(foto: Ciril M. Sem) POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE 8000032 celjeDNJA knjižnica Muzejski trg 1 a 3000 Celje STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO Jože STR0ŽER s.p. www.krovstvo-strozer.com joze.strozer@sbl.net GRAFIČNE STORITVE S mnm ------ MAJICE IN I Kunigraf kape po VAŠEM OKUSU Commerce Na trgu 51, Mozirje (t©(pd@ göoHO in pom--- BARVN in ČB fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge...) izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice ^Ponočna papUim gaßantenija SANACIJA STREH TESARSKA DEU VSA KLEPARSKA DEU - POKRIVANJE Z VSO PLOČEVINO IN OPEČNO KRITINO - NOVO: EKO KRITINE, odporna proti toči z neomejeno loBtavSfa Hu&at! Tel.: 839-50-80 Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.hfKommerce.si ŠTEVILKA 6 LETO XL 8. FEBRUAR 2008 CENA 1.35 EUR Kasaze 69e, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714-01-00, faks: 03/714-01-01; Gsm: 041/690-023, 041/608-312 ' ' ' ~- ••• ;• ■ JMBM »Iffipi Zgomiusavmiska zadruga ~ / o o Cesi,, na Lepo Njivo 7 Mozirje Zadruga mozirje «A> a Obdarite svoje najdražje -s majhno pozornostjo... 14.fe6ruar loUi IP v Odpiralni cas: is: pon. - pet. sob.: od 7. od 7. do 18.. ure, do 12. ure WTr 839 44 20 um« I I ZELO UGODNO - Liker malina Bussi-Bussi 16% 0,041 Bauer 2,24 € /kos - Viljamovka Bauer 36% 0,051 Bauer 0,78 €/kos - Vino cviček Krško 11 3,21 €/kos - Vino Haložan II 1,99 €/kos SUPER CENA O - FRUC jabolko light 0,501 pvc samo 0,32 €/kos - RDEČA PESA Eta 4/1 pak. samo 4,31 €/paket - PRŠUT Brozina pak.1/4 samo 9,90 €/kg - Pivo Union 0,501 pločevinka 0,77 €/kos - Toaletni papir dvoslojni pak. 40/1 samo 4,02 € zavitek AKCIJA - GASTRO PROGRAM - Kaneloni šunka -sir 2kg Pečjak vreča 13,42 € - Testenine jaj. polžki mali 2kg Pečjak vreča 3,79 € - Rogljič francoski vzhajani z marmel. nadevom 0,90kg 4,03 € - Navihančki čokolada - lešnik, Ikg Pečjak vrečka 4,88 € - Olje rastlinsko šef kuhinje, 101 plastenka 12,19 € Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami! Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje! simcr okna in vrata Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 ( ((»0801027) www.simer.si 8% zimski popust za PVC elemente!!! POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savin/ski val www.radiotÉpldi.si 106.2 Mhz NOVa FREKVENCA - Staffi PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob 1 Paki 896 52 52 ali 051 317 024 -TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VELIKA IZB KROMP1KJ/ ENSKEGA IDNIII CENA OD 17.1. DO 29.3.2008 ^ TEDEN DNI LETOVANJA - V TERMAH 01IMIA, PODČETRTEK TA A MIM X. L.A. «M k»«. ZA 4 OSISI + karte ta baten VIKEND PAKET V TERMAH 0UMIA, POD ZA 4 OSEBE + kode ta baten rivn i «i, nuiiiimr, t.n ti Ü W",., V TERMAH 0UMIA, P0DÓTRIIK -!T. TRIJE ZABOJI JABOLK 'J SONARAVNE PRIDELAVE E - TOLAŽILNI NAGRADI ^ Žrebanje 31.3.2008 na radiu BAKLA |¥ ROTACIJSKA KOSILNICA BSC 1.M0I VITEL GOZDARSKI 81-950f PREKOPALNIK L J umi h, ‘tu \Vtis/ SIPOREX - UGODNO! r ^ Od 5 do 25 cm LYTOWG ] KNAUF - CELOVITA PONUDBA (plošče, nosilci, vijaki, trakovi...) CEPILEC DRV VIMAR 8t - 760 f Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Rado Gotdi Savinjski vol Ao.o, Mestni trg 5,3310 Žalec OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran CSUfl Pacientove pravice na referendumu? Zakon o pacientovih pravicah, ki ga je državni zbor kljub vetu državnega sveta znova potrdil kot primeren način za reševanje problemov bolnikov oziroma zdravstvenih zavarovancev, doživlja številne kritike, ki se znajo na koncu preleviti celo v izvedbo zakonodajnega referenduma. Bolniki prek svojih združenj izražajo protest nad tem, da jim politika ni dala dovolj možnosti za sodelovanje v postopku priprave omenjenega zakona. Tako so predstavniki zveze društev kroničnih bolnikov v ustanavljanju že začeli zbirati podpise za zakonodajni referendum. Predvidevajo, da bodo že v tem tednu zbrali 2500 podpisov in jih predali državnemu zboru. Pri izvedbi postopka, potrebnega za razpis in izvedbo referenduma, bi sicer zadostovala podpora 30 poslancev, a bodo raje sami zbrali 40.000 podpisov in se tako izognili morebitnim političnim manipulacijam. Dejstvo je, da imajo kronični bolniki, ki predstavljajo približno tretjino prebivalstva Slovenije, pri teh aktivnostih tudi podporo zdravnikov, ki ponekod po Sloveniji celo pomagajo zbirati podpise. Tudi Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna in Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo sta obvestili ministrstvo za zdravje, da nasprotujeta zakonu o pacientovih pravicah. Društvi se z zakonom ne strinjata, ker pripravljavec ni upošteval številnih pripomb in pomislekov opozicijskih poslancev, državnih svetnikov, združenj bolnikov in organizacij civilne družbe. Obe združenji poudarj ata, daje zakon namenjen vsem državljanom, ki se srečujemo z boleznimi ali se še bomo, zato je pomembno, da je temu primerno oblikovan. Na ministrstvu za zdravje, nasprotno, menijo, da so glasu civilne družbe dovolj prisluhnili, reakcij bolnikov oziroma njihovih združenj pa zaenkrat uradno še ne komentirajo. Javnost pričakuje, da se bo glede tega vprašanja slej ko prej opredelila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, medtem ko je državni sekretar na tem ministrstvu Darko Žiberna ob ponovni potrditvi zakona v državnem zboru dejal, da »zakon nikomur v Sloveniji ne more škoditi, pacientom pa lahko koristi. V naši državi se s takim zakonom srečujemo prvič, njegovi avtorji se niso imeli na kaj opreti, vemo, da ni idealen, je pa boljši kot nič.« Hm, komu zdaj verjeti? IZ VSEBINI: 6 Aktualno: Pravice pacientov............. 4 Občinski svet Luče: Ključarji nasprotujejo odločitvi škofije.5 Intervju: Andrej Krajnc, sekretar območne organizacije ZSSS Velenje...... 6 TD Podvolovljek: Novo vodstvo s smelim programom.10 Pust mozirski: Trške pravice netržanu Ivanu Suhoveršniku..............11 Vinarska v Solčavi: Upokojene »ta stare« uspešno zamenjali »ta mladi«............13 Begunje: Matija Veninšek absolutni zmagovalec na klavirski harmoniki.17 Carving: Ana Tevč evropska podprvakinja...21 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 6,8. februar 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PRAVICE PACIENTOV Res bolje slab kot noben zakon? Slovenija se, glede na rezultate raziskave o položaju zdravja in zdravstva v evropskih državah, ki jo že skozi daljše obdobje opravlja potrošniška organizacija iz Stockholma Health Consumer Powerhouse, ne more kaj veliko ponašati s svojim zdravstvenim sistemom. Izmed 29. evropskih držav je Slovenija pristala na nič kaj uglednem 21. mestu, kar za nas, njene državljane, verjetno ni večje presenečenje. Zato pa je za Slovence še toliko bolj pomembno sprejetje prvega zakona o pacientovih pravicah, ki so ga poslanci izglasovali ob koncu januarja. UVELJAVLJANJE PRAVIC PREZAPLETENO Če lahko verjamemo uvodniku omenjene raziskave, slovensko javno zdravstvo v primerjavi z drugimi evropskimi državami hudo šepa pri svojih finančnih zmogljivostih in pri pravicah pacientov. Seveda nikakor ni zanemarljivo za paciente zelo pomembno dejstvo, da so doseženi rezultati zdravljenja dokaj solidni, primerljivi z Italijo in Dansko, a še vedno precej slabši kot v Avstriji. In, kot kaže, se situacija spreminja na boljše tudi na področju pravic pacientov. Dobili smo namreč prvi zakon o pacientovih pravicah, za katerega njegovi ustvarjalci razlagajo, da je »pomembna novost v sistemu zdravstvenega varstva, ki pacienta opredeljuje kot osebnost in zagotavlja varstvo njegovih ustavno in zakonsko opredeljenih pravic v zdravstvenem varstvu.« Žal v isti sapi priznavajo očitke nasprotnikov, da gre za slab zakon, saj poti do uveljavljanja pravic bolnikov ostajajo enako zapletene, kot so bile do sedaj. Ker gre za nov zakon, ki ga v Sloveniji do sedaj še sploh nismo imeli, naj bi bila njegova slaba uporabnost še vedno boljša kot nič. O tem, zakaj se njegovi snovalci niso zgledovali po tovrstnem zakonu v državah, kjer je zdravstvo na boljši ravni kot pri nas, pa seveda ravno tako nič. ISKANJE PRAVIC LE Z DENARJEM V ŽEPU? Naš zdravstveni sistem, kjer sedaj večinoma ni jasno, kdo pije in kdo plača, kar kriči po zakonu, ki bo pravice pacientov urejal jasno in bolnikom omogočal enakopravno in kakovostno zdravstveno oskrbo. Žal le malo poznavalcev meni, da bo sprejeti zakon to lahko omogočal. Bolniki bodo morali pri iskanju svojih pravic še naprej uporabljati redne sodne poti, poleg tega postopki za pritožbe ostajajo zapleteni in zbirokratizirani. Vračanje stroškov samo v primeru upravičene pritožbe bo marsikatere- ga pacienta že vnaprej odvrnilo od iskanja pravice, zakon poleg tega ne določo nobenih sankcij in kazni za neizpolnjevanje obveznosti do pacientov. Kot menijo nasprotniki zakona, le-ta celo uvaja elitizem, saj predvideva plačljivost postopka pred pritožbeno komisijo in s tem omejuje dostopnost do pravic socialno šibkejših slojev. Da pa vtem zakonu ni vse slabo, dokazujejo seznami za čakalne dobe v bolnišnicah in uzakonitev pravice do drugega mnenja. Pozitivne odzive je dobila tudi zakonska rešitev glede zdravljenja otrok v bolnišnici in navzočnosti staršev med zdravljenjem. Ali se bo zakon s časom res popravljal in dopolnjeval v dobro bolnikov, bo pokazal le čas. Do takrat pa se bodo pacienti morali zadovoljiti s tezo, da je slabo še vedno bolje kot nič. Tatiana Golob Naša anketa Poznamo pacientove pravice? Sredi decembra je Državni zbor sprejel zakon o pacientovih pravicah. Z omenjenim zakonom naj bi po mnenju ministrstva za zdravje prispevali k dolgoročnemu zmanjševanju pritožb pacientov in s tem povezanih stroškov ter preprečevanju kršitev oziroma sporov med pacienti in zdravstvenimi delavci. Med pomembnejšimi instituti, ki jih uvaja, so zastopniki pravic pacientovter posebna komisija za pravice pacientov, kjer bodo na drugi stopnji obravnavani primeri kršenja pravic pacientov. A zakon ureja pritožbene poti samo v primeru nezadovoljstva zaradi obnašanja zdravstvenega osebja. Kdor malo bolj pozna zdravslveni sistem, ve, da večina stvari ni odvisna samo od zdravnika. Včasih je težko ločevati, ati je nezadovoljstvo pacienta posledica zdravnikovega dela ali pomanjkanja denarja. Katka Grudnik, Nazarje Kljub svojim letom sem dobrega zdravja in nikoli nisem imela problema z zdravstvenimi uslugami. Prej nasprotno. Te so bile vedno kvalitetno in pravočasno opravljene. Tudi v prihodnje menim, da bo tako, saj smo v Nazarje dobili zdravnico, ki zna dobro prisluhniti ljudem injim svetovati. Branko Požarnik, Rečica ob Savinji S svojim osebnim zdravnikom sem zelo zadovoljen in lahko rečem, da do sedaj posebnih problemov glede zdravstvenih storitev nisem imel niti sam niti moji sorodniki. Vsekakor pa se mi ta institucija zdi zelo dobrodošla, vsaj tistim, ki doživijo kakšno nepravilnost inje ne morejo sami rešiti, s tem bodo njihove pravice zaščitene. Sašo Jeraj, Mozirje Zakona o pacientovih pravicah ne poznam in tudi za zastopnika pravic pacienta še nisem slišal. Sam sem vedno bil zadovoljen z zdravstvenimi uslugami. Nikjer nisem opazil, da bi bili zdravniki malomarni, a so včasih ubrali drugačen pristop, kot sem vajen. Marija Pucelj, Juvanje O zakonu sem že slišala, a ga podrobno ne poznam. K sreči sama nisem imela nobenih problemov z zdravstvenimi storitvami in zdravniki. Sorodnica pa se je že srečala z malomarnostjo zdravnikov, saj so ji pri porodu pozabili vato v trebuhu. Vlado Parežnik, Mozirje Zakon o pacientovih pravicah zelo malo poznam. Za tiste kratkotrajne bolezni mi je v pomoč nečak, zdravnik. Odkar sem v pokoju, hodim le k zobozdravniku, drugih zdravstvenih storitev nisem potreboval. Milojka Mohor, Mozirje Institucija zastopnik pacientovih pravic je zelo dobrodošla vsem tistim, ki si sami ne znajo ali ne zmorejo urediti sporov z zdravstvenim osebjem, ki nastanejo zaradi kakršnih koli vzrokov. Sama do sedaj nisem imela nikakršnih problemov. Zdravstvene storitve, ki sem jih rabila, so bile kvalitetne in korektne. Zdi pa se mi, daje vse odvisno, kako se znaš pogovarjati z zdravnikom. Če mu dobro predstaviš svojo bolezensko stanje, ti zdravnik in zdravstveno osebje lažje pomaga. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem OBČINSKI SVET LUČE Ključarji nasprotujejo odločitvi škofije V Lučah se že vrsto let soočajo s problemom prometne varnosti v ožjem središču kraja, zato želijo s prenovo regionalne ceste pridobiti potrebna parkirišča in pločnike. V ta namen so v podjetju Archi.ka izdelali zasnovo projekta, s katero so se na zadnji seji strinjali tudi občinski svetniki. lahko omenjeno parcelo Občini Luče proda po ceni dvanajst evrov za kvadratni meter. V poštev pride tudi delna zamenjava parcel, po Po mnenju direktorja Archi.ka Aleša Ježovnika je bistvena ohranitev trga, z izgradnjo garažne hiše pa nameravajo na dobrih dvesto kvadratnih metrih pridobiti dvesto parkirišč. Oziroma trideset manj, v kolikor županu in svetnikom ne bo uspelo prepričati predstavnikov Rimskokatoliškega župnišča Luče o prodaji oziroma zamenjavi parcele na odcepu z regionalne ceste proti Podvolovljeku. Na celjski škofiji formalnih zadržkov očitno ni, saj je škofijski ekonom Jože Pribožič pooblastil župnijskega upravitelja Lojzeta Ternarja, da j«; Občinske svetnike je odločitev cerkvenih ključarjev presenetila, saj za takšno ravnanje ne vidijo utemeljenega vzroka (foto: EMS) načelu kvadratni meterza kvadratni meter. Ternar formalnih zadržkov sicer nima, vendar je odločitev prepustil domačim ključarjem, ki nad prodajo niso pretirano navdušeni. Svetniki so bili prepričani, da je cerkvena parcela že zajeta v celostno ureditev kraja, zato so s precejšnjim začudenjem sprejeli odločitev ključarjev, saj utemeljenega razloga za nasprotovanje ne vidijo. Po mnenju župana Cirila Rosea, ki je ključarje enkrat že prepričeval o smiselnosti prodaje, je potrebno s predstavniki župnije najti skupen jezik, saj, kot je dejal, sam nikoli ni ločeval med cerkvenimi in posvetnimi potrebami. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Tokratni gostitelj Premogovnik Velenje Člani upravnega odbora GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje so se v ponedeljek, 28. januarja, zbrali na svoji peti redni seji. Ta je bila v prostorih Premogovnika in je bila tudi zadnja, saj se je zbornica izločila iz Gospodarske zbornice Slovenije in je od prvega februarja dalje samostojna pravna oseba. Med drugim so spregovorili o članarini, prisluhnili pa so direktorju Premogovnika Velenje dr. Milanu Medvedu. Direktor območne zbornice Franci Kotnik je člane seznanil z dogovorom z Gospodarsko zbornico Slovenije glede pokrivanja lanskoletnega primanjkljaja sredstev in zbiranja letošnje članarine. To naj bi pobirala vsaka zbornica zase in ne, kot je bilo sprva mišljeno, skupaj. Dr. Milan Medvedje predstavil konkurenčne prednosti velenjskega lignita v energetskem gospo- darstvu Slovenije. V premogovniku in povezanih družbah se držijo začrtanih smernic. Tako poslovanje še naprej racionalizirajo. Sedanje število zaposlenih je v osnovni dejavnosti okoli 1.500, v hčerinskih družbah pa okoli 1.300. Padajo tudi stroški dela, vendar jih je v skupnem še vedno več kot za 40 odstotkov. Čeprav količinski izkopi niso tako visoki kot v preteklosti, je bil lani energetski izkoristek najvišji. Direktor Premogovnika Velenje Dr. Milan Medved je predstavil konkurenčne prednosti velenjskega lignita (foto: Marija Lebar) Ob vsem tem največjo pozornost namenjajo varnosti pri delu in zato je število delovnih nesreč nenehno v upadu. V nahajališčih naj bi bilo še okoli 100 milijonov ton najkakovostnejšega premoga. Tako bodo odkop podaljšali do leta 2040. Že zdaj skoraj ves premog porabi Termoe- lektrarna Šoštanj. Ta bo po izgradnji 6. bloka z zmogljivostjo 600 MW električne energije surovino potrebovala še naprej in najracionalnejši je domači premog. Zaloge se namreč nahajajo pod površinami, ki so za ta namen že pripravljene in odkupljene. Večina jamskih komunikacij je zgrajenih, okoljsko sprejemljivo je rešeno tudi vprašanje odlaganja pepela. Pri izkopu pa uporabljajo najsodobnejše stroje in naprave. Direktor Medvedje predlagal, da bi v sodelovanju z regionalno zbornico organizirali okroglo mizo na temo energetike, na katero bi povabili tudi pristojne iz vladnih služb. Še pred tem naj bi bila okrogla miza posvečena problematiki izgradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, o čemer sta govorila direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik in dr. Cvetka Tinauer. Velenjski župan Srečko Meh, dr. Franc Žerdin in prof. dr. Dali Don-lagič so prisotne seznanili z odprtjem Fakultete za energetiko in Visoke šole za varstvo okolja. Tako postaja Velenje univerzitetno mesto, programa pa nudita 200 rednih in izrednih študijskih mest. Marija Lebar 4£DfMGOS/a ZAVOD f//r LJUDSKA UNIVERZA /{'t vTLim Občina Nazarje in Ljudska univerza Velenje vabita v 24 - umi nadaljevalni računalniški tečaj (Word in Excel) Prispevek udeleženca je 20 €, ostalo prispeva občina Nazarje. Prijave sprejemamo na tel.: 03/ 839 02 60 do 15.2.2008 oziroma do zapolnitve mest. Pohitite s prijavo! iNJMzfiAjMJM OBČINA NAZARJE Andrej Krajnc (foto: EMS) ANDREJ KRAJNC, SEKRETAR OBMOČNE ORGANIZACIJE ZSSS VELENJE Glin so izčrpali domači ljudje Z Andrejem Krajncem smo se pogovarjali, preden je dogovor o izredni uskladitvi plač z lansko inflacijo med sindikati in delodajalci obvisel vzroku. Sindikati so konec preteklega tedna ponovno napovedovali stavko, kaj se bo dejansko zgodilo, je težko napovedati. Sogovornik brez dlake na jeziku govori o razmerah in ljudeh v prostoru nekdanjega Glina in tudi o tem, da so za nezavidljiv položaj slovenskih delavcev delno odgovorni tudi sindikati. - Sindikat Glin Žagarstva vam očita, da ste se ob nedavnem stečaju podjetja premalo angažirali v smislu nudenja pomoči delavcem, ki so ostali brez zaposlitve. Hvala za to vprašanje. Ko so ljudje razočarani, jim je potrebno nuditi materialno in moralno pomoč, posebno kadar so v hudih socialnih stiskah. Tega smo se zavedli in še preden je bil stečaj objavljen na sodišču in uradnem listu smo komunicirali s Sindikatom lesarstva Slovenije, sporočili število ljudi, ki bodo potencialno ostali brez zaposlitve. Da je nesreča še večja, smo po objavi stečaja izvedeli, da delavci niso prejeli plač v novembru in decembru. Menim, da očitek o medli reakciji ne zdrži. Takoj smo sprožili akcijo in pridobili spisek članov, ki v zadnjem obdobju niso prejeli plač, ga posredovali sindikatu dejavnosti, da v okviru pravilnika o dodelitvi solidarnostne pomoči vidi, kako in koliko lahko pomaga tem našim članom. Zavedamo se, da to ni dovolj, zato smo se povezali s stečajnim upraviteljem Tomažem Kosom in morebitnimi interesenti za odkup ali najem teh prostorov, kjer bi lahko del proizvodnje tekel naprej. «Po izkušnjah sodeč, lahko do takrat, ko bo jamstveni sklad lahko izplačal zahtevke, mineta še dva meseca. To pomeni, da lahko nekdanji delavci Glin Žagarstva ostanejo brez rednega dohodka tudi do pet mesecev.« Obrnili smo se tudi na občine, kjer ima 35 članov sindikata stalno prebivališče, da preverijo njihovo socialno stanje. Imamo podatke, da obstajajo primeri, ko sta brez zaposlitve ostala oba zakonca. V takem primeru je kriza zelo huda. Po izkuš- SEKCIJA GOSTINCEV PRI OBRTNI ZBORNICI MOZIRJE Kadilci pred vrati gostinskih lokalov Zaradi protikadilskega zakona kar 75 odstotkov gostincev ugotavlja upad prometa in nič ne kaže, da bo državni zbor ponovno obravnaval spremembe zakona, čeprav samevajo tudi lokali z nizkimi cenami in dobro gostinsko ponudbo. Gostinci razmišljajo o skrajšanju obratovalnega časa zgolj na konec tedna ali zgolj na sezonsko delovanje. Očitno je, da gostinci tako radikalnih posledic niso predvideli, saj so se v preteklem letu na celotno dogajanje odzivali dokaj medlo. Tako vsaj zagotavlja predsednik sekcije zgornjesavinjskih gostincev Paul Orešnik, ki tudi sam ni pričakoval, da bo zakon sprejet v tako radikalni obliki. V sekciji si ne želijo bolnih in nezadovoljnih gostinskih delavcev, vendar pričakujejo spremembo zakona, ki bo omogočila obstoj te gospodarske panoge. »Prejšnji zakon, kije omejeval uporabo tobačnih izdelkov, ni bil slab, vendar ga niso spoštovali ne gostinci ne inšpektorji. Največ, kar lahko gostinci pričakujejo, so prostori za kadilce, je prepričan predsednik sekcije zgornjesavinjskih gostincev Paul Orešnik (foto: EMS) Gostinci so prepričani, da so za zagotavljanje spoštovanja predpisov v zvezi s prepovedjo kajenja odgovorni nadzorni organi in posamezniki, ki kadijo in ne gostinci. Težko si predstavljam, da je kaznovan gostinec, če posameznik kljub opozorilom kadi v prostoru, kjer je kajenje prepovedano,« pojasnjuje Orešnik. Pri tem, opozarja, ne gre metati vse v en koš, saj so tudi kadilci, ki zakon dosledno spoštujejo. V mozirski sekciji predlagajo zlasti spremembo definicije zaprtega javnega in delovnega prostora, ki gaje v veliko primerih dejansko nemogoče izvajati. Nadalje predlagajo, da se dovoli uživanje pijače v kadilnicah, kamor si jo gost lokala sam prinese, ter da se za kadilnice, ki so fizično ločeni prostori, zahteva milejše tehnične pogoje. Kakorkoli že, za Paula Orešnika je nesprejemljivo, da v fazi sprejemanja zakona gostinci niso imeli praktično nobenega vpliva, zato tudi v spremembo zakona ne verjame. Savinjčan njah sodeč, lahko do takrat, ko bo jamstveni sklad lahko izplačal zahtevke, mineta še dva meseca. To pomeni, da lahko ostanejo brez rednega dohodka tudi do pet mesecev. Obstaja sicer možnost, da bo večina teh ljudi dobila zaposlitev, vendar za to ni nobene garancije. Za delavce, ki so dolga leta prizadevno hodili v službo, zna biti vse skupaj precej problematično. »Nenavadno je, da s strani sindikalne organizacije ni bila posredovana informacija, da prispevki za delavce niso bili plačani celo leto. informacijo sem moral preverjati pri tistih, ki so vse skupaj zakrivili.« - Nezaupanje med različnimi nivoji istega sindikata je voda na mlin delodajalcem in tega se verjetno zavedate. Gre torej za pomanjkanje komunikacije ali preprosto slabo organiziranost sindikata? V bistvu gre za premajhno informiranost oziroma izmenjavo informacij. Na nek načinje nenavadno, da s strani sindikalne organizacije ni bila posredovana informacija, da prispevki za delavce niso bili plačani celo leto. Informacijo sem moral preverjati pri tistih, ki so vse skupaj zakrivili. Dopuščam možnost, da sindikat v firmi ni bil pozoren, vendar sem se odzval tisti trenutek, ko se zvedel, da v Glin Žagarstvu prispevki za preteklo leto niso bili plačani. - Ima sindikat razen grožnje in stavke same sploh kakšne možnosti preprečiti tako očitne kršitve osnovnih delavskih pravic? V državi, ki se ima za razvito in pravno tertudi socialno, so takšne stvari dejansko nedopustne. V sindikatih velikokrat ugotavljamo zadeve za nazaj in v bistvu delujemo kot gasilci pri očitnih kršitvah zakonskih normativov. Največ kar lahko storimo, je, da prizadete, ki sumijo nepravilnosti, napotimo na ustrezne organe, kjer lahko preverijo, ali imajo plačane vse prispevke. Žalostno je, ko je človek živi v prepričanju, da so prispevki plačani, v resnici pa temu ni tako. To bi morala pravna in socialna država preprečiti. Ljudje se poslužujejo pravnih poti, vendar ugotavljamo, da v mnogih primerih pravni subjekt, kije zakrivil nepravilnosti, več ne obstaja. - V Glinovem kompleksu se je v zadnjem desetletju marsikaj dogajalo. V Glin Žagarstvu so vodilni lastninili tako, da so najemali bančne kredite in kot hipotekarno jamstvo namesto svojega premoženja zastavili premoženje podjetja. V popoln molk je zavit postopek likvidacije Gozdnega gospodarstva Nazarje in z njim povezane žagalnice. Kljub temu smo neuradno zvedeli, da so delavci zaradi suma precejšnjih nepravilnosti kazensko ovadili likvidacijskega upravitelja Borisa Grobelnika in bivšega direktorja Milana Cajnerja. Lahko to informacijo potrdite? Ja, seveda! V sindikatu smo, potem koje prišlo do lastninskega prevzema žagalnice s strani GG Nazarje, opozarjali, da ni sprejemljiva namera po samo delnem prevzemu zaposlenih. Jasno smo povedali, da morajo zaposliti vseh 137 delavcev. Žal je zgodba celotnega Glina zelo problematična že od samih začetkov lastninskega preoblikovanja. Spomnimo se vloge sklada za razvoj in tega, kako so posamezniki odkupili del tega Glina. Takrat smo smatrali, da bo odkup s strani posameznikov, ki so živeli in še živijo vtem prostoru, neko zagotovilo, da se bo proizvodnja nadaljevala. To se ni zgodilo in zgodba je šla v popolnoma drugo smer. Dogajajo seje nadaljnje izčrpavanje in tako je šla ena najsodobnejših žagal-nic v likvidacijo. Spomnimo se tudi dejstva, daje šla proizvodnja stavbnega pohištva že drugič v stečaj. To je povsem nerazumljivo in ti akterji so s takšnim načinom lastninjenja prostor Glina osiromašili do te faze, daje praktično celoten industrijski kompleks mrtev. V zvezi z vprašanjem, kaj se dogaja z GG Nazarje, moram reči, daje bila odločitev za likvidacijo sprejeta zelo na hitro. Ko so zaposleni dobili delavske knjige, bi morali dobiti vse, kar »Proizvodnja stavbnega pohištva je šla že drugič v stečaj. To je povsem nerazumljivo in ti akterji so s takšnim načinom lastninjenja prostor Glina osiromašili do te faze, da je praktično celoten industrijski kompleks mrtev.