti županu Toniju
Dragarju izročila majico rekreativ-cev tega ga povabila, naj se jim pridruži. Ta ji je v spomin na prijetno srečanje podaril domžalski slamnik. Ob koncu so člani Društva zdravje pod vodstvom dr. Nikolaja Grišyna skupaj z učenci prikazali del vsakodnevnih vaj, v prijetnem druženju pa so vsi prisotni pohvalili skrb Občine Domžale za čim več priložnosti in možnosti za rekreacijo.
Vera
Gospod Janez Cerar iz Domžal, poznan kot Opaškarjev Janez iz Dobo-velj, naju je s profesorjem dr. Bogdanom Dolencem povabil na proslavo v Zeje, torej prav na dan upora proti okupatorju, ki sva se je z veseljem udeležila in s tem dala vedeti, da sva proti delitvi Slovencev na ene in druge. Proslave naj bi vendar povezovale ljudi različnega mišljenja. Po proslavi smo se veliko pogovarjali z gospodom Fran-cijem Gerbcem, ki je deloval izredno konstruktivno. Proslava je bila lepa in ustvarjalna. Gospa Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, je imela vsebinsko bogat, nespotakljiv govor, pevci so lepo peli, skratka kulturni program je bil lepo pripravljen, voditeljica je bila odlična kot vedno, godba pa je bila seveda tista, ki nas je vse razgibala. Dragi prijatelji in prijateljice, na vsakem koraku zbližujmo Slovence. Vsem nastopajočim na proslavi pa iskrene čestitke!
Summa summarum: osnovna in državotvorna težnja NOB je bila, da smo mi na Slovenskem sami gospodar, zato držanje križem rok ni moglo priti v poštev. Treba je bilo ukrepati. Tudi sedaj, morda še bolj kot kdajkoli, bodimo združeni v molitvi za enotnost našega predragega slovenskega naroda, ki ga je Bog specifično hotel in ga nagovoril, da nas ne bo, ko se bodo za nami zaprla vrata časa, preveč za ušesa, kakor je imel navado reči naš rektor lemenata dr. Janez Oražem. Naj bo na tem mestu blagoslovljen njegov spomin. Ker zlasti v kasnejših letih živimo tudi ali predvsem od spominov, naj tudi spomin na NOB nikdar ne ugasne.
Ivan Kepic
Po pregledu števila potnikov v času prevozov smo namreč ugotovili, da število ni tolikšno, da bi še upravičevalo mesečne stroške, ki so nastajali z najemom avtobusa za brezplačne prevoze. S prijaznimi pozdravi
Tjaša Smrekar«
Društvo izgnancev Domžale
VABILO
Ob dnevu izgnancev -6. juniju vse člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale vabimo na
tradicionalno srečanje slovenskih izgnancev
v nedeljo, 6. junija 2010, ob 13. uri v Mostecu.
Obveščamo vas, da bosta avtobusa iz Moravč in Krašnje odpeljala 6. junija 2010, ob 11.30, ter ustavljala na vseh postajah, tudi v Mengšu, skupaj pa se bomo v Mostec z avtobusne postaje v Domžalah odpeljali ob 12. uri.
Dobrodošli!
ftiolcra mj
Podjetje za ravnanje z odpadki
zobča^aravo
BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja
Naznanilo
o načinu oddajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva
Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 434, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način:
Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti.
BIOTERA, D.O.O.
DRUŠTVO LIPA, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ZAKLJUČILA PROJEKT OKUSIMO BESEDE
Govorimo slovensko, angleško, nemško, italijansko, francosko, špansko, rusko ...
Področje kulture, še posebej literatura je tisto, kjer naše Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje, orje ledino, hkrati pa ponuja roko sodelovanja vsem ostalim univerzam za tretje življenjsko obdobje. Njihov literarni zbornik, letos napovedujejo 12. po vrsti, njegov naslov pa bo LIPA CVETI, je postal vseslovenski zbornik, pa tudi drugi projekti so doživeli posnemanja, kar naše študente in študentke samo veseli.
torica Knjižnice Domžale, Barbara Zupanc Oberwalder, predvsem pa vsi bralci in bralke za bralno značko.
Prijetno slovesnost je povezovala Metka Zupanek, predsednica Društva Lipa in vseskozi ena najbolj požrtvovalnih članic krožkov, ki je prav za vse slušatelje posameznega tujega jezika našla lepe besede ter med drugim dejala, da projekt pomeni nekaj novega, novo obliko poleg že ustaljenih oblik učenja tujih
ristki Dani Stražar zapeli Mamo Ju-anito, se spomnili ruščine, ki je bila učeči jezik le kraj ši čas, ampak toliko pa že, da smo razumeli pravljico o carju Saltanu ter se spomnili na pesem o Katjuši. Nekaj več so nam o svojem delu povedala dekleta iz literarnega krožka, katerega voditeljica Janka Jerman je ob tej priložnosti napisala kar pesem. Skupna ugotovitev pa je bila, da je projekt Okusimo besede na prijeten in družaben način prinesel veliko novega znanja,
Prvi so bili tudi pri projektu OKUSIMO BESEDE, kjer so se dogovorili, da bodo prav vsi po vrsti, ki se učijo tujih jezikov, poskusili osvojiti eno od bralnih značk: bronasto, srebrno ali zlato, kar pomeni, da bodo brali knjige v tujih jezikih, nekateri celo večih, pa tudi v slovenskem jeziku, se pogovarjali o vsebini prebranih knjig in osvajali značke. Kar 120 jih je bilo, ki jim je to povsem uspelo, med njimi največ, 61 zlatih, 48 srebrnih ter 12 bronastih. Konec maja so se zbrali v Knjižnici Domžale, s katero so projekt izvajali z roko v roki ter bogatili drug drugega, da prejmejo zaslužena priznanja. Z njimi sta se veselila župan Občine Domžale Toni Dragar in podžupa-nja Andreja Pogačnik Jarc, pa profesorice posameznih jezikov, direk-
jezikov, pa tudi, da je zrno padlo na plodna tla in, podobno kot je to v svoji pesmi Tu ostanem, zagotovila Silva Mizerit, rodilo obilno plodov, ki se še kar množijo. Nato smo prisluhnili vsem tujim jezikom, ki so najbolj blizu Pevskemu zboru Lipa, ki je pod vodstvom Lidije Aparnik zapel prav v vseh jezikih. Po prijetnem igranju flavtistke Lori Modrijan smo najprej prisluhnili legendi o Blejskem jezeru v angleškem jeziku, po angleško zapeli znani Beli cvet ter se vrnili v nemško učilnico, kjer smo prisluhnili zgodbici o najboljšem prijatelju Tokiju ter pesmi v nemškem jeziku. Italijanščino smo spoznavali v šali ter ljubki pesmici, nato je na vrsto prišla francoščina v pesmi in besedi, tudi špansko znajo govoriti in peti. Skupaj smo ob kita-
druženja, prijetnih trenutkov s prijateljicami knjigami, predvsem pa veliko veselja.
Ker je bilo prejemnic zlate bralne značke v slovenskem jeziku nekaj manj, je podžupanja Andreja Pogačnik podelila zlate bralne značke, pa tudi priznanja za prebrane knjige v ruskem jeziku. Čestitamo! Pa s tem osrednje slovesnosti ob zaključku letošnjega projekta Okusimo besede, prepričana sem, da jih bo še veliko, še ni bilo konec. Skupaj s pevskim zborom smo zapeli kar nekaj najbolj znanih slovenskih narodnih pesmi, nato pa skupaj prisluhnili županu Toniju Dragarju, ki ga je Metka Zupanek povabila, naj gove o aktualnih dogajanjih v občini. Zupan je naprej izrazil veliko presenečenje nad številnimi tujimi jeziki, ki dobivajo vedno nove lastnike, pohvalil in čestital vsem dobitnikom bralnih značk in vodstvu Univerze za tretje življenjsko obdobje, nato pa spregovoril o pogojih za življenje občanov in občank v jeseni življenja ter poudaril skrb občine za primerne pogoje vseh generacij ljudi v Občini Domžale. Izrazil je tudi upanje, da bo Društvo Lipa še naprej za vsakogar priložnost za sprejemanje znanj in razvijanje talentov in ustvarjalnosti, za katere morda v prejšnjih življenjskih obdobjih ni bilo časa. V imenu slušateljev se je predavateljem in vodstvu Lipe zahvalila Marija Pukl, Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica Knjižnice Domžale, pa je čestitala vsem ter govorila o branju, ki združuje, spodbuja, druži in prinaša nova znanja, o knjigah, s katerimi odkrivamo nove svetove, o jezikih, ki nas navdušujejo, bogatijo z novo energijo, pa tudi o sodelovanju med generacijami. Povabila jih je, da tudi v prihodnje prijetno sodelujejo.
Sledile so čestitke ter podelitev bralnih značk vsem ostalim slušateljem, nato pa druženje, med katerim so se vsi jeziki prepletli ter ustvarili prijetno vzdušje, ki se bo zanesljivo po posameznih oddelkih nadaljevalo tudi v prihodnjem šolskem letu. Do tedaj pa bodo slušatelji, ki se jim pri okušanju besed lahko pridružite, lepote izbranih jezikov, tudi slovenskega, spoznavali vsak zase — tudi z obiski Knjižnice Domžale, kjer so prepričani, da so izkušnje, znanje in modrost članov in članic Lipe obogatile tudi njih.
Vera Vojska
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. julija 2010. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 23. junija 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
V MENAČN'KOVI domačiji razstava
ROČNIH DEL IN SLIK
Delo pridnih rok
Kljub nič kaj majskemu vremenu z dežjem in vetrom se je sredi maja ob Menačn'kovi domačiji v Cankarjevi ulici v Domžalah zbralo veliko ljubiteljev ročnih del, ki so si prišli ogledat razstavo ročnih del rišeljeja in kle-kljanja, ob tem pa so se njihove oči spočile tudi ob umetniških slikah Sonje Skvarča z Brda pri Ihanu.
Delo pridnih rok so dekleta poimenovala razstavo ročnih del, ki so si jo obiskovalci z navdušenjem ogledovali in ob tem kar malce skrivnostno spraševali, katera od njihovih sorodnic, znank ali prijateljic je naredila posamezen prt, prtiček ali kaj drugega čudovitega, kar je bilo na razstavi. Pred njenim slovesnim odprtjem smo prisluhnili Menačn'kovi materi Olgi Pavlin, ki je na kratko predstavila gradbena dela v lanskem letu, nato pa posebej pohvalila vsa dekleta, ki so v treh skupinah pridno obiskovala delavnice rišeljeja in klekljanja. Posebej je kot gostjo pozdravila Danico Ravnikar, ki je Menačn'kovi domačiji podarila marsikaj lepega, sama pa od Pavle Cotman v zahvalo za pridno delo prejela tudi njen izdelek iz slanega testa. Medtem ko je na citre igrala Klavdija z Brda, smo mi prisluhnili obema voditeljicama ročnodelskih delavnic.
S pridnimi rokami in ljubeznijo
Gospa Sonja Skvarča vodi dekleta, ki se od jeseni do pomladi zbirajo v Menačn'kovi domačiji in pridno vezejo rišelje ali beli vez, ki je znan že iz časa Ludvika XIII. Njegov rojstni kraj je Francija. Danes je tovrstnih ročnih del še zelo malo, zato je bila gospa Sonja zelo presenečena, ker je združila vrsto deklet, ki pridno in prizadevno hodijo v pravi ročnodelski krožek. »Ročnega dela je bilo včasih bistveno več in bolj cenjeno je bilo,« nam je povedala ter nadaljevala: »Prtički in drugi izdelki iz rišeljeja dajejo občutek topline. Sam beli vez ter izdelki prinašajo mir, napolnijo dušo z umirjenostjo. Dekleta so v dveh skupinah zelo pridno in vestno delala, predvsem pa je pomembno, da vez ne gre v pozabo in da smo skupaj ustvarjale prijateljsko druženje, kar je tudi namen Menačn'kove hiše. V začetku oktobra nadaljujemo in vabljene vse, ki jih tovrstno ročno delo veseli.« Gospe Sonji so se njene sodelavke zahvalile s cvetjem, obiskovalci pa so si posebej ogledali tudi njena umetniška dela.
Nitke se povezujejo v prtičke, nas pa v prijetno družbo
Marija Rupert vodi krožek kleklja-nja, v katerega se je sprva vključilo šest deklet, ki niso znale klekljati. Gospa Marija, ki je klekljanje spoznala pred kratkim, nas je pred odprtjem razstave najprej seznanila z zgodovino klekljanja, posebej je omenila Idrijo kot center te prave ročne umetnosti, ki zahteva veliko spretnosti ter poudarila, da so se vzorci in tehnike spreminjale ter prilagajale. Skupina, ki jo vodi, se imenuje SLAM'CE in pomeni za vsa dekleta predvsem prijetno druženje. »Vse klekljarice so pokazale veliko zavzetost, veselja do dela, druga drugo smo vzpodbujale in se veselile novih spretnosti in znanj. Začele smo decembra 2008 in v maju 2009 uradno sicer zaključile, pa se vendar čez poletje družile s »punklni« druga pri drugi, da ne bi česa pozabile,« se je gospa Marija, ki rada obiskuje tudi delavnice z drugimi ročnimi deli, spomnila prvih začetkov klekljanja. »Kakor me nitke povezujemo v različne čipkarske izdelke, tako nas povezujejo v prijetno družbo, ki bo svoje delo nadaljevala, zato je vsaka nova članica, sedaj nas je 11, dobrodošla.« So pa klekljarice že naredile korak naprej. Ustanoviti nameravajo Klekljarsko društvo Slam'ce, imajo svojo spletno stran in izdelujejo različne čipkarske izdelke. Glede na veliko zanimanje in željo marsikaterega obiskovalca, da bi katerega od izdelkov kupil, razmišljajo tudi o tovrstni ponudbi, saj je čudovitih izdelkov za domačo uporabo že kar preveč. Ob klekljanju pa skrbijo tudi za izobraževanje in izpopolnjevanje članic v klekljanju, prenašajo veščine in znanja na mlajše generacije, raziskujejo in zbirajo izdelke, vzorce in pripomočke za klekljanje iz preteklosti, popularizirajo klekljanje s priložnostnimi razstavami in sodelujejo ter se družijo z enakimi ali sorodnimi društvi doma in v tujini. Če vas zanima, pišite na marija.rupert@amis.net. Tri skupine, ki se ukvarjajo z ri-šeljejem in klekljanjem, pa niso le pravcate umetnice na področju ročnih del, temveč so tudi izdelovalke čudovitih peciv in drugih dobrot, s katerimi so pogostile številne prisotne, ki kar niso mogli verjeti, kakšne umetnice so dekleta, katerih delo bo pomagalo, da rišeljeja in klekljanja v Domžalah ne bomo tako kmalu pozabili. Iskrene čestitke za čudovito razstavo!
Vera
~r
8
mladi
04. JUNIJ 20I0
Delovna akcija barvanja igral na igriščih Vrtca Urša
Lansko jesen nam je tovarna Jub d.o.o. iz Dola podarila barve za prenovo naših igrišč, na katerih imamo veliko lesenih, kovinskih
igral, ograj, miz in klopi. Glede na to, da je naš vrtec »star« že 38 let in nam vedno primanjkuje sredstev za vzdrževanje, smo bili barv zelo
veseli. Kot eko vrtec smo bili seznanjeni, da so Jubove barve okolju prijazne in brez neprijetnega vonja.
Z barvanjem so vzdrževalci pričeli že v pozni jeseni, 22. maja 2010 pa smo skupaj s predsednikom sveta staršev, Goranom Vujičičem, organizirali delovno akcijo, ki je potekala v enoti Urša in enoti Čebelica. Udeležba ni bila ravno velika, so pa tisti, ki so prišli, imeli toliko več volje in delovnega elana. Staršem so pomagali tudi njihovi otroci, ki jim je šlo barvanje presenetljivo dobro od rok. Naše delovno druženje smo zaključili z malico, tako kot se za takšne priložnosti spodobi. Zahvaljujem se vsem družinam iz enote Čebelica in Urša, ki so se odzvale našemu vabilu, saj smo z njihovo pomočjo polepšali obe igrišči v veselje vseh otrok in zaposlenih.
Tina Pančur
S starimi starši na Šumberk
Pikapolonice iz vrtca Ostržek smo na spomladanski sprehod na Šumberk povabili svoje stare starše. Vreme ni bilo prevroče, zato smo
se vsi skupaj imeli krasno. V senci smo naredili nekaj požirkov osvežilne pijače, se posladkali z bomboni ter nadaljevali pot. Zadovolj-
Drugi rodov izlet
Vremenska napoved za soboto, 15. maja 2010, res ni bila bleščeča, saj so vremenoslovci napovedovali močan veter — burjo in obilne padavine. Kljub vsem ne ravno obetavnim napovedim, nas je 35 tabornikov iz RST dokazalo, da nismo iz »cukra«. Odpravili^ smo se na Čemšeniško planino. Ze na poti smo se zabavali in hkrati testirali, če bomo potrebovali kisikove bombe, saj je na tako visoki nadmorski višini (okoli 1.000
Rodiške športne igre
Osnovna šola Rodica je v soboto, 22. maja 2010, že petič zapored priredila šolske športne igre. Iz ideje, ki je na šoli zrasla ob olimpijskih igrah v Torinu leta 2006, smo igre vsako leto uspeli organizacijsko nadgraditi in bogatiti. Letos smo se izvedbo povezali z vseslovensko akcijo Veter v laseh — s športom proti drogi, ki jo spodbujata Občina Domžale in Športna Unija Slovenije. Otvoritev 5. šolskih športnih iger je bila še posebej slavnostna. Sodelovali so trije slovenski vrhunski športniki: Mojca Rode, športna gimnastičar-ka, Miša Cigoj, plesalec, in Primož Kozmus, atlet. Z obiskom pa nas je počastilo tudi občinsko vodstvo: oni Dragar, župan, Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, in Vinko Juhart, podžupan.
Ob športnih tekmovanjih, ki so rdeča nit prireditve, smo dogajanje popestrili z mnogimi dejavnostmi. Tokrat smo postavili kar 20 različnih stojnic, na katerih so obiskovalci in učenci lahko izvedeli marsikaj zanimivega: od zdrave prehrane, nordijske hoje, plesa do varnega ravnanja v prometu. Lahko so se posladkali tudi z domačim sladoledom. Športne igre pa niso namenjene le učencem, temveč k dejavnostim povabimo tudi starše, ki se iz leta v leto
jTe
bolj aktivno vključujejo v program. Letos so igrali nogomet, vlekli vrv, plesali, se preizkusili v štafetnih tekih in za konec odigrali še odbojkarsko tekmo proti učiteljem (tokrat so bili boljši starši, učitelji pa že trenirajo za prihodnje leto). Mnogi med njimi prevzamejo tudi organizacijo in izvedbo programa. S šolskimi športnimi igrami na maj-
sko soboto vsako leto že tradicionalno poskrbimo, da okolica šole zaživi v znamenju športa, gibanja, druženja in smeha. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas obiskali in vsem, ki so nam pomagali, da smo igre dobro pripravili in uspešno zaključili.
Zlatka Gasparič in Jure Jeromen Športna pedagoga OŠ Rodica
OS PRESERJE PRI RADOMLJAH
Dan športa in zabave že šestič
ni smo se vrnili v vrtec, spomin na krasno medgeneracijsko druženje pa bo ostal za vedno.
Sonja in Nataša Vrtec Domžale, enota Ostržek
m) zrak že precej redek. Z avtobusom smo po ozki in razmočeni asfaltni cesti naredili tudi panoramski izlet do vasi Zaplanina in obrnili na dvorišču prijazne gospe — kar na gnojišču. Pot v hrib je bila naporna, vendar smo dokazali, da z dobro voljo lahko premagamo še tak klanec. Na vrhu nam je prijazna oskrbnica Helena pripravila čaj in slasten »makaronflajš«, ki smo ga kot zma-zali kot za med. Imeli smo se fajn, zato le^glej, da ne zamudiš in prespiš (a ne, Špela) naslednjega izleta.
Slogan šole »Z roko v roki nisi sam« učenci, učitelji in vodstvo vedno znova uresničujejo, potrjujejo in krepijo Na letošnjem že šestem dnevu športa in zabave ali z drugo besedo — na športni soboti se je 15. maja 2010 ponovno pokazalo, da otroci, starši, učitelji in vodstvo šole hodijo drug ob drugem in ne drug za drugim, kot je, žal, dan današnji vse prevečkrat v navadi. Pestra paleta športnih ter kulturnih zanimivosti, različnih delavnic in sejemskih popestritev je še tako vremensko kislo soboto odela v živahne barve. Ziv žav na šolskih hodnikih, razigranost, pričakovanje in veselje so si podajali roke v očeh obiskovalcev — učencev, staršev, sorodnikov in prijateljev. Člani šolskega slada z neutru-dljivo predsednico Darjo Marinšek ter vodstvo šole z ravnateljico Ano Nušo Kern je ponovno združilo vse elemente, ki so potrebni, da je prireditev uspešna. Lahko bi rekla, da se je nekaj našlo za vsakega še tako zahtevnega sladokusca.
Kulturno poslastico so pripravili učenci podaljšanega bivanja s svojimi učiteljicami pod taktirko Tanje Kastelic, ki je tudi avtorica pravljice Čudežni lokvanj. Sijajni kostumi, grajsko prizorišče, srednjeveška glasba ter plesi so bili prava paša za oči. V šolski knjižnici pa so učenci poslušali pesmi znanih slovenskih pesnikov tako, da so učencu, ki je bil v džuboksu, dali navodilo, katero pesem naj bere in na kakšen način. Tako smo npr. pesem Sreča slišali v jezni, zaljubljeni, veseli ali žalostni različici.
Za zabavno vzdušje je poskrbel ansambel Viharniki, saj se je šola kar tresla v ritmu harmonike, tako stare in mlade pa so zasrbele pete. Zonglerja sta svoje spretnosti razkazovala kar na šolskem hodniku in tako osupnila marsikaterega mimoidočega.
Med sprehajanjem po hodniku so si obiskovalci lahko ogledali fotografije Foto-kino kluba Mavrica ter eko razstavo sedmih razredov.
Tekmovalnost je bilo moč zaslediti v telovadnicah in galeriji, saj so se učenci, starši in učitelji pomerili v odbojki, namiznem tenisu, v mali olimpiadi, v igri med dvema ognjema, svoje taktične poteze pa so preizkušali v šahu.
Številne delavnice — frizerska, cvetličarska, oblikovanje nohtov, rez-barska — so bile polno zasedene, obiskovalcev pa ni manjkalo niti v učilnici, kjer so učenci na ogled postavili svoje mojstrovine na temo Zgradbe skozi stoletja pod mentorstvom učiteljice Blanke Čad. Na tem zabavnem in hkrati poučnem dnevu niso manjkali niti gasilci, policisti, policisti na konjih, ki so predstavljali požarno in prometno varnost, karateisti, mažoretke, ritmična gimnastika Bleščica, Plesna šola Miki, Martina Šraj idr. Okoli trinajste ure se je dogajanje počasi prevesilo v zaključno fazo in utrujeni obiskovalci so z nasmehom zapuščali šolsko stavbo. Minil je še en dan, za katerega bi se večina strinjala, da je bil popoln, nepozaben in veličasten. Prepričana sem, da jih bo pod takšno organizatorsko ekipo nastalo še mnogo.
Mag. Jasmina Pogačnik
Otroci v prometu
Mesec maj je namenjen predvsem prometni vzgoji v vrtcu. Predšolski otroci so še posebej občutljivi udeleženci v prometu. Običajno so pešci, vendar ne redko tudi kolesarji — seveda v spremstvu odraslih oseb, ter kot sopotniki v osebnih vozilih in podobno.
Pogosto se zgodi, da se na sprehod odpravimo tudi skupinsko v vrtcu. Otroci so razigrani in imajo šibko pozornost. Hitro jih pritegne mi-moidoča oseba, lahko kakšna žival, igrača ... zato so njihove reakcije nepredvidljive. Vzgojiteljice se tega zelo dobro zavedamo, zato otroke oblečemo v odsevne jopiče, če imamo na voljo dodatno odraslo osebo, otroke spremlja več oseb, opozarjamo jih na to, da se vedejo varno, so pozorni na promet in da upoštevajo pravila.
Na obisku v vrtcu je bila tudi policistka, ki nam je še bolj podrobno predstavila cestnoprometna pravila in predpise. Otroci so nad tem navdušeni, vendar je vse to premalo, da
BETONSKIH BLOKOV IN STRESNIKOV
AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215
