Izvrševalne določbe ali opravilni red k pravilom mestne hranilnice v Kamniku. Izvrševalne določbe obsegajo predpise in določila, po katerih je oskrbovati vsa opravila hranilnice v soglasju s pravili in njih dopolnilom. Hranilnična uprava. § 1. Upravo mestne hranilnice v Kamniku vodi od mestnega občinskega odbora kamniškega iz¬ voljeni upravni odbor in od zadnjega izvoljeno ravnateljstvo, izvzemši sledeče po § 31. pravil mestnemu občinskemu odboru samemu pridržane predmete: 1. ) določitev izvrševalnih določb k pravilom; 2. ) volitev upravnega odbora; 3. ) pregledovanje in potrjevanje vsakoletnega računskega zaključka; 4. )’ sklepanje o prenaredbi pravil; 2 2 5. ) sklepanje o prestanku hranilnice; 6. ) sklepanje o porabi rezervne zaklade za lo¬ kalne namene (§ 7 pravil); 7. ) imenovanje uradnikov, odpustitev iz službe in upokojitev istih. Občinski odbor nadzoruje tudi v obče poslo¬ vanje hranilnice. § 2. Vsi nadzorovalni in upravni organi obljubijo pri nastopu svojega urada, da bodo z njim zdru¬ žene dolžnosti kar najprizadevneje in vestno iz¬ polnjevali in o razpravah kar najstrožje molčali. Ta obljuba se da v navzočnosti odborovi v roke predsednikove, predsednik pa stori obljubo takoj pri izvolitvi. § 3. Za upravne organe smejo biti izvoljeni samo takšni, ki stalno stanujejo na kraju hranilnice ali v bližnji okolici, ali se stalno tja preselijo in katerim se sme z ozirom na njih državljansko neomadeževanost, kakor tudi z ozirom na njih občno in trgovsko omiko oskrbovanje njim na¬ loženih opravil popolnoma mirno zaupati. § 4. Organi, ki so odločeni za neposredno upravo, kakor: ravnatelji, pravni konzulenti in uradniki hranilnice, se ne smejo nikdar udeleževati plodo- nosne uporabe hranilničnih denarjev in ne smejo nikdar stopiti k zavodu v razmero dolžnikov. \ STUDIJSKA KNJIŽNICA MARIBOR r' /(.ik-f 1 $ 3 Upravni odbor. § 5. V upravni odbor, kateri naj obstoji iz 10. oseb, voli se 9 (devet) odbornikov za dobo treh let po mestnem zastopu kamniškem, katerih 5 mora pripadati mestnemu odboru. (§ 32 pravil.) Kamniški župan je za dobo svojega župa¬ novanja brez volitve član upravnega odbora. (§ 33 pravil.) Upravni odbor voli za dobo svojega poslo¬ vanja iz svoje srede z relativno večino glasov predsednika in njegovega namestnika. (§34 pravil.) Namesto pred pretekom poslovne dobe od- stopivših članov upravnega odbora voli občinski zastop nove člane. Dopolnilne volitve imajo se vršiti takoj in smejo odstopivši zopet voljeni biti. Voljeni stopi glede dobe poslovanja na mesto odstopivšega. (§§ 33 in 37 pravil.) Pravice in dolžnosti upravnega odbora. § 6. Upravni odbor čuva v obče o poslovanju hranilničnem. (§ 41, odst. 9.) Posebno pa mu je pridržano: 1.) Volitev ravnateljstva; . 2.) določba obrestij, ki se naj plačujejo od vlog, in o tem, kako se imajo plodonosno upo¬ rabljati hranil nične zaklade ter določba naj¬ višjega zneska vlog (§ 10.) in odpovednih 1* 4 rokov (§ 14.) ter določba o obrestih, ki naj se hranilnici plačujejo od posojil; 3. ) izdajanje navodil za uradnike in za ravna¬ teljstvo; 4. ) imenovanje hranilničnega pravnega konzu- lenta; 5. ) pregledovanje (poluletnih in celoletnih) ra¬ čunskih zaključkov; 6. ) določba v slučaji v § 25., ad 6) pravil nave¬ denem; 7. ) dovoljevanje izvanrednih, tekoče troske pre¬ segajočih upravnih troskov; 