« jim pripada po zakonu o stečaju in likvidacijah. To se ni zgodilo, čeprav smo prepričani, da sta likvidacijski upravitelj in bivši direktor vedela, kaj ljudem pripada. Zaposleni so preko naše pravne službe vložili tožbe in te so že pravnomočne. Pravna služba je vložila tudi izvršbo, vendartudi od tega ni nič. GG Nazarje v likvidaciji ima likvidiran račun, vendar žaga obratuje, proizvodnja teče, očitno za nekoga drugega. Bivši zaposleni so prepričani, da je potrebno te zadeve raziskati in vtem smislu je bila napisana ustrezna kazenska ovadba - V Sloveniji je splošno znano, vendar nespodobno govoriti, da država lovi kurje tatove in ščiti domnevno velike tatvine in nepravilnosti. Sindikati ste se z delodajalci pogodili za dvig plače, vendar ne za celotno višino inflacije. Kdo garantira, da ne bodo delavci izigrani? Tako v javnem kot zasebnem sektorju so priprave na stavko intenzivno potekale. Javni sektor seje z državo prej dogovoril, medtem ko so bila pogajanja v zasebnem sektorju manj na »Prepričani smo, da sta likvidacijski upravitelj in bivši direktor GG Nazarje vedela, kaj ljudem pripada. Zaposleni so preko naše pravne službe vložili tožbe in te so že pravnomočne.« očeh javnosti, vendar izredno trda in mučna. Po prvotnih odklonilnih stališčih delodajalskih organizacij, da kljub inflaciji dvig plač ni mogoč, smo bili trdno odločeni, da ob veliki gospodarski rasti in velikih dobičkih ter plačah direktorjev in nagradah članom nadzornih svetov, ne bomo dopustili, da bi delavske plače zaostajale za inflacijo. Kompromis je bil dosežen, čeprav osebno ocenjujem, da smo komaj na polovici poti. -Je po vašem mnenju del krivde za nezavidljiv položaj delavstva potrebno iskati tudi na strani sindikatov, ki se že vsa leta prehitro zadovoljijo z drobtinicami z bogatinove mize? Obstajajo tudi razlage, da smo bili sindikati, govorim o področju plač, v določenem obdobju na nek način samozadovoljni oziroma prepričani, da sistem funkcionira. V tem času so se zgodile stvari, ki so pripeljale plačni sistem do nesprejemljivega izvajalskega koncepta. Ta je povzročil popolno uravnilovko plač, poleg tega se dogaja, da so nekatere izhodiščne plače po tarifnih razredih daleč pod zakonsko določeno minimalno plačo. Strinjam se, na nek način smo tudi sindikati soodgovorni, daje plačni sistem zabredel v sedanjo krizo. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Obdobje investicijskih vlaganj Svetniki občine Nazarje so na četrtkovi seji po skrajšanem postopku potrdili odlok o programu opremljanja in podlage za odmero komunalnega prispevka za individualno stanovanjsko gradnjo v Šmartnem ob Dreti. Želja svetnikov je, da se postopek zaključi v najkrajšem času, saj interesenti za gradnjo nestrpno čakajo na parcele. Ob tem je bilo izraženih precej pomislekov zaradi višine komunalnega prispevka in samih zemljišč. Gre za 750 kvadratnih metrov velike parcele, pri katerih je komunalna ureditev vezana na vodnogospodarsko ureditev vključno s prestavitvijo vo- dovodnega omrežja, pojasnjuje direktor občinske uprave Samo Begič. Bodoči lastniki bodo morali za parcelo odšteti približno 520 tisoč evrov, zato je občina sprejela sklep, da bo določena sredstva uporabila kot rezervo za spodbujanje mladih družin. V nadaljevanju so svetniki brez pomislekov dvignili roke in potrdili proračuna za tekoče in prihodnje leto. Letos bodo v Nazarjah gospodarili s 3,6 milijone evrov, prihodnje leto pa naj bi se v občinski blagajni nabralo 3,1 milijone evrov, od tega bo 58 procentov sredstev namenjenih razvojnim programom. Savinjčan 0 LOVSKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Odrekanje in strpnost morata biti cilj vsakega lovca V prostorih ljubenskega lovskega doma je minulo nedeljo potekal lovski posvet ob zaključku letnega pregleda odvzema divjadi iz lovišč Kamniško-Savinjskega lovsko upravljavskega območja. Le-to obsega območje od Solčave do Braslovč in od Šoštanja do Domžal, ki po površini meri kar 91.510 ha, na katerem skrbijo za stalež divjadi člani 19 lovskih družin. Nedeljsko srečanje lovcev je minilo predvsem v številčni predstavitvi odvzema divjadi za lansko leto in o ciljih za zagotavljanje zdrave populacije posameznih vrst divjadi v prihodnje. Predstavljene so bile tudi ostale aktivnosti lovcev na tem področju, kot so krmljenja živali, odpravljanje posledic škode zaradi divjadi in vzdrževanje lovskih objektov. To so bile glavne postavke v preko 25.000 urah, ki so jih opravili lovci tega območja v lanskem letu. Rezultate odvzema in cilje so predstavili odgovorni v združenju za posamezno divjad. Divjad je razdeljena v naslednje skupine: srnjad, gamsi, jelenjad, divji prašiči in zveri ter mala divjad. Največ časa so posvetili rezultatom kategorizacije jelenjadi za leto 2007, ki jih je podrobno predstavil predsednik UO Območnega združenja upravljavcev lovišč Kamniško-Savinjskega lovsko upravljavskega območja Milan Cajner. Pri komentiranju posameznih razstavljenih lovskih trofej jelenjadi je večkrat poudaril, da je za razvoj zdrave populacije jelenjadi in tudi drugih vrst di- Milan Cajner je poudaril, da je za razvoj zdrave populacije divjadi pomembna strpnost ter odgovornost (foto: Franjo Atelšek) vjadi pomembna strpnost ter odgovornost pri pritiskanju »na petelina«. Le z načrtnim uravnavanjem odvzema trofej živali in odrekanju perspektivnim trofejam bodo lovci po Cajnerjevem prepričanju izpolnili svoje odgovorno poslanslvo ohranjanja ravnovesja divjadi v naravi in skrbi za naravno okolje. Na posvetu so se dotaknili tudi trenutno najbolj pereče teme lovstva v Sloveniji, sprejetja Zakona o divjadi in lovstvu, kije ravno vteh dneh v parlamentarni obravnavi in je samo stvar časa, kdaj bo sprejet. Podrobnosti na to temo so prisotni lahko izvedeli iz prve roke, saj je bil na nedeljskem posvetu prisoten tudi poslanec Državnega zbora Jakob Presečnik. Franjo Atelšek BANKA CELJE Brezplačno do KLIK-a NLB Banka Celje do 30. aprila nudi brezplačen dostop do spletne poslovalnice KLIK NLB. Fizične osebe potrebujejo za dostop pri Banki Celje odprt transakcijski račun, osebni računal-nikzdostopom do interneta in elektronski naslov. S pristopom do tega datuma je prihranek 20,86 evrov, brez mesečnih nadomestil, certifikat se obnovi šele po petih letih. Spletna poslovalnica pomeni mnogo ugodnosti, predvsem pa je enostavna in hitra. Plačevanje položnic je cenejše, v vsakem trenutku nudi vpogled v stanje na računu, iz naslonjača omogoča sklepanje depozitov, naročanje plačil, prenose sredstev med računi... Zahtevekza uporabo KLIK-a komitenti oddajo v njihovi enoti Banke Celje. ID k_______________________________:______/ ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO MOZIRJE V Mozirju poteka v organizaciji zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino izobraževanje za lokalne turistične vodnike. Udeleženci so se v soboto, 26. januarja, podali na ogled naše doline in pri tem nabirali praktične izkušnje pri vodenju takšnih izletov. Potem ko sta bili za njimi že dve teoretični predavanji, so nekateri udeleženci izobraževanja, okoli ducat je vseh skupaj, že pripravili seminarske naloge in jih na praktičnem prikazu vodenja izleta tudi preizkusili. Izleta so se udeležili še vodja tokratnega tečaja Andrej Klemenak ter vodnici Marjana in Sonja, obe že z lepim stažem na področju turističnega vodenja po Zgornji Savinjski dolini. Marjana je »izletnike« najprej popeljala po Mozirskem gaju in povedala obilo nasvetov iz prakse, ki bodo tečajnikom prišli še kako prav. Kljub zimi sije v gaju mogoče ogledati marsikaj, zlasti etnološko zbirko. Potem koje med vožnjo z avtobusom Andrej Klemenak opisal nekatere značilnosti Mozirja, jih je pot vodila v Nazarje na ogled lesarskega muzeja in razgledne točke na gradu Vrbovec. Obiskali so še Ljubno in se nato podali v Gornji Grad. Tam je bil na programu ogled katedrale in muzejske zbirke. Slednjo je predstavil Janez Mavrič, vsa ostala vodenja pa so izvedli tečajniki sami. Do mikrofona so prišli prav vsi in nekateri, ki imajo z dejavnostjo že nekaj izkušenj, pokazali kar zavidljivo znanje in izdelano komunikacijo z izletniki. ija Lebar Udeleženci izobraževanja so v Mozirskem gaju dobili obilo nasvetov iz prakse, ki prišli še kako prav (foto: Marija Lebar) VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ TUDI V VELENJU Kar 200 novih študijskih mest V Velenju so z aktivnostmi za odprtje obeh visokošolskih ustanov pričeli leta 2006 in v najkrajšem možnem času zamisel tudi uresničili. Fakulteta za energetiko deluje v sklopu Univerze v Mariboru, vršilec dolžnosti dekana pa je zaslužni profesor dr. Dali Donlagič. Fakulteta bo imela oddelka tako v Velenju kot v Krškem. Na obeh oddelkih bodo vpisali do štirideset rednih in enako število izrednih študentov. Kasneje računajo še na drugostopenjski študij. Za strokovni magisterij se bo lahko izobraževalo dvajset študentov. Drugi program je Visoka šola za varstvo okolja, ki je ustanovljena v okviru Regijskega študijskega središča Celje. Diplomanti bodo dobili naziv diplomirani ekotehnolog oziroma ekotehnologinja. V študijskem letu 2008/2009 je na razpolago po petdeset mest za redni in prav tako za izredni študij. V. d. direktorja mag. Sandi Vasle je menil, daje izziv in naloga šole zagotoviti kadre za prepoznavno delo v Evropi. Hkrati s šolama bo pričel delovati tudi Center za energetske študije in raziskave, ki naj bi v najkrajšem času, tako njegov direktor doc. dr. Franc Žerdin, postal inštitut. Za ta namen so v Velenju pričeli prenovo stare termoelektrarne, ki po svoji zunanjosti spada med zanimivejše objekte industrijske dediščine. Sicer so za vaje in raziskave v Velenju na razpolago kvalitetni laboratoriji tako na Eriču kot na Komunalnem podjetju. Izbiro obeh študijskih programov so narekovale potrebe Savinjske regije, to je 32 občin. Kvaliteten predavateljski kader bo večinoma iz domačega okolja. Tukaj so rasle izkušnje in znanja v zvezi s proizvodnjo energije in iz potrebe po sanaciji degradiranega okolja. Po nekaterih raziskavah bi že zdaj lahko v regiji zaposlili kar šestdeset odstotkov diplomantov. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da večina mladih po končanem študiju ostaja v kraju štud- ija. Tako bi v veliki meri zadržali strokovnjake v regiji. Da tukajšnje gospodarstvo omenjene strokovnjake potrebuje, nakazuje tudi dejstvo, da bi že zdaj več kot petdeset odstotkov študentov lahko dobilo štipendije. Velenje seje na prihod tolikšnega dodatnega števila mladih pripravilo. Zaenkrat so zagotovljena stanovanja, kasneje pa nameravajo urediti kampus in pravi študentski dom. Za vse dosedanje dejavnosti so uporabili že obstoječe objekte, vendar nameravajo zraven Šolskega centa graditi novo stavbo, vse območje pa morda tudi ograditi, zagotoviti parkirna mesta. Že v kratkem bodo od avtobusne postaje do centra vzpostavili tudi lokalni krožni prometz mestnimi avtobusi. Marija Lebar Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je v četrtek, 31. januarja, predal namenu prostore dekanata Visoke šole za varstvo okolja in Fakultete za energetiko s Centrom za energetske študije in raziskave. Hkrati se je s tem dnem pričel vpis študentov na omenjene programe. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob tej priložnosti ustanovama izročil donatorski ček. Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko, v šolskem letu 2008/ 2009 vabi k vpisu rednega in izrednega študija v novem študijskem programu Energetika. Slušatelji bodo lahko obiskovali visokošolski oziroma univerzitetni študijski program I. stopnje. Informativni dnevi bodo organizirani tudi na enoti fakultete v Velenju, Trg mladosti 2, v petek, 15. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja, ob 10. uri. Informativni dnevi Visoke šole za varstvo okolja, ki bo letos vpisovala v visokošolski študijski program I. stopnje varstvo okolja in tehnologije pa bodo prav tako 15. in 16. februarja v istem času kot na Fakulteti za energetiko ter 29. februarja ob 16. uri in 5. septembra ob 16. uri na sedežu v Velenju. Marija Sukalo Obe ustanovi je podprlo tudi regijsko gospodarstvo, med njimi Premogovnik Velenje z donacijo (foto: Marija Lebar) TERME SNOVIK EU marjetica ob šesti obletnici delovanja V Termah Snovik so zadnjo januarsko soboto s slavnostno torto proslavili šesto obletnico delovanja, le teden dni kasneje pa so Terme Snovik kot prvo slovensko turistično podjetje prejele prestižni znak za okolje - EU marjetico. Slovesne podelitve so se udeležili številni visoki gostje, med njimi tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. V lanskem letu so v Termah Snovik dogradili apartmajsko naselje s štirimi zvezdicami, ki sedaj gostom ponuja 371 ležišč. V okviru omenjenega naselja deluje tudi okolju prijazna kotlovnica na biomaso, ki ogreva celoten turistični kompleks. Direktor Term Snovik Ivan Hribar (levo) je ob podelitvi prestižnega znaka EU za okolje povedal, da se zavedajo bogastva narave, ki jih obdaja »Zavedamo se bogastva narave, ki ohranjanja, zelenega, čistega in nas obdaja, zato smo krenili na pot zdravega okolja, je ob tej priložnosti povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar. EU marjetico - znak za okolje EU za turistične namestitve lahko pridobijo podjetja, ki si prizadevajo za nižje onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja in okolice ter v ponudbi prehrane uporabljajo organsko pridelano hrano. V direktoratu za turizem Ministrstva za gospodarstvo upajo, da se bodo za pridobitev EU marjetice, ki predstavlja pomembno konkurenčno prednost podjetja, odločila tudi ostala slovenska turistična podjetja z namestitvenimi kapacitetami. Franci Kotnik TURISTIČNO DRUŠTVO PODVOLOVLJEK Novo vodstvo s smelim programom Za izdajo knjige Podvolovljek skozi čas sta zaslužna avtor Tone Petek (desno) in Vinko Poličnik, ki je poskrbel za tehnično in finančno plat projekta (foto: Mirko Zamernik) Ob ustanovitvi je bito slišati kar nekaj pripomb o smiselnosti dveh turističnih društev v občini Luče, ki so se po dveh mandatih izkazale za neutemeljene, saj so podvolov-Iješki turistični delavci s svojimi pobudami državi in občini precej prispevali k rekonstrukciji ceste čez Kranjski Rak. V tem času so v Podvolovljeku dobili signal za mobitel, brezžični internet, z lastnim angažiranjem so zgradili igrišče, uredili javno razsvetljavo in celostno podobo okoli cerkve ter odkupili Žagerski mlin in izdali knjigo Podvolovljek skozi čas. V naslednjem mandatu bo društvo vodil Branko Petek, med prvimi nalogami novega vodstva je ponov- no angažiranje ljudi iz celotnega Podvolovljeka. O konkretnem programu dela bodo člani TD Podvolovljek še razpravljali, v vsakem primeru želijo dosedanje dogajanje obogatiti z nekaterimi novostmi, kot so vaške igre, tekma v košnji in grabljenju in mnoge druge. Kot marsikje, imajo tudi v Podvolovljeku težave s posre-dovanjem turističnih informacij, zato bo potrebno nekoga angažirati ali pa odstraniti tablo, ki obiskovalce zavaja, da lahko dobijo turistične informacije. Tone Petek je novemu vodstvu predlagal izdelavo zgibanke, kjer bi bili navedeni osnovni podatki o krajevnih znamenitostih (globina Žag-erske zijalke, višina Repovega slapa in slapa Cue, debelina in starost Riherske jelke...), na podlagi katerih bodo turisti vsaj približno vedeli, kaj si bodo ogledali. Savinjčan LITERARNO DRUŠTVO SLAP Čaka jih razgibano in delovno leto Člani zgornjesavinjskega literarnega društva Slap so se v torek, 29. januarja, zbrali v Mozirju na rednem letnem občnem zboru. Pregledali so delo v lanskem letu, s katerim so bili zadovoljni, sprejeli pa so tudi obširen delovni načrt za letos. Preden so začeli z uradnim delom občnega zbora, so si privoščili še košček drugačne kulture. Obiskali in ogledali so si muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani ter Videčnikovo zbirko. Po ogledu in potem, ko so bili imenovani delovni organi občnega zbora, so se najprej z minuto molka poklonili spominu tistih, ki jih ni več med njimi. Nato je predsednica Rozka Tkavc v kratkih besedah preletela dogajanje v minulem letu, ko so obeležili tudi deseto obletnico od ustanovitve društva. Kot vsako leto doslej jim je tudi tokrat uspelo izdati knjigo s svojimi stvaritvami, ki nosi že zaporedno številko 8. Zaradi znanih težav z zbiranjem denarja za izdajo zbornika precej sredstev prispevajo kar avtorji sami. Tudi za letošnje leto je njihov program zelo pester. Praviloma se bodo dobivali vsak mesec. Da bodo njihova srečanja bolj raznolika, bodo poskrbeli tako, da se bodo srečevali vsakič v drugem kraju naše doline in si hkrati ogledali kulturno ponudbo tistega kraja. V goste bodo povabili znane književnike in člane sorodnih literarnih društev. Že vosmi številki Slapa so svoj prostor našli zelo mladi ustvarjalci - osnovnošolci. S tem nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje in sodelovati na prireditvi Besedičica. Udeležili se bodo tudi regijskega srečanja ustvarjalcev seniorjev, ki bo letos v Žalcu. Kar dva, morda celo trije njihovi člani pa bodo letos izdali svoje lastne knjige. Marija Lebar PESNIŠKI PRVENEC SLAVICE TESOVNIK Tkanina želja Slavica Tesovnik, slikarka in pesnica iz Okonine, bo v petek, 8. februarja, ob 19. uri v žalskem Savinovem salonu predstavila svoj pesniški prvenec - zbirko krajših poetičnih proz z naslovom Tkanina želja. Založnik zbirke je Glas-beno-literarno društvo Aletheia iz Žalca, ki je hkrati z izdajo del Slavice Tesovnik poskrbelo tudi za izid pesniške zbirke Danija Bedrača z naslovom Na drugi strani. Promocija omenjene publikacije bo potekala hkrati s predstavitvijo Tkanin želja. Oba avtorja bosta predstavila svoji knjigi tudi v petek, 15. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu v Šoštanju ob spremljavi glasbene skupine Aletheia. V marcu bodo sledile predstavitve v Celju, Šentjurju, Ljubljani in morda še kje, o čemer bojavnost pravočasno obveščena. Obe knjigi je mogoče kupiti tudi v uredništvu Savinjskih novic v gradu Vrbovec v Nazarjah, poznavalci pa nakup zaradi njune izvirnosti in kakovosti priporočajo. Na obisku muzejskih zbirk so člani literarnega društva Slap zelo uživali (foto: Marija Lebar) DB PUST MOZISKI Trške pravite netržanu Ivanu Suhoveršniku Mozirski župan Ivan Suhoveršnik (desno) je postal prvi, ki je prejel trške pravice, čeprav stanuje izven trga (foto: Benjamin Kanjir) Mozirski pustnaki v sklopu tradicionalnih prireditev vsako leto na debeli četrtek podelijo trške pravice. Prejme jih prišlek, ki je kraj zaznamoval s svojim delom. Letos je ta čast pripadla županu Ivanu Suhoveršniku. Suhoveršnik seje s tem pridružil četici vrlih prišlekov, ki so sejim člani pustne druščine s fo gesto zahvalili za vse dobro, kar počnejo za kraj. Doslej so trške pravice med drugimi prejeli Aleksander Videčnik, Jakob Presečnik, Anton Venek, tudi Ivek Dajčer, lani pa Bojan Leskovšek. Kot je bilo rečeno s strani glavnega pustnega govorca, si je Ivan Suhoveršnik to čast prav gotovo zaslužil. Postal pa je prvi, ki je prejel trške pravice, čeprav sta- nuje izven trga. Pustnaki so s tem podrli »shengensko mejo« med Mozirjem in Lokami ter omogočili prost pretok blaga in storitev v vidu izboljšanja medsebojnih družbenih in gospodarskih odnosov. Župan seje s svojo družino pred kratkim preselil v novo domovanje. Ob tem je uredil tudi okolico. Pustnaki so ob priliki podelitve poskrbeli za uradno otvoritev obeh pridobitev. Tako so najprej prerezali trak na dovozni poti, nato pa še pred hišo. Seveda tudi ansambel Boj se ga ni manjkal. Po prvi javni skušnji v trgu Mozirja so glasbeniki vso pot v Loke skrbeli za bolj ali manj prijetno in milozvočno glasbo. Slednja je oznanjala tudi začetek letošnjih pustnih vragolij. Glede slednjih imajo občani, roko na srce, različna mnenja. Eni jih sprejemajo in Pustnakom s 117-letno tradicijo od prve omembe priznavajo status društva, ki skrbi za ohranjanje starih običajev. Spet drugi se z njimi ne strinjajo. V vsakem primeru pa prizadevni in neumorni člani mozirske pustne srenje delujejo, skrbijo za ohranitev prastarih navad in ime Mozirja ponašajo v širni svet. Benjamin Kanjir PUST MOZIRSKI OBISKAL GORNJEGRAJSKI CENTER STAREJŠIH Pustno obarvano razpoloženje Gornjegrajski center starejših občanov je bil pretekli konec tedna v celoti pustno obarvan. Z razstavo pisanih pustnih mask ga je polepšal likovni pedagog Jure Repenšek, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli člani folklorne skupine iz tamkajšnje osnovne šole pod vodstvom Marije Vincek. Višek predpustnega dogajanja je bii obisk članov Pusta mozirskega, kije s sproščenostjo in kulturnim programom razveselil stano- valce in osebje centra. Prisotne, med njimi tudi gornjegrajskega župana Stanka Ogradijo, je z lepoto povsem očarala karnevalska kraljica, za narodnozabavno razpoloženje je poskrbel harmonikar Uroš Točaj in sploh se je potrdilo, da je Pust mozirski že davno tega prerasel pubertetniške izpade in postal zrel in kultiviran veseljak, ki se zna prilagoditi ljudem in prostoru primerno. Savinjčan Stanovalci centra starejših so z navdušenjem sprejeli in se veselili skupaj s člani društva Pust mozirski (foto: EMS) VRTEC MOZIRJE Sklicali krizni sestanek V mozirskem vrtcu so zelo ves- Kljub pustni opravi udeležencev sestanka ostajajo problemi mozirskega vrtca resnega značaja (foto: Benjamin Kanjir) eli, ker so se občinski svetniki v okviru proračuna končno začeli rjati o temeljiti obnovi vrtčevske zgradbe. Ob tem se bojijo, da pri prenovi ne bodo upoštevane njihove želje po dodatnih prostorih. Želijo si večnamenski prostor, v katerem bi telovadili in se družili ob različnih priložnostih. Vzgojno osebje si želi zbornice, kaže pa se potreba tudi po novem oddelku za predšolske otroke. Prostora zanj ni, zato bi ga bilo potrebno dozidati. Zavoljo vseh teh želja so na pustni torek sklicali krizni sestanek kar v novem »večnamenskem prostoru«. Ta je na parkirišču pred vrtcem, ki že tako ali tako »poka po šivih«. Ob tem so vzgojiteljice izrazile tudi željo, da bi jim občinski možje vrnili smreke, ki so rasle na meji med vrtcem in šolo. Na sestanku občinskih mož sicer ni bilo, a vseeno upajo, na posluh pristojnih služb, saj so vse njihove želje usmerjene v dobrobit otrok. Benjamin Kanjir Zgodovina in narodopisje ~~ ) Pozabljeni mojstri Piše: Aleksander Videčnik V Zgornji Savinjski dolini je bilo še pred drugo svetovno vojno veliko mlinov in žag na vodni pogon. Izdelovali in postavljali so jih "cimermani" (tesarji), največkrat priučeni. Tudi to znanje je šlo iz roda v rod. Naši predniki so znali veliko uslvar-jati iz lesa: tehnično zahtevne naprave, tudi pa za kozolce, kašče in podobno. Tedaj so bili ponosni, da v