bi lahko zagotovili varnost na cesti. Tega se premalo zavedajo tudi starši, saj zelo redko hodijo z otroki na sprehode, običajno se v naglici peljejo z avtomobili. Tudi obvezna uporaba varnostnega pasu in sedeža za otroke nekaterim ne pomeni veliko. Starši bi se morali zavedati, da je prav njihov zgled najbolj pomemben pri vzgoji otroka in ima najbolj dolgoročne učinke.
Zgled pa nam dajejo tudi ostali udeleženci v prometu. Zgodi se, da kolono otrok prehiti avtobus z veliko hitrostjo ali tovornjak, ki celo potrobi, kar otroke lahko prestraši. Nevarnost predstavljajo sprehajalci, ki imajo pse na predolgih povodcih ali celo brez njih, motoristi in kolesarji, ki se vozijo po pločnikih, avtomobili, ki so parkirani na pločnikih in tako naprej.
Vsi si želimo, da bi bili naši in vaši otroci varni, zato skupaj poskrbimo za varnost otrok v prometu!
Nina Mav Hrovat Vrtec Domžale, enota Cicidom
Učilnica pripoveduje
V OŠ Venclja Perka smo v soboto, 10. aprila 2010, povabili starše, upokojene učitelje naše šole ter predstavnike lokalne skupnosti na dan odprtih vrat, ki je bil posvečen 30. obletnici šolske stavbe. Obiskovalce smo najprej povabili v učilnice, kjer so potekali različni programi. Učenci so s starši in učitelji raziskovali šolo, kakršna je bila nekoč: preizkušali so se v znanju, poslušali izkušnje dedkov in babic ter staršev, se igrali družabne igre svojih staršev, peli stare pesmi . Goste smo po malici povabili na ogled razstave izdelkov otrok v jedilnici. Na razstavišču je bila predstavljena raziskava o tem, kako Domžalčani ločujemo odpadke, primerjava med ekološkimi otoki pri nas in v tujini ter posledice nadaljnjega onesnaževanja. OŠ Venclja Perka že tretje leto nosi naziv EKO šola, na kar smo zelo ponosni. Na plakatih, ki so jih izdelali učenci, podkovani na fizikalnem področju, so bili predstavljeni znanstveniki — fiziki ter njihovi izumi in eksperimenti. Seznanili smo se z drugačnim pristopom dela pri kemiji. Učenci so izdelali in razstavili modele molekul, ki so jim pomagali k boljšemu razumevanju kemijskih pojmov. H kemiji pristopajo praktično in raziskovalno. Predstavniki skupnosti učencev šole so pripravili kratek pregled dela skupnosti v tekočem šolskem letu: o uvajanju mediaci-je, o zasedanju 1. otroškega parlamenta, udeležbi na medobčinskem parlamentu in še kaj. V projekcijski dvorani je potekala predstavitev z astronomskega tabora. Mladi astro-
nomi so obiskovalcem predstavili astronomski tabor in skrivnosti v vesolju ponazorili z modeli, ki so jih izdelali sami.
Starši, nekoč učenci OŠ Venclja Perka, so z melanholijo prelistavali šolske časopise, ki so jih v otroštvu soustvarjali. Marsikdo se je zazrl v svoj lastni prispevek v Mladem ogledalu, Pubertetniku ali Metulju. Šolski časopis se sedaj imenuje Cegu. Izdali smo ga tudi ob 30. obletnici šolske stavbe, z utrinki iz šolskih kronik skozi zadnja tri desetletja. Obiskovalci so bili navdušeni nad majicami, izdelanimi prav za to priložnost. Motivi izražajo našo pripadnost šoli ter vrednote, ki jim sledimo. V ponudbi je bil tudi lep, ročno izdelan nakit. Izkupiček od prodaje časopisa, majic in nakita je bil v celoti namenjen šolskemu skladu.
Sledila je osrednja prireditev v telovadnici, z naslovom UČILNICA PRIPOVEDUJE. Ponovno smo se vrnili za trideset let in se preko prireditve po desetletjih približevali današnjemu dnevu. Tri različno opremljene učilnice na prizorišču so predstavljale tri desetletja. Prva, naj-
starejša učilnica, je predstavila obdobje od 1980 do 1990. Preko prikaza pouka, kot je potekal takrat, preko glasbe, deklamacij in telovadbe smo se spomnili cicibanov, pionirjev, Tita. V drugem desetletju, to je od 1990 do 2000, so se intenzivno začele dogajati spremembe na političnem in šolskem polju. Iz tega obdobja smo se spomnili osamosvojitve Slovenije, begunske šole, uvajanja devetletke, uspehov naših športnikov ... Zadnje desetletje, od 2000 do 2010, je zaznamovala prenova šolske stavbe, saj so se ji leta že krepko poznala. V tem času smo učilnice sodobno opremili s projektorji, interaktivnimi tablami, računalniki .
Ob odhodu smo vsakega obiskovalca obdarili z magnetkom v obliki svinčnika, ki predstavlja simbol naše šole.
Obiskovalci so bili nad programom in ponudbo navdušeni, učitelji in učenci pa nad množičnim obiskom. Pozitiven odziv nam je dal elan za nadaljnje načrtovanje sodelovanja s starši in lokalno skupnostjo.
Karlina Strehar OŠ Venclja Perka
04- JUNIJ 20I0
varne točke
9
OBČINA DOMŽALE
Ljubljanska 69, 1230 Domžale Telefon: 01 724 13 05 Telefaks: 01 724 13 05
E-pošta: druzbene.dejavnosti@domzale.si Splet: www.domzale.si
CENTER ZA MLADE DOMŽALE
Ljubljanska 58 (prostori Domžalskega doma),1230 Domžale Kontakt: Lili Jazbec, Mateja Absec Telefon: 01 722 66 00 E-pošta: info@czm-domzale.si Splet: www.czm-domzEile.si
POMOČ
v času krize
Kdor je pripravljen dati, ne da bi dobil, je vreden, da dobi, četudi nima, da bi dal. (d. mrak)
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE
Ljubljanska 70, 1230 Domžale Telefon: 01 724 63 70 Telefaks: 01 721 56 80 E-pošta: gpscsd.domzale@gov.si Splet: www.csd-domzale.com
URADNE URE:	vložišče	oddelek	URADNE URE:
ponedeljek:	od 8. do 14. ure od 8. do 12. ure	ponedeljek: od 8. do 14. ure
torek:	od 8. do 14. ure	/	torek: od 8. do 14. ure
"sreda:..........................od 8."do"l2"ure in odT3"'do'l8."ure............sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure
'četrtek:......................öd 8. dö 14. ure........................../........................................četrtek: od 8. do 14. ure
petok:...........................öd 8. dö 14. ure............öd S. dö" lži ure............PETEK: od 8" do 14' ure
VRSTE POMOČI:
•	občinska enkratna denarna pomoč (sofinanciranje plačil najnujnejših položnic, šolskih kosil, šole v naravi idr.)
•	plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimajo materialnih in drugih možnosti zavarovanja
•	sofinanciranje oskrbe za osebe v institucionalnem varstvu, upoštevaje socialni položaj uporabnika storitve in zavezancev
•	financiranje družinskega pomočnika na podlagi odločbe Centra za socialno delo
•	sofinanciranje pomoči na domu
•	plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih, ki opravljajo javno službo
•	sofinanciranje delovanja humanitarnih organizacij
(RK Domžale, Župnijska Karitas Domžale, Zveza prijateljev mladine Domžale idr.) in invalidskih organizacij
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: Do enkratne denarne pomoči so upravičeni socialno in materialno ogroženi posamezniki s stalnim bivališčem v Občini Domžale, ki so izkoristili zakonske možnosti in izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči. Postopek vodi Center za socialno delo Domžale, ki tudi sprejema vloge.
Plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimaj o drugih možnosti zavarovanja in jim socialni položaj plačila le-tega ne omogoča. Ker je plačilo vezano tudi na osebno izjavo, se vloge izpolnijo na vložišču občine ali pristojnem oddelku. Sofinanciranje institucionalnega varstva in pomoči na domu se uveljavlja z vlogo na Centru za socialno delo Domžale.
Sofinanciranje razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih se uveljavlja na predpisani vlogi, ki jo je izdal Minister za šolstvo in šport, ki se odda pristojnemu oddelku na Občini Domžale ah v vrtcu.
VRSTE POMOČI:
•	svetovalna in terapevtskadejavnostnamenjenaotrokom, mladim in njihovim staršem v stiski (učne težave, nerazumevanja v družini, srečevanje z nasiljem, motnje hranjenja, težave z drogami in alkoholom ter drugimi težavami, ki se porajajo v obdobju odraščanja)
•	pomoč pri učenju
•	delavnice učinkovitega učenja
•	individualna in družinska obravnava po realitetni terapiji (teorija izbire)
•	skupina za pomoč v stiski
•	družinska mediacija - reševanje sporov po mirni poti
•	zagovorništvo otrok - Glas otroka
•	aktivno preživljanje prostega časa (programi ustvarjalnih delavnic, igralne urice, počitniški programi, izleti, poletni tabori itd.)
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	klic na 722 66 00
•	e-pošta: info@czm-domzale.si
•	neposreden obisk v CZM-ju
•	pomoč je brezplačna
KDO LAHKO DOBI POMOČ:
•	vsi mladi do 30. leta
•	starši
•	drugi v stiski
URADNE URE:
center
prva socialna pomoč
ponedeljek:	od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure	od 8. do	15.	ure
torek:	/	od 8. do	15.	ure
sreda:	od 8. do 12. ure in	od 13. do	17.	ure
četrtek:	/	od 8. do	15.	ure
od 8. do 12. ure
od 8. do 12. ure
VRSTE POMOČI:
•	enkratna socialna pomoč - vlogo oddate na CSD Domžale
•	denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini za določeno obdobje
•	izredna denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini v trenutni materialni stiski (lahko izplača v enkratnem znesku ali za določeno obdobje)
•	trajna denarna socialna pomoč - dodeli osebam, ki živijo same in so brez premoženja ter so trajno nezmožne za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; dodeli osebam starejšim od 60 let pri katerih ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja
•	pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
•	državne štipendije - CSD Domžale vodi postopke za dodelitev državne štipendije kadarkoli med šolskim letom.
Kdor si preživetja ne more zagotoviti sam z delom ali s
pravicami iz dela in zavarovanja z dohodki iz premoženja
ali iz drugih virov oziroma s pomočjo tistih, ki so ga dolžni
preživljati, ima pravico do denarne socialne pomoči.
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	Denarno socialno pomoč - z predpisanim obrazcem dvignete na CSD ali na spletni strani http://www.mddsz.gov.si- obrazci
•	Enkratna denarna pomoč iz občinskih sredstev - osebno na CSD Domžale v času uradnih ur
•	Pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - vlogo podate na CSD Domžale
•	Državne štipendije - vlogo podate na CSD Domžale
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
Mestni trg 2, 1230 Domžale Telefon:
Patronažna služba 01 724 52 19 in 01 724 52 95 Socialna delavka 01 724 51 20
URADNE URE:
ponedeljek: patronažna služba - od 7. do 8 ure socialna delavka - od 13. do 14.ure torek:	patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure sreda:	patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure četrtek: patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure petek:	patronažna služba - od 7. do 8. ure
socialna delavka - od 8. do 9. ure
VRSTE POMOČI:
•	univ. dipl. soc. delavka Anica Tomic - nudi pomoč pri prepoznavanju težav in usmerjanju na področja ustreznih rešitev
•	patronažna služba - diplomirane medicinske sestre skrbijo za zdravstveno prosveto in zdravstveno nego vseh občanov (od najmlajšega do najstarejšega); le-te najbolje poznajo situacije in dogajanja v družinah, ki jih vsakodnevno obiskujejo. Njihova podpora in pomoč se tako izvaja v življenjskem okolju posameznika.
•	lečeči zdravniki - vsak posameznik lahko izrazi svojo stisko tudi pri svojem izbranem zdravniku, ki ga bo usmeril na/v ustrezno službo. Kontakt lahko vzpostavite tudi s patronažno sestro, ki deluje na vašem terenu (vsaka izmed njih pokriva določeno področje s cca. 2.500 -2.700 oseb). Usmerile vas bodo na pravi naslov reševanja vaših stisk
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
Ljubljanska ulica 34, p.p. 39, 1230 Domžale Kontakt: Brane Kosmač Telefon: 01 729 23 33 Telefaks: 729 23 34 E-pošta: domzale.ozrk@rks.si Splet: www.domzale.ozrk.si
URADNE URE ZA IZDAJANJE POMOČI OBČANOM: ponedeljek: javna kuhinja 13. do 14. ure torek:	javna kuhinja 13. do 14. ure
sreda:	skladišče od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure
javna kuhinja 13. do 14. ure četrtek: javna kuhinja 13. do 14. ure petek:	javna kuhinja 13. do 14. ure
VRSTE POMOČI:
•	skladišče - rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in drugo
•	javna kuhinja - topli obrok
•	materialna pomoč - prehrambni paketi, pralni prašek in hrana posameznih izdelkov Evropske skupnosti in drugo
•	finančna pomoč - plačilo življenjsko važnih položnic v višini do 180 eurov na leto
•	pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - v mesecu juliju in avgustu
•	letovanje na Debelem rtiču - v mesecu juliju in avgustu
•	druge pomoči ob izrednih nesrečah - poplave, požar, potres itd.
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	finančna pomoč - cenzus za dodeljevanje je 300 eur na člana družine - ugotavlja komisija pri Rdečem križu Domžale (oddati morajo prošnje z dokazili in originalnimi
Karitas &
ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE
Ljubljanska cesta 34, 1230 Domžale Telefon: 01 724 35 77
URADNE URE: torek: od 17. do 19. ure
VRSTE POMOČI:
•	družine in posamezniki - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, občasno plačila položnic za gospodinjstvo, pogovor in svetovanje
•	otroci - občasno plačila položnic za šolsko prehrano, pomoč pri nakupu šolskih potrebščin
•	brezdomci - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, namestitev v sobi za brezdomce
•	starejši, bolni in invalidni - obiski na domovih in v domu ostarelih, materialna pomoč v hrani, obleki in občasnem plačilu položnic, srečanja
•	v večjih nesrečah sodelovanje v projektih in akcijah pomoči pri Škofijski karitas Ljubljana in Slovenski Karitas
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
V vsaki župniji občine Domžale se lahko obrnete na voditelja župnijske Karitas ali na župnika župnije, kjer prebivate, ki vas bo napotil na voditelja ŽK. Pri voditelju ali sodelavcu ŽK, ki je dežuren v pisarni, prosilec dobi informacije, kakšno pomoč nudi ŽK in kam se lahko obrne za dodatne informacije.
~r
LDS DOMŽALE
Zakaj bomo glasovali ZA arbitražni sporazum?
Ker bo pravično rešil problem meje s sosednjo Hrvaško in zagotovil, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem.
To pomeni, da se bodo odnosi med državama končno uredili. S tem pa bomo dosegli tudi dobre medsosedske odnose, saj ne bo več moč izrabljati zunanje politične teme za nabiranje političnih točk v notranji politiki in za za-
a g
II
n e
strupljanje medsebojnih odnosov. Dobri medsosedski odnosi imajo večji pomen, kot želimo priznati. Z njimi se bo povečala varnost slovenskih državljanov na Hrvaškem, ureditev lastninskih razmerij nepremičnin slovenskih državljanov in pa manj obremenjeno letovanje slovenskih turistov na Hrvaškem.
Ker bo omogočil vstop Hrvaške v Evropsko Unijo, kar bo pripeljalo do boljšega gospodarskega sodelovanja med državama in premika schengenske meje na jug.
Odpiranje meja po prihodu Hrvaške v EU bo omilil birokratsko vojno pri uvozu in izvozu stvari iz ali na Hrvaško, pomenilo bo omilitev zakonskih ovir pri poslovanju gospodarskih subjektov, lažje poslovanje, kar je izjemnega pomena, saj to pomeni povečanje obsega dela za slovenske delavce. Slovenski nacionalni interes ni samo pravična meja, ampak tudi
premik schengenske meje čim bolj južno. S tem, ko ne bi bilo več meje med državama, pa bi se znebili tudi neprijetnega večurne-ga čakanja v koloni ob prečkanju meje s Hrvaško, ko se odpravimo poleti na morje.
Ker s sporazumom ne moremo izgubiti, lahko le pridobimo.
Slovenija s sporazumom ne izgubi ničesar. Se vedno ostajamo pomorska država z dostopom do mednarodnih voda, svoj del morja v Piranskem zalivu lahko samo povečamo, nikakor ga ne bomo izgubili, tudi teritorij Republike Slovenije bo ostalo nedotaknjen. S sporazumom lahko le pridobimo, saj stanje ne more biti slabše, kot že je.
Pri arbitražnem sporazumu bo imela Slovenija veliko vlogo pri izbiri arbitrov.
Pri arbitražnem sporazumu bo imela naša država veliko vlogo pri izbiti arbitrov, medtem ko si na sodišču sodnikov ne bi mogla izbirati, kar posledično omogoča tudi več svobode pri iskanju pravičnih in za Slovenijo koristnih rešitev. Kar še dodatno potrdi, da je arbitražni sporazum dober.
Se z marsičem bi lahko utemeljevali naš ZA arbitražni sporazum, pa ne bomo, saj ste imeli, spoštovani bralci in bralke Slamnika, veliko priložnosti slišati in videti argumente za in proti. Prepričani smo, da vam bodo številne informacije pomagale pri vaši odločitvi. Morda so
med temi tudi besede naše predsednice Katarine Kresal, ki z argumenti vseskozi utemeljuje svojo odločitev ZA arbitražni sporazum:
»Vedno sem verjela, da bomo, takrat, ko se bo našla dobra rešitev, ki bo Sloveniji - in s tem vsem nam, prinesla veliko dobrega, skupaj stopili opozicija in koalicija ter podprli tisto, kar je dobro za vse. Slovenija izgublja ozemlja takrat, kadar ni enotna in zato pozivam našo politiko kot tudi strokovno in širšo javnost, da skupaj naredimo vse, da bomo arbitražni tribunal prepričali z močjo naših pravnih kot tudi zgodovinskih argumentov, da bo za Slovenijo določila najboljšo možno rešitev, ne glede na to, kdo je tisti, ki je rešitev našel, temveč bodo jedro rešitve le interesi vseh Slovenk in Slovencev.«
Obkrožite
ZA!
ZA SLOVENSKO MORJE -(PROfDSPORAZUMU!
Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev,
ki so vsake štiri leta. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju.
ITALIJANSKE VODE
/iT
HRVAŠKE VODE
ITALIJA
SLOVENSKE V
>VENIJA
HRVA
Sedanje stanje, kot ga določata Temeljna ustavna listina in Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinental-nem pasu Republike Slovenije, Ur. list RS št. 93/05
Slovenski pisatelj Boris Pahor:
»Prepričanje, da bo arbitraža Slo-
veniji omogočala stik z odprtim morjem, je le pobožna želja.«
Dr. Marko Pavliha: »Nezaslišano in protidržavno je, da se nekateri oglašajo v dnevnem časopisju in brez-sramno pravijo, da Slovenija nikoli ni imela celotnega Piranskega zaliva ali dostopa do odprtega morja. Če bi bili bolj brez dlake na jeziku, bi lahko rekli, da gre za veleizdajo«.
Stanje po referendumu, če bo sporazum potrjen
Dr. France Bučar:
»Jaz tega ne bi nikoli podpisal. Toliko Slovenca pa že sem, da tega ne bi storil, saj bo to odločitev za vse več-
Dr. Tine Hribar:
»Nekdanji predsednik hrvaške vlade je dejal, da so nam zabili gol. Gol nam je zabil naš predsednik vlade! Dobili smo avtogol!«
Dr. Miro Cerar:
»Arbitražni sporazum je za Slovenijo preveliko tveganje, neprimerno večje kot za Hrvaško. Mi lahko izgubimo vse, oni lahko izgubijo nekaj.«
Dr. Danilo Turk
predsednik RS leta 2007: »Slovenija je primer ozemeljsko prikrajšane države.« Leta 2009: »Podpiram arbitražni sporazum.«
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
V nedeljo, 6. junija 2010,
skoraj 19 let po razglasitvi neodvisnosti Slovenije, bomo državljanke in državljani Slovenije odšli na referendum, kjer bomo odločali o potrditvi Arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Na njem ne bomo odločali o poteku meddržavne meje na kopnem in na morju, ne o označitvi meje, ki jo obe državi, kljub Temeljnima ustavnima listama že 19 let tolmačita različno. Ne, v nedeljo bomo odločali o ratifikaciji mednarodnega sporazuma, ki bo omogočil začetek arbitražnega postopka pri mednarodnem telesu, sestava katerega bo določena enakopravno po določilih in pogojih, ki smo jih po dolgih pogajanjih zapisali v tem sporazumu. Ker se državi sami v vseh teh letih nista uspeli dogovoriti, nam bo pri tem pomagala tretja oseba. S sporazumom Drnovšek-Račan smo bili blizu, a žal ga Hrvaška ni potrdila. Janševa Vlada pa ga je prehitro zavrgla in iskala rešitev s tako imenovanim blejskim sporazuma
iz leta 2007, ki je pa predvideval reševanje spora na meddržavnem sodišču v Haagu. Ravno sodišče v Haagu še nikoli ni sodilo ali presodilo po načelu tako imenovane zunanje pravičnosti, ki edino lahko Sloveniji prinese stik z mednarodnimi vodami. Sedaj je ta pravičnost skupaj s posebnimi okoliščinami zapisana in opisana v sporazumu. V zadnjih dneh smo slišali marsikaj. Tudi to, da bo Luka Koper, eden od motorjev gospodarstva Slovenije, izgubila stik z odprtim morjem in bo propadla. To ni res! Temu dejstvu je oporekala Luka Koper sama, kot tudi ugledni pravnik prof. dr. Lovro Sturm, ki je v sredo, 26. maja, v oddaji Odmevi povedal sledeče: »Ne, kajti če režim plovbe določa, da ima Luka Koper neposreden teritorialen izhod po svojih vodah, in seveda tudi zračni prostor, do mednarodnih voda, potem nihče ne sme na noben način ovirati ladij, ki plujejo v Luko Koper. To je pomembno. Ne gre samo za naše ladje, niti ne gre samo za ladje držav Evropske unije. Gre za vse tuje ladje, ki imajo za cilj priti in svoj tovor v Luki Koper raztovoriti.«. Ob tem dejstvu
lahko samo zapišem, da se ne pustite zmesti zavajanjem z neresnicami nasprotnikov arbitražnega sporazuma. Tudi vsa natolcevanja o Hrvaških enostranskih dogovorih so tuji diplomati odločno zanikali. Bilo so laž, manipulacija. Velja samo sporazum, ki sta ga podpisali obe strani. Prav tako vas vabimo, da si mnenja uglednih pravnikov kot tudi ostalih državljank in državljanov ogledate na spletni strani http://za-arbir-taznisporazum.si ali http:// www.za-razum.si. Seveda je, kot v vsaki kampanji, nekdo ZA in nekdo PROTI. V Zaresu smo ZA. Nekatere politične stranke so proti sporazumu, vendar bolj zaradi tega, ker jim ta nedorečen status koristi za politične namene, ne pa zaradi dobrobiti državljank in državljanov Slovenije. Spomnite se stalnih incidentov, dogovarjanj in konfliktov. Čas je za mirno reševanje, za dobrososedske odnose, gospodarsko sodelovanje in zaupanje. Pri tem nas podpirajo v Evropski uniji, ZDA in Vatikanu.
~r
SjStMRTIK 04. JUNIJ 20I0	politične stranke	11
		