8. ) posvetovanje in sklepanje o vseh važnih predmetih; 9. ) določbe o nakupovanju vrednostnih papirjev in vsi sklepi, ki se tičejo nalaganja lastnega hranilničnega premoženja ter splošne uprave njegove. O točkah, omenjenih v odstavkih 2., 3., 4., 5. in 7. naj sklepa upravni odbor na podlagi predlogov ravnateljstva. § 7. Koncem vsacega leta položiti mora upravni odbor od ravnateljstva mu predloženi račun o upravi hranilnice z letnim poročilom mestnemu občinskemu odboru. (§ 40 pravil.) Ravnateljstvo hranilnice. § 8. Ravnateljstvo obstoji iz peterih članov, v koje voli upravni odbor štiri člane iz svoje srede 5 za dobo 3 let. Če mogoče, naj bode med volje¬ nimi ravnatelji pravnik. Kamniški župan je za dobo svojega župa¬ novanja brez volitve član ravnateljstva. Ravnateljstvo voli iz svoje srede za dobo svojega poslovanja z relativno večino predsed¬ nika in njegovega namestnika ter pisarničnega predstojnika, kateri ima nadzorovati poslovanje. (§§ 34 in 35 pravil.) Namesto pred pretekom poslovne dobe od- stopivših članov ravnateljstva voli upravni odbor nove člane. Dopolnilne volitve imajo se vršiti takoj. Vo¬ ljeni stopi glede dobe poslovanja na mesto od- stopivšega. (§ 37 pravil.) Delokrog ravnateljstva. § 9. Ravnateljstvo oskrbuje vodstvo hranilnice s pomočjo nameščenega in plačanega osobja, skrbi za umestno uporabo vlog, osobito za pra¬ vilno izposojevanje, potem za redno zaračunanje denarjev in v obče za izvršitev tekočega posla na podlagi pravil in poslovnega reda. Ravnateljstvo zastopa hranilnico na znotraj in na zunaj ter preskrbuje vse one posle, ki ne spadajo izrečno v področje odbora ali po instruk- ciji v ono uradnikov. (§ 39 pravil.) Koncem vsacega leta predložiti mora ravna¬ teljstvo upravnemu odboru račun o upravi hra¬ nilnice z letnim poročilom. (§ 40 pravil.) 6 Ravnateljstvo sestaviti ima poslovni navod in pisarnične predpise glede notranje uprave za¬ voda, posebno kar se tiče izvrševanja raznih pi- sarničnih opravil. Ta navod in te predpise mora odobriti upravni odbor. (§ 41./, 3. in 9 pravil.) Odpravke ravnateljstva podpisuje predsednik in pisarnični ravnatelj. Predsednik ali njega na¬ mestnik zastopa hranilnico oblastvom in tretjim osebam nasproti; on potrjuje tudi sprejem vseh uradnih vročb. (§ 45 pravil.) Pisarnični ravnatelj. § 10. Pisarničnemu ravnatelju so neposredno pod¬ rejeni vsi uradniki in sluge zavoda, mej katere ima po vlastnem prevdarku razdeljevati pisarnični posel. On ima paziti, da se vse določbe poslovnega navoda in pisarničnega predpisa strogo in točno izpolnujejo. Seje upravnega odbora. , § 11- Redne seje upravnega odbora so vsaki mesec enkrat. V slučaju potrebe ali na zahtevo cesarskega komisarja so sklicati izvanredne seje. (§ 44 pr.) Vse seje upravnega odbora sklicuje pred¬ sednik, ter jim tudi določa dnevni red. 7 Vabila k sejam je izdajati pismeno, z na¬ tančno označbo predmetov, o kojih se bode raz¬ pravljalo. Vsaki član upravnega odbora je dolžan, v dokaz pravočasnega obvestila, s svojim podpisom potrditi, da je vabilo prejel. Seje vodi predsednik ali njega namestnik. Sklepa se v teh sejah z absolutno večino glasov, kedar je jednako glasov, odločuje glas predsednikov. Da se v sejah upravnega odbora more ve¬ ljavno sklepati, treba je, da se redoma povabijo vsi odborniki, ter jim naznani dnevni red in da