njihovem izdelku ni bilo koščka železa. Vse so spajali z lesenimi "cveki" in zahtevnimi zglobi. V Krašah je živel in delal Janez Golob - Zab-reznik. Menda je že 15 let od najinega razgovora o cimermanskem delu, ki gaje odlično obvladal. Že kar uvodoma je povedal, da je naredil 68 žag venecijank in kakih 50 električnih mlinov. Vse življenje je rad popravljal razne vodne naprave in tudi jezove. Njegov oče je bil tesar. Resje delal največ ostrešja, toda sinu je vcepil ljubezen do obdelave lesa. Tako mu je les prišel v kri, kot je poudaril. KAKO SE JE LOTIL DELA? Če je kakjez "vzelo" (porušilo), je najprej naredil enostaven načrt in se lotil novega. Novejši so bili že betonirani. Pa tudi tuje bil potreben cimerman, da je naredil dober opaž, je menil Golob. Veliko delaje bilo še posebej takoj po vojni, ko so obnavljali številne domove, ki sojih Nemci požgali. Zanimivo, Golob se ni nikoli loteval kozolcev. Kot je povedal, ga ta gradnja ni toliko zanimala kot tehnično zahtevne žage. Ko so sčasoma gradili moderne žage, je našel svoje zadovoljstvo v popravilih starih naprav. Dela ni nikoli zmanjkalo, se je rad pohvalil. Se ve, za dobre mojstre se delo vedno nojde. Tako je Golob opisal sestav vodne žage: vodno kolo ali vreteno je prenašalo vodno moč na kam-prad (leseno zobno kolo). Lahko je bila vgrajena tudi jermenica. Z zobatega kolesa seje prenašala moč na preslico, na njej je bila pritrjena kruka, daje poganjala jarem. Ta pa je poganjal žagni list. Piatanice so polagali na voz, ki seje pomikal ustrezno hitro proti žagnemu listu. Voz je premikal jarem. Tako bi vsa stvar izgledala enostavno, a seveda sploh ni bilo tako. Daje naprava pravilno delovala, je bilo treba marsikaj postoriti, predvsem uskladiti hitrost oziroma prenos moči na samo žago. Prijermenicah so morali to natančno izračunati in Golobu tudi to ni delalo težav. VODNA KOLESA IN VRETENA Vedeti je treba, v čem je razlika med vodnim kolesom in vretenom. Prvo je veliko in zunaj vidno, vreteno pa je v premeru kakih 52 cm, morda tudi 70 cm. To je bila predhodnica turbinam. Vodno kolo so spet prilagajali vodnim razmeram, lahko je bilo na korce. Ti so namesto lopat, malim koritom podobne posode, v katerih se nabira voda in potem potiska kolo. Če je bilo malo vodnega padca, so naredili veliko vodno kolo na panke. Pri pankah so usmerili vodo od zgoraj na kolo, pri lopatah pa po strmcu spodaj. MLINI IN ŽAGE Zunanji vodni pogon pri mlinih je bil podoben že opisanim žagam. Prenos s kolesa na kamprad je bil enak tistim pri žagah. Z zobatega kolesa je prehajala moč na pokončno preslico, na njo pa je bil nasajen mlinski kamen. Nad kamni je bil grad, vanj so nasuli žito. Med kamnoma seje žito mlelo in potem usipalo v "pankltrugo". V njej je bila sejalnica. Otrobi so potovali v "grispucer". Če je šlo za fino mleto moko, so morali grobo še enkrat mleti. Pri kmečkih mlinih je ostala moka v "pajtl-trugi", iz nje so ga vsipali v meh iz ovčje kože. Taje bila primerna za nošnjo moke domov, saj se iz njega ni prašilo. Nosila na mehu so imenovali poprke in so bila narejena iz lanu. Konoplje tod okoli niso sejali. MLINSKI KAMNI IN KLEPANJE Mlinski kamni so se po potrebi klepali. Rekli so, če je mlinar slab, je treba klepati vsakih šest mesecev, če pa je dober, je to delo čakalo leto in več. Kladiva, s katerimi so klepali, so imenovali skrle. Te so imele zelo ostro konico in so morale biti iz dobro kaljenega jekla. Po mlinske kamne so hodili v Šentjur in pod Donačko goro. Krušnim kamnom so rekli "zmesni", za pšenično moko pa so rabili "bele" kamne. Te so dobili v Naklem ali Podnartu. Če so mleli šamot, so uporabljali posebne kamne iz kremenjaka, bili so okovani, ker so bili sestavljeni iz večjih kosov. Golob seje spominjal, da je nekoč delal mlin, žago in jez hkrati inje za to delo potreboval 96 delovnih dni. VODNI ŽLEBOVI IN ORODJE Vodni žlebovi so se merili v štosih (štiri metre dolžine). Včasih so bili dolgi tudi 16 štosov. Kakšno orodje je uporabljal Golob pri svojem delu? Od sekir: cimrako, puntako, bognerco, potem pa še svedre, cent (plajba). Les so "žnurali", da so ga potem tesali. Nepogrešljiva je bila "vaserva-ga" (vodna tehtnica), pa tudi barigla za barvo za žnuranjeje morala biti med orodjem. Skozi njo so vlekli "žnuro" (vrvico), da so potem označili les za tesanje. Golob seje dobro spominjal, da so predniki nekoč spajali vse dele pri gradnji lesenih naprav in zgradb izključno le s cveki. Pogosto so uporabljali macesnove. Celo skodle na strehah so pritrjevali z lesenimi cveki. To je bilo zelo zamudno delo, toda radi so se pohvalili, da v celotni napravi ni kosa železa. Ko sem v mojem zapisu prebral pogovor z Golobom, sem ga sklenil objaviti, saj je že zaradi izrazja, ki so ga tesarji uporabljali, danes še kako pomemben. Narodopisno gledano, je to naša kulturna dediščina, ki je še posebej, kar se tiče Cimermanov, skromno ohranjena in objavljena. Ko sem poslušal zgovornega Goloba, sem si mislil, kako so bili nekoč ti preprosti ljudje kos tehničnim nalogam, kako so znali uskladiti razne tehnične naprave med seboj. Če pomislimo, niso imeli kakšnih posebnih pripomočkov za takšno ugotavljanje. Podobno moramo občudovati graditelje lesenih riž za spravilo lesa s planin, ki so brez teodolitov določali naklon in padec riže. Tudi ti "rižmajstri" so bili mojstri svojega dela. Našim ljudem je bil les pač v krvi, kot so radi rekli. 3ščemo stare fotografije Vodni mlin v Bočni 1912. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. VINARSKA V SOLČAVI Upokojene »ta stare« uspešno zamenjali »ta mladi« V Solčavi so na pustno soboto člani domačega kulturnega društva predstavili Vinarsko, šaljivo prireditev umeščeno v pustni čas, ki se v kraju ob zgornjem toku Savinje pripravlja že skoraj pol stoletja. V tem času so se na odru Zadružnika zvrstili številni akterji, ki so na humoren način »reševali« probleme, nakopičene v njihovi vasi. V tem času so doživljali manjše kadrovske spremembe, a cilj je ostal isti - smeh in zabava. Letošnja Vinarska je pokazala, kaj se lahko zgodi davčnemu inšpektorju, ki želi zarubiti premoženje zaradi neplačevanja obveznosti. Niso zaobšli niti problemov v povprečni družini, kjer najraje delajo tisto, kar je pre- Solčavani so predstavili vinarsko-solčavsko pasmo ovce, ki je križana z domačim »koturovcem« in sirnekom (foto: Marija Šukalo) povedano, in s težavo opravijo tis- janko predstavila novice pretek-to, kar morajo. V oddaji »24 tur« lega leta. Reševali so tudi prob- sta Cenko Natanko in Račko Pi- leme glede varovanja prireditev, na zelo svojstven način računali inflacijo, zbirali sredstva za gradnjo in predstavili svojo vinarsko-solčavsko pasmo ovce, ki naj bi bila križana z domačim »koturovcem« in sirnekom. Preizkušali so se v pripravi viskijevega kolača, obujali spomine na osnovno šolo, iskali rešitev za pripravo »zmešanega« soka in drugih perečih vprašanj. Teh se je letos lotila pomlajena ekipa solčavskih vinarjev, ki je v vrste solčavskih pustnih akterjev prinesla nekaj novih idej. Mnogi »ta stari« so se upokojili, prepričani, da se morajo »ta mladi« kaliti in svežim idejam in zamislim dodajati »izkušnje«. Marija Šukalo Otroško pustno rajanje razvnelo domišljijo (fotografije: Marija Šukalo) MOZIRJE, NAZARJE, REČICA OB SAVINJI V Mozirju je najmlajše maškare zabavala Irena Vrčkovnik Na nazarski maškaradi so presenetile marsikatere domiselne maske Tudi staršem na Rečici ob Savinji ni zmanjkalo idej za družinsko maskiranje V februarju Maida3 s klimo že od 13.852 EUR. AS Avtomobili Skomšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje. Tel.: 03 891 90 77, www.as-velenje.com, e-mail: info@as-velenje.com Draga? Dragocena. Mazda3. Zj&OAA-Z&om Pustni župan Drago Poličnik (desno) je županu Ivanu Suhoveršniku podaril fige za občinske svetnike s posvetilom, da ne bi sedeli na sejah s figami v žepu (foto: Ciril M. Sem) Mozirski Pustnaki so pustni čas dodobra izkoristili in izpeljali vse predvidene aktivnosti. S tem so nadaljevali tradicijo, kije stara že 117 let. Na debeli četrtek so po javni skušnji milozvočnega ansambla Boj se ga podelili trške pravice. Letos je ta čast doletela mozirskega župana Ivana Suhoveršnika. Predpustni petek so Pustnaki izkoristili za rušenje novih občinskih meja. Obiskali so namreč občine in župane od Rinke do Mozirjajim voščili pustne praznike in jim izrekli želje po medobčinskem prijateljstvu. Večerje bil rezerviran za mladinski rok žur. V soboto zjutraj so se Pustnaki odpeljali do Ljubljane, kjer je ob predsedovanju EU potekal veliki karneval z udeležbo mask iz vse Slovenije. Pustna druščina seje nato podala v Šoštanj, kjer so bili gostje tamkajšn- IM SLS 62551 Neomejene možnosti. Brez alternative v svojem razredu. Preprosto ni druge izbire v tem razredu. BMW X3 je prvi in vodilni v razredu SAV, saj ima najhitrejši odzivni sistem 4x4, BMW xDrive, ki spremeni neverjetno moč v optimalni oprijem na kakršni koli podlagi. Pripravite se na izjemno zmogljivost, dinamičnost in varnost. Za neverjetno doživetje z vozilom, ki postavlja mejnike v razredu vozil SAV, stopite v stik z najbližjim prodajalcem BMW in se dogovorite za testno vožnjo. BMW X3 s tehnologijo xDrive - inteligentnim sistemom 4x4. Doživite najbolj vznemirljivo pot v življenju. Pooblaščen trgovec: Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 www.seimar.si Del standardne opreme vsakega novega avtomobila BMW X3 je osnovni paket BMW Basic Service Inclusive, ta vključile brezplačen redni servis za obdobje 5 let ab prevoženi 100.000 km. Poraba BMW X3 2A* a PUST MOZIRSK Norčavost zajela dolino jega karnevala. Zvečer je v velikem karnevalskem šotoru sledila tradicionalna gala maškarada. V nedeljo so se podali na Ptujski karneval, doma pa pustili zgolj predstavnike, ki so pozdravili otroško maškarado. Naslednji dan so člani druščine obiskali Mozirjane in okoliške zaselke in izvedli tradicionalno »okolofiranje«. V torkovem jutru so na miren način prevzeli občinsko oblast. Župan Ivan Suhoveršnikje predai oblast pustnemu županu Dragu Poličniku. Zase in občinsko Dobovški fašenk je na letošnji karneval poslal kitajske mažoretke (foto: Benjamin Kanjir) upravo je obdržal zgolj roko nad občinsko blagajno, saj je dejal, da pustnaki z denarjem ne znajo ravnati. V zameno jim je Ivo Glušič podaril skrinjico posušene sence, preizkušene v »Kračkih go-nah« in s trajno garancijo. Stalni gostje karnevala so člani pustnih skupin Pehinarski feštari in Pehinarska gospoda iz Reke (foto: Benjamin Kanjir) Na tradicionalno gala maškarado so prišle tudi maske, ki so se pričale o aktualnem dogajanju v državi (foto: Ciril M. Sem) Pustnaki so nato obiskali še preostale občine, kijih v petek niso uspeli, nato pa so se pripravili na veliki karneval. Še prej seje župan Suhoveršnik srečal s predstavniki sodelujočih skupin. Med zbranimi je bil tudi predsednik evropskega karnevalskega združenja Henry F. M. van der Kroon. Slednji je ob tej priložnosti za zasluge združevanja karnevalskih Prenekatere lepotice bi bilo škoda še bolj namaskirati (foto: Ciril M. Sem) mest Iveku Dajčerju podelil ziato medaljo združenja. Karnevala, kije sledil, seje udeležilo okoli 700 mask iz Slovenije in mnogih drugih bolj ali manj oddaljenih držav. Maske so se nato z ansamblom Slovenski express zabavale še dolgo v noč. Slednji je sledila postna pepelnica in neizbežen pokop Pusta, ki bo ob letu osorej znova poskrbel za mešanje takšnih in drugačnih »štren«. Benjamin Kanjir Pust mozirski je sredi Ljubljane postavil “shengensko” mejo (foto: Ciril M. Sem) - NISSAN NOTE - popust 1.250 eur - CENA ŽE OD 12.040 EUR - NISSAN MICRA - popust 1.700 eur - CENA ŽE OD 8.590 EUR 5 LETNA GARANCIJA GRATIS - popust na vozilih 4x4 (navara, pathfinder, murano, x-trail) -10% - ugodno financiranje, kredit, kredit na položnice, staro za novo ■ LE VE C R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-22 SHIFTJamily life Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 Ö4 TLRMOš IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih Izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri Izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih Izdelovalcev materialov Roeflx ali BaumK) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM!!! LETNA 5 GARANCIJA! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd@email.sl www.termosgd.com www.fotoknjiga.net SAM d.o.o. Domžale je srednje veliko podjetje z jasno vizijo za prihodnost. Ukvarjamo se s prodajo vseh vrst gradbenih materialov, keramike, barv, železnine ter dodatkov za dom in okolico. Zaradi širitve poslovanja vabimo k sodelovanju nove sodelavce na naslednja delovna mesta: B • stimulativno nagrajevanje 1. SKLADIŠČNIK (m/ž) 2. PRODAJALCI (m/ž) Od kandidata pod točko 1. pričakujemo: najmanj IV. stopnja izobrazbe zaželeno poznavanje gradbenega materiala izpit za viličarja Od kandidatov pod točko 2. pričakujemo: najmanj IV. stopnja izobrazbe obvladanje dela z računalnikom (Windows, Office) zaželeno poznavanje gradbenega materiala komunikativnost Ponujamo: delo v prijetnem in uspešnem kolektivu zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas možnost razvoja in napredovanja izobraževanje Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 15. 2. 2008 na naslov: SAM, d.o.o., Domžale, Preserska cesta 1, Zgornje Jarše, 1235 Radomljes pripisom »za razpis« ali na e-naslov: katja.varga@sam.si Dodatne informacije o navedenih delovnih mestih dobite na tel. št.: 01-729-88-20 (Katja Seljak Varga). Viktoriji Krajnc Mesecev že šesto je od tedaj minilo, odkar te je življenje v zibko položilo. Letos Abrahamu boš pripravila sprejem, ko tesno, ljubeče te bo stisnil v objem. Jasnina oči in topima nasmeha za vse okros tebe sta prava uteha, vse kar si od sebe dajala, se vrača -življenje dolgove ti stokrat poplača. Amor še naprej naj ti veliko dela da, da boš v svojem srcu, v duši bolj izpolnjena. Zato brez tesnobe v prihodnost poglej, ta zate še lepša bo kot doslej. Mama in bratje z družinami Ivanki za rojstni dan m sod Leta pridejo m sredo, nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas zapolni v sreči, zdravju in veselju. To ti želijo vsi tvoji WWW. CUÌóoUó ìaHló za oaUnUncoc! '’Posatile svojim najlažjim faotcknjigo s spomini na najlepša skupna 7)eiioe,tja! sam Dtopdom skupina Za male in velike mojstre. SAM D.O.O DOMŽALE VABI NOVE MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV V BEGUNJAH Matija Veninšek absolutni zmagovalec harmoniki Zmagoslavju Matije Veninika (desno) in Zvonka Krumpačnika (levo) se je pridružil mentor Robi Zupan (foto: Marija Šukalo) V Begunjah je konec januarja potekalo 2. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik, ki ga je organiziralo tamkajšnje Kulturno umetniško društvo Avsenik. Skoraj šestdeset tekmovalcev se je v igranju skladb bratov Avsenik in različnih venčkov ter priredb drugih avtorjev narodnozabavne glasbe preizkusilo na diatonični in klavirski harmoniki. Na odru v Begunjah smo svoja favorita imeli tudi Zgornjesavinjčani, in sicer Matija Veninška z Rečice ob Savinji in Zvonka Krumpačnika z Ljubnega ob Savinji. 22-letnega Ljubenca je na diatonični harmoniki za tekmovanje pripravil njegov mentor Robi Zupan tako odlično, da je v svoji starostni kategoriji zasedel prvo mesto. Mafija Veninšek seje pred občinstvom in zahtevno komisijo preizkusil tako na klavirski kot na diatonični harmoniki. Program za klavirsko harmoniko sta sicer izbrala z učiteljem nazor- ske glasbene šole Tomažem Gučkom, a je mlademu Rečičanu ob njegovi vztrajnosti in močni podpori staršev na zadnjih pripravah stal ob strani njegov dolgoletni na klavirski mentor frajtonarice Robi Zupan. »Sanje, stati na odru mojega največjega vzornika Slavka Avsenika, so se mi uresničile. S tem je bil moj trud in dolge ure priprav poplačan. Dobre ocene komisije so bile samo dokaz več, da sem na obe harmoniki izbran program brezhibno odigral. Temu primerne so bile tudi uvrstitve. V obeh kategorijah sem osvojil najvišje možno število točk ter prvi mesti in naslov absolutnega zmagovalca na klavirski harmoniki. A vsega tega ne bi bilo brez mentorja Robija Zupana, ki je verjel vame,«nam je zaupal rečiški devetošolec, ki ga zdaj čakajo sprejemni izpiti za glasbeno in baletno gimnazijo v Ljubljani, smer instrument. Marija Šukalo SPREJEM DOJENČKOV NA OBČINI REČICA OB SAVINJI Naše največje bogastvo so naši najmlajši Na Občini Rečica ob Savinji so prvi februarski petek pripravili prvi letošnji sprejem za starše in novorojenčke, drugega načrtujejo nekje sredi leta. Ob tej priložnosti so spregovorili župan Vinko Jeraj, ravnateljica Vrtca Mozirje Ana Nuša Rebernik in v. d. ravnatelja Osnovne šole Rečica ob Savinji Polona Kolenc Ozimic. »Svet na mladih stoji in naše največje bogastvo so vsekakor naši najmlajši!« je ob tej priložnosti zatrdil župan Vinko Jeraj, kije hkrati čestital staršem, da so se odločili za tak življenjski korak, obenem pa jih pozval, da se za varstvo otroka in osnovnošolsko šolanje odločijo prav za vzgojno izobraževalni ustanovi v domači občini. Da bi se lažje odločili, sta jim spodbudne besede namenili tudi Rebernikova in Kolenc Ozimčeva. Starši so v spomin na sprejem prejeli simbolično darilo, občina pa je vsakemu novorojencu namenila 125 evrov. Denar prejmejo ob prijavi, ki jo starši opravijo v domači občini. Marija Šukalo Župan Vinko Jeraj (prvi z desne) je starše pozval, da se za varstvo otroka in osnovnošolsko šolanje odločijo za vzgojno izobraževalni ustanovi v domači občini (foto: Marija Šukalo) KNJIŽNICA MOZIRJE Med nojlepšimi vodnjaki tudi dva zgornjesavinjska Konec januarja je v mozirski knjižnici potekalo predavanje z diapozitivi, v katerem je Celjan, fotograf Franci Horvat, predstavljal zanimive in svojevrstne vodnjake na Slovenskem. Popotnik, ki si je zadal nalogo, da v knjigi zbere najlepše slovenske vodnjake, seje v iskanju ustavil tudi vZgornji Savinjski dolini. Dva vodnjaka, ki stojita v naši dolini, je priznani fotograf ujel v objektiv in ju poleg ostalih 98 objavil v knjigi Sto vodnjakov na Slovenskem. Kot je zbrane na predavanju opozoril Horvat, prvega najdemo v Nazarjah, natančneje na arkadnem dvorišču frančiškanskega samostana, in se tam najverjetneje nahaja že iz časov postavitve samostana v sedemnajstem stoletju. Drugi, oblikovno in zgodovinsko dovolj zanimiv vodnjak, stoji na dvorišču gornjegrajske cerkve. Da tudi ta izhaja vsaj iz sedemnajstega stoletja, je razvidno iz Vischerjeve grafike iz leta 1681, kjer vodnjak že takrat krasi osrednji del dvorišča škofijskega dvorca. Še mnoge zanimive podrobnosti o biserih med slovenskimi vodnjaki so lahko obiskovalci prireditve izvedeli ta večer. Predvsem pa so uživali v izredno kvalitetnih fotografijah, ki so pospremile samo predavanje. TG Avtomobilski kotiček, Oglasi — NOVI CITROEN C5 NAVDUŠI PREDVSEM Z OBLIKO Ko Francoz postane Nemec Ljudje se nekako neradi odločajo za nakup citroenov. Dosti večja gneča je v Volkswagnovih nakupovalnih centrih in ostalih zahodne konkurence, čeprav veljajo citroeni za udobne avtomobile z varčnimi motorji in inovativnimi oblikami. Toda uspeha VW golfa ali passata nikakor ne morejo doseči. Mogoče to spremeni generacija novega C5, ki v svojem drzno klasičnem oblikovanju ponuja cenovno ugodno alternativo nemški konkurenci. Sprednja maska se drzno nadaljuje preko velikih prednjih žarometov v izklesano bočno linijo, ki spominja na nemško klenost. Zadek se zaključi pogumno tako pri limuzini kot pri karavanu. Limuzina je zrasla v dolžino za dobre tri centimetre in meri ponosnih 4,78 metra, kombi pa je še večji in z dolžino 4,83 cm in višino 1,48 cm zagotavlja obilo udobja in prostora tako za družine kot za poslovneže, ki so odvisni od nakladalnega prostora. Notranjost je značilno citročno-va in kot prepoznavnostjo krasi stoječi sredinski del volanskega obroča. Zanimivo, da citroèn ponuja že v osnovni verziji namesto hidropnevmatičnega vzmetenja tudi klasično kovinsko vzm- etenje. Po prvih podatkih se tudi na klasičnih vzmeteh vozi udobno, kot se pač od C5 pričakuje. Uporaba notranjih materialov dosega višji nivo kvalitete, kar je dandanes še kako pomembno pri prepričevanju kupcev, da se odločijo za izdelek. Pred prihodom na trg so pri Citroenu razdelili 250 avtomobilov med zaposlene, s katerimi bodo prevozili več kot milijon kilometrov. Vsi ti kilometri bi naj pokazali še vse napake in pomanjkljivosti, ki bi se odpra- vile še pred pričetkom serijske proizvodnje. Motorna paleta je enaka pri limuzini in kombiju. Trije bencinski motorji za udobje in tiho delovanje: 1.8i s 125 KM, 2.0i s 140 KM in 3.01 V6 z 211 KM za hitre. Varčevanje se prične pri 1.6 Hdi s 109 KM, sledi 2.0 HDI in 136 KM, nato 2.2. Hdi in 170 KM ter navsezadnje za poslovneže 2.7 Hdi in 204 KM. Podvozje naj bi poskrbelo za bolj direkten kontakt s cestiščem, kot smo ga vajeni, in za varnost bo poskrbljeno z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Skratka, na trguje vedno bolj zanimivo in Francozi res hodijo v zelje ostali konkurenci in prav je tako! Igor Pečnik Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabi ^ feit»Sri#fejffiLa,lno prireditev Pokaži kaj znaš ki bo na Rečici ob Savinji, 16. februarja ob 15. uri v kulturnem domu. Z različnimi glasbenimi izvajalci in gostu prireditve Janiju Piršu ter moderatorki programa Darji 1 Vrhovnik Vam bodo pripravili nekaj I zabavnih trenutkov. Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na islet s nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 5. številke smo izžrebali odgovor Marjane Češnovar iz Lok pri Mozirju. Ime in priimek: Naslov:________ Telefonska št.:----------------------------------- V 6» številki Savinjskih novic mije bil najbolj všeč članek z naslovom: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Roman Krajner ostaja predsednik Na rednem letnem občnem zboru so 2. februarja nazorski prostovoljni gasilci še za eno petletno mandatno obdobje na svoje čelo postavili Romana Krajnerja. Na javnih volitvah so izvolili novega poveljnika društva. To zahtevno nalogo je sprejel Boštjan Cigale. Slednji je na vodstvenih položajih, tudi v okviru gasilske zveze, že dolga leta. Dobro poznavanje področja delovanja in pripravljenostz roko v roki s predsednikom Krajnerjem voditi društvo bo v prid vsem krajanom. Ti dobro vedo, da se na gasilce lahko zanesejo v vsakem primeru. To so morali žal znova dokazati ob septembrskih katastrofalnih poplavah, ki so zalile dobršen del nazorskih gospodinjstev. Tudi gasilski dom, ki gaje voda zalila do višine slabega metra. Zgolj neutrudnosti in požrtvoval- nosti skupine gasilcev, kije ob vodni ujmi ostala ujeta v prostorih doma, gre zahvala, da je bilo rešeno veliko opreme, in bili zavoljo tega takoj na razpolago reševati življenja in premoženje ostalih krajanov. Ob razpravi okoli tega dogodka imajo nazorski gasilci bolj grenak priokus, saj niso zadovoljni z ravnanjem občinskega vodstva. Zavoljo velike škode in slabih 400 ur dela pri pomoči krajanom so namreč pričakovali, da bo iz občinske blagajne prispel kakšen evro, a ga čakajo zaman. Novi stari predsednik PGD Nazarje Roman Krajner (foto: Benjamin Kanjir) Nazorski gasilci so se lani razveselili novega poveljniškega vozila, katerega nabavo jim je vveliki meri omogočilo podjetje BSH. Poskrbeli so tudi za nabavo večih kosov reševalne in zaščitne opreme, ki jo potrebujejo ob intervencijah. Teh je bilo v preteklem letu kar 31. Levji delež so opravili člani tehnično reševalne ekipe, ki priskoči na pomoč ob prometnih in drugih nesrečah širom Zgornje Savinjske doline. Z največjim ponosom pa so na zboru izpostavili delo z mladimi. Pionirska desetina je namreč na regijskem tekmovanju zasedla tretje mesto in se s tem uspehom uvrstila na državno prvenstvo, ki bo letos maja. Benjamin Kanjir PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Skrbeli za telo in duha V nazorskem planinskem društvu tudi letos pripravljajo planinske večere. Na tovrstnih druženjih, ki so jih začeli sredi januarja in bodo z njimi nadaljevali februarja, bodo spregovorili o različnih temah. Tako so po uspešnem predavanju Simone Pogač Od višine se ne zvrti predzadnjo januarsko sredo spregovorili o društvenih izletih. Ob diapozitivih je udeležbo na različnih pohajkovanjih in vzponih na slovenske gore ter v bližnje domače hri- bovje predstavil planinski vodnik in podpredsednik PD Nazarje Bojan Golob. Nazorski ljubitelji narave so se lani na izlet podali skoraj vsak mesec, udeležba pa je bila odvisna od težavnosti poti. Tako se je julija na Razor, kjer je bil vzpon zelo težaven, podalo le sedem plan- Planinski vodnik in podpredsednik PD Nazarje Bojan Golob je spregovorili o društvenih izletih (foto: Marija Šukalo) inčev, medtem ko se je januarskega izleta na Tolsti vrh udeležilo več kot 40 pohodnikov. Osvojili so nekaj vrhov, se podali na Čreto, kresovali na Farbanci, pripravili planinski orientacijski maraton in uspešno zaključili akcijo Kolesar pohodnik. Pri vseh teh akcijah so poskrbeli za telo in duha, saj so se na prehojenih poteh prijateljsko družili in izmenjavali izkušnje, naj sije to bilo le v naravi ali pa v postojankah. Marija Šukalo PLANINSKI POHOD OD ČRNE DO ŽELEZNE KAPLE Zgornjesavinjžani po poteh Vorančeve družine Ob stoti obletnici rojstva pisatelja Lovra Kuharja (Prežihovega Voran-ca) so v občini Ravne na Koroškem prvič organizirali pohod od Kotelj do Belih Vod in takrat seje utrnila ideja o spominskem pohodu od Črne do Železne Kaple, po poti, ki sojo leta 1932 v snegu in mrazu prehodile Vorančeva žena in majhni hčerki, da bi obiskale moža oziroma očeta v Celovcu. Zgodba je znana iz knjige Čez goro k očetu. Pohod ima že nekaj let vseslovenski pomen, saj se gaje konec decembra udeležilo okoli 700 udeležen- cev, med njimi so bili tudi pohodniki iz Zgornje Savinjske doline. Za Jerneja Plankla iz Luč, kije bil na pohodu prvič, je bilo to enkratno doživetje. »Že na štartu v Črni je bilo razpoloženje enkratno. Pot nas je vodila po dolini reke Meže in iz redko posejanih hiš po dolini je bilo zaznati praznično razpoloženje. Dobrih trideset kilometrov poti vzimski noči je bilo za naše noge več kot dovolj, zato vso spoštovanje ženi, ki je pred tri četrt stoletja zmogla isto pot z dvema otrokoma,« pripoveduje Plankl. Savinjčan Pohodniki so se podali po poti, ki so jo leta 1932 prehodile Vorančeva žena in majhni hčerki (foto: Jože Dešman) FOTO KLUB FLOSAR Prvo leto uspešnega delovanja Zadnjo januarsko soboto so se na občnem zboru zbrali člani Foto kluba Flosar. Predsednik kluba Milan Cerarje poudaril, da je za njimi prvo uspešno leto delovanja, tajnik Jan Zajc pa je naštel aktivnosti v preteklem letu. Peter Klinar (levo) je prejel priznanje za uspešno sodelovanje na fotografskih razpisih (foto: Stepa) Omenil je prvo skupinsko razstavo fotografij v prostorih galerije knjižnice Mozirje, skupno druženje in izmenjavo mnenj ofotografijah, saj so se večkrat sestali in skupaj pripravili slike za fotografske razpise. Podalje tudi plan dela kluba v prihodnjem letu. Tako nameravajo pripraviti razstavo fotografij, sodelovati na fotografskih razpisih, udeležili se bodo očiščevalnih akcij, odpravili se bodo na »fotoizlet«... Ob zaključku je Cerar izročil priznanja Petru Klinarju, Janu Zajcu in Antonu Cerarju za uspešno sodelovanje na fotografskih razpisih. Ti so na razpisih zbrali zadostno število točk in tako pridobili naziv fotograf 3. stopnje Fotografske zveze Slovenije (F3 FZS). Štefan Matjaž - Stepa JU-JITSU KLUB SAMURAJ Uspešna pustna nedelja za »samurajžke« Na pustno nedeljo so se mladi člani Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada na turnirju v tehnikah za otroke zamaskirali v zmagovalce. Oblečeni v bele kimone so se s še približno sto drugimi tekmovalci trudili postati, ne najlepša pustna šema, ampak najboljši tekmovalec v tehnikah ju-jitsa. V novi športni dvorani v Kočevju je s prikazom znanja, pridobljenega z vztrajnim treningom, pričel Andraž Debelak. V starostni kategoriji 10-11 let je ponovno zasedel nezavidljivo četrto mesto. V isti kategoriji je Uroš Javornik zasedel nekoliko slabše 9. mesto. Pri deklicah je Brina Kolenc ponovno posegla po zlatem odličju. Pri dečkih 12-13 let je po krajšem premoru na fatami ponovno stopil Jean Marinšek, ki sije s prikazom novo naučenih tehnik za- gotovil 7. mesto in stem vzpodbudo za nadaljnje delo. Sodniki so Tilenu Pečniku dodelili najboljše ocene za prikazano tehniko padcev, udarcev, blokad, brc, metov in končnih prijemov, obramb ter borbeno akcijo in tako seje povzpel na vrh zmagovalnih stopničk. V skupini deklic 14-15 letjeTilnova sestra Rebeka morala priznati lepše prikazano tehniko Sabine iz Črnomlja. Zasedla je drugo mesto. Na stopničke za najboljše je tudi tokrat stopil Matej Debelak, ki seje moral zado- voljiti z bronom. Jaka Brunet se je v isti kategoriji, starost 14-15 let, uvrstil tri mesta za Matejem. Kljub okrnjeni odpravi »samura-jčkov« je vodstvo kluba z doseženi- mi rezultati zelo zadovoljno. Naslednje tekmovanje bo tekmovanje v borbah za deklice in dečke ter mladinke in mladince. Barbara Virant ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Drugi zaporedni poraz Ljubenk V petnajstem krogu tekmovanja je ekipa članic odbojkarskega kluba KLS Ljubno igrala v gosteh z ekipo Črne in izgubila z rezultatom 3:1 (25:14; 25:17; 22:25; 25:21). Obe ekipi sta zaradi poškodb in bolezni igrali močno oslabljeni, več sreče pa je v tekmi z veliko napakami imela domača ekipa, ki je z boljšo igro zasluženo zmagala. Ljuben-ske odbojkarice so kljub porazu ohranile šesto mesto na prvenstveni lestvici. Naslednji športni vikend bodo ljubenske odbojkarice zelo aktivne, saj bodo tekmovale kar v treh kategorijah. Članice bodo doma gostile ekipo iz Mežice, ki je na lestvici uvrščena takoj za njimi, kadetinje bodo nastopile na turnirju v Mežici, ekipa deklic pa bo igrala v Mariboru. Franjo Atelšek PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V VELESLALOMU Odlični tekmovalni pogoji Pod okriljem in v organizaciji članov Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje je 2. februarja na Golteh potekalo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu. Na progo Lahovnica se je podalo 60 tekmovalcev, katerih rezultati so bili ovrednoteni v različnih starostnih kategorijah. Kljub sneženju je proga omogočala odlične tekmovalne pogoje (foto: Benjamin Kanjir) Kljub slabemu vremenu in dežju v dolini so bili tekmovalni pogoji na Golteh domala idealni. Proga je bila dobro pripravljena in utrjena, zato je vsem nastopajočim omogočala približno enake tekmovalne pogoje. Po posameznih kategorijah so slavili: med najmlajšimi Nika Tomšič in Klemen Hriberšek, med malce starejšimi Maša Plahutar Krajnc in Luka Šinkovec. Med dečki, starimi od 15 do 18 let, je progo najhitreje prevozil Aljaž Paulič, med tistimi v starosti do 30 pa Izak Lipnik. V kategoriji še stare- jših sta zmago odnesla Toni Čeplak in Bojan Napotnik z istim časom, med še starejšimi Stanko Bizjak, med najstarejšimi pa je zmagal Janez Lah. Enako napeti in športni boji so potekali med dekleti. Do starosti 30 let je zmagala Mojca Rakun, do 40 Mateja Verbuč, do 50 Damjana Paulič in pri najstarejših neutrudna Marja Ježovnik. V skupnem seštevku za družinski pokal je zmaga znova pripadla družini Paulič, za ovratnik pa sojim tesno dihali Brezovniki in Verbuči. Benjamin Kanjir CARVING Ana Tevč evropska podprvakinja in najboljša v svoji starostni kategoriji Zadnji januarski vikend je vSan Martinu di Castrozzi potekalo evropsko prvenstvo v carvingu. Kvalifikacije so minile brez večjih posebnosti, slovenski »karverji«, med katerimi je tudi Mozirjanka Ana Tevč, sicer članica slovenske A reprezentance, pa so zopet blesteli. Zgornjesavinjčanka je namreč prvič v svoji karieri zasedla drugo mesto in tako dokazala, da v absolutni konkurenci sodi v sam vrh v tej smučarski disciplini. Na evropskih prvenstvih v smučanju z zarezno tehniko štejejo posebej tudi rezultate do 21 let. V tej starostni kategoriji Mozirjanka ni imela konkurence in je s svojo odlično vožnjo osvojila prvo mesto pred Italijanko Francesco Deambro-gio in Švicarko Janette Arnold. »Za razliko od prejšnjih tekem, kjer so bile proge bolj položne in manj zahtevne, mi je ta proga v San Martinu bolj ustrezala, saj so mi strme in zahtevne proge bolj pisane na kožo. Seveda posledično na taki progi naredim manj napak. Najbolj pomembno pa je, da se na taki progi počutim kot doma,« je svojo vožnjo v Italiji ocenila Tevčeva. Že prvi vikend v februarju seje spustila tudi po švicarskih strminah. V Airolu je namreč potekala četrta tekma Fis carving cup world edition, kjer seje Ana ponovno dobro odrezala in zasedla tretje mesto. Tako je sedaj tudi v skupni uvrstitvi tretja, medtem ko v svoji starostni kategoriji do 21 let še vedno vodi. Ana Tevč je dokazala, da sodi v sam vrh v smučanju z zarezno tehniko (foto: Marija Šukalo) Do konca sezone jo čaka še pet tekem. Sredi februarja bodo lahko ljubitelji carvinga zanjo navijali na smučišču v Kranjski Gori. Marija Šukalo Iaedobčinska liga v pikadu V vodstvu Bar Tribuč Medobčinska liga v pikadu seje prevesila v drugo polovico. Udeležence čakata le še dve koli. Kot kaže, bo tudi letos zmago odnesla že sedemkrat neporažena ekipa Bar Tribuč iz Mozirja. Z 21. točkami prednjačijo pred metalci puščic gostilne Urška v Bočni, ki za Magdinini varovanci zaostajajo za pet točk. Urškina ekipa se bo morala potruditi, če bo želela zadržati drugo mesto, saj imajo tekmovalci v ekipi Fani Mozirje le točko manj.Tribučevi se lahko pohvalijo tudi z najboljšim strelcem sezone. Tomaž Steblovnikje namreč do sedaj izgubil le dve igri. 1. Tribuč 21,2. Urška 16,3. Fani 15,4. M.K.R.A. 13,5. Avtobusna 8,6. Bar Armada 7,7.-8. Texas 4 in Amigos 4. Marija Šukalo \ 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 14. KROG Vrnitev Metulja za novo zmago »graščakov« Izključitev nazorskega kapetana v zadnjem krogu jesenskega dela in visoka kazen petih tekem s strani disciplinskega sodnika je povzročila veliko krizo v nazorskem ligašu, saj Blaž ni le dober »futsaler« in »golgeter«, je tudi velik motivator in vodja. Po njegovi vrnitvi upamo, da je kriznega obdobja »graščakov« konec in da bomo lahko spet uživali v njihovih dobrih predstavah. Predvsem v izredno težki končnici si podobnih spodrsljajev ne smejo več privoščiti, če še želijo sodelovati v igri za napredovanje. Izredno mlada ekipa Slovenskih Goric seje v Nazarjah izkazala z borbeno in kolektivno igro, izkušnje pa so tiste, ki jim še manjkajo do končnega uspeha. Prav te so bile tokrat na domači strani, saj so si varovanci trenerja Peziča že v 12. minuti priigrali neulovljivo prednost in po slabšem nadaljevanju brez večjih težav uspeli ugoden rezultat obdržati do konca. Po štirih zaporednih porazih na gostovanjih je ta zmaga še toliko bolj pomembna, saj je bila že močno načeta samozavest in motivacija nekaterih igralcev. Sledi zanimiva in za »graščake« izredno težka končnica rednega dela, saj jih po gostovanju pri Tomažu in Martinišču doma čakata še pomembni in najbrž odločilni tekmi proti mariborskim »vijolicam« in prav v zadnjem krogu proti še vedno neporaženim Benediktom. Franjo Pukart Portal Savinjske dolina Sciiti mcpm i> KMN Nazorje Glin : KMN Slovenske Gorice 5:2 (4:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 50. Sodnika: Silvester Kornik in Iztok Milošič. Delegat: Janez Štravs. Strelci: 1:0 Mujkič (5), 2:0 Metulj (9), 3:0 Metulj (12), 4:0 Ipavec (12), 4:1 Šemenc - avtogol (18), 4:2 Kurnik (25), 5:2 J. Šemenc (39). Rumeni karton: Marko, Jurančič, Kurnik (Slovenske Gorice). Igralec tekme: Mirnes Mujkič (Nazarje Glin). Rezultati 14. kroga: Nazarje Glin : Slovenske Gorice 5:2 Benedikt : Tomaž 4:1 Martinišče : Maribor Branik 4:4 Marinci Veščica : Cerkvenjak 2:2 Duplek : Bioterme 7:3 Lestvica po 14. krogu: 1. Benedikt 40,2. Tomaž 29,3. Nazarje Glin 24,4. Maribor Branik 23,5. Duplek 21,6. Marinci Veščica 18,7. Cerkvenjak 17,8. Martinišče Codex 11,9. Slovenske Gorice 9,10. Bioterme 7. VESELI SAVINJČANI Mednarodno tekmovanje v smučanju Društvo Rovtarji Škofja Loka je bilo 26. januarja organizator Veseli Savinjčani bodo sredi marca pripravili srečanje ljubiteljev smučanja po starem na Golteh (foto: Primož Slemenšek) kategoriji najhitrejša tekmovalka je lovci in vojaki prav tako zasedel 3. Petra Marolt Cajner zasedla 3. mesto, v kategoriji najhitrejši tek-mesto, Jože Štorgel je v kategoriji movalec je Primož Slemenšek Zaslužena zmaga gostov mednarodnega tekmovanja v smučanju pò starem. Tekmovanja se je udeležilo 20 ekip oziroma društev, ki se ukvarjajo s starodobnim smučanjem. Sodelovalo je 95 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, sekcija Veseli Savinjčani, ki imajo v svojih vrstah 30 članov. Na tekmovanjih in predstavitvah jih je tudi tokrat s harmoniko spremljal Andrej Rak, vodja ansambla Golte. Tekmovanje je na smučišču Stari vrh potekalo v prijetnem vzdušju in bučni podpori publike. Polno smeha in zanimivih padcev se je dobro končalo tudi za Vesele Savinjčane, ki so dosegli zelo dobre rezultate. V KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Kljub časom norčavega pusta v košarkarskih dvoranah po Sloveniji ni počitka. Člani KK Nazarje so na pustno soboto na prvenstveni tekmi gostili ljubljansko Ilirijo, za katero je s skromno minutažo zaigral tudi Dalibor Matijevič, domačin iz Rezultati 15. kroga: Ilirija : Union Olimpija mladi 80:71 Nazorja, kije ravno tukaj tudi začel s prvimi treningi košarke. Vidnejšo vlogo pa je v domači ekipi imel njegov mlajši brat Mario, ki igra svojo prvo sezono v članskem prvenstvu. Vendar tudi njegovi natančni meti niso bili dovolj velika pomoč soigralcem na čelu s standardno dobrima Kovačičem in Matijo Zakrajškom. Ilirija ima pač kvalitetnejše igralce, predvsem pa je bolje uigrana ekipa. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Že v prvi četrtini si je priigrala zanesljivo prednost, ki jo je Nazarčanom sicer uspelo nekoliko znižati v tretji četrtini, ko sta na klopi počivala najboljša gostujoča igralca. Ko sta nato v začetku zad- po starem dosegel 7. mesto, David Pauličje publiko navdušil z elegantnim telemark slogom, Stanko Bizjak pa je kljub svoji hitrosti in trem padcem progo uspel presmučati do konca. Veseli Savinjčani so s svojimi aktivnostmi nadaljevali na Golteh in pod Mariborskim Pohorjem, kjer so bili gostje na izboru Snežne kraljice smučarskih centrov Slovenije. S svojimi vožnjami so prijetno popestrili dogajanje. V prihodnjih tednih jih čaka sodelovanje na več srečanjih ljubiteljev smučanja po starem v Sloveniji in tudi v tujini, 15. marca 2008 pa bo takšno srečanje pod okriljem Gornjesavinjskega smučarskega kluba tudi v Mozirju in na Golteh. Damjana Paulič nje četrtine izkušeni center Bojo-vič in hitri ter natančni branilec Lenarčič ponovno vstopila v igro, je prednost narasla na končnih 27 točk razlike. Tekma ni bila dolgočasna, saj se Nazarčani niso predajali in so se trudili po svojih najboljših močeh, tako da so jih Ljubljančani dotolkli pravzaprav šele proti koncu tekme. Do konca prvenstva je še šest tekem. V naslednjem krogu je na vrsti gostovanje v Podčetrtku, v vodstvu kluba pa bodo še nekoliko počakali na razplet prvenstva in se nato odločili, s kakšnimi cilji zastaviti priprave za prihodnjo člansko sezono. Tomaž Križnik Nazarje : Ilirija 72:99 (11:26, 19:23, 24:17, 18:33) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 40. Sodnika: Tine Inkret (Rogoza) in Smiljan Kereži (Maribor). Tehnični komisar: Andrej Vahen (Ruše). Nazarje: Blatnik, Kovačič 24 (IT, 8-10), Plaskan 6, Gračner 3 (1-2), Zadravec 3 (1-2), M. Janko 3 (1-2), Gelb 8 (4-4), Ilič, M. Matijevič 15 (3T), Marčinko 2, M. Zakrajšek 11 (3-6). Ilirija: Bojovič 17 (5-6), Bjedov 8 (2-2), D. Matijevič 3 ( 1T), Grgič 5 (5-6), Medved 4 (2-2), Jeromen 9 (3T), Verbič 3 (1-2), Trampuš, Cvetkovič 16 (2T), Lenarčič 32 (5T, 3-3), Sarajlič 2 (2-2), Sever. CRNA KRONIK • VNELE SO SE SAJE Tirosek: 31. januarja v večernem času so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše vTiroseku. Posredovali so gasilci PGD Nova Štifta, Bočna in Gornji Grad. Pregledali so dimne naprave in zagotovili požarno stražo. Materialna škoda ni nastala. • ZAGOREL ELEKTRIČNI VOD Potok: 30. januarja zvečer je iz neznanega vzroka zagorel vod električne napeljave v Potoku. Požar, kije uničil del voda In elektro omarico je že pred prihodom gasilcev pogasil občan, gasilci PGD Gorica ob Dreti pa so pregledali okolico in izključili možnost ponovnega vžiga. Rezultati 16. kroga: Logo Grosuplje : Lastovka 79:60, Casino Maribor : Pakman Celje 93:58, KD Ježica : Ruše 88:70, Nazarje : Ilirija 72:99, Union Olimpija ml. : Terme Olimia 105:60, Calcit Mavrica : Maribor 76:84. Lestvica po 16. krogu: 1. Casino Maribor 32,2. Ilirija 27,3. Maribor 27,4. Logo Grosuplje 27, 5. Union Olimpija ml. 26,5. KD Ježica 25, 7. Pakman Celje 24,8. Calcit Mavrica 22, 9. Terme Olimia 22,, 10. Ruše 19, 11. Lastovka 19, 12. Nazarje 18. Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vsi. Trkačevi mami V SPOMIN 20. januarja je minilo že 16 let, odkar vas draga mama ni več med nami. Zahvaljujemo se Bogu, da smo vas tako dolgo imeli. Ko bi že kmalu praznovali svoj 88. rojstni dan, pa vas je Bog prej poklical k sebi. Draga mama, hvala vam za vso skrb in ljubezen. Vaši otroci Kdo pozabil bi to gomilo, ki v njem preblago spi srce, ki nam je bilo nadvse drago vse do zadnjegajedne. ?00«®"E ST°«n,f Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 RO POTAR 'Ivan S. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Leta minevajo, čas tiho beži, ostajajo spomini nate, ki te več ni. V SPOMIN 1. februarja mineva deset let, odkar si za vedno odšel od nas dragi mož, oče, star oče in pradedek Franc REMIC Krački iz Lok pri Mozirju Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi V življenju le delo in skrb sipoznal, sedaj od vsega si trdno zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 86. letu življenja nas je za vedno zapustil dragi ata, stari ata in pradedek Anton PODBREŽNIK (13.6.1922 - 26.1.2008) iz Lenarta pri Gornjem Gradu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, ga pospremili k večnemu počitku ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, gospodu Bezovšku za poslovilne besede, pogrebcem in zastavonošem. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete Marije MATKO roj.Vodlan (23.5.1924 - 24.1.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli stali ob strani. Posebna zahvala velja patronažni sestri Mileni za lajšanje trpljenja ob dolgotrajni in hudi bolezni ter sosedi Francki za nesebično pomoč ob težkih trenutkih. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Imaš kaj proti temu, da bi midva hodila bolj počasi? NATAKAR, MIR MI DEJ, PROSIM Nadaljevanje iz prejšnje številke “Takole se bomo zmenili,” domačin, ki ne prenese, da bi kdo pil kaj drugega kot pivo, kar pove, kako se bodo stvari odvijale naprej. “Midva bova skupaj spila vsak svojo pijačo,” reče prišleku v gostilni. “To bo pravo pobratenje.” “Kaj bova pa potem midva s tem postala?” vpraša gost. “Krvna brata?” “Ne, krvna brata bi postala, če bi ti mene častil z infuzijo domačega žganja, preden bi zaradi pomanjkanja alkohola v krvi padel v slabost.” “Kakšno pobratenje pa bo potem to, če boš ti pil svojo pijačo - to je pir, jaz pa svojo - to je mie ... m m m ...” Gost ne dokonča besede, saj mu gostilničar, ki želi preprečiti na-daljni prepir, usta pokrije z obema rokama. Domačin tega ne more trpeti, zato mu jih razklene in reče: “Kar svobodno naj pove, kaj hoče piti.” Mislim, da je tole vaš klobuk. Oštir ve, kam lahko ta svoboda pripelje, zato se spet vmeša in reče: “Ali lahko gostu prej še nekaj rečem?” “Če ti je težko, kot bi držal vodo po petih popitih pirih, potem pa daj.” Gostilničar odvleče gosta na stran in mu pove: “Moram vas opozoriti, da je pitje določenih napitkov, sploh v gostilni na podeželju, lahko zdravju škodno.” “Mislite, da bi se lahko zastrupil?” “Ne, pri tem nisem mislil na higieno, kije pri meni brezhibna," reče in hkrati ozmerja pijančka za šankom: “Adolf, sam boš čistil za sabo, če boš bruhal! Tudi nimam v mislih bakterije, ki, saj vemo, bolj malo spijo. Ne, ne. Ne mislim na takšne sorte nevarnosti.” Pravite, da ne morete spraviti s sebe pustno barvo. Kaj pa ste hoteli biti? “Ja, kakšne pa?” “Če boste vztrajali pri mlečnih napitkih, bi pred tem morali pomisliti na trening boksa, karateja ali vsaj na tek za nujen pobeg. Seveda vam ostane še zadnja varianta kot izhod v skrajni sili." “Katera?” “Da začnete skrivati, da pijete.” “Kaj?” “Vem, vem. To pelje v samoto in izolacijo. Včasih boste pomislili na najhujše, ampak če vam je toliko do mleka “Mogoče bi se pa res lahko malo prilagodil vašim navadam in razmeram.” “Boste še eno pivo?” vzneseno vpraša gostilničar. “Ne, en sok bi pa res.” “Kaaaj je rekel?!” KONEC Če se na zabavi vse vrti okoli vas, pa drugič manj pijte. .-satin tasmssnaga ŠE MOBITEL KOMAJ DIHA Glas iz mobitela: »Halo, Ivek! Kaj delaš z "zokni" in bosimi nogami na "armaturki" avtobusa?« Ivek Dajčer, podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest: »Redčim promet pred nami.« Glas iz mobitela: »Pa se zavedaš, da si razredčil tudi krog bližnjih sosedov? Saj še šofer pogleduje, če je zadaj kak' prost sedež!« TEŽKA JE »MUZKONTARSKA« Miha Jazbinšek, zeleni ombudsman in mestni svetnik v Ljubljani (desno): »Verjetno je tebi težje igrati na tole trobento, kakor meni swin-gati na saksofon pri ansamblu Miha Jazzby.nsek in njegove Legende?« Tilen Repenšek (član zgornjesavinjske godbe in pustnak): »Bo že res. Sploh v Zgornji Savinjski dolini je težko igrati. Tam nas poslušalci sploh nočejo nehati poslušati!« VODILNA ŠEMA ZA MASKO c ^ 24 __J Križanka, Oglasi 'J Ji.*'*- F' SESTAVIL PEPS HANS OERSTED SLOVENSKA PEV KAMER! ZAKLJUČEK GESLA KOCKA (LAT.) DVOM V KAJ, NEZAUPAN- JE NAZIV W\ v ETNIČNA TURŠKA SKUPINA V JUŽNI SIBIRIJI 1%^ jtVfc- SPOLNA ŽENSKA JAJČNA CELICA £ VRH STREHE OKRASNI DVORIŠČNI PTIČ It Tc. i Iti C Si-ijfóxrjz. w^r C ì '4 ZADNJI SPODNJI DEL OBUVALA VOTLA MERA ZA TEKOČINE OKRASNA RASTLINA, DEŽEN, Bršč SUMERSKO AKADSKI BOG NEBA LEE AARON 8. februar.v/ » ZNAMKA TOLKAL, BOBNOV OREHOVA ALI MANDLJEVA SLAŠČICA > + Laki in karoseriia + Avtomehanika + Avtokozmetika Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: od 7.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 52 71 + Avtomobilska Iskanje >> I a) specialist I ambulantne I prodaje na I terenu s b) prodajalec v {prodajalni z lavtoličarskimi I materiali in » mešalnici barv. Posebna ponudba >> 1. Službeno vozilo 2. Službeni telefon/ prenosnik 3. Stimulativno plačilo 4. Intenzivno izobraževanje 5. Timsko delo : Postavke posebne ponudbe, se glede razpisano delovno mesto, razlikujejo. Vas veseli delo z ljudmi? Vam prodaja predstavlja izziv? Ste dinamični in željni novih znanj? Pridružite se nam! K sodelovanju vabimo: a) Prodajalca (m/ ž), ki želi svoje delo nadgraditi kot ambulantni prodajalec na terenu. Od kandidatov pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe - poznavanje osnov dela z računalnikom vozniški izpit B kategorije - samostojnost, motiviranost, komunikativnost, pripravljenost na izzive in timsko delo sposobnost doseganja prodajnega plana b) Prodajalca (m/ ž), v prodajalni z avtoličarskimi materiali in mešalnici barv. Od kandidatov pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe - poznavanje osnov dela z računalnikom - vozniški jzpit B kategorije - samostojnost, motiviranost, komunikativnost, pripravljenost na izzive in timsko delo - zaželene izkušnje (niso pogoj) Ponujamo: stimulativen zaslužek - delo v motiviranem, hitro rastočem podjetju, z dolgoročno vizijo intenzivno izobraževanje - možnost zaposlitve za nedoločen čas, po preteku poskusne dobe Pošljite kratek ĆV na: bostjan.gomboc@silco.si ali na naslov podjetja in utemeljite, zakaj se nam želite pridružiti. Najbolj prepričljivi kandidati, bodo povabljeni na zaposlitveni razgovor in ocenjevalni dan. Več informacij o prodajnem programu: www.silco.si i r>SR5 II OSREDNJA KNJ. CELJE