razum
za arbitražni sporazum
Socialni demokrati smo ZA pošteno, pravično in trajno določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ZA prost dostop in neposredni izhod Slovenije na odprto morje, ZA mir in sožitje med dvema sosednjima državama, ZA prihodnost in ZA razum.
Vabimo vas, da v nedeljo, 6. junija 2010, na referendumu podprete podprete arbitražni sporazum!
www.za-razum.si www.za-arbitraznisporazum.si

Naročnik: SD, Levstikova 15,1000 Ljubljana
NA REFERENDUM O ARBITRAŽNE! SPORAZUMU O MEJI S HRVAŠKO, GREMO ZATO, DA GL
Ker ne daje nobenega zagotovila za ohranitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami!

Ker ne dovolimo, da Slovenija po izgubi Trsta leta 1954 in izgubi Koroške leta 1920 znova izgubi slovensko ozemlje!
Ker bomo sami odločali o usodi domovine in ne po navodilih velikih držav, ki lobirajo za Hrvaško!
Ker Sloveniji grozi izguba statusa pomorske države!
Ker se Slovenija NE pogaja o ozemljih, ki so nesporno njena!
Ker pomeni umiranje Luke Koper na obroke in s tem slabitev celotnega slovenskega gospodarstva!
Ker podpiramo vstop Hrvaške v EU, vendar ne za ceno slovenskega ozemlja in morja!
L ,
Ijudite stnrij
»
»
»
»
»
»
»
POVABILO
Spoštovane državljanke in državljani,
pred nami je pomembna odločitev na referendumu o potrditvi arbitražnega sporazuma o postopku in načinu reševanja odprtih mejnih vprašanj med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, zato se podpisniki obračamo na vas z vabilom in pozivom:
•	da se v nedeljo, 6. junija 2010, v čim večjem številu udeležite glasovanja na glasovalnih mestih in s tem pokažete voljo in odločenost, da uveljavite svojo državljansko pravico in dolžnost soodločanja o pomembnih družbenih oziroma državnih zadevah;
•	odločanje vseh državljank in državljanov na referendumu je potrebno zato, ker se vodilni slovenski politiki niso znali in uspeli dogovoriti v parlamentu o enotnem pristopu za vsebino in način reševanja 19 let odprtih vprašanj določitve meje med dvema sosednima državama zato, ker so ponovno - kot že večkrat v zadnjih 20 letih -prevladali predvsem prestižni interesi nekaterih vodilnih politikov, kdo je prvi in pravi "rešitelj" temeljnih narodnih interesov;
•	s potrditvijo arbitražnega sporazuma bosta obe državi pooblastili neodvisno ugledno mednarodno začasno razsodišče, da poišče dokončne rešitve za odprta mejna vprašanja, pri čemer bo moralo poleg mednarodno pravnih pravil v skladu z arbitražnim sporazumom upoštevati tudi zgodovinske, geografske, gospodarske in druge razloge ter načela pravičnosti;
•	dosedanja zgodovina reševanja teh vprašanj dokazuje, da državi sami nista bili sposobni poiskati sporazumnih, za obe strani sprejemljivih rešitev, predvsem zaradi pritiskov političnih skupin v obeh državah, ki so vsako možno kompromisno rešitev vnaprej obsodile kot ''izdajo nacionalnih interesov'';
•	ureditev teh vprašanj je v enakem interesu obeh držav in njunih prebivalcev, enako tudi čimprejšnji vstop Republike Hrvaške v Evropsko unijo;
•	vstop Republike Hrvaške v EU bo pomenil, da bo ta država morala spoštovati vsa načela in pravila medsebojnih odnosov članic EU in so zato napovedi in celo grožnje o morebitni blokadi vstopa RH s strani Republike Slovenije v nasprotju z življenjskimi interesi tudi naše države;
•	potrditev arbitražnega sporazuma je zato nujna pot do doseganja končnega cilja: medsebojnega razvitega sodelovanja prebivalcev in gospodarstva obeh držav na vseh področjih kot enakovrednih članov skupne evropske hiše in premagovanja starih, podedovanih in ustvarjanja novih delitev.
Prepričani smo, da pozitivna odločitev na referendumu zato v nobenem primeru ne ogroža življenjskih nacionalnih interesov slovenske države in njenih državljank in državljanov, temveč nasprotno, omogoča naš hitrejši nadaljnji razvoj kot enakovredne članice evropske skupnosti narodov in držav.
Uroš Breznik, predsednik OO SD Domžale
Anton Preskar, predsednik OO LDS Domžale
Miha Ulčar, predsednik OO Zares Domžale
Mija Pukl, predsednica OO DeSUS Domžale