je navzočih vsaj polovico članov upravnega od¬ bora. (§ 43 pravil.) O vseh sejah upravnega odbora sestavljati je zapisnik, katerega imajo podpisovati: pred¬ sednik, jeden član upravnega odbora in zapis¬ nikar. (§ 43 pravil.) Vselej, kedar se v upravnem odboru obrav¬ nava kak predmet, pri katerem je osebno intere- sovan kak član upravnega odbora ali pa kdo njegovega sorodstva ali svaštva, odstopiti ima dotični član za toliko časa, dokler se o takem predmetu obravnava in ne odglasuje. (§ 43 pravil.) Glasuje se pri sejah osebno z vzdiganjem rok, z glasovnicami ali s krogljicami, kakor do¬ loči predsednik. 8 Seje ravnateljstva. § 12. Redne in izvanredne seje ravnateljstva skli¬ cuje predsednik ravnateljstva, koji tudi določa dnevni red istim. Seje vodi predsednik ravnateljstva ali njega namestnik. K sejam ravnateljstva morajo biti vabljeni vsi člani ravnateljstva s pismenim vabilom, na kojem je razviden tudi dnevni red dotične seje. (§ 43 pravil.) Da so sklepi veljavni, morata poleg pred¬ sednika biti navzoča vsaj še dva člana ravna¬ teljstva. (§ 43 pravil.) Vsaki član ravnateljstva je dolžan, v dokaz pravočasnega obvestila, s svojim podpisom po¬ trditi, da je vabilo prejel. Sklepa se pri sejah ravnateljstva z absolutno večino glasov, pri jednakosti glasov odloči glas predsednikov. (§ 43 pravil.) Glasuje se pri teh sejah osebno z vzdiga- njem rok, z glasovnicami ali s krogljicami, kakor določi predsednik. O vseh sejah ravnateljstva sestaviti je za¬ pisnik, katere imajo podpisavati: predsednik, jeden član ravnateljstva in zapisnikar. (§ 43 pravil.) Vselej, kedar se v seji ravnateljstva obrav¬ nava kak predmet, pri katerem je osebno intere- sovan kak član ravnateljstva ali pa kdo njego¬ vega sorodstva ali svaštva, odstopiti ima dotični 9 član za toliko časa, dokler se o takem predmetu obravnava in ne odglasuje. (§ 43 pravil.) Odgovornost ravnateljstva, upravnega odbora in hranilničnih uradnikov. Jamčevine poslednjih. § 13. Člani upravnega odbora in ravnateljstva kakor tudi vsi hranilnični uslužbenci odgovorni so za svoje poslovanje z ozirom na hranilnična pravila, izvrševalne določbe in na morebitne ob¬ stoječe inštrukcije ter posebne predpise v zmislu določil občega državnega zakonika. Blagajnični in knjigovodski uradniki položiti morajo, predno nastopijo službo, jamčevino, ka¬ tere visokost določa mestni zastop kamniški in katera ne sme biti manjša kot njihova letna služnina. Iz te jamčevine ima hranilnica pravico od¬ škodovati se za vse škode, katere bi jej utegnile nastati vsled uradnega poslovanja teh uradnikov. Poraba zaklada. I. Nalaganje v obrestnih posojilih na nepremičnine, hipoteke se sirotinsko varnostjo. (§ 25. 1.1. pravil.) § 14- Realne hipoteke se smejo oddajati samo na objekte v domači državi in samo v deželah, v katerih je poleg katastralne izmere uvedeno urav¬ nano pisanje zemljiščnih knjig. 