/
f m .
Košarka, hokej, rokenrol z Rok'n'bandom, lepljenje albumov ...
Poln domžalski Športni park. 11. Dneva mladih sta otvorila kar dva maratona - 24 urni hokejski in košarkarski maraton. Odlično razpoloženje, navijanje za ekipe, prepotena telesa in obilo dobre volje so tudi letos glavne značilnosti največje prireditve v Domžalah. Ter seveda dobra zabava. Zanjo je v petek zvečer poskrbela skupina Rok'n'band.
Prvič v Sloveniji je ob istem času štartal tako košarkarski kot tudi hokejski 24-urni maraton. Domžalski športni park je na 11. prireditvi »Dneva mladih« privabil več kot 250 športnikov, ki so se nepretrgoma 24 ur znojili in borili za čast svoje ekipe.
V košarkarskem maratonu z najdaljšo neprekinjeno dobo v Sloveniji so domžalski košarkarji s 1729:1628 premagali goste iz Kamnika, Trzina, Ljubljane in Vrhnike. Za ^domače so nastopili: Topalovici, ŠHD Zorica, Duhec, Ihanska rekreacija, Mare B. in radio Hit, za goste pa: Trzin 1 in 2,
picerija Tara Kamnik, ŠD Trojica Vrhnika, Smrkci Ljubljana in the Ballers. Domžale po enajstih maratonih skupno v zmagah vodijo s 7:4. Utrujenost so košarkarji pregnali z energijskimi tabletami Dextro energy, glavnim pokroviteljem košarkarskega maratona.
Najboljši strelci 11. Hitovega košarkarskega maratona:
1.	Nejc Cipot (Smrkci — gostje) 101 točka
2.	Bine Novak (Trzin 2 - gostje) 95
3.	Uroš Podgoršek (Trzin 1 — gostje) 86
4.	Klemen Tavčar (Duhec - domači) 81
5.	Luka Cvikel (Topaloviči — domači) 80
6.	Andrej Dekleva (Mare B. — domači) 75
7.	Jure Gabrovšek (ŠD Trojica — gostje) 71
Pridobitev podlage za rolanje na domžalskem drsališču je vzbudila tudi željo, da bi poleg košarkar-
skega organizirali tudi 24 urni hokejski maraton. Našemu povabilu pa se je odzvala tudi ženska ekipa Jake babe z majhno podporo moških članov. Na domžalski strani so igrale ekipe RCU Prevoje, Obrtniki, Modri dirkači, Veseli tiči, Ložar in radio Hit. Za goste pa Jake babe, Vrhpolje, Trojanci, Kr eni, Tajflni in Kalcer. Na koncu so bili boljši gostje s 167:155.
Sobotno dopoldne je bilo namenjeno najmlajšim košarkarjem, saj je projekt košarkarske zveze Slovenije »Igriva košarka« sprejel bodoče ase pod košem, ki so se pomerili na številnih poligonih ter se izvrstno ujeli z nepogrešljivima maskotama. Najuspešnejši so bili nagrajeni z izdelki Lumpi in Mercatorjevimi dobrotami.
Zadetek v polno je bilo tudi menjavanje sličic za album svetovnega prvenstva v nogometu, saj je velika večina zbirateljev do konca zapolnila vseh 640 prostorčkov za sličice. Nasmeh in zadovoljstvo najmlajših sta bila v soboto neprecenljiva. V petek so nastopile mažoretke iz Komende, v soboto pa mladi člani plesne šole Miki.
~r
12
kulturni koledar
04. JUNIJ 20I0
Sobota, 5. junij 2010
KDAJ: ob 20. uri
KJE: Grad Jablje, Loka pri Mengšu
Komorni zbor Vox Camerata, ki deluje v okviru KD Svoboda Mengeš, vas vabi na 1. letni koncert. Komorni zbor VOX CAMERATA je bil v svojem prvem letu delovanja zelo dejaven, saj se je kar petkrat predstavil na RTV Slovenija v oddaji Spet doma, imel tri novoletne koncerte in nastopil na reviji pevskih zborov v Mengšu v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Domžale. Trenutno se zbor, ki sicer združuje tako pevce iz Mengša, Kranja, kot tudi Domžal, intenzivno pripravlja za nastop na festivalu Slovenske popevke. Gostje tokratnega večera v Jabljah pa bodo MPZ Šmartno ob Paki — zmagovalci tekmovanja v oddaji Spet doma 2009 na RTV Slovenija. Vabljeni vsi ljubitelji petja in dobre volje. Veseli bodo vašega obiska.
Ponedeljek, 7. junij 2010
KDAJ: ob 17. uri KJE: Češminov park
S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
Organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
Četrtek, 10. junij 2010
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Otroško igrišče v Športnem parku v Domžalah S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica
Organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale.
Petek, 11. junij 2010
KDAJ: Ves dan
KJE: Knjižnica Domžale
Knjižnica Domžale in Planinsko društvo Domžale vas vljudno vabita k ogledu razstave fotografij naravne in kulturne dediščine s planinskih poti po Sloveniji na mozaiku 500 različnih razglednic z naslovom GORE IN SPOMINI OSTAJAJO, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Vabljeni! Vstop prost!
Sobota, 18. junij 2010
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Grad Jablje, Loka pri Mengšu
Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš, v katerem nastopa in poje lepo število Domžalčanov in Domžalčank, vas vabijo na letni koncert z naslovom Pojemo v pletje. Gostuje Mešani pevski zbor Encijan slovenskega društva Istra iz Pule. Vstop je prost!
Bralna značka na OŠ Dob
Na OŠ Dob že vrsto let sodelujemo pri Bralni znački Slovenije, gibanju, ki ga razširjamo med učence in tudi med učence v predbralnem obdobju, in ki ob branju združuje otroke in starše, učiteljice in knjižničarko ter druge dejavnike v svojem okolju. Kot knjižničarka spodbujam bralno kulturo, zato z veseljem podpiram starše in učiteljice pri navduševanju učencev za brskanje po knjigah, ker se zavedam, da branje izobražuje, spreminja stanje duha, vzbuja čudenje, navdušuje in pomaga, da znamo tudi biti, ne samo imeti. Vzgoja je dobra samo, če vzgaja celega človeka, ne samo njegov materialistični del.
Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem staršem in učiteljem, ki ste brali in budili v otroku oz. učencu navdušenje in čudenje. To sta najlepši občutji otroških let, najboljša popotnica otroku, da bo znal v življenju tudi (in zlasti) biti, ne samo imeti. Besede ustvarjajo čaroben prostor, prostor, kamor je mogoče pobegniti le s svojim duhom. Vsak otrok, ki ga branje prevzame, prej ali slej doživi to srečno izkušnjo. Vsi, ki verjamemo v moč pravljice, vemo, da njeno sporočilo spremlja otroka tudi na poti odraščanja, da se tak otrok spet utiri, četudi kdaj skrene, ker ima izkušnjo o moči dobrega in pozitivnega v življenju, ker se zaveda ničnosti in blišča, ki nam ga vsiljujeta reklamna in filmska industrija. Še posebej pa se zahvaljujem učiteljicam, kajti sama ponudba za branje bralne značke ni dovolj, če učiteljice - mentorice niso pripravljene sodelovati. Le učiteljice, ki same verjamejo v pomen otrokovega druženja s knjigo in sodelovanja pri bralni znački v tem obdobju njegovega življenja, bodo znale z dovolj iskrene osebne zavzetosti prepričati o tem svoje varovance, še zlasti tiste manj navdušene.
Lepo je, da na koncu opravljenega dela tudi praznujemo. Praznični za-
ključek pri sodelujočih vzbudi občutek, da so svojo nalogo opravili do konca, četudi so med samim potekom tekmovanja včasih že omahovali in jim kaj ni bilo všeč. Na letošnjem praznovanju ob podelitvi bralne značke za učence od 6. do 9. razreda se nam je pridružil pesnik in igralec Andrej Rozman-Roza. Pripovedoval nam je svoje pesmi, zastavljal uganke in odgovarjal na naša vprašanja. Ne samo učenci, vsi prisotni v dvorani Močilnik, smo uživali ob recitacijah, ki nam jih je Roza pripovedoval. Najmlajši nagrajenci bralne značke, učenci od 1. do 5. razreda, si bodo ravno tako v dvorani Močilnik ogledali lutkovno predstavo učencev naše šole, Rdeča kapica in prašičja gripa.
Za konec pa naslednje: koliko vsega je za nas vse na tem svetu, če le imamo oči, da to opazimo, in srce, da to vzljubimo, in roko, da to stisnemo k sebi ... (Lucy Maud Montgomery).
Maja Jerič Knjižničarka na OŠ Dob
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat posezimo po knjigah Celjske Mohorjeve družbe. V njihovih predstavitvah sem našla mnogo zanimivih zapisov.
Izjemno bogata dokumentarna monografija JANEZ GRADIŠNIK predstavlja s sliko in besedo pisatelja, jezikoslovca, urednika in prevajalca ob prvi obletnici njegove
smrti. Avtor je pisal realistično prozo, dela za mladino ter prispevke o slovenskem jeziku. Objavil je tudi več slovarjev. Prevajal je iz mnogih tujih jezikov in bil častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev.
Hill Philip v knjigi SHIZOFRENIJA, MOJA SOPOTNICA, s podna-
Katra Rupar ^
ni
BRANJE PRAVIJIC
slovom Popotovanje od diagnoze učnih težav skozi obdobja duševne bolezni do kariere poklicnega socialnega delavca, ponuja pričevanje o tem, kako je sredi dobe, ki poveličuje popolnost in uniformiranost, mogoče sprejeti svojo neželeno drugačnost in iz svoje krhkosti črpati življenjsko moč in pogum. Avtor nazorno, brez olepševanja, iz lastne izkušnje opiše vse stiske, s katerimi se srečujejo osebe s shizofrenijo. Spremno besedo je napisala Renata Ažman.
Knjiga O SREDNJEM VEKU ZA OTROŠKA UŠESA govori o času nestrpnosti, nasilja in revščine, o času vitezov in turnirjev, o gradovih in katedralah, burkačih, trubadurjih, sejmih in romanjih. To je bil čas rojstva Evrope, njene kulturne enotnosti sredi raznolikosti njenih narodov in dežel. Delo je napisano poljudno, dostopno in doživeto, zasnovano kot niz vprašanj in odgovorov.
Mirko Mahnič v delu DEVET MESECEV govori o vznemirljivem občutju, ko izve, da bo postal dedek. Knjiga je topel pogovor z nerojenim vnukom.
Franc Pediček v delu RAZKLANI ČAS govori o svoji prehojeni poti. Avtor je združil dva avtobiografska zapisa: Iz vodnjaka spominov ter V močniku revolucije. V prvem govori o svojih zgodnjih spominih, v drugem o medvojnem času.
SEMENIŠKA KNJIŽNICA je vodič po knjižnici, ki je edina baročna knjižnica v Sloveniji. Dr. Marijan Smolik, zaslužni profesor liturgike na teološki fakulteti v Ljubljani in dolgoletni skrbnik knjižnice, zelo izčrpno predstavi njene začetke, ustanovitelje, knjižničarje, seme-niško stavbo z znamenito baročno dvorano in dragocene knjige. Vodič krasijo številne mojstrske fotografije Marjana Smerketa.
Dubrovniški komediograf Marin Držič v svoji najpomembnejši drami NUNC MAROJE, katere konec se je izgubil, predstavlja razmerja med skopim očetom in vihravim sinom. Dogajanje je polno zasukov in hu-
domušnosti, vendar ne brez moralnih poudarkov. Komedija natančno prikazuje različne načine človeškega ravnanja od popolne hladnosti do bližnjega pa vse do sposobnosti vživljanja in zaljubljenosti.
BRAT ROGER IZ TAIZEJA je knjižica, ki govori o ustanovitelju Taizejske skupnosti, ki je združevala različne krščanske veroizpovedi. Delo je izšlo v sodelovanju z založbo Novi svet.
Avtor Ivan Ott nam v dokumentar-no-zgodovinski knjigi OTROCI, ŽRTVE VOJNE, s podnaslovom Trpljenje otrok v Jugoslaviji od 1942 do 1948, spregovori o trpljenju otrok v Jugoslaviji in o trpljenju jugoslovanskih otrok v drugih državah v časovnem obdobju 1942-1948. Knjiga je razdeljena v več delov in govori o otrocih, ki jim je bilo nasilno odvzeto življenje, otrocih, ki so ostali brez staršev in otrocih, ki so nosili pečat državnega sovražnika. Knjiga zapolnjuje dolgoletno vrzel v neraziskanem poglavju trpljenja vojnih otrok.
Chretien de Troyes je osrednji avtor tipično srednjeveške literarne zvrsti viteškega romana v verzih, VITEZ Z LEVOM ALI ROMAN O YVA-INU. Po splošni sodbi literarnih zgodovinarjev je njegovo najbolj eno najbolj dovršenih besedil. To je viteški roman, ki je preveden zvesto svoji izvirni verzni obliki in ki je po dobrih osemsto letih našel pot iz srednjeveške francoščine v sodobno slovenščino. Spremna študija kot zanimiv prelet celotnega obdobja ponuja izvrstno izhodišče za branje ljubiteljem slovstva, študentom in strokovnjakom. Poslovenila Marija Javoršek, spremno študijo je napisal Boris A. Novak.
POGOVORI Z ALOJZOM REBULO, s podnaslovom Ob pisateljevi petinosemdesetletnici, nam približujejo človeka in umetnika, njegov miselni svet in zanimanja, skrbi in upanja. Knjigo zaključuje razprava Tatjane Rojc Alojz Rebula v iskanju smisla.
Tatjana Kokalj
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
Knjige za odrasle
Richard P. Feynman: GOTOVO SE ŠALITE GOSPOD FEYNMAN, KMŠ, 2010
Zbir simpatično odkritih in bistroumnih avtobiografskih anekdot znanega ameriškega fizika, nobelovca Ri-charda Feynmana (1918-1988). Iz teksta veje iskriva s humorjem vezana predanost razumu in kritični presoji ter občudovanja vredna nepopustljivost do vseh vrst neumnosti, še posebej če so te preoblečene v intelektualistični diskurz. Skozi kolaž anekdot je moč slediti avtorjevemu razmisleku, kaj pravzaprav je pravo avtentično vedenje. Učenje z razumevanjem, vztrajanje pri reševanju navidezno nerešljivih problemov in zavračanje še tako imenitnih predlogov, če ti nimajo podlage v realnem. Proza pisana z zanosom, zavzetostjo in humorjem, ki pritegne. Odlično branje za iskanje navdiha in preganjanje malodušja.
Eckhart Tolle: NOVA ZEMLJA, Ganeš, 2009 S področja duhovnosti obstaja veliko knjig, vendar avtor te uspešnice najbolj podrobno opiše ego in kako vpliva na naše življenje. V svoji knjigi pravi, da karkoli zameriš in na karkoli močno reagiraš v drugem, je tudi v tebi. Ampak to ni nič več kot oblika ega, in kot taka, popolnoma neosebna. Nič nima opraviti s tem, kdo ta oseba je, niti nima nič opraviti s tem, kdo ti si. Avtor je že pred tem napisal veliko uspešnico z naslovom Zdaj!
H <i v •
ZEMLJA
assfe
Jani Virk: LJUBEZEN V ZRAKU, Študentska založba, 2009
V Virkovem najnovejšem romanu spremljamo ločenca srednjih let v njegovem iskanju skozi nenehno razdvojenost na različnih področjih življenja. Resnično jasno mu je edino to, da mu največ pomeni njegova hčerka Ula, za katero je pripravljen narediti vse. Sicer pa se zapleta v več hkratnih razmerij, bolj ali manj poljubno vstopa in izstopa iz njih ter se kar nekako ne more ali noče odločiti . Tekoča prvoosebna pripoved je izvrstna študija človeške zamotane narave, frustrirajoče zapletenosti odnosov in lep prikaz iskanja v osebnem in poklicnem življenju, ob hkratnem zavedanju, da verjetno sploh ni ničesar, kar bi lahko kadarkoli našli .
Knjige za otroke in mladino
Bina Štampe Žmavc: CESAR IN ROŽA, Založba Miš, 2009
Pisateljica je ubesedila devet pravljic s klasičnimi pravljičnimi junaki: Cesar in roža, O spletični, ki je želela postati kraljična, O princu, ki so ga ustvarile sanje ... Vendar pa se je starih pravljičnih motivov lotila z ironično distanco, jih predrugačila in posodobila. Tako se npr. v pravljici O žabi in princu žaba ne spremeni v princa - tako kot v znani pravljici Žabji kralj - in tako kraljična ostane sama, se postara, žabo pa odnese v najbolj oddaljen ribnik. Pravljice so skrivnostne, zanimive in polne nenavadnih in nepričakovanih preobratov. Neobičajne so tudi ilustracije priznane slovenske ilustratorke Alenke Sottler, saj je uporabila inovativno likovno govorico, tempero na kockastem blagu, ki odlično dopolnjujejo pravljice.
Glenda Millard: TISHKIN, Skrivnost, 2008
Griffin živi v družini Svila z očkom, Nell in petimi starejšimi sestrami. Spozna prijateljico Laylo, ki ji zaupa svojo skrivnost. Imel je malo sestrico, ki je umrla, mama pa je od žalosti odšla v »neko bolnišnico.« Vrnila se bo domov, ko ji bo bolje. Griffin se počuti krivega za smrt male sestrice. Layla predlaga, da bi pripravili slovesnost ob dnevu imenovanja umrle dojenčice, na katero bi povabili tudi mamo. Ko jo oče pripelje iz bolnišnice, so vsi veseli, da se je vrnila k svoji družini. Griffin na dan imenovanja spozna, da so se tudi drugi člani družine čutili krive, ker niso mogli preprečiti smrt male deklice. Čudovita, a žalostna zgodba, v kateri se prepletajo prijateljstvo, smrt, družina, pogum, upanje in sočutje. Zgodba, ki se resnično dotakne src vsakega bralca. Nadaljuje se v knjigah Layla in Perry Angel.
Oliver Jeffers: IZGUBLJEN&NAJDEN, Kres, 2010
Izgubljen&najden je čudovita zgodba o prijateljstvu in osamljenosti, ki na čist, nedolžen in preprost način poda globoko sporočilo. Deček nekega dne pred vrati najde pingvina in ne ve, kaj naj z njim naredi. Po več neuspelih poizkusih, da bi ga komurkoli vrnil ali odkril, od kje se je vzel, ugotovi, da pingvini živijo na Južnem tečaju ... Tako se odpravita na dolgo pot, na kateri deček vendarle odkrije, zakaj ju je življenje združilo .
Medioteka
BRATA (Bradre) - DVD, A.G. Market, 2004
Odličen film danske režiserke Susanne Bier: Gre za močno in pretresljivo dramo, posledico tragičnega dogodka, kjer moški-mož-brat bije bitko, da bi lahko pridobil nazaj svoje življenje in ljubezen. Ulrich Thomsen igra vojaka Michaela, Nikolaj Lie Kaas ima v filmu vlogo "neodgovornega" brata Jan-nika. Usoda se z njima in družino kruto poigra, ko Michael v vojni doživi sestrelitev helikopterja in je proglašen za mrtvega, v resnici pa je ujetnik v zaporu nekje na Bližnjem vzhodu. Tam je za golo preživetje prisiljen storiti zločin, ki ga ne bo mogel več izbrisati iz spomina. Čeprav se mu življenje navidezno vrne v stare tire, sam ne zaupa nikomur več. Postavljen pred ultimat izgubiti svoje najdražje šele spozna razdiralno moč zatajevanih čustev in spominov. Stori svoj prvi korak k ozdravitvi in spregovori ...
Uredil in izbral Janez Dolinšek
SESTI, ZADNJI KONCERT MODREGA, GLASBENEGA ABONMAJA V KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA
Klarinetno-klavirski duo Claripiano
Tudi letošnja sezona modrega, glasbenega abonmaja KD F. Bernika v Domžalah je sklenjena. Potem ko so v aktualni — 12. sezoni nastopili številni domači in tuji glasbeniki — solisti in ansambli: Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, harmonikar Marko Hatlak, pevsko-klavirski duo baritonista Matjaža Robavsa in pianistke Andreje Kosmač, Godalni kvartet Apollon musagete, klavirski trio Nuovo trio parsifal, sta se kot zadnja v klarinetno-klavirskem duu CLARIPIANO predstavila klarinetist Dušan Sodja in njegova življenjska ter umetniška spremljevalka, pianistka Tatjana Kaučič. Tokrat sta v Domžalah nastopila ravno na svoj (skupni in umetniški) 16. »rojstni dan«. Takrat sta namreč začela oz. prvič skupaj stopila na glasbeni oder (v Ljubljani). Po kar
nekaj domačih in tujih uspehih (nazadnje npr. prejšnji mesec v armenskem Erevanu), posnetkih in ploščah, dobila sta zavidljive mednarodne ocene (BBC Music Magazine v Londonu, The Clarinet Magazine v New Yorku idr.), sta se tokrat predstavila v Domžalah v vsem svojem poustvarjalnem blišču. Pri tem nimata zadreg — ne s sporedom ne z njegovo inovativnostjo, predvsem in vsakič pa sta s poustvarjalno in izvedbeno atraktivnostjo preprosto: zanimiva. Njuna muzikalnost daleč presega vse morebitne uvodne elemente interpretacij, zato sta tudi tokratni koncert zgradila na priredbah in izvirnikih v svojem velikem in zdaj tudi že prepoznavnem loku: najprej smo slišali tri priredbe treh znamenitih Schubertovih samospevov (Marjetica pri kolovratu, Ti si
mir in Sulejka), Štiri pesmi brez besed (prir. Georgian Dobree) F. Mendelssohna Bartholdyja in v prvem delu sporeda še Lisztovo priredbo Schumannovega Posvetila za klavir solo. V tem delu sporeda dua Claripiano je zagotovo šlo za velik romantični lok, ki ga kar ni in ni hotelo biti konec. Kljub relativno skromnemu deležu slovenske glasbene produkcije, ki mu oba umetnika posvečata nenavadno velik delež, saj sta znana prav po tem, da s tem izvirnim slovenskim repertoarjem znata zapolniti celoten recital ali celotno ploščo, sta se tokrat ob aktualni obletnici Marijana Lipovška (1910-1995) odločila za njegove Tri pravljice.
ZADNJI JAZZOVSKI KONCERT V GALERIJI DOMŽALE 2009/10
Nastop mednarodne zasedbe Olala
Tako kot se počasi izteka sezona na različnih odrih, je bil zadnji majski jazzovski koncert v Galeriji Domžale tudi njen letošnji »labodji spev«. Nastopila je sila pisana mednarodna zasedba mlade, torej nove jazzovske generacije, ki se je med (dvema) Brazilcema, Avstrijcem, Italijanom in Slovenko Zvezdano Novakovič sestavila v sosednjem Gradcu na tamkajšnji Univerzi za glasbo, in zdaj nastopa več kot uspešno. V ansamblu smo slišali in videli še (oba) Brazilca Marca Antonia de Cofro (kitara in vokal) in Felipeja da Oli-veiro (basovska kitara), Valentina Schusterja (tolkala) in Alberta Ro-binsona (bobni). Vodilna je bila vseskozi pevska solistka, ki je bila tako rekoč »spiritus agens« tega večera in ga je v tem smislu tudi vodila skozi celoten spored. Vseskozi je namreč
pela v izvirni portugalščini, ki je sicer tudi »uradni« jezik očitno tokrat gostujoče Brazilije. Vokalni jazz je bil zagotovo v veliki prednosti, četudi smo seveda pričakovali veliko tudi od ostalega dela ansambla in to tudi dobili. Kajti brazilsko-avstrijska-italijanska-slo-venska naveza je v predstavitvi dveh najbolj popularnih brazilskih ritmov, kot sta samba in bossa nova, razgrnila v tem (ritmičnem) koloritu živahne sambe (to je brazilski ples in v portugalščini to tudi pomeni ali še dlje: brazilski ples afriškega izvora v 2/4-, 2/2- in 4/4-taktovskem načinu) in bolj intimne bosse nove (spet je to brazilski ritem, znan kot jazzovski stil 50. in 60. let prejšnjega stoletja in povezuje sambo z elementi cool jaza). Prikazala je ves blišč njihovega, torej brazilskega »hrepe-
nenja, narave in nogometa«. Skladbe, ki so jih z močno obarvanim folklornim adutom, podpisali Brazilci Joao Gilberto, Antonio Carlos Jobim, Edo Lobo, Milton Nascimento in M. A. d. Cofra, torej kitarist vo-kalno-inštrumentalnega ansambla Olivie. Ob tem pa seveda ni manjkalo izvirnih (folklornih, tolkalnih) inštrumentov, kot so npr. cavacinho, ganza, pandeiro, cuica, agogo bells idr. V skoraj urici in pol zdržnega jazza smo slišali dober ducat skladb odlične jazzovske scene; čisto na koncu in skupaj z dodatki še nekaj pravega vokalnega jazza, saj je pevka v zadnjih in dodanih skladbah tega večera, pela na vokale, torej brez besedila. Morda je bila celotna peterica tokrat za kanček preveč ozvočena za sicer relativno majhen prireditveni in akustično okrnjeni prostor. Ta pa je tako zaradi odličnih muzikov, verjetno že kar zaradi dobro prebranega (specializiranega) jazzovskega občinstva, v Domžale spet privabil polno številno in hvaležno občinstvo. V nekaterih pogledih: kot da smo bil na pravem »jazz session«. Tako kot smo že ugotovili za marsikatero prizorišče in prireditelja, se napoveduje na obzorju že nova sezona, tudi v Galeriji Domžale. Ta je ena redkih s tako kontinuirano in morda tudi programsko jasno zasnovano politiko. Po napovedi kustosa teh koncertov Jureta Matičiča smemo v sezoni 2010/11 pričakovati v Domžalah nastope Kvarteta Roberta Jukiča, vokalno-inštrumentalni duo pevke Dade Kladnik in kitarista Marka Zaletelja (Dada & Marko), pevko Evo Hren z ansamblom Slad-core, Electric jazz kvartet, Jazz Station, Trio Dejana Pečenka in Kvartet Igorja Lumperta. Spet gre večinoma za našo, slovensko in tujo jazzovsko sceno, ki ji bomo konec koncev tudi zaradi dosedanjih rezultatov in kontinuirano spet lahko prisluhnili v Domžalah med letošnjih oktobrom in aprilom prihodnje leto.
Franc Križnar
Naj mi ne zamerita morebitnega spregleda njunega preostalega dela tega domžalskega večera, ampak tega in »njunega« Lipovška si velja zapomniti za vse večne čase. Ne le, da jima je to vseskozi omogočala skladateljeva faktura, vsi trije kontrastni stavki — tukaj sta Sodja in Kaučičeva odigrala svojo vlogo tega večera. Podoživeto mu-zikantstvo, ki ga zahteva tole notno besedilo, je bilo ravno pravšnje ravnovesje za oba izvajalca, ki sta zdaj igrala kot eno! In to navkljub morda in na videz najbolj tehtnemu delu večera in edinemu cikličnemu delu, Sonati št. 1 R. Schu-mana. Svoj tokratni hommage pa sta doživela še v edinem dodatku — 2. stavku/Lento quasi andante iz Sonatine na Dunaju rojenega Angleža Josepha Horowitza. Kljub temu, da je omenjena domžalska sezona komaj za nami, pa so na obzorju že vidiki nove, 13. sezone (2010/11), v kateri bodo od letošnjega oktobra pa vse tja do marca prihodnje leto, predvidoma nastopili komorni ansambel iz Novega Sada Camerata aca-demica s solisti, pevsko-klavirski duo mezzosopranistke Barbare Jernejčič Fürst in pianistke Gai-ve Bandzinaite, kar dva godalna kvarteta: MINETTI iz Avstrije in EBENE iz Francije, madžarski klavirski duo Jenöja Jandoja in Karolyja Moscarija ter pihalni ansambel Serenade.
Dr. Franc Križnar
JUNIJ 2010
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sreda, 9. junij
PROJEKCIJA NAGRAJENIH FILMOV
4. Mednarodnega festivala gorniških filmov Domžale 19h Le Cheval de l'Everest/Konj izpod Everesta, 53'
Tista lepa leta/Those beautiful years, 50' 21h Berhault/Berhault, 69'
Ten - a Cameraman's tale/Deset - Zgodba snemalca, 36'
Več o filmih na spletni strani festivala: www.imffd.com četrtek, 10. junij 19h
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE
Solisti, komorne skupine in zbori
petek, 11. junij 19h ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS
sobota, 12. junij 19:30h PEVSKI ZBOR KLAS, GROBLJE
sreda, 16. junij 20h DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR letni koncert
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
©
Člani društva LD Petra Lobode z mentorjem v Galeriji Domžale, od leve proti desni - zgoraj: Ida Rebula, Vinka Končan Frelih, Jože Vajda, Danica Smrdel, mentor - akademski slikar Daniel L. Fugger, Asta Perko Stante ter spodaj: Marjana Tavčar, Ana Rajer in Marta Cerar.
LIKOVNA RAZSTAVA V GALERIJI DOMŽALE
Pregledna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale
V četrtek, 20. maja 2010, je v Galeriji Domžale potekala otvoritev pregledne razstave študijskih del članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale. Ob otvoritvi razstave so člani društva pripravili kratek kulturni program z uvodnim
nagovorom predsednice društva, Danice Smrdel, in mentorja društva, akademskega slikarja Daniela L. Fuggerja.
Člani društva so na razstavi pripravili pregled študijskih del, ki so jih ustvarili v šolskem letu
2009/10. Letošnja razstava je nosila naslov Doživetja. Člani društva so v tehniki akrila in olja na platnu predstavili največ krajinskih motivov iz različnih krajev Slovenije in tudi izven slovenskih meja, nekaj portretov in tihožitij. Svoja likovna dela so za letošnjo razstavo prispevali: Marta Cerar, Vinka Končan Frelih, Agica Križnar, Ana Rajer, Ida Rebula, Danica Smrdel, Asta Perko Stante, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Nekaj časa so se člani društva posvetili tudi tehniki kolaža, s katero so se ukvarjala vsa likovna društva v Sloveniji. Pri natečaju so bili zelo uspešni, saj sta se deli dveh članic društva uvrstili na regijsko razstavo, od katerih je ena članica prejela priznanje za uvrstitev na republiško razstavo v Ajdovščini.
Likovno društvo Petra Lobode Domžale je že mnogo let vpeto v domžalsko kulturno življenje. Redno se udeležujejo različnih likovnih srečanj, natečajev, delavnic ter so aktivni člani tudi drugih slovenskih likovnih društev. Prav tako aktivno sodelujejo na humanitarnem področju. Vsako leto se udeležijo Ex-tempora Drežnica, kjer podarijo ustvarjeno sliko. Lani je šel izkupiček za pomoč pri izgradnji družinskega centra na Sveti Gori nad Novo Gorico. Udeležili so se tudi humanitarne akcije Ig za pomoč invalidnih otrok. Jeseni bodo člani likovnega društva nadaljevali s svojim delom, ko se bodo z novim šolskim letom znova vrnili v delovne prostore Osnovne šole Domžale ter pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja Daniela L. Fuggerja, ustvarjali nove umetnine, kot to počnejo že zavidljivih sedemintrideset let.
Katarina Rus Krušelj
~r
14
kultura
04. JUNIJ 20I0
ODLIČEN ZAČETEK 10. POLETNEGA FESTIVALA STUDENEC 2010
Prisluhnili dekletom iz najvidnejšega vokalnega sestava na svetu
Cerkev sv. Lenarta na Krtini je bila tradicionalno prvo prizorišče letošnjega jubilejnega — desetega poletnega kulturnega festivala Studenec
Predsednik Javnega sklada Republike Slovenije, mag. Igor Tršar
2010. Poslušalci in poslušalke, ki smo do zadnjega kotička napolnili cerkev sv. Lenarta, smo prisluhnili Komornemu dekliškemu zboru Škofijske
klasične gimnazije Ljubljana, ki je eden od petih zborov, ki delujejo na tej šoli in je med vsemi dosegel najvidnejše uspehe. V zboru vsako leto
prepeva približno štirideset deklet. Ustanovljen je bil z namenom, da bi muzikalno in glasovno sposobnejša dekleta pela zahtevnejša zborovska
RAZSTAVA
Čestitke Bojani Tomše
Mlada umetnica Bojana Tomše je doma v Radomljah in je umetnica ter fotografinja, ki je študij po Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani nadaljevala z diplomo na Oddelku za fotografijo na FAMU na Češkem, za tem pa opravila še podiplomski program dokumentarne fotografije na Valižanski Univerzi v Newportu.
S prvimi predstavitvami svojih del je začela leta 2005 v okviru skupinskih predstav, njene samostojne razstave pa so: Cutting Slides (Praga, 2006), Moja soba ne bo ostala prazna (Galerija Photon, 2007) in Pregledna razstava, ki smo si jo 2009 lahko
ogledali v Galeriji Domžale. Predstaviti se na sejmu Viennafair, mednarodno priznanem in uveljavljenem sejmu za sodobno umetnost, je velika priložnost. Na oder so od 6. do 9. maja 2010 stopili različni umetniki in umetnice iz 22 držav, nekateri že uveljavljeni, drugi v vzponu. Postavljale so se nove smernice, odkrivale novosti, razkrivali novi pogledi.
Na dunajskem sejmu se je Bojana predstavila z izbranimi fotografijami iz ciklusa Moja soba ne bo ostala prazna iz leta 2007, ob njej sta se mednarodni javnosti predstavila še dva mlada slovenska umetnika, ka-
terih fotografije so tudi našle mesto v ljubljanskem Photonu: Nataša Košmerl in Uroš Acman. Galerija Photon je na sejmu celovitega pregleda usmeritve sodobnih umetnosti v Centralni in Jugovzhodni Evropi sodelovala že četrtič, ob
Polno smeha in dobre glasbe
Godba Domžale vsake dve leti priredi koncert z imenom Veseli
slamnik. Letos so bili naši gostje Ansambel Zupan in humo-
rist Pepi Klobasa. V Kulturnem domu Franca Bernika je Veseli
dela ter jih uspešno predstavljala na državnih in mednarodnih tekmovanjih, od koder so prinesla številna priznanja.
Po uvodnem pozdravu Tadeje Capuder smo prisluhnili predsedniku javnega sklada Republike Slovenije, mag. Igorju Tršarju, ki je izrazil izredno zadovoljstvo, da lahko odpre tako znan festival, ki potrjuje misel, da je kultura sol slovenskega naroda in gibalo naše zavesti. Zanj je kultura tista, ki zdravi in osvobaja, pa tudi preganja zimo iz naših duš in se prav v časih krize razcveta. Podprl je dejavnost festivala in povedal, da je tovrstnih festivalov premalo, hkrati pa izrazil prepričanje, da bo tudi letošnji Studenec 2010 velik dogodek prihajajočega poletja. Obiskovalcem je zaželel ustvarjalne in uspešne vse dni letošnjega festivala. Nato so prišla dekleta, simpatična, lepa, glasbeno nadarjena in vesela, da lahko prepevajo. Najprej smo se v izvedbi enega od gregorijanskih koralov prepričali, da ima prav vsaka lep glas, nato pa smo prisluhnili njihovemu bogatemu programu, v katerega so uvrstile tudi skladbe, s katerimi so zmagale na prestižnem evroradijskem tekmovanju let the Peoples Sing oktobra lani v Oslu, s čimer se je zbor uvrstil med najvidnejše vokalne sestave na svetu. Ob koncu prvega dela, v katerem so za lažje razumevanje recitirale tudi nekatera besedila, so njihovi glasovi v ritmu Straussove Zgodbe iz dunajskega gozda — valčka odplesali z odra, da bi se v začetku drugega dela spet vrnili v čudoviti izvedbi znane slovenske narodne Roža na vrtu zelenem cvete, kateri je sledila tudi prekmurska ljudska Zrejlo je žito, z izvedbo katere so najbolj
očarale mednarodno žirijo. Obiskovalci in obiskovalke je očarala vsaka pesem posebej, pa naj je bila ob spremljavi klavirja (Polona Troha, Lovro Frelih), basa (Jure Brunšek), bobnov (Andreas Luka de Reggi) ali le v izvedbi čudovitih dekliških glasov, za katere bi lahko rekli, da je glasba igra in da je igra glasba, vse pod vodstvom zborovske dirigentke, ki je bila večkrat nagrajena tako na državni kot mednarodni ravni. Tudi zadnja, s katero so nam zaželele lej-ko noč in da nam pesem dade moč, je še dolgo odmevala v naših ušesih. Kvaliteten ter očarljiv koncert simpatičnih deklet pod vodstvom glasbene pedagoginje in akademske glasbenice Helene Fojkar Zupančič je bil imeniten uvod v letošnji poletni festival. Če bi se ob tem spomnili na znani slovenski rek Po jutru se dan pozna, potem nas letos na Studencu čaka še veliko kvalitetnih in očarljivih večerov. Glejte, da boste zraven in uživali z nastopajočimi.
Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen
Mešani pevski zbor Klas Groblje vabi na letni koncert,
v soboto, 12. junija 2010, ob 19.30, v Kulturni dom Franca Bernika Domžale.
Lepo vabljeni.
predstavitvi fotografskih del pa je posebno pozornost namenila tudi predstavitvi festivala Photonic Moments — Month of Photography, ki bo oktobra in novembra 2010 v Ljubljani.
V.
MORAVČE, 7. MAJA 2010
Petka zasejala novo gledališko upanje
slamnik zazvenel kar dvakrat, ob 17. in 20. uri. Poslušalci so z navdušenjem spremljali najprej nekaj samostojnih skladb domžalske godbe, potem se je predstavil Ansambel Zupan. Višek prireditve so predstavljale skladbe godbe in ansambla skupaj. Nekoliko nenavadno sicer, da v domžalskem kulturnem hramu v dvojni moči zazveni Otoček sredi jezera ali Golica, a verjemite, še kako lepo se je slišalo. Humorist in harmonikar Miro Klinc se je odlično vživel v vlogo zabavnega Pepija Klobase in se simpatično ponorčeval tudi iz godbenikov, ki so mu odgovorili s sproščenim smehom. Veseli slamnik se bo zopet odvil čez dve leti, do takrat pa lahko Godbo Domžale in dirigenta Damjana Tomažina spremljate na različnih prireditvah in priložnostih.
PATO
Foto: Aco Majhenič
Novo gledališko društvo Petka je združilo v svoje vrste sedanje in bivše dijake in dijakinje z Gimnazije Domžale. Tako je članstvo mlado in uigrano, z že nekaj odigranimi vlogami v šolskih predstavah, ki so nastajale pod budnim očesom profesorice Martine Motl, in z vseh vetrov širšega domžalsko-kamniškega področja. Vsem članom pa je enaka ljubezen, pravzaprav že strast, po igralskem upodabljanju književnih likov znanih avtorjev, tako sodobnih kot skozi zgodovino obstalih ustvarjalcev. Z moravškega konca v društvu odločno nastopata Jana Toman in Neža Peterka. Prav na njuno pobudo so v petek v Kulturnem domu Moravče odigrali Molierovega Tar-tuffa. Prišli so, da predstavijo novo gledališko društvo z velikimi načrti za prihodnost.
Klasicistična stvaritev po zgledu commedie dell'arte — s tipiziranimi liki in z nekaj francoske koketnosti so na odru oživeli premožna gospa in gospod z za možitev godno hčerjo in obvezno hišno služkinjo, katerim lagodno življenje skali lahkoživi prebrisanec Tartuffe, ki gospoda z lahkoto pretenta in ga pridobi na svojo stran, da bi si s hčerjo priženil tudi izdatno doto. Tartuffu je seveda mnogo bolj pri srcu izkušena gospa kot jokava in do ušes v Valerija zaljubljena mladostnica. Ženski tenkočutnosti pa Tartuffe kljub mnogim spretnostim ni kos, zato ga gospa v najbolj komičnem prizoru zapeljevanja pred možem razkrije, hkrati pa tudi razoroži in onemo-
goči njegov pokvarjeni načrt. No ja, vsem spletkam navkljub v tej zgodbi prevladuje pravljični konec, dobro je nagrajeno in slabo kaznovano. V realnem življenju se mnogim spletkarjem godi vsaj navzven precej bolje. Mladim igralcem je treba priznati, da so zmogli doživeto upodobiti like, ki jim niti malo niso pisani na kožo, če izvzamemo sporočilo, ki so sanje mnogih. Obvladovali so igro, oder in konec koncev tudi bogate kostume, ki so se podali času nastanka Molierove komedije. Z igro so gledalce prepričali, da se bomo v prihodnosti, če bodo tako smelo pluli na krilih lastnih sanj, še srečevali.
Bernarda Mal
04- JUNIJ 20I0
kultura
15
4. MEDNARODNI FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA DOMŽALE
Projektu Asgard glavna nagrada mesta Domžale
»Želim vam prijetno filmsko popotovanje,« je v uvod tradicionalni publikaciji, ki je bila izdana ob 4. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale, zapisal direktor festivala in hkrati predsednik organizatorja — Društva za gorsko kulturo Domžale, Silvo Karo. Festival, ki je trajal od 10. do 14. maja, je ponudil dobrih 33 ur filmskega programa, ki je obiskovalcem omogočil ogled 46 filmov ter sprehod skozi široko območje sveta: od Mongolije, Rusije, Peruja, Severne Amerike do strmih sten Baffinovih otokov, Chamoniških igel in gladkih sten Yosemitov. Hkrati so v njegovem okviru nastopili največji alpinisti našega časa, skozi predavanja pa je bilo mogoče spoznati Luka Lindi-ča, Lea Houldiga in Rolanda Ga-ribottija ter prisluhniti njihovim alpinističnim zgodbam. Zanimiva je bila tudi retrospektiva, ki je odkrivala pozabljeno iz naše bogate filmske in fotografske gorniške zapuščine, ogledali pa smo si lahko tudi razstavo Matevža Lenarčiča, ki je Alpe pogledal skozi ptičje oko.
Ponedeljek, 10. maj -prvi dan
Začelo se je v ponedeljek, 10. maja. Že pred uradnim odprtjem festi-
vala smo si v Cankarjevem domu ogledali kar nekaj filmov, ki so vsak po svoje navdušili obiskovalce, ki so isti dan lahko na predavanju »ni tak, kot zgleda«, prisluhnili Luki Lindiču, ki je lani prejel naziv najbolj uspešnega slovenskega alpinista, čeprav pleza šele šest let. Uradno odprtje festivala, ki se ga je med drugim udeležil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, je ponudilo filme V Martuljkovem raju, Onkraj vrhov, V prahu, Pogovori z lokalnimi Apuji ter Pot v šolo Ruše — Mustang. Vsi po vrsti so bili vredni ogleda, vsi po vrsti so navdušili zbrane gledalce. Zvečer se je v Domžalah sestala tudi mednarodna žirija, ki so jo sestavljali: Mirelle Chiocca, Rolando Gari-botti, Miha Lampreht, Elizabeth Schur in Maja Weiss.
Torek, 11. maj -drugi dan
Seveda smo si vse popoldne kar v dveh dvoranah ogledovali filme, ki so nam že z naslovi želeli povedati, iz katerih koncev sveta so ali kdo je njihov glavni junak (Konj izpod Everesta, Poljska Himalaja — ženske v gorah, Po Nansenovih stopinjah, Gora St. Elias). Glede na to, da so obiskovalci sproti ocenjevali filme,
zapišimo še nekaj o nagradah. Vsi predstavljeni filmi so se potegovali za nagrade v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gore, šport in avantura ter gorska narava in kultura. Mednarodna žirija je izbrala zmagovalce posameznih kategorij, zmagovalca kratkega filma in dobitnika glavne nagrade; najboljši film je izbralo občinstvo, Planinska zveza Slovenije je podelila plaketo za najboljši alpinistično-plezal-ni dosežek med filmi, nagrado za najboljši film po izboru posebne
SEDMO MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV
Domžalski komorni zbor v Zadru osvojil drugo mesto
Domžalski komorniki smo letošnjo pomlad podredili nastopu na Hrvaškem, v Zadru. Mesto z izjemno zanimivo zgodovino je od 13. do 15. maja že sedmič gostilo mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Tokrat so se v konkurenci 17 zborov iz Hrvaške, Romunije, Madžarske in Latvije pomerili še štirje zbori iz Slovenije. Poleg DKZ, pod vodstvom zborovodje Fernanda Mejiasa, so bili v Dalmaciji še moški pevski zbor PAZ Vinko Vodopivec, mešani zbor Pro musica Maribor ter dekliški zbor Sto rož'c iz Stož'c. Tekmovalni spored je bil zelo raznovrsten, saj je moral vsak zbor predstaviti glasbo iz različnih glasbenih obdobij, od renesanse do zborovskih del modernih skladateljev. Domžalčani smo se zahtevni mednarodni žiriji ter poslušalcem v sicer ne preveč akustični dvorani Hrvatskog narodnog ka-
zališta predstavili s skladbami Pa-lestrine (Lauda, Sion, Salvatorem), Johannesa Brahmsa ( Es ist das Heil uns kommen her), Andreja Missona (Ave Maria), Damijana Močnika (Christus est natus) ter s skladbo hrvaškega skladatelja Josipa Stolcer Slavenskega (Voda zvira iz kamena).
Program je bil dobro izbran ter tudi izveden, kot se je izkazalo v soboto zvečer na razglasitvi rezultatov. Osvojili smo drugo mesto med vsemi zbori, prejeli Srebrni križič opatice Cike z osvojenimi 92,33 točkami ter poleg tega osvojili tudi edino posebno nagrado, razpisano na tekmovanju — za najboljšo izvedbo skladbe hrvaškega skladatelja, na kar smo pravzaprav še najbolj ponosni. Bolj prepričljiv je bil zbor Swed-bank koris iz latvijske Rige, ki se med drugim lahko pohvali z osvojitvijo Grand Prixa v italijanskem
Segizziju leta 2007, s čimer so se postavili na zemljevid najboljših amaterskih zborovskih sestavov v Evropi. Zadar nas je tokrat sicer pričakal z dežjem, vendar smo se v Dalmaciji vseeno odlično počutili, za kar smo se prebivalcem tudi oddolžili s spontanim nastopom na glavnem trgu — s slovensko narodno pesmijo — kjer so nas zopet sprejeli z navdušenim aplavzom. Komorniki ob tej priložnosti tudi čestitamo vsem trem zborom, ki so predstavljali Slovenijo na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope, posebej zmagovalcem VAL — Vokalni Akademiji Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta.
Vabljeni na letni koncert zbora, ki bo v sredo, 16. junija 2010, ob 20. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
DKZ
Toni Dragar in Rolando Garibotti (Foto: Iztok Grilc)
žirije pa je podelila tudi Televizija Slovenija. Priznanja je zasnoval in izdelal akademski kipar, Domžal-čan Jurij Smole.
Sreda, 12. maj -tretji dan
Spet so bili na vrsti filmi, kar dvojni program je tekel in težko se je bilo odločiti, kaj izbrati, ko pa je bilo vse dobro. Med njimi smo si pozno zvečer lahko ogledali tudi zmagovalni film, vendar tedaj še nismo vedeli, da bo to Projekt Asgard, ki je kasneje dobil Glavno nagrado mesta Domžale.
v
Četrtek, 13. maj -četrti dan
Spet so seveda — v skladu s tem, da gre za festival gorniških filmov, prevladovali filmi, tokrat le v Kosovelovi dvorani, zvečer pa smo se zbrali na predavanju enega od vodilnih svetovnih plezalcev, ki se je posvetil predvsem prostemu plezanju po velikih stenah in je znan po svoji drznosti, Leu Houldingu. Marsikdo si je med obiski filmov ogledal že omenjeno razstavo Matevža Lenarčiča.
Petek, 14. maj -zadnji dan
Tudi za zadnji dan 4. festivala gor-niških filmov je ostalo nekaj dobrih filmov, ki smo si jih pogledali v eni od dveh dvoran, ali pa se odločili, da prisluhnemo zanimivemu predavanju o lepotah Patagonije Rolanda Garibottija: Torre Traverse v Patagoniji. Slovesni zaključek 14. festivala gorniškega filma Domžale sta s svojo prisotnostjo počastila Majda Sirca, ministrica za kulturo, in Toni Dragar, župan Občine Domžale. Podeljene so bile nagrade, za konec festivala pa so si gledalci lahko ogledali tudi zmagovalni film.
Majda Širca in Silvo Karo (Foto: Iztok Grilc)
Nagrajenci
Po oceni mednarodne žirije je glavno nagrado mesta Domžale prejel film Projekt Adgard, za katerega je žirija menila da je svež in izviren, posebej pa je bil pohvaljen tudi režiser Alastair Leev, ki mu je v zelo težkih pogojih uspelo posneti očarljiv film. Najboljši alpinistični film je postal film Bergault, nagrado za najboljši plezalni film je dobil film Jamming na Asquardu, nagrado za najboljši film o gorah, športu in avanturi pa so podelili filmu Deset — Zgodba snemalca. Film Konj izpod Everesta je postal najboljši film o gorski naravi in kulturi.
Posebno nagrado je mednarodna žirija podelila filmu Tista lepa leta, zapišimo pa še dobitnika posebnih pohval: Poljska Himalaja — Ženske v gorah in Divji Balkan. Planinska zveza Slovenije je nagrado za najboljši alpinistično-plezalni dosežek podelila filmu Single-Handed. Občinstvu pa je bil najbolj všeč film Asgard Jamming.
Nasvidenje na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Zastor za letošnjim festivalom pravzaprav še ni padel, saj si bomo lahko del zmagovalnih filmov ogledali v Kulturnem domu Franca Bernika. Že sedaj pa lahko zapišemo, da je festival uspel, da je prinesel vrsto zanimivih in mikavnih filmov, ob katerih gledalci spoznavamo vedno nove strani alpinizma in ekstremne-ga plezanja, in tudi vsebine iz čisto vsakdanjega življenja, predvsem pa nas vedno in povsod očarajo gore, pa naj bodo s tega ali drugega kontinenta, naj bodo nosilke glavnih vlog ali le cilj, ki ga želimo doseči. Bil pa je tudi dobra priložnost za promocijo tega področja v Sloveniji in ne nazadnje tudi priložnost za promocijo Občine Domžale.
Obiskanost festivala
4.300 obiskovalcev se je zvrstilo v CD v petih dneh festivala. To je kar velik porast obiska, ki je od prvega festivala dalje vsako leto naraščal. Od
Društvo za gorsko kulturo Domžale
vabi na
projekcijo nagrajenih filmov 4. mednarodnega festivala gorniških filmov Domžale
Kulturni dom Franca Bernika Domžale,
sreda, 9 junij 2010,
ob 19. uri:
•	Le Cheval de l'Everest/Konj
izpod Everesta, 53'
•	Tista lepa leta/Those beauti-
ful years, 50' ob 21. uri:
•	Berhault/Berhault, 69'
•	Ten - a Cameraman's tale/ Deset - Zgodba snemalca,
36'
Več o filmih si lahko preberete na spletni strani festivala: imffd.com.
lanskega leta se je tako povečal kar za 800. Temu je prav gotovo pripomogla dobra medijska pokritost festivala.
v
Članstvo v mednarodnem združenju
Mednarodni festival gorniških filmov Domžale je letos postal član združenja International Alliance for Mountain Film, kar pomeni lepo priznanje za dosedanje delo, s tem pa še večjo prepoznavnost festivala v svetu. Se enkrat nasvidenje na 5. festivalu gorniškega filma 2011.
Vera
SIMPLY CLEVER
Nova ŠkodaFabia 1.2 za le 8.999 €
VEČ RAZKOŠJA. MANJ DENARJA
Velika izbira rabljenih vozil
ArtoJA
lerfcur
d.d.
Samova 14, Ljubljana 01/306 60 20 www.avtomerkur.si
16
uredništvo
04. JUNIJ 20I0
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Arbitražni sporazum nam »kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne ...«
Prav zares. Eni nas prepričujejo o neponovljivi priložnosti, ki da nam jo prinaša Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško, drugi svarijo pred nepopravljivimi posledicami. Borut Pahor trdi, da sporazum zagotavlja teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem. Na ugovore nasprotnikov, češ da tega v sporazumu ni najti, pa dodaja, da sta se s predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor o tem stiku vsaj neformalno dogovorila, medtem ko je ona enoumno izjavila: »Ništa nisam obečavala«. In tudi hrvaško zunanje ministrstvo Pahoijevo izjavo odločno zavrača, češ da Kosorjeva ni obljubila ničesar, najmanj pa slovenski teritorialni stik z odprtim morjem. Ali potem Pahor svojo hrvaško kolegico enostavno postavlja na laž? Na očitke, da večina strokovnjakov za mednarodno pravo sporazum zavrača, se Pahor zgolj brani, da ga celo sam predsednik države dr. Danilo Türk podpira in da mu je ob nastajanju sporazuma Türk stal ob strani z nasveti. Moram reči, da sem brez besed, tudi ko poslušam, da Vatikan in papež podpirata Arbitražni sporazum, celo naš slovenski kardinal dr. Franc Rode je pri zadevi Arbitražnega sporazuma pokazal premalo iskrivosti duha, kar je dokaj nenavadno. Kaj pa slovenska Katoliška cerkev? Naj navedem izjavo Komisije Pravičnost in mir pri ŠSK v zvezi s tem: »Pri tem opozarjamo na dejstvo, da je za Republiko Slovenijo izhod na odprto morje vitalnega po-
mena in ga lahko izgubi, medtem ko za Republiko Hrvaško te nevarnosti ni.« Volivke in volivce pa pozivajo, da temeljito premislijo in se odločijo razumno. Ali ni s tem dovolj povedano? Slovenska katoliška teologa dr. Janez Juhant in dr. Ivan Štuhec sta tudi nedvoumno proti Arbitražnemu sporazumu. V nemškem časopisu Die Welt komentator opozarja na občutljivost pristanka na Arbitražni sporazum in pravi med drugim, da Borut Pahor sicer trdi, da se je dogovoril z Evropo za prost izhod na odprto morje, v zameno pa bi Slovenija Hrvaški omogočila vstop v EU. Toda — kdo jamči za to? Če bo Arbitražni sporazum potrjen, smo Slovenci propadli, ker je Evropa bolj na strani Hrvaške, ki je manj komunistična od Slovenije, zaključi komentator.
Melior est manifesta correptio quam amor absconditus — boljši je očiten opomin kakor hlinjena ljubezen. Vas po vsem tem še zanima, kako bom glasoval?
Ivan Kepic
Kulturna dogajanja v kulturnih domovih
Na splošno se Slovenci radi pohvalimo, da smo narod, ki ceni kulturo, da smo ponosni na to in da smo narod, ki na kulturo nekaj da. V resničnem, vsakdanjem življenju pa se te trditve izkažejo za navadne floskule, teze brez prave osnove, ki jim sicer radi prikimavamo in so nam všeč, kaj več od tega pa ne. Če pogledamo samo dogajanje v Domžalah (enaka slika se ponovi povsod v Sloveniji), imamo skoraj neverjetno število društev, kar kaže na zelo razvito civilno iniciativo, ki jo ne smejo zanemariti niti politiki. Od društev se morda najštevilčnejša športna, sledijo jim kulturna. Vsaka manjša vas ima vsaj eno kulturno društvo, ki na tak ali drugačen način razširja svojo dejavnost med prebivalci: prepevajo, igrajo, pišejo pesmi, prebirajo knjige, slikajo, plešejo, komponirajo itd. Ampak.. .vedno obstaja neki »ampak«, tudi v tem pri-
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke številka 7 v glasilu Slamnik so: Marjetica Perc iz Ljubljane prejme brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC, Helena Jemec iz Ljubljane prejme plastično ročko 4 l olja Ca-strol SLX, Janez Barle iz Domžal prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX, Vanja Pele iz Dola pri Ljubljani pa prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franc Bernika Domžale, srečni nagrajenci prejmejo 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave v KD Franca Bernika.
Pravilne odgovore pričakujemo do srede, 23. junija 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
8	1230 Domžale.