10 § 15. Izključena so posojila na nastopne nepre¬ mičnine: a) Rudarska podjetja; b) kamenolomi; c) gledališča in druga podobnim namenom slu¬ žeča poslopja, n. pr. cirkuzi in lope za ljudske veselice; d) vsako nepremično posestvo, na katero se ne more segati z izvršilom; e) gozdje in logi, če se sami ponujajo kot hi¬ poteka. § 16. Pri posojilih na industrijalne objekte, kakor n. pr. pri mlinih in tovarniških poslopjih je po¬ stopati posebno previdno in je natanko vpoštevati vse okolnosti, ki bi mogle uplivati na določitev, koliko je vreden dotični objekt. § 17. Ker § 196. cesarskega patenta z dne 9. av¬ gusta 1854.1. drž. zak. št. 208 poizvedovanje vred¬ nosti po sodni cenitvi predpisuje samo kot pra¬ vilo, in ker tedaj drugačen način, določiti vred¬ nost, ni izključen, se sme vrednost kakega po¬ sestva poizvedeti tudi po davčnem nastavku, ravnaje se pri tem po sledečih določilih. § 18. V slučaju, da predloži prosilec sodno cenitev, tedaj sme hranilnica vrednost ponujane hipoteke 11 poizvedeti tudi še po svojih organih in potem je povprečna vrednost vzeti za merilo pri določitvi visokosti posojila. § 19. Za cenitev ponujanih hipotek postavi rav¬ nateljstvo po dogovoru z upravnim odborom po¬ sebne komisije, kojim se smejo privzeti tudi izvedenci. Te komisije dobivajo odškodnino za svoj trud. § 20. Pri poizvedbah hipotečne varnosti se je v zmislu § 230. obč. drž. zak. ravnati po nastopnih načelih : Posojati se sme na zemljišča do dveh tretjin, na poslopja pa do polovice izkazane prave vred¬ nosti. Večja posojila se nikakor ne smejo dovo¬ ljevati. § 21. Pri zemljiščih določa se cena navadno na podlagi čistega, po davčnem katastru določenega dohodka od istih in sicer na ta način, da se za pravo vrednost vzame dvajsetkrat (20.) pomnoženi čisti dohodek zemljišča. Od te tako določene cene odbiti je cesarski davek s prikladami in morebitne druge obdobno vračujoče se denarne ali tem jednake davščine, kakor tudi vsa druga na zemljišči že vknjižena bremena, in še le preostali znesek sme biti mero¬ dajen pri posvetovanji ob dovolitvi posojila. 12 Pri nastavku čistega donosa pa je delati razloček med vinogradi in med ostalimi obde- lavnimi vrstami po krajnih in drugih razmerah. Prosilec pa je upravičen tudi zahtevati, da hranilnično ravnateljstvo na njegove troske da vrednost zemljišča določiti po posebnem cenitnem komisijonu. § 22. Stalna letna izplačila, ki se nahajajo med bremeni, računijo se v 20kratnem znesku. Bremena, katerih denarna vrednost se ne da določiti, ali ki so izražena v valuti, katera ni postavno navadna, ali katera je odvisna od kurza, po navadi ne smejo biti vknjižena pred hranilnično tirjatvijo. Izjeme dovoljevati sme le upravni odbor. § 23. Pri poslopjih, od katerih se vsaj pet let uže | plačuje najmarina, določa se vrednost tako, da se vzame za podlago povprečni letni znesek na- jemščine, katera se je v poslednjih petih letih za davek fatirala. Od tega zneska pa je odšteti za davek, režijo in ohranitvene troške tretjina ali — z ozirom na stanje, v kakršnem se poslopje na¬ haja, in na lego njegovo — polovica povprečne najemščine iz petih let. Znesek, ki po tem odbitku ostane, pomnoži se 20 krat in produkt te mno¬ žitve daje vrednost poslopja. Od te vrednosti odbiti je vse obdobno vračujoče se denarne ali tem jednake davščine, kakor tudi vsa druga na poslopji uže vknjižena bremena in še le preostali 13 znesek sme biti merodajen pri posvetovanji o dovolitvi posojila. Pri poslopjih, od katerih se najmarina ne plačuje še pet let ali od katerih se sploh ne plačuje, ima se za podlago vzeti ona vrednost, katero na lici mesta določi ravnateljstvo po po¬ sebnem, na prosilčeve troške delegovanem ko- misijonu. A tudi pri poslopjih, od katerih se uže pet let najmarina plačuje, ima