meru. Kljub vsej bogati dejavnosti, kljub neverjetnemu številu kulturnih društev, kljub ogromnemu številu ljubiteljev kulture ostajajo kulturne prireditve — brez obiskovalcev! Neverjetno, ampak je res. Dokazov za to je kolikor hočete. Zadnji tak dogodek, ki je kar bodel v oči, je bila osrednja občinska prireditev ob 9. maju, Dnevu Evrope, v Kulturnem domu Radomlje. Na lepo oblikovanem vabilu so bili navedeni nastopajoči, ki bi jim lahko rekli »eminentni«: od sedaj že dobro poznane in odlične mlade pevke Martine Šraj, do izvrstne flavtiske Andreje Marčun, priznanih ustvarjalcev Glasbene šole Carl Orff ter izredno popularne in tudi sicer odlične skupine Kontrabant. Prireditev je povezoval profesionalni voditelj Jure Sešek . skratka, vabilo je obetalo odlično prireditev in s tem v zvezi tudi polno dvorano, informiranje prebivalcev je bilo temeljito, saj so vsa gospodinjstva dobila vabila in človek bi pričakoval nabito polno dvorano -vsaj tako razmišljamo naivni. Zal pa je pred zaskrbljenimi obrazi organizatorjev zevala na pol prazna (prenovljena) dvorana in tudi občinske strukture so se nemirno prestopale, ker so očitno pričakovali precej več obiskovalcev. Prireditev sama je bila izvrstna in je dala več, kot je napovedovalo vabilo, vsi izvajalci so dali vse od sebe in se jih ne bi sramoval noben večji oder kjerkoli v Ljubljani ali Mariboru, tudi aplavz občinstva je
bil gromek, ampak ostaja grenak priokus. Na osrednji občinski prireditvi bi pričakovali udeležbo vsaj večine občinskih svetnikov (že zato, da se pokažejo volivcem.), utemeljeno bi pričakovali člane krajevnega sveta (Radomljane, ker se je tokrat dogodek odvijal v Radomljah), in najmanj, kar bi pričakovali, je udeležba članov Kulturnega društva Radomlje kot organizatorja. Tudi predstavnikom šole ne bi smel biti odveč obisk prireditve v čast Evrope. Prišli pa so poleg župana in podžupanje še dva ali trije občinski svetniki ter dva ali trije svetniki KS, nekaj domačinov, ki se kot častne izjeme vedno udeležijo prireditev, ter kot res častna izjema, ki se resnično zaveda priznanja, ki ga je bil deležen — častni občan občine Domžale, gospod Stiplovšek. Od naših prednikov smo podedovali ljubezen do kulture, ki je ne znamo več negovati, podedovali smo številne kulturne domove, ki so zrasli večinoma iz prostovoljnega dela, radi se hvalimo s svojo »kulturnostjo«, ustanovljenih je veliko število kulturnih društev, tudi nekaj proračunskega denarja se prelije v ta namen, kulturne prireditve pa ostajajo brez obiskovalcev. Ali nas res zanimajo samo še »šopingi« in trgovski centri ter instant »kultura« v raznih špas teatrih? Se morajo kulturni domovi res »prodajati« za razne fitnese in aerobiko, ker za kulturo ni zanimanja?
Danica Šraj
§i§t@iii m	(Mdwoied
iioloik® sii^il^t ^npraw®
Bodite pametni in prihranite do 50 % pitne vode. Uporabite brezplačno deževnico.
-	rezervoarji
-	filtri za deževnico
-	plavajoči sesalni kompleti
-	črpališča
-	digitalni pokazatelji nivoja...
Naročite brezplačen katalog
Biološke čistilne naprave od 2 - 200 PE (prebivalcev) Greznice zbiralne,dvoprekatne in troprekatne (možnost kasnejše predelave v čistilno napravo)
Ponikalni sistemi za: izpust iz čistilnih naprav greznic
odvodnjavanje parkirišč odvodnjavanje s streh...
flMHM
ARMEX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA, LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 ali 051 / 652 -192
E-mail: info.armex@siol.net www.cistilnenaprave-dezevnica.si
KLAPA,
MALI GRAD
Kamnik
KONCERT DALMATINSKE GLASBE gostje: Tamburaški orkester Vrhpolje
Grad Tuštanj, sreda, 16. junij 2010 ob 20.30
PRODAJA KART: Malograjski dvor, Kamnik
Gostilna Rok, Krtina ali dve uri pred koncertom
info: www.klapamaligrad.si
Kompaktna naprava lWZ-303/403 Sol-Stiebel Eltron
Naprava nudi ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, prezračevanje z rekuperacijo in je primerna za nizkoenergijske in pasivne hiše
Sodobne hiše so izredno dobro izolirane, oziroma zatesnjene, to pa pomeni, da smo zmanjšali naravni pretok zraka in hiša ne diha. Pojavi se plesen in vlaga. Še najbolj je to očitno v zimskem času, ko je kakovost zraka tudi velikokrat pod higienskim minimumom.Če zračenje izvajamo z odpiranjem oken, pozimi spuščamo ven tudi dragoceno toploto.
Kontrolirano prezračevanje z re-kuperacijo dosežemo z sodobno kompaktno napravo LWZ303/403 SOL-STIEBEL ELTRON, ki se vgradi v primeren prostor v objektu. Pridobimo vedno svež in prečiščen zrak, brez vonjav in škodljivih snovi. Iz kuhinje, WC-jev in kopalnic odvedemo neprijeten in vlažen zrak, ki preko rekupera-torja odda toploto svežemu zraku. Torej z notranjim toplim zrakom grejemo hladen svež zrak, pri čemer izgubimo samo 10% toplote. Zunanji zrak se vodi skozi filter. Ko menjamo filter, šele opazimo koliko trdih delcev in prahu bi dobili v hišo. V poletnem času pa s to napravo ob padcu zunanje temperature v večernem in nočnem času pohlajujemo.
Ta naprava vsebuje tudi toplotno črpalko zrak-voda, ki nam ogreva vodo za gretje hiše in še toplo
sanitarno vodo v 200 l bojlerju. Naprava ima vgrajen tudi tristo-penjski elektro grelec za eventuelni primankljaj energije, kot tudi sodobno regulacijo, ki napravo krmili v odvisnosti od zunanje temperature. Naprava je tiha in nam omogoča visoko udobje bivanja.Te naprave so izredno varčne in pri 180 m2 ogrevanja pri 4 članski družini v nizkoenergijski hiši.Letni strošek električne energije znaša cca 380 EUR. Za te naprave bo mogoče pridobiti tudi subvencijo, ki jo pripravlja Eco sklad. Kaj več o napravah pa lahko izveste na Ekotrendu d.o.o.,tel:7294296, email: ekotrend@siol.net in Vodo-termu d.o.o., tel. 7228920 , email: info@vodoterm.si na Škjančevem 8 pri Radomljah.
8
M ti
RRA£ILL«L HKPMFTTH Rf PRL2IÜTJUIT tUN KAkCHLiUH C n TJJ. 4.1 JDillDC PSL fPuitiHtu bmisHl		NDWKSHI TLAKDI^EH	I/. PDLTDN MMN) T«Nr	TIM. CJkUAH	CLAUDIA SCHIFFEN			UEiiev KliHI FH—HC IJ:	>0»l SVTTIHA	PfVtt PESTNEH	NDGS- MfTÜ SMJUlC	ZASTAREL l?»AJ ifi EZPTT	(HHJJKA r ILM WJ HCJ1S [ V HA Witt. KKLIU Hitcvoirc kamuutra)		ELASTICEJI PDUIK	ZVt EHA MtAVA N( Stvi. ROZAlHDMJ E5A	CIH.UA TVORBA VPA*J||	AVI OR: BICH RIHTAR	□ AML AlfllUVX »«»FLINT			hAt DPI F HL IN »DNCEIRHl KllEt TiK GLASBI«!rLD-DDG DAR LAN		NLtUt" LAVfilC	(IBA II DAvilnc KRAFAV	S<LEPHI VEÜLI KDruCNIK	HEZHUlHA U MATE-MAHKI
CUUUHiT ipo»mi (ALU					FINSKI KIPAR timwai									AK*U IE VERA Minium «EMClll				FDGLAVrf VX0*Ahll					ZLATO JU0LK0 ANS xn^irnu				
NAS Pf LUK irtiJTCE)					K1PMH1Y3									CLISTA LMHIU 7A PULTON JMJnrji 10H S				NLiKA □ MARA V, P(*|L(. XCUOJA									
HUDA Jtu.mc				MNrTtlHI MATERIAL	AUhrrtKT MINE« nm CLMi				■.KOV. *l DDQAJA KM YINDR0GHA SAiT'.lHA									riiHKji: LLAVJID Jltrfr CAME						VC4HSr UAJ 1SKA2 NÜLE			
IP .DU			tLASD-Vil EC n HEX* KERAV «UM							JUIhEiH P|iiT[u FLEMING	Jit*. ZAPDR Mill mran VOLLF						JtPDNSKO MESTD jurta OD PMUII 4tHJl					DA4SKI DUCK V UAlErA lELTll	SDRAV «FThAWll HHliu f DSÜDA ZA HUHlfUt				rplHllfO IOliKJI
GItVEI. H-tW L|k. DEVLTIRV-KDTkX								utiruv IS»LDNJI FRAKCIJI IV*» LEVU				»OCONETHI V»»1K iv^fCV^i Kipu							WALA IVAHA KOBILCA								
smmii SAMIKLflS-niKQY. JCV HU mn HEMtUC IN fJUM					Uten*«) FUM5KI IttUFC mKm									JUttt «A MVEAU HKSfcE. f»A*H LAHEK SPnTKI CDLh						GLINA. iiWICA				IffWI □ RIh. LvEC ANERTBKI ÜTIHK PDZHnALD			
					IPAlAJ •hilf»															v:lci:a liPRIO-rPOLHLL							
P0MOC: ANfl R 06 A-rita iz druimc krap a «ten, AftAQ-japoitiko mesto juino ud Omul p. E k SAM EM-xk tartl izraua iipil, klRASlR-aklppiii :rpdnje*ciiiJ konjenik, N ALAN AN fl-ipilna baleien, H 0M AG Ü N ta inf tri ji h i Irk, deuelerokolnik, ftl&M.meito vtmdljl Franciji
~r
A«uki hi,
ar fv ^
Domžal«
Novice iz Atletskega kluba Domžale
7 atletinj in ekipno 7. mesto v Sloveniji
Veter, dež in temperatura okoli 10 stopinj niso ravno pogoji, zaradi katerih bi atleti in atletinje drli na tekmo, pa vendar je bilo zaradi ekipnega duha tudi v takšnih pogojih vredno nastopiti na Ekipnem prvenstvu Slovenije za člane in članice 15. in 16. maja 2010 v Celju. Moška »ekipa« je bil kar sam Luka Marolt, ki je odtekel sprinterski disciplini. Tik pod 12 sekundami je pritekel v cilj na 100 m (11,99 s), natančno še enkrat toliko pa je potreboval za 200 m (23,98 s). Žensko ekipo, ki se je po 18 disciplinah uvrstila na sedmo mesto med 22 bolj ali manj popolnimi ekipami, so sestavile tri sprinterke in štiri metalke. Najbolje uvrščena je bila drugouvrščena Bernarda Le-tnar, ki je v petem poskusu kopje vrgla 49,15 m. Na najnižjo stopničko bi kot posameznica stopila še Alja Sitar na 200 m (24,78 s), ki je pol krajšo preizkušnjo pretekla s četrtim rezultatom (11,97 s). Klara Hribar je bila bolje uvrščena na 100 m (13., 12,94 s), Ajda Sitar je nastopila na 400 m. Visoka mesta so za AK Domžale dosegle še tri: Tjaša Rajh in Petra Pavlič sta bili četrti (kladivo 34,27 m in kopje 34,82 m), najvišji uvrstitvi Erike Pirnat pa sta bili peto mesto v kladivu (33,81 m) in šesto v disku (33,07 m).
Eva Aljančič najboljša slovenska devetošolka v krosu
Šolski ekipni kros je ponovno pokazal, da imamo v Domžalah uspešne trenerje in atlete in da znamo iz kombinacije »vročih želez« narediti zmagovalno. V množici učencev in učenk ter srednješolcev, v številnih kategorijah se je za zmago s cilja zagnalo tudi več kot 50 nastopajočih, so bili v igri za medalje tudi štirje Domžalčani. 15. maj je bil srečen dan za Evo Aljančič, katere zlato odličje je bil tudi končni izkupiček atletov in atletinj AK Domžale. Med kar 52 tekačicami rojenimi 1995 je kot prva čez cilj pritekla Eva Aljančič. Desetsekundna prednost pred zasledovalko je potrdila odlično pripravljenost mlade tekačice. Le mesto za stopničkami je čez cilj pritekla Klara Kastelec med dekleti rojenimi 1990, 91 in 92. Na peto mesto sta pritekla Tina Vaupot med dekleti 1997 in Jakob Vodnjov med mladinci 1993 in 94, sedmo mesto sta zabeležila Monika Adler in Rok Kveder, deveti je bil še Jure Aljančič.
Alja Sitar najhitrejša slovenska srednješolka
Cvet dijaške hitrosti, vzdržljivosti in eksplozivnosti se je 20. maja zbral na posamičnem prvenstvu Slovenije za srednje šole na stadionu v ljubljanski Šiški. Sonce je najprej pozdravilo dolgoprogaše, tekače na 2.000 m, v konkurenci katerih se je na osmo mesto uvrstil Jakob Vodnjov (6:05,63 min). Tamara Cerar je s 140 cm delila 12. mesto v skoku v višino, Klara Hribar si je v teku na 100 m pritekla nastop v finalu na 100 m, ki ga je zaključila na sedmem mestu (12,94 s). Ce se izrazim po šolsko, je bila »pravdobra«, srebrna v suvanju krogle Petra Pavlič z rezultatom 12,53 m, z odličnim pa je svoj test na 100 m izdelala Alja Sitar, ki je bila med srednješolkami najprej najhitrejša v kvalifikacijah in nato še v finalu (12,11 in 12,22 s).
Tri Domžalčanke v mladinski reprezentanci Slovenije
Slovenski mlajši in starejši mladinci so se v italijanskem Bressanoneju 22. in 23. maja že pomerili z nemškimi in italijanskimi vrstniki. Petra Pavlič je nastopila v metu kopja med starejšimi mladinkami, Tjaša Rajh in Eva Aljančič sta okrepili reprezentanco mlajših mladink, prva v suvanju krogle in druga v teku na 1.500 m.
Petra je bila z metom 600-gram-skega kopja 37,25 na koncu tretja, Tjašina krogla je poletela do 9,48 m in osmega mesta, Eva Aljančič je čez cilj pritekla kot deveta z rezultatom 4:57,34 min. Rezultati atletov in atletinj so Slovenijo popeljali do šestega mesta med 15 ekipami.
Praznik atletike mladih na Vučkotu 2010
Atletski klub Domžale postaja na atletskih prizoriščih čedalje pomembnejši igralec. Da situacija ni le trenutna in da imamo široko ozadje, se je lepo pokazalo na atletskem mednarodnem mitingu mladih 2010, 22. maja v Kranju, kjer je nastopila množica mladih, mlajših ter najmlajših članov in članic AK Domžale.
V konkurenci mlajših mladincev je nastopil Gregor Lazar, ki si je v teku na 800 m z rezultatom 2:11,17 min za le nekaj stotink pred tretjim zagotovil srebrno medaljo. Nika Medle in Nika Marolt sta tekli na
100 m med mlajšimi mladinkami in skakali v daljino med pionirkami. Obakrat je bila boljša prva Nika, ki je bila peta (13,60 s) in 11. (473 cm). V konkurenci najstarejših pionirjev (pod 16 let) je edino medaljo v krogli prisuval Denis
Kaj je VORTEX?
Toliko uspehov AK Domžale in besed o vortexu, pa je najbrž predmet večini bralcev bolj neznan kot znan.
Atletska zveza Slovenije je s šolskim letom 2009/10 met žogice nadomestila z metom vortexa, 32 cm dolgo letečo napravo, težko od 125 do 130 gramov. Za večjo priljubljenost in atraktivnost ima vortex na svojem telesu tri piščalke, ki med letom piskajo, zaradi česar mu rečejo tudi žvižgač.
Način meta: vzameš zalet in nato vržeš čim dlje ... Če ga vržeš pravilno in predvsem dovolj močno, leti tudi čez 90 m.
Kumek (12,50 m, drugo mesto). Grega Cotman je bil v isti disciplini peti, takoj za njim je bil uvrščen še Lovro Šlibar, ki je bil šesti še v metu vortexa. Roku Kvedru se je medalja na 600 m izmuznila le za eno mesto, Gabriela Kumek je zabeležila dve peti mesti v krogli in vortexu ter šesto v hitri konkurenci na 100 m (13,33s). Na 600 m je bila 11. Ana Šumah. U-14 je bila kategorija, ki je Domžalam prinesla dve srebrni medalji, in sicer ju je primetal Rok Balantič v krogli in vortexu (12,35 m, 56,00 m). Le za las sta brez medalje ostala četrtouvrščena Anže Farkaš na 300 m in Tea Podbevšek v vortexu, v vortexu je bila peta še Tina Vaupot. Klemen Ribaš je bil kot 15. najvišje uvrščen v daljini, Jaka Vau-pot mesto slabše v vortexu. Med mlajšimi od 12 let je bil med dečki: Jakob Jančar, Vid Svetlin, Jaka Deželak in Tim Pirc najvišje uvrščen slednji, in sicer je bil Tim deveti v metu vortexa (33,17 m). Bolje so se odrezala dekleta, ki so segle do srebrne medalje — med četverico: Neža Hren, Nina in Nika Pavlič Hren ter Zala Šenet je bila Nina druga v teku na 600 m (1:55,13 min).
Bronasto medaljo je med mlajšimi od 10 let v vortexu primetala Neja Majcen, za najlepši konec pa je v najmlajši kategoriji (pod 8 let) poskrbel prav najmlajši atlet. Vortex Žige Farkaša je poletel najdlje (26,76 m), bil je še dvakrat četrti na 60 m in v skoku v daljino z mesta.
Hitrejša iz tekme v tekmo
Miting mednarodne atletske lige v Slovenski Bistrici 23. maja je postregel z lepim vremenom, pravim in za veljavnost rezultatov ravno dovolj močnim vetrom (2,0 m/s v hrbet), dokaj močno mednarodno udeležbo in nekaj izvrstnimi rezultati. Med njimi je bil tudi rezultat 11,84 s Domžalčanke Alje Sitar, ki je bila v finalu teka na 100 m tretja. Aljin rezultat je čedalje hitrejše nadaljevanje uspešne serije najkrajše olimpijske razdalje, pred tem je rezultat pod 12 sekundami zabeležila že v deževnem Celju. Glede na Aljine besede: »Ravno te dni bova s trenerjem Damjanom Zlatnarjem začela delati na hitrosti,« ne prezrite poročil z atletskega terena v naslednji številki Slamnika!
Bojana
ZONGLIRANJE
Zdaj gre zares
Vsi slovenski žonglerji že odštevamo dneve do sobote, 19. junija, ko bo svetovni dan žongliranja in seveda največja žonglerska prireditev v Sloveniji. Vse to se bo dogajalo na Viru ob gasilskem domu, v primeru dežja pa v dvorani delavskega doma, prav tako na Viru.
Letošnje dogajanje bo še posebej pestro, saj med nas prihaja svetovni prvak v žongliranju ter lastnik mnogih žonglerskih rekordov - Thomas
Dietz.
Thomas bo z nami preživel cel dan in bo vodil tudi eno od delavnic, ki jih bo tisto popoldne kar precej. Ob letošnjem svetovnem dnevu žongliranja smo pripravili tudi posebno spletno stran, namenjeno temu dogodku. Njen naslov je: www.Sve-tovniDanZongliranja.com. Tam so zbrane vse pomembne informacije, ki vas bodo zanimale pred samim dogodkom, od zemljevida do programa, nastopajočih itd.
Se vidimo v soboto, 19. junija, na Viru pri Domžalah. Od 13. do 19. ure se bodo odvijale različne cirkuške delavnice (žogice, keglji, diabolo, hoja po vrvi, monokolo, izdelava figuric iz balonov, podajanje, žonglerska teorija in še in še), ob 20. uri pa se prične žonglerska predstava v dvorani delavskega doma. Prvi se bodo predstavili tekmovalci na 2. državnem prvenstvu v žongliranju, program pa bodo popestrili tudi pevka z znanjem žongliranja, Vesna Kociper, polfinalist v oddaji Slovenija ima Talent Vid Skrbinšek, ter seveda svetovni prvak v žongliranju Thomas Dietz. Prireditev bo povezoval Dragan Sadžak. V primeru lepega vremena se bomo po žonglerski predstavi zbrali zunaj pred dvorano, kjer boste lahko videli še ognjeno predstavo. Se vidimo torej na Viru, v soboto, 19. junija, od 13. ure dalje.
Matjaž Gerčar Organizator
OD LJUBLJANE DO PIRANA ZA POMOČ OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI
Bravo, Miha in Gašper Kancilija
»Pretekla sva veliko maratonov in drugih tekov, ob katerih sva plačevala startnine in razmišljala o tem, kako bi tekla z namenom. Tako sva se z bratom Gašperjem odločila, da pretečeva ultramaraton v dolžini 116 kilometrov od Ljubljane do Pirana v dobrodelne namene in povabiva sponzorje,
da prispevajo za pomoč otrokom s posebnimi potrebami Osnovne šole Roje,« je na prijetnem srečanju z otroki, katerim sta brata Kancilija namenila svojo pomoč, povedal Miha, saj je bil brat Gašper zaradi poškodb, pridobljenih na teku, žal odsoten. Učenci in učenke so ga v telovadnici,
ki so jo okrasili z velikim panojem
HVALA, MIHA IN GAŠPER,
navdušeno pozdravili, za pomoč pa se jima je iskreno zahvalila ravnateljica OŠ Roje Marjanca Bogataj ter povedala, da se bodo z njunim prispevkom, ki so ga namenili nakupu didaktičnih in terapevtskih pripomočkov, lažje in bolje učili. Hkrati je poudarila, da sta se tekača Miha in Gašper Kancilija s svojim dobrodelnim tekom v kroniko Osnovne šole Roje zapisala kot večna dobrotnika, ki ne bosta nikoli pozabljena. Obema bratoma je šola namenila tudi spominski darili.
Nato smo v slikah in besedah spremljali njun podvig, ki ga je Miha predstavil na zelo prijeten način.
Povedal je, da ju je podprla družba Medic, ki ju je tudi povabila, da v prihodnjem letu sodelujeta v evropskem projektu ter pretečeta svojo domovino Slovenijo. Na začetku, ta je bil 14. maja 2010, ob 18. uri na Dolgem mostu, ju je pospremila znana pevka Spela Grošelj, ki je uspešno pretekla del poti z njima, enako kot Mihov devetletni sin, v spremstvu pa sta imela tudi kolesarja. Sem in tja so se jima pridružili tudi prijatelji, med njimi svetovljanski duhovnik Pavle Juhant. Na startu so ju pospremila tudi dekleta z OŠ Roje. Medtem ko smo spremljali njuno kar težko pot do Vrhnike, Logatca, Razdrtega, Kozine, Črnega Kala, Kopra in Pirana, so jima učenci in učenke postavljali prijetna in zanimiva vprašanja, od tega, koliko sta pretekla in kako. Miha je povedal, da je bila pot dolga 126 kilometrov, pretekla sta jo v 16 urah, se vmes nič ustavljala, pila zdravilne napitke ter jedla banane in pomaranče. Otroke je zanimalo tudi, koliko kilometrov sta pretekla v eni uri, do tega, kako sta pridobila moč za tako dolg tek
in prav radi so prisluhnili Mihi, ki je povedal, da je treba začeti s krajšimi teki, vsak dan, zdravo jesti in piti, imeti veliko dobre volje in vztrajnosti, veliko trenirati in potem tek ni več tako težak. Priznal je, da teči od Ljubljane do Pirana ni bilo prav lahko, saj je vmes deževalo, pihala pa je tudi burja. Med drugim sta skupaj izgubila več kot sedem kg, vendar je bilo vredno, saj je bilo veselje na cilju v Piranu neizmerno. Čeprav je bilo težko, je Miha povedal, da to najbrž ni bil njun zadnji dobrodelni tek. Ob koncu je ultramaratonec Miha Kancilija, ki so mu učenci in učenke navdušeno ploskali, najboljšim športnikom, ki so v Kočevju na specialni olimpijadi prejeli medalje, podelil medalje in glasnega aplavza so bili deležni tudi Anže, Gregor, Davorin, Jan, Peter, Bojan in Primož, vsi po vrsti navdušeni in uspešni športniki. Iskrene čestitke bratoma Mihi in Gašperju Kancilija, tako za uspešen tek kot odločitev, da z njim pomagata ter veliko uspešnih tekov tudi v prihodnje.
Vera
~r
KOTALKARSKI KLUB PIRUETA
Špela na pokalu Nemčije
Odlična biatlonka Teja Gregorin se bo vozila s ŠKODO YETI pokrovitelja SPC ŠKODA Škerjanec, Ivan Škerjanec s.p., Zaboršt, Krumperška ulica 21. Srečno, Teja!
Uredništvo
Mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Nemčije je poleg evropskega prvenstva gotovo eno najprestižnejših v Evropi. Tokrat je bilo tekmovanje v Freibur-gu od 13. do 15. maja 2010. V reprezentanco Slovenije so se v kategoriji mlajših mladink uvrstili Špela Berlot in Nika Babič, v kategoriji mladink pa Tina Ozebek. Vse so članice kotalkarskega kluba Piru-eta iz Domžal.
Tik pred odhodom sta se poškodovali tekmovalki Nika Babič in Tina Ozebek, tako da je na tekmovanje odšla samo tekmovalka Špela Berlot s svojim trenerjem Borisom Mazzi-
erom in tehničnim delegatom. Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz številnih držav Evrope in celo iz ZDA ter Avstralije. Špela je svoj kratki in dolgi program odpeljala odlično in se povzpela na skupno 6. mesto med 20 tekmovalkami. Špela je v svoji kategoriji ena najmlajših in je šele drugič nastopila na tako velikem tekmovanju, zato vse čestitke k odlični uvrstitvi. Vse tri reprezentantke se sedaj pospešeno pripravljajo na naslednja tekmovanja, reprezentanci pa se bo priključili še četrta tekmovalka ko-talkarskega kluba Pirueta, Petra Po-kovec, ki tekmuje v kategoriji članic in se bo pomerila v obveznih likih.
S TEJO GREGORIN, ENO NAJBOLJŠIH BIATLONK NA SVETU
Moja želja in cilj: uvrstitev med tri najboljše
Mikijev Piškotkov piknik
Biatlonka Teja Gregorin nas je v zimski sezoni 2008/2009 presenetila s srebrno medaljo svetovnega prvenstva v Peyong Changu, Južna Koreja, v zadnji sezoni pa nas je kar razvajala s številnimi odličnimi uvrstitvami, ki so ji zagotovile mesto med najboljšimi biatlonkami na svetu. Zato sem ji najprej čestitala za vse letošnje uspehe, nato pa povprašala, ali je osvojitev srebrne medalje na svetovnem prvenstvu dogodek, ki se ga še vedno rada spominja.
Prepričana sem, da se bom tega dogodka rada spominjala do konca svojega življenja. S to medaljo je bil poplačan ves trud, ki sem ga vložila v ta šport, hkrati pa mi je srebrna medalja dala se večjo motivacijo za naprej in potrditev, da se lahko kosam tudi z najboljšimi.
Tudi v pravkar končani zimski sezoni 2009/2010 si nas razveseljevala s sijajnimi uspehi, še zlasti na XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi. Zablestela si s kar tremi uvrstitvami med deset najboljših biatlonk sveta. Na olimpijskih progah si osvojila 5. in dvakrat 9. mesto. Kateri od rezultatov ti pomeni največ? Največ mi vsekakor pomeni tisto 5. mesto na zimskih olimpijskih igrah, kjer je že malo dišalo po kolajni, a se mi je na koncu vendarle za las izmuznila. Ampak glede na to, da še ne mislim končati svoje kariere, upam, hkrati pa sem prepričana, da bo še kakšna priložnost za njeno osvojitev.
V letošnji sezoni si se konstantno uvrščala med najboljše biatlonke sveta, kar kaže tudi tvoja skupna uvrstitev v svetovnem pokalu v biatlonu. Kar 588 točk ti je uspelo zbrati, kar te uvrščena na skupno 10. mesto. Si z bero točk zadovoljna?
10. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala pomeni, da se mora tekmovalec redno uvrščati med 15 najboljših, kar pa ni ravno enostavno. Meni je to uspelo in zelo si bom prizadevala, da naslednjo sezono to uvrstitev še izboljšam.
So še rezerve: v hitrejšem teku ali v natančnejšem streljanju?
Pri teku je moja največja rezerva v tehniki teka in v moči, medtem ko bo treba pri streljanju dati največji poudarek na hitrosti, kjer izgubljam tiste dragocene sekunde, ki bi me popeljale se kakšno mesto višje.
Bi kakšne besede namenila trenerju?
Ze od lanskega leta je moj trener Uroš Velepec. Njegova prednost, poleg tega da je izvrsten trener, je tudi, da je pravi motivator in ko nam je najtežje, zna s svojimi psihološkimi »fintami« pripraviti tekmovalca, da gre skozi tiste najtežje dele treninga.
Se kaj bojiš domačih tekmic?
Ne bojim se ne domačih in ne tujih tekmic, jih pa zelo spoštujem. So samo moje konkurentke, s katerimi tekmujem in vedno zmaga najbolj -
Kaj lahko pričakujemo v naslednji sezoni? Katero tekmovanje je najpomembnejše?
V naslednji sezoni je moj cilj najmanj ponoviti letošnjo sezono, s to razliko, da si želim tudi kakšno uvrstitev med tri najboljše. Vse bo usmerjeno na svetovno prvenstvo, ki bo meseca marca v Khanty Mansi-ysku, in verjamem, da bomo takrat v najboljši formi.
Kdaj se začnejo treningi?
Treningi so se začeli meseca maja, tako da smo s pripravami na prihajajočo sezono že v polnem teku. V tem času predvsem nabiramo kilometrino na kolesu, velik poudarek pa je tudi na tehniki in kondiciji streljanja.
Bo kaj časa za dopust?
Nekaj časa za oddih bo v mesecu juliju. Nimam pa še načrta, kam se bom odpravila.
Brez pomoči sponzorjev najbrž ne bi šlo?
Ze kot majhna sem sanjala, da bi bila dobra športnica in da bi se vozila z dobrim avtom. Oboje se mi je
mqpstilnnr ^RBfeJ
L- ■-	\t i5\. i i ii r;.lFL< rt'.: ^•-4 1 ■
Okusite slastne jedi balkanske Prešernova 71,1235 Radomlje (v bližini Arboretuma) kuhinje iz odprtega žara.
Ponudba, ambient in lokacija je idealna za zaključene družbe, poslovna kosila,družine,praznovanja...
Vsako soboto in nedeljo sveže pečeni odojekl
Pokličite na tel. 059 953 820 in 051414 515 ali pošljite V* elektronsko sporočilo na rezervacije@starivoz.si	Otroško igrišče