prosilec pravico zahte¬ vati, da hranilnično ravnateljstvo da določiti na njegove troške vrednost njihovo po dveh veščakih, katerima se ima pridružiti tudi v ravnateljstvenej seji za to določeni član ravnateljstva. Stavbinsko stanje poslopij namreč, ali je dobro, srednje ali slabo, določajo praviloma veščaki, katere izbere hranilnično ravnateljstvo. Stroški, ki vsled tega nastanejo, zadevajo prosilca. Prošnje za posojila na nepremičnine. § 24. Prošnje za posojila na hipoteke se smejo vlagati vsak uradni dan ustno v hranilničnem prostoru ali pa sicer vsak čas pismeno. Prošnje, ki se podajajo za dovolitev posojil na nepremičnine, morajo biti sestavljene tako, da je iz njih razvidno: 1.) da je prosilec samovlasten posestnik nepre¬ mičnine, na katero želi posojilo dobiti, ali pa, da se v slučaji kacega omejenja lastninske 14 pravice izkaže s potrebnim dovoljenjem ali pooblastilom za sklepanje posojila; 2. ) da dokaže s popolnim in najnovejšim iz¬ piskom iz zemljiške knjige, koliko je na posestvu vknjiženih bremen, ter se izkaže v tem, da je vse zapadle davke popolnem poplačal; 3. ) da pri kmetijskih realitetah in zemljiščih sploh dokaže s predložitvijo dotične katastralne pole, koliko je zemljišča te ali one vrste, in s predložitvijo davčnih izkazov, koliko se od njega plačuje raznih davkov ; 4. ) da pri poslopjih, ki se ponujajo kot samo- stalna hipoteka, dokaže, da so v dobrem stanu in koliko najemščine nesejo ; 5. ) da se dokaže, da so poslopja —- naj se uže ponujajo za hipoteko v zvezi z zemljišči ali samostalno — zavarovana pri kakej tuzem- skej požarnej zavarovalnici. K prošnji za posojilo na hipoteke mora tedaj prosilec dodati sledeče listine: a) zemljiškoknjižni izpisek, b) katasterska pola, c) sodna cenitev, d) kupna pogodba, e) davčne knjižice in vsakovrstni izkazi o pla¬ čevanju davkov, f) stanovninska napoved (fasija), g) dokazilo o zavarovanju zoper požarno škodo pri kakšni javni tuzemski zavarovalnici. 15 Pri tem je zlasti paziti na to, če se v zem¬ ljiškoknjižnem izpisku navedeni posestni stan posestva popolnoma ujema s katastersko polo, in če ni nič zemljišč odstopljenih. Dolžni listi. § 25. Golice za dolžna pisma mora proti povračilu troškov preskrbeti hranilnica. § 26. Dolžna pisma, katera izda prosilec za posojilo, morajo obsegati nastopna določila: a) ime, stan in stanovanje dolžnikovo; b) pri več dolžnikih njih nerazdelno odgovornost glede vseh v dolžnem pismu nase vzetih zaveznosti; c) posojeno svoto v kronski vrednosti in naj¬ manj enkrat v številkah in besedah zapi¬ sano; d) zaveznost, da bode dolžnik obresti od poso¬ jila plačeval pol leta naprej v obrestni viso¬ kosti, kakor jo je sklenil odbor in v roku, ki ga isti določi; e) zaveznost, da bode dolžnik, ko bi hranilnica pozneje uvedla višjo obrestno mero, obresti od posojila plačeval tudi po tej višji meri (z izjemo konverzijskih posojil); f) zaveznost, da bode dolžnik plačeval obresti od zapadnega dne zaostalih obresti; 16 g) dogovorjeni način, kako se bo vračala glav¬ nica, s pridržkom, da je vsaki strani na prosto voljo dana polletna odpoved in s po¬ gojem, daje izgubljena pravica glavnice vračati v obrokih in jo odpovedati, kakor tudi, da je glavnica takoj dospela v plačilo v slučaju, ko bi tudi samo eden dogovorjenih glavnič- nih ali obrestnih obrokov dalje ko