V četrtek, 13. maja, smo ob zaključku plesne sezone za naše najmlajše plesalce pripravili že tradicionalni Piškotkov piknik. Vreme nas je prisililo, da smo prvotno lokacijo, Če-šminov park, zamenjali z dvorano KS na Viru.
Četrto leto zapored smo Mikijevi pedagogi pripravili zabavno plesni program za predšolske plesalce, ki so z nami plesali letošnjo sezono. Vabljeni so bili plesalci, ki plešejo v vrtcih v Domžalah, Trzinu, Mengšu, Kamniku in širši okolici, v Plesalnici na Kamniški cesti 24a ter v telovadnici zavoda CIRIUS v Kamniku. Kljub spremenjeni lokaciji se je piknika udeležilo okoli 300 otrok in staršev. Vstopnina na piknik sta bila
dva piškotka. Prireditev so z nastopom otvorili mladi plesni talenti, ki so skupaj s svojimi pedagogi zaplesali tri plese. Sledil je nastop plesnih parov Plesnega kluba Miki ter našega gosta, čarovnika Romana, ki nas je do srca nasmejal s svojimi vrago-lijami. Prireditev je podprla Občina Domžale, zahvaljujemo pa se tudi pokroviteljem, ki so prispevali darilca za naše plesalce: Lumpi, NLB poslovalnica Domžale, McDonalds Domžale ter Vitergin. Kako smo »piškotkali«, si lahko pogledate v fotokotičku na naši spletni strani www.mikiples.com. Za naslednje leto smo že naročili
sončno vreme!
Saša Eminič www.mikiples.com
uresničilo. Sem med deseterico najboljših biatlonk na svetu in vozim res odličen avto Škoda Yeti. Zato ob tej priliki velika zahvala SPC Škoda Škerjanec, katerega lastnika sta Ivan in Minka Škerjanec, ki mi nesebično pomagata in mi omogočata, da se na treninge vozim varno in udobno. Še enkrat hvala. Za pomoč pa bi se zahvalila tudi podjetjem Kelme, Pa-liska in Arex.
Hvala in srečno!
Vera Vojska
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVICE
Sovice v vrhu slovenskih in evropskih plesno-navijaških skupin
Mesec maj je bil za tekmovalce ŠD Sovice nadvse uspešen, saj so blestele na Odprtem državnem prvenstvu Slovenije 2010, teden dni kasneje pa še na največjem navijaškem tekmovanju v Nemčiji.
Varovanci trenerk Tjaše Šuštaršič, Lane Gavrilov, Simone Kopač in Maje Štikavac so na državnem prvenstvu, ki je bilo 15. maja v Škofljici, nastopili v različnih kategorijah in osvojili odlične rezultate.
Otroške pom pon skupine
1. mesto Sovice Junior 3. mesto Mini Sovice
Otroški pom pon pari
1. mesto Lana Sazonov in Tjaša Ja-nežič
5. mesto Urška Kohek in Manca Cerar
Mladinski pom pon pari
1.	mesto Mateja Alibabič in Nika Lederer
2.	mesto Tanja Trdina in Tjaša Perne
Otroške navijaške skupine 2. mesto Mini Sovice
Mladinske mešane navijaške skupine
2.	mesto Sovice
Mladinski skupinski dvigi
3.	mesto Sovice
Mešani mladinski skupinski dvigi
2.	mesto Sovice G.E.K.P.G.
3.	mesto Sovice V.A.T.N.G.
V veselem vzdušju smo se teden dni kasneje odpravili na nekaj več kot 1.100 km dolgo pot do Bottropa. Nemški Movie park je 22. in 23. maja namreč gostil 3.500 tekmovalcev na VII. Elite Cheerleading Championship. Tekmovalci ŠD So-vice so nastopili s petimi ekipami.
Največ konkurence je bilo v kategoriji otroških plesnih skupin, kjer so bila naša pričakovanja najvišja. Nastopili smo z dvema skupinama, ki sta na državnem prvenstvu pokazali, da sodita v sam vrh. To so Sovice Junior kot državne prvakinje in branilke lanskega prvega mesta ter mlajše Mini Sovice, ki so prvič nastopile na mednarodnem tekmovanju. Nastop obeh ekip je navdušil publiko in tudi sodnike. Ob razglasitvi rezultatov je bilo na-
peto čisto do konca. Ko je napovedovalec povedal, da drugega mesta ni, je to lahko pomenilo samo dvojno zmago - zmago Sovic. Sovice Junior in Mini Sovice so osvojile prvo mesto v res hudi konkurenci. Veselje ob dvojni zmagi in dva velika pokala sta poplačala celoletne treninge. Uspešne so bile tudi naše tri ekipe, ki so nastopile v skupinskih dvigih. Mešani mladinski ekipi sta osvojili peto mesto, dekliška pa dvajseto mesto. Mladinske ekipe čaka v juliju še evropsko prvenstvo na Finskem, ostale Sovice pa so že zaključile letošnjo sezono. Vsem udeležencev obeh tekmovanj čestitamo!
Upamo, da se nam bo jeseni na naših treningih v Osnovni šoli Domžale pridružila še kakšna nova Sovica, ki ima veselje do navijaštva, nastopov in tekmovanj.
Tekst in foto: Vesna Gerič
~r
04- JUNIJ 20I0
šport
19
Sankukai karate klub Domžale
Vaditeljski seminar -Umag 2010
Tokrat vam podajamo kratek povzetek z vaditeljskega seminarja, ki je potekal v Umagu, in rezultate 3. ter 4. pokalne tekme, ki sta potekali 18. aprila in 16. maja 2010 v Ljubljani. Vsako leto se trenerji in pomočniki vseh slovenskih Sankukai karate klubov zberejo pod vodstvom tehničnega mentorja Vlada Paradižnika
na Vaditeljskem seminarju, ki poteka v Katoru pri Umagu. Prijetno okolje in pokriti prostori za treniranje nudijo idealne pogoje za izvedbo seminarja, ki je namenjen učenju, nadgrajevanju in preverjanju znanja s področja poučevanja na treningih karateja. Seminarja, ki je trajal med 24. in 27. aprilom, se je udeležilo 35 članov in članic. Sam seminar je zelo intenziven, saj je poleg štirih treningov na dan, kjer se izvaja praktični pouk, organizirano tudi spoznavanje
s teorijo, na koncu pa sledi izpit, letos za inštruktorja pripravnika pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport, in sicer v sodelovanju s Fakulteto za šport. Seveda se vsako leto pridruži nekaj novih članov, ki želijo postati pomočniki oz. trenerji in so s svojim trudom in prizadevanjem ter resnim pristopom pokazali, da so primerni za tako delo. Skozi sistematično napredovanje po trenerski poti, na začetku kot demonstrator in pozneje pomočnik trenerja, za kar se seveda opravlja tudi preizkus znanja, si pridobivajo znanje in izkušnje, ki jim mora vsak trener imeti za uspešno delo. Pravi trener ni samo tisti, ki najbolje izvaja tehniko, zmaguje na tekmovanjih in borbah, je tisti, ki se je pripravljen učiti, sprejemati in podajati tehniko na način, ki je primeren v danem trenutku, ter znati
prisluhniti težavam in popravljati napake.
Pokalne tekme v Ljubljani
V Ljubljani pa sta bili 3. in 4. pokalna tekma, katere so se udeležili tudi člani, članice in starejši dečki iz Domžal. Pokalna tekmovanja so del sistema celoletnega tekmovalnega obdobja in služijo kot preverjanje, treniranje in preizkušanje tekmoval-čevih sposobnosti in pripravljenosti. S tem tekmovalec ohranja kondicijo in kakovost borbenih tehnik, enako pa so take tekme dobrodošle za preskušanje na novo naučenih tehnik in kombinacij.
Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 3. pokalni tekmi
1. mesto	Kristjan Bernot, Ana Zamljen, Surja Kotar, Damijan Zore
2. mesto	Čendrim Kajtazaj, Teja Grad, Blaž Jurjevec, Gašper Zankar
3.-4. mesto	Martin Štepic, Franci Učakar
Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 4. pokalni tekmi	
1. mesto	Damijan Zore, Franci Učakar
2. mesto	Kristjan Bernot, Teja Medle, Teja Grad, Blaž Jurjevec
3.-4. mesto	Saša Voler
G. J.	
Novice iz Karate društva ATOM Shotokan-Do Domžale
Na avstrijskih stopničkah David in Patricija
ATOMovci so 16. maja, s še drugimi slovenskimi karateisti, zabeležili lep mednarodni uspeh v avstrijskem Strasswalchnu.
Najprej sta s konkurenco pometla dva Slovenca, Celjan Ojsteršek in ATOMovec David Kardum, ki je po kumite borbah za dečke 5.KYU - 1.KYU od 14 do 18 let stopil na drugo stopničko. Po Davidu je aplavz za dvoje stopničke prejela še Patricija Vehovec. Mlada Domžal-čanka je svojo vsestransko spretnost dokazala z nastopoma v katah in kumite borbah, po obeh predstavah na tatamiju je prejela bronasto odli-čje, najprej med dekleti nad 15 let
5.KYU - 1.KYU in nato še v konkurenci deklet 5.KYU - 1.KYU od 14 do 18 let.
V katah je bil četrti Grega Teršek (še peti v kumite borbah), kot peta je turnir zaključila Hana Keric, v drugem kolu tekmovanja v katah so izpadli: Karin in Zan Podboršek, Zan Guček in Urban Mušič, že prvo kolo je bilo usodno za Lino Mecilo-šek in Klemena Kastelica.
Belgijske stopničke za Žana, Grego in Davida
Peterica ATOMovcev si je s svojimi nastopi zaslužila vabilo s strani organizatorja turnirja SEN-NO-SEN cup, ki je bil 22. maja v belgijskem
Limbourgu. 1.000 km in še nekaj je bilo dolgih in napornih, a so se domžalski karateisti pod zastavo slovenske S.K.I.F. reprezentance Slovenije kljub temu odrezali odlično. Kot član strokovnega vodstva se je turnirja udeležil Sensei Lovrenc Kokalj, ki je kar kipel od zadovoljstva: »V Belgiji smo bili zelo uspešni. »Zmagovalni pohod« je začel Zan Podboršek, ki je zmagal v zares številčni kategoriji dečkov do 12 let v katah. Suvereno. In potem smo nadaljevali do končne bere petih odličij za ATOMovce: tri zlate, srebrna in bronasta.« V živahnem stilu ter navdušenem naštevanju uspehov in dogodkov je bil tudi opis nadaljevanja turnirja, na katerem so pomerili karatiesti iz Belgije in sosednjih držav, Grčije in Slovenije. Najprej se je zmago-
Hvala balinarjem iz Doba
valcu pridružil Grega Teršek, ki je bil bronast v katah. Nato je s svojim zmagovalnim pohodom turnir nadaljeval Zan Podboršek, ki je »na čisto« zmagal še v kumite borbah do 12 let. Dve zlati za Zana sta bili očitno navdih še za Grego in Davida, ki sta po srečnem žrebu za borbe do 15 let slavila zmago za zmago, vse do finalnega obračuna, v katerem je bil najboljši lahko le eden. S 3 : 2 je bil uspešnejši Grega, ki je bronu dodal zlato, David si je priboril srebro.
Patricija Vehovec je imela na tekmovanju smolo. Najprej je obstala v kvalifikacijah v katah, nato je bila premočna še grška svetovna prvakinja, na katero je Domžalčanka naletela že v prvem krogu v kumite borbah.
Atrakcija - bo! Vabljeni na septembrski turnir v Domžalah!
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale bo 26. septembra 2010, v domžalski Hali komunalnega centra, organiziral že četrti S.K.I.F. mednarodni Karate-Do turnir za pokal Domžale 2010. Sensei Lovrenc Kokalj obljublja zanimiv turnir z močno mednarodno zasedbo, ki si ga bo vredno ogledati: »Pred kratkim sem se vrnil iz Južnoafriške republike, bili smo v Dus-seldorfu, Budimpešti in Belgiji. Prav povsod smo navezali stike s karate-isti, jih povabili v Domžale, tako da bomo spet imeli pravi mednarodni turnir. Dvorana je že rezervirana. Pred samim turnirjem bo še Karate seminar z japonskim gostom Sense-iem Manabu Murakamijem 7.Dan, ki mi je obljubil prihod v Domžale. Ze sedaj vabljeni!«
Bojana
Čeprav smo že skoraj pred poletjem in navdušeni balinarji vseh generacij že mečejo balinarske krogle na prostem, je med njimi še živ spomin na letošnjo zimsko balinarsko ligo, posebej pa na prijazno Športno društvo Dob in njihove balinarje, ki so v edinem zaprtem balinišču v domžalski občini in njeni okolici organizirali zimsko ligo veteranov in veterank, na balinišču v Dobu pa je potekalo tudi tekmovanje balinarjev, ki sicer igrajo v tekmovalni ligi. Tako je bila že petič zapovrstjo zaključena zimska liga, v kateri sodelovali veterani in veteranke iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Kamnik, Komenda, Cerklje in Vodice. Sodelovalo je 14 ekip veteranov, ki so prav na vsakem tekmovanju pokazali veliko borbenost. Tokratni zmagovalci so bili balinarja iz Društva upokojencev Kamnik, najstarejši balinar je bil Jože Vodlan, ki je letos
že praznoval 90. rojstni dan, posebej pa je treba za požrtvovalnost in bojevitost pohvaliti ekipo balinark iz Doba, ki jo je vodil Pavel Cerar. Med tekmovalnimi ekipami so bili najboljši člani Balinarskega športnega kluba Budničar s Količevega, ki tekmujejo v državni ligi in so v finalu premagali balinarje z Duplice. Ob zaključku je Stanislav Zavbi st. čestital vsem sodelujočim ter se še posebej zahvalil Športnemu društvu Dob in predsedniku Bojanu Gasi-orju za vso pomoč in sodelovanje ter del sponzoriranja, posebej iskreno pa so se vsi tekmovalci zahvalili Robiju Dolencu, ki je požrtvovalno vse mesece vodil ligo in pripravljal igrišča za tekme, ter Borisu Hitiju, začetniku lige.
Vsem sodelujočim veteranom in veterankam ter tekmovalnim balinar-jem želimo, da si v letošnjem poletju naberejo veliko novih moči!
BALINARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO BUDNIČAR KOLIČEVO
Grega Dolenc najboljši deček med balinarji
Balinarsko športno društvo Budničar Količevo je v svoji nekaj več kot tri desetletja dolgi športni zgodovini vedno posebno skrb namenjalo mladim balinarjem. Prizadevali so si, da bi jih v svoje vrste privabili že zelo zgodaj in to jim je uspevalo, saj so v njihovih vrstah mladi državni prvaki, posebej ponosni pa so na Uroša Markiča, ki je v štafeti na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil bronasto medaljo.
Med mladimi balinarji v letošnjem letu posebej s svojimi rezultati izstopa Grega Dolenc, katerega trener je Stanislav Zavbi ml., ki trenira tudi drugega uspešnega tekmovalca Blaža Cerarja. Grega Dolenc, še ne štirinajstletni balinar, je v letošnji sezoni dosegel vse, kar je mogoče doseči med dečki v Ljubljanski območni balinarski zvezi. Tako je bil prvi med posamezniki, prvi v štafeti, kjer je tekmoval skupaj z Blažem Cerarjem, prvi v bližanju in izbijanju v krog, pohvali pa se lahko tudi z drugim mestom v hitrostnem izbijanju.
Pa to še ni vse, saj ima Grega možnost, da se prav na domačem balinišču, 6. junija 2010, v finalu zbi-janja in bližanja v krog, povzpne na prvo mesto. Kot je ob tej priložnosti povedal Stanislav Zavbi st., tajnik kluba, je Grega izredno priden in
vztrajen ter discipliniran balinar, pred katerim je še lepa prihodnost. K njej pa bo zanesljivo prispevala tudi podpora domačih, posebej očeta Roberta.
Gregi želimo veliko uspeha na državnem prvenstvu, veliko uspeha pa želimo tudi njegovem trenerju, sicer tudi odličnemu balinarju in sodniku Stanislavu Zavbiju ml., ki prav v teh dneh zaključuje študij na Fakulteti za šport.
Balinarski športni klub Budničar
vabi na državno prvenstvo dečkov v bližanju in izbijanju v krog
v nedeljo, 6. junija 2010, od 9. ure dalje, na balinišču na Količevem.
Pridite in skupaj navijajte za najboljše ter preživite prijetno športno nedeljo.
Dobrodošli!
20
šport
PGD DOMŽALE - MESTO
Potapljaška enota
MEDNARODNO TEKMOVANJE AIR COMBAT
DMA Modra ptica gre naprej
Potapljaška enota Prostovoljnega gasilskega društva Domžale — mesto se je v soboto, 22. maja 2010, udeležila čistilne akcije ČISTO DNO BLEJSKEGA JEZERA, ki jo je organiziral DPD BLED. Na Bledu je bila to že sedemnajsta čistila akcija. Kot enota PGD Domžale mesto smo se čistilne akcije udeležili že drugo leto. Nekateri naši člani pa so prisotni na čistilnih akcijah že več let.
Od 9. do 10. ure je na Grajskem kopališču potekalo prijavljanje vseh potapljačev. Vsaka skupina je dobila svojo lokacijo, ki so jo predhodno označili. Mi smo imeli številko 11, lokacija pa je bila pod bivšo gostilno Ribič. Z mrežastimi vrečkami smo se odpravili na dno Blejskega jezera. Ze prej so nas obvestili, da je vidljivost zalo majhna, kar smo tudi kmalu ugotovili. Naša skupina se je spustila v globino samo 6 metrov. Vidljivost je bila od pol do
enega metra. Klub majhni globini in slabi vidljivosti smo našli veliko odpadkov, predvsem steklenic, pločevink, PVC-odpadkov in železnih odpadkov. Na površje pa smo prinesli tudi NV-varovalko. Ob obali je bil organiziran odvoz odpadkov. Po končanem potopu je sledil še družabni del.
V rekah in jezerih je veliko stvari, ki tja ne sodijo. To predstavlja veliko onesnaževanje, ki ima tudi dolgoročne posledice, saj se vse vode nekam prelivajo in s tem širijo onesnaževanje.
Tudi v naši občini bomo v jesenskem času organizirali čiščenje vod ter njihovih bregov. Bi pa prosil vse občane Domžalske občine in izven nje, da pazijo, kje odlagajo odpadke, jih ne mečejo v reke in jezera in s tem pripomorejo k bolj čisti vodi. Voda je vir življenja.
Franc Grčar PGD Domžale - mesto
Čeprav Društvo za modelarstvo Modra ptica iz Domžal letošnjo pomlad ni imelo posebne sreče z vremenom, so, kljub dežju, na tekmovalni stezi med Dobom in Krtino uspešno »spravili pod streho« tekmovanje pod nazivom Air Combat — memorial Janka Nagliča, ustanovitelja društva ter se na tak način spomnili svojega ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Janka Nagliča. Kljub slabim vremenskim razmeram so tekmovali tudi modelarji iz sosednje Avstrije. Tekmovanja te zvrsti potekajo v presledkih čez celo sezono v organizaciji lokalnih modelarskih društev tako v Sloveniji, kot po Evropi. Air Combat pa predsatvlja boje z letalskimi modeli v zraku. Tekmuje se v dveh kategorijah, in sicer WW1 (1. svetovna vojna) in WW2 (2. svetovna vojna). Modeli letal so kopije pravih letal, ki so se uporabljala v obeh vojnah. Ko so tekmovalci v zraku, vsakdo za seboj vleče rdeč papirnat trak in ta trak nato tekmovalci poskušajo en drugemu s preciznim preletom presekati. Večkrat, ko sekaš trak drugemu, več točk
dobiš. Seveda se štejejo in točkujejo tudi druge spretnosti. Pri vsem tem pa je varnost na prvem mestu, zato vsi tekmovalci in spremljevalci obvezno nosijo čelade, kar daje tem tekmovanjem tudi neko svojo značilnost. Tekmovanje, ki si ga je ogledalo zelo veliko ljudi, če bi bilo lepše vreme, bi jih bilo zanesljivo še precej več, je lepo uspelo in prav vsi so pohvalili organizacijo in izvedbo, kar je lepo priznanje DMA Modra ptica, ki ji želimo še veliko uspeha, predvsem pa mladih tekmovalcev v tem lepem športu.
Rezultati
Kategorija WW 1 (1. svetovna vojna)
1.	Mike Gillinger (A)
2.	Robert Hriberšek (SLO)
3.	Matej Šporar (SLO) Kategorija WW 2
(2. svetovna vojna)
1.	Miha Sodja (SLO)
2.	Martin Kiraly (A)
3.	Mike Gillinger (A)
Vera
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
v
Čestitamo novim državnim prvakom: Janu, Franciju in Zigu
nadaljevanje s prve strani
Tako je v kategoriji mladincev do 57 državni prvak postal Jan Srša, v kategoriji veteranov nad 75 kg Franci Pavlič, poseben uspeh pa je uspel mladincu Zigu Šriftarju, ki je postal državni prvak kar v dveh disciplinah mladinske kategorije do 69 kg. Pa to še ni vse, saj sta naslove vice državnih prvakov osvojila Jan Dolinar — kar v dveh kategorijah mladincev do 74 kg in do 79 kgJan Srša pa je ob zlati medalji v mladinski kategoriji do
57 kg osvojil še srebro med mladinci do 63 kg. Klub borilnih veščin se je z državnega prvenstva vrnil tudi z eno bronasto medaljo, ki jo je med člani do 89 kg osvojil Matej Balantič. Iskrene čestitke vsem dobitnikom medalj pa tudi vodstvu kluba! Ob tem uspehu se Klub borilnih veščin Domžale za pomoč zahvaljuje:
OMV VIR, OBČINI DOMŽALE, KS DOB, RADIU HIT TER VSEM OSTALIM, ki so kakorkoli prispevali k uspehu kluba.
Vera
PeosrovouMD Gasilsko Dtuirvo
DOB
vabi
v petek, 4. 6, 2010
ob \ v uri ivečfltia akademija ab HO l&tricj
PGD Dab V So lotu pri gaillskom domu
v soboto, 5. 6. 2010
ob I A uri gasiklc:) TEKMOVANJE 20 pokor
Kh Dob mi domačij: Vilar -J Dobu
Ob i r uri VESELICA 7 □nmmbbm POUAN5EK
v i&Toru pri gctji'skom domu v Dobu
v nedeljo, 6. 6. 2010
ob 1 iri parada gasilcev i osrednjo jvečonoitjo
ob 120 lufrtic.i güsililV3 v Dobu ter ppsJavifev in bfogsslov temeljnega Itarnna za nov goaiiikl dom
Nogometaši Doba -zmagovalci pokala MNZ
Tudi v Slamniku smo že pisali o uspešnih nastopih dobskih nogometašev, ki počasi, vendar zanesljivo, iz leta v leto dosegajo večje uspehe, številni mladi nogometaši pa obeta-
jo, da se bo tudi v prihodnje v Dobu igral odličen nogomet. Eden izmed največjih uspehov v zgodovini dobskega nogometa je bil dosežen letos, saj je Nogometni klub Dob v finalu pokala Medobčinske nogometne zveze premagal Krko z rezultatom 3 : 2 ter osvojil to imenitno lovoriko. Dobski nogometaši in njihovo vodstvo zaslužijo vse čestitke, saj je bil uspeh pribor-jen z domačimi nogometaši, ki jih
na nogometnem igrišču v Športnem parku Dob neutrudno spremljajo navijači in so ponosni nanje. Kot so ponosni na vodstvo kluba, ki ga vodi Bojan Gasior, ki poudarja pomen skupnega predanega dela pa tudi sodelovanja s starši — predvsem mladih nogometašev.
Iskrene čestitke zmagovalcem in tudi v prihodnje veliko uspeha na nogometnih igriščih.
Vera
KK HELIOS
Košarkarji Heliosa zaključili sezono na 3. mestu
Po tistem, ko smo namesto drugega dela tekmovanja pomotoma zaključili kar sezono košarkarjev že v prej -šnji številki Slamnika, še preden so dokončali »final four« oz. zaključne tekme četverice, vam tokrat lahko postrežemo še z resnično zadnjimi rezultati v letošnji sezoni. Košarkarji Heliosa so, tako kot smo zapisali, na 3. mestu zaključili že drugi del sezone, tako imenovano Ligo za prvaka, v kateri so bili poleg Heliosa še Union Olimpija, Krka, Šentjur, Parklji, PRO-TEK Zasavje, Geoplin Slovan in Zlatorog Laško. Košarkarji Heliosa, ki so z 11 zmagami in le tremi porazi zaključili na 3. mestu, pred njimi sta bila Krka in Union Olimpija, so se tako v treh polfinalnih srečanjih borili proti
novomeški Krki. Prvo srečanje, ki so ga odigrali v gosteh v dvorani Leona Štuklja v Novem mestu, so dobili domačini. Krka je bila boljša z rezultatom 83 : 65. Na drugem srečanju, ki je bilo odigrano v Domžalah, so bili boljši košarkarji Heliosa, ki so zmagali za 5 točk, rezultat pa je bil 72 : 67. Še zadnje, odločilno srečanje, pa so dobili košarkarji iz Novega mesta, 67 : 61, zmaga pa jih je popeljala v finale slovenskega državnega prvenstva, kjer je sledila borba z Unionom Olimpijo, drugim finalistom letošnjega tekmovanja. Kot že rečeno, košarkarjem Heliosa želimo zaslužen počitek in uspešne priprave na prihodnjo sezono.
(mak)
7
Kje bos pa tews ti. Pobrskaj na
www.
.eu
©gram
Počitnice v Domžalah za srečne otroke in zadovoljne starše!
Kaj?
Igre z žogo, atletika, nenavadni športi, ples, tenis, plavanje, ... Razmigaj telo, ustvarjaj, odkrij skrivnosti velikih umov in eksperimentiraj!
Od 28.06. - 9.07.2010 in 9.8. - 27.8.2010, vsak dan od 7.00 do 17 Cena od 100€ na teden
Prijatelji, . energija in zabava!
40/NESU
SONČEK
Poskrbi da smo aktivni vsi!
INFORMACIJE IN PRIJAVE: domzale@poletje.eu 040 910 636
04- JUNIJ 20I0
obvestila
21
Večnamensko športno igrišče-drsališče
v
v Športnem parku Domžale - sezona 2010
JAVNI RAZPIS
ZA REZERVACIJO TERMINOV ZA IGRANJE IN LINE HOKEJA V OBDOBJU JUNIJ-NOVEMBER 2010
Upravna enota Domžale
Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 47103-16/06-33 ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje in line hokeja na lokaciji drsališče večnamenskega športnega igrišča v Športnem parku Domžale v obdobju junij 2010-15. november 2010.
Pogoji za prijavo:
•	Večnamensko športno igrišče se oddaja za igranje in line hokeja - društvom ali organiziranim skupinam, ki imajo svojega uradnega zastopnika -vodjo, za obdobje junij 2010-15. november 2010.
•	Prednost pri rezervaciji terminov bodo imeli dosedanji najemniki za igranje rekreativnega hokeja na ledu, ki so nadomestilo za najem tekoče poravnavali.
•	Prednost pri izbiri bodo imeli tisti prijavljenci, ki bodo oddali prijavo za celotno razpisno obdobje.
•	Plačilo najema oziroma uporaba površine za igranje in line hokeja se realizira na naslednje načine:
-	vplačilo rezerviranih terminov za mesec dni naprej,
-	vplačilo rezerviranega termina pred vsakokratno uporabo,
-	enkratno vplačilo za celotno rezervirano obdobje.
•	Zavod bo vsakemu najemniku izdal uradni račun.
•	Vsak izbrani najemnik bo preko svojega zastopnika pooblaščenca pravico do igranja na podlagi potrjenega termina dokazoval z osebnim dokumentom in kopijo potrditve odobrenega termina.
Termini za igranje:
•	od ponedeljka do petka, od 15.30-22.00,
•	sobota in nedelja, od 9.00 do 19.00.
Nadomestilo za igranje oziroma cene najema-upo-rabe drsališča za igranje in line hokeja: v dnevnih (dopoldanskih terminih):
•	1 ura igranja 15,00 EUR - društva, skupine občine Domžale, 20,00 EUR - društva, skupine druge občine,
•	1,5 ure igranja 23,00 EUR - društva, skupine občine Domžale, 30,00 EUR - društva, skupine druge občine.
V večernih terminih se pri ceni doda 10,00 EUR (stroški razsvetljave).
Komercialni najem (na podlagi posebnega dogovora - zakup za igranje turnirja):
•	120,00 EUR/dan od ponedeljka do petka,
•	200,00 EUR v soboto, nedelja.
Prijave
Prijava oziroma rezervacija termina je možna samo v pisni obliki na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Možna je telefonska rezervacija (tel.: 041/966192) ali po elektronski pošti (janez.zupancic.za-vod-sport@siol.net, jzupancic@siol.net).
Prijava mora vsebovati naslednje podatke :
1.	Naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko ali naziv organizirane skupine ter ime in priimek zastopnika te skupine, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčna številka.
2.	Dan v tednu in termin igranja (od__.ure do _
_.ure) ter eventuelno rezervni termin igranja (od __.ure do__.ure).
Razpis je objavljen tudi na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.zavod-sport-domzale.si.
Pričakujemo čim prejšnjo prijavo termina in vas lepo pozdravljamo!
Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
TRD Turnše-Češenik vabi na tradicionalno prireditev TA ČUDEŽNA NOČ - poklon kresni noči
o^ao.oo



Vas skrivnosti od
18.00-21.00
prerokovanje vedeževalk, "arcnije" starodavnih zdravilcev

t&2As



čato'
de;
Seb»®

^osto^
2.3-
treb

22:

■:30
zxba
00.


■20
1<

<-aro
staVo
-2*20
res
Preverite
veljavnost osebnih dokumentov
Upravna enota Domžale obvešča vse imetnike osebnih dokumentov, da pred odhodom v tujino preverijo njihovo veljavnost.
Ker v letošnjem letu poteče veljavnost večjemu številu osebnih dokumentov, vam želimo v želji, da bi se izognili daljšim čakalnim vrstam in nepotrebnih nevšečnostim ob prehodu meje predlagati, da še pred obdobjem letnih dopustov in morebitnih potovanj v tujino preverite veljavnost osebnega dokumenta.
Osebna izkaznica in potni list sta javni listini, s katerima državljan Republike Slovenije dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo, prav tako ju uporablja za prehod državne meje. Osebna izkaznica se lahko uporablja za prehod državne meje le v primerih in pod pogoji, kot je to določeno z meddržavnim sporazu-
Slovenski državljani lahko z veljavno osebno izkaznico potujejo v države članice Evropske unije in nekatere druge države. Več informacij o pogojih vstopa v posamezne države najdete na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve www.mzz. gov. si.
Posebej želimo opozoriti tiste, ki še ne posedujejo veljavnega osebnega dokumenta, da mora državljan Republike Slovenije, ki dopolni 18 let starosti in nima veljavne javne listine opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, imeti osebno izkaznico.
Na naši spletni strani ue.domzale@ gov. si si lahko preberete, kaj vse potrebujete za pridobitev osebnega dokumenta. Vlogo za izdajo novega osebnega dokumenta lahko podate v času uradnih ur na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Upravna enota Domžale
04 pT
d. olrok žrtev vojne, d. slov, krvodajalstva
s. d. okoli
KRESNIC
23 s
olimpijski dan
24^
0Č1P £0 Pe
dan državnosti d. boja proti zlorabi
HOTIMIR
tO Po
2 grc
•AVEL
30^
öl"™
LAV
02
MARIJA
Pe
izzid Slamnika

KOZOROG
KORENINA
maščoba, olje

VODNAR
CVET
MOKRO
w stopala,
o nart;
J* prsti na D nogah
A
ogljikovi hidrati
t
LIST
~r
22
obvestila
04. JUNIJ 20I0
Nox praecessit,
Dies autem appropinquavit*
(Iz Knjige psalmov)
IN MEMORIAM
Mag. Aleš
1963-2010
V petek, 30. aprila, je v Zg. Jaršah pri Domžalah tragično premini! mag. Aleš Zajdela, eden najbolj uglednih slovenskih bančnikov. »Največ mi pomeni moja družina. To je tista temeljna skupnost, v kateri živim, sem razumljen in ki mi nudi varnost in topel dom. To je kraj in okolje, v katerem oblikujem svoje temeljne vrednote in iz katerega črpam svoje poslanstvo. Skratka, v svoji družini se dobro počutim, iz nje rastem in v njo se vračam,« je pred nedavnim izjavil za Družino. Njegovo ime je postalo znano, ko je kot diplomirani pravnik začel svojo pot v bančništvu. Kratko, a polno življenje je polno podatkov, ki govore o njegovih poklicnih sposobnostih. Leta 1987 je začel delati v Banki Slovenije kot pripravnik in kasneje devizni inšpektor. Septembra 1998 je postal član uprave Krekove banke, naslednje leto je magistriral na področju bančnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Istega leta je postal tudi njen predsednik. Leta 2005 je prevzel vodenje Abanke, ki je pod njegovim vodstvom postala ena najbolj uglednih, uspešnih in mednarodnih bank v Sloveniji, je med drugim zapisala Družina. Bil je tudi član pogajalskih skupin pred podpisom pridružitvenega sporazuma in povabilom Slovenije k vstopu v EU.
Ob vseh teh poklicnih vrlinah in vzponih je treba poudariti, da je bil človek vrednot, ki so temeljile na evangeliju, trdno povezan s svojo župnijo, najprej v Preski
pri Medvodah, kjer je rasel, nato v Domžalah, kjer je z ženo Majo ustvaril topel dom sinu Urbanu in hčerki Poloni. Ob tej priložnosti družini in vsem drugim sorodnikom pošiljam izraze globokega sožalja. Aleš je bil član odraslih skavtov, dejaven v župnijskem svetu, od leta 2002 je bil član Gospodarskega sveta Nadškofije Ljubljana ter od leta 2005 vitez reda Božjega groba.
Njegov veličastni pogreb je živa priča, da Bog še ni obupal nad človekom, da človek še ni obupal nad človekom. Njegovo pogrebno slovo v Domžalah, v sredo, 5. maja, je pokazalo, kako cenjen in spoštovan je bil. Nadškof dr. Anton Stres, ki je vodil pogrebno slovo, z njim je somaševalo kar dvajset duhovnikov, se mu je zahvalil za pomemben prispevek pri uravnoteženem in preudarnem gospodarjenju nadškofije, kar je v marsičem prav njegova zasluga.
»Hvaležni za vse, kar je s svojim zgledom delavnosti, profesionalnosti, predvsem pa prepričljivim življenju po veri in zavzetosti za dobro Cerkve, pokazal, se ga bomo vedno spominjali,« je zapisal mag. Franci Petrič, urednik Družine. Naj bo Gospod njegova prihodnost.
Ivan Kepic
*Noč je minila in dan seje približal.
Društvo za mentalno zdravje 1000 Ljubljana, Glavarjeva 47
Skupine za samopomoč v Domžalah za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v
Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje — skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, dvakrat mesečno — ob četrtkih — z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Trdo delo in trpljenje spremljalo vaju je vse življenje. Dom je prazen, ker več med nami vaju ni, a v naših srcih spomin na vaju še živi.
V SPOMIN
29. aprila je minilo 7 let, odkar si nas zapustila, draga stara mama in prababica
Ana Kogovšek
28. maja je minilo 5 let, odkar si nas zapustil dragi oče in deda
Tomaž Kogovšek
Pogrešamo vaju. Vedno bosta v naših srcih. Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče.
Domači
Naj bo spokojen spanec tvoj, v srcu te vedno nosimo s seboj.
V SPOMIN
7. junija bi praznovala svoj rojstni dan
Štefanija Širše
(rojena Gorza) iz Domžal
Vsi te zelo pogrešamo in te ves čas nosimo v srcu. Slavko, Sebastjan z družino, Marjan in Anica
16. junija bo minilo pet let,
odkar nas je zapustil naš brat, stric in sin
Izidor Kokalj
iz Zaboršta pri Domžalah
Hvala vsem, ki prižigate sveče in mu nosite rože v njegov spomin.
Vsi njegovi
O, srečni dom nad zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi. Obrisal Bog je njih solze, nič več bolesti ne trpe ...
V SPOMIN
26. junija bo minilo žalostno leto, odkar je k nebeškemu Očetu odšel dragi mož, ati in stari ata
Franc Stupica
z Vira pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin.
Vsi
njegovi
Bolezen ji poti zapre In kalvarija je kruta, A zdaj se nam z neba smeji, Z metulji lovi in travicoprepleta.
ZAHVALA
V 59. letu mladosti nas je zapustila naša mami, mama, hčerka, tašča, sestra
Darinka Guberinič
iz Domžal, Pot za Bistrico
20. maja smo se poslovili od naše drage mamice. Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali na njenem domu tudi takrat, ko je bila še zdrava, vesela in polna optimizma. Lepa hvala tudi vsem, ki ste se bojevali z našo bolečino v srcih. Vse svečke so plamen vaše podpore in za to, prav vsem, hvala.
Mamica, metulji naj ti kažejo pot, veter naj ti razširi krila, oblaki naj te ponesejo drugod, kjer bo bolečina minila.
Vsi njeni
Ne jokajte na mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako polna življenja in vere sem
bila, zato v miru k Bogu sem odšla.
ZAHVALA
V 79. letu starosti se je poslovila od nas naša draga mama
Majda Bernot
rojena Kočar, s Homca
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili sveče, darovali za sv. maše in cerkev ter nam izrekli besede tolažbe.
Hvala gospodoma župnikoma Antonu Dobrovoljcu in Janezu Bernotu za lepo opravljen obred in Homškim pevcem za lepo zapete pesmi.
Peter in Irena z družinama
V SPOMIN
Betki Avsec
* 23. 10. 1929 t 12. 6. 2005
Mama Beti vedi, da si v naših mislih in naših srcih še vedno ti. Spremljajo nas tvoji nauki, tvoje besede in tvoja dejanja.
Peter, Nevenka, P. Timotej, F. Krištof, J. Gabrijel
ZAHVALA
23. maja nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
Tone Peterka
iz Štude
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali v času njegove bolezni.
Hvala tudi vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter lep pogrebni obred.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dah je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 85. letu starosti nas je zapustila draga teta
Cecilija Sešek
iz Šentpavla pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Domu starejših občanov Domžale za nego, gospodu kaplanu Leopoldu Valantu za lepo opravljen pogrebni obred ter Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V 71. letu starosti nas je po dolgoletni in zahrbtni bolezni zapustil naš dragi
Franc Rožič
z Račnega vrha
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše ter nam izrekli besede v tolažbo.
Iskrena hvala g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, gasilcem, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič.
Še enkrat vsem in vsakomur posebej, hvala!
Vsi njegovi
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil mož, oče, ata in brat
Janez Kovič
z Gorjuše
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče in cvetje.
Posebej hvala PIGD Tosama, PGD Dob, RD Bistrica Domžale in gospe Vidi Svetlin za besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi pogrebni službi Vrbančič.
Njegovi najdražji
04- JUNIJ 20I0
obvestila
23
KLANE d. o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kaj uhova 1 5 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
iytlodrio uri/pito
Spornten
-	JI nje /i-n-Kili HiJhhif il ]Hi miri ■ fiii|jr;niljl
-	i/ilckmi nm1 Iir:inizkih. |inr iHTiili in ic^miilh iilili'L
' iil-llljc I lil ".Iii 11 in gjlc&i li-lil h I.M-tiniNu
hin-mni Hi'i'^iini
li|i.-;i JA, V!r|ifi ll-mišnljH
ri mixllMi^V r I j, I: H. hi 'ItUTiEi M11.. ■ 1111
Tel.: 01/7210 580 GSM 031/658 717
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. julija 2010. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 23. junija 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
KUPIM eno- ali enoinpolsobno stanovanje z balkonom, vpisano v ZK, v Domžalah. Tel.: 030/346-826
USPEŠNO inštruiram angleščino in nemščino. Andreja Pavli s.p., Aškerčeva 14, 1230 Domžale. Tel.: 031/415-562
AKCIJA ! Trajno lasersko odstranjevanje dlak, anticelulitni tretma, nega obraza z mikrodermo abrazijo, pedikura, oblikovanje nohtov z la-
kom, obstojnim kot gel (GELISH) v samo 30 min. Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin, www.holos.si Tel: 041-606-524
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale Tel: 040/268-090
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE
po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale Tel.: 041/732-267
INŠTRUIRAM MATEMATIKO. dipl.ing.mat. KECELJ Martin s.p.,
Maklenovec 3, 1225 Lukovica Tel: 040/550-040
NOVO v Domžalah — Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
ŠMARCA — prodam stanovanje, 90 m2 v dvostanovanjski hiši, 45 m2 kleti, na parceli 392 m2, vpisan v ZK, vredna ogleda. Cena: 175.000 EUR Tel.: 041/898-652
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa).
Tel.: 01/722-78-97, 041/689-840
Ctip	površine,	kupnina ^
stanovanja	stanovanje	v EUR z DDV
	od 29,87 m2	od 60.205,00
garsonjera	naprej	naprej
enosobno	od 46,97 m2 naprej	od 90.084,22 naprej
dvosobno	od 56,52 m2 naprej	od 103.398,61 naprej
parkirno mesto		10.000 EUR
		
Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
Dodatno udobje prispeva tudi 24 -urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
DOLENJGRAD	Pod hruševco 30
gradbeno podjetje d.o.o. 1360 Vrhnika
Telefon: (01) 750 72 00 E-pošta: tajnistvo@dolenjgrad.si Fax: (01) 750 72 10	Internet: www.dolenjgrad.si
Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 % energije se pridobi iz obnovljivih virov.
Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a hkrati le 5 min hoje do centra Kamnika.
Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
VARNA TOČKA
Si v stiski? Ti kdo teži? Poišči ta znak. Poišči pomoč
AdriaticSlovenica 3S
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group _
ce
~r
Središče
■ i
energij
Vsa energija na istem mestu
Vsaka energija ima nekje svoj izvor. Zdaj lahko, kot novost na slovenskem trgu, pridejo prav vse energije iz iste hiše. V Petrolu smo zato za vaš vir energije pripravili zelo ugodne energijske pakete, ki vključujejo vse oblike energije, tudi električno. Pakete odlikujejo
številne prednosti: do 6 odstotni popust do 1. januarja 2012 na že tako izjemno ugoden Petrolov cenik električne energije, brezplačna kartica Magna, enostaven prehod na enega dobavitelja vseh energij, en obračun in nižji stroški plačil ter redne mesečne akcije za naročnike.
paket
2
električna pogonsko energija	gorivo
s kartico Magna
paket
električna energija
»»S'fcf0
pogonsko gorivo
s kartico Magna
ogrevanje
zemeljski plin UNP
kurilno olje


Paketna ponudba energentov je na voljo samo za prebivalce občin Domžale, Trzin in Mengeš. Posebna ponudba velja do 30.7.2010.
Naročilo paketov in dodatne informacije: 01 47 14 861 | www.petrol.si/energija | energija@petrol.si | Petrolovi bencinski servisi v občinah Domžale, Trzin in Mengeš.
www.petrol.si/energija
jjUpezervaciji
VilaMIRAKUL I
»ARTMAJI APP2 STUDIO IN APP5
v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
AKCIJA: -5 %* na vse cene najema apartmajev OTROK DO 12. LETA na pomožnem ležišču GRATIS!
NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi
žeod31,35 eur/dan*!
NAJEMAPP5 za 5 oseb
že od 56,05 eur/dan*
Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.vilamirakul.com.
*Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 18. junija 2010!
Rezervirajte si poletni dopust pravočasno!
Oddamo stanovanja v Piranu:
•	nova, opremljena, svetla stanovanja
(KTV, domofon, sušilec za lase, sef, posoda in jedilni pribor, ...)
•	28 do 64m2, za 2 do 4 osebe (možnost najema stanovanja s teraso)
•	30 metrov od morja
(glavno kopališče v Piranu na Punti)
•	informacije in rezervacije: +386 1 83 96 400 ali +386 41 339 379
~r