šest (6) tednov po njih zapadnem roku ostal na dolgu; h) zaveznost, da bo dolžnik imel v hipoteko dana poslopja pri kakšni koncesijonirani avstrijski zavarovalni družbi zoper požarno škodo zavarovana s primernim zneskom, ki ga določi hranilnica, in da se bo dolžnik pri vsakem roku za plačevanje obresti v tem izkazal, če ne vsa glavnica takoj brez ozira na pogojne načine, kakor jo je vračati, dospe v plačilo; i) zaveznost, da bode dolžnik glavnico in obresti, kakor tudi druga plačila plačeval pri hra- nilnični blagajnici in se podvrgel podsodnosti zavoda (hranilnice); k) kadar so gozdje z drugim nepremičnim po¬ sestvom dani za hipoteko, dovoljenje po¬ sestnikov v sodno sekvestracijo gozdov in v takojšno sodno vpeljavo sekvestra, ki ga imenuje (hranilnica) v slučaju, ko bi se brez poprejšnje pismene pritrditve hranilnice toliko lesa posekalo, da bi to segalo čez domačo ali gospodarsko potrebo, ali pa, da bi na¬ sprotovalo določilom gozdnega zakona; 17 1) zaveznost, da bo dolžnik prevzel vse pri¬ stojbine, kolke, odredbine za dolžna pisma, odstope, pobotnice, vknjižbo, prenos, knjižni izbris, vse troške, za tirjatve, tožbe in izvr¬ šilo, kakor tudi potne troške hranilničnih odposlancev pri njih posredovanju v slučaju, ko bi se hipoteka eksekutivno prodala, in da bo za to, ko bi ti troski že ne imeli enake zastavne pravice z glavnico, dal varščino v primernem najvišjem znesku; m) dovoljenje za vknjižbo zastavne pravice na hipoteko v zavarovanje glavnice, obresti, priličnih pristojbin, kakor tudi za varščine, ki so se dale zanje; n) datum, kedaj se je izdal dolžni list, kakor tudi podpis izdatelja, oziroma izdateljev. § 27. V korist hranilnice izdana dolžna pisma morajo biti sodno ali notarsko poverjena. II. Nalaganje v obrestnih posojilih na ročne zastave. § 28. Pri posojilih proti zastavi vrednostnih papirjev in v kurzu se nahajajočih zlatih in- srebrnih novcev se določi vrednost po kurzu dotičnih efektov tistega dne, ko se polože in pri vred¬ nostnih papirjih in novcih, ki na borzi niso za¬ beleženi, po nominalni vrednosti tako, da se da 3 / 4 , pri novcih 4 / 5 teh zneskov kot posojilo, pri izžrebnih papirjih se ne sme dati nad 3 / 4 naj- 18 manjšega zneska, ki se po odštetih pristojbinah pokaže po črtežu za žrebanje, kot posojilo. § 29. Na zastavnih listih je navesti zastavljene efekte po njih oznamenilih, tudi je ondukaj pri¬ pomniti, da se bodo zastavljeni efekti izročili tistemu, ki se izkaže z zastavnim listom ter plača posojilo z obrestmi in troški vred. § 30. Kedar bi bilo dati posojilo juridičnim osebam, tedaj je dognati, če so te po za nje veljavnih, zakonitih, oziroma nastavnih pravilih upravičene, najeti posojilo, in če so dobile za to morebiti potrebno dovoljenje. Dalje je vpoštevati, če dajo te korporacije po svojih razmerah poroštvo, da se bodo posojila brez tožbe obrestovala in amortizirala. Pri posojilih take vrste se je praviloma po¬ goditi, da se bodo posojila vračala v obrokih. Pravno obliko dolžnih listin je presojati po zakonitih oziroma ustavnih pravilih, ki veljajo za korporacije. Rešitev prošenj za posojila. § 31. Hranilnična uprava ima pravico prošnje za posojilo popolnoma odbiti, ne da bi jej bilo po¬ treba povedati zato svojih vzrokov; zamore pa 19 dovoliti tudi manjši znesek posojila, kot onega, ki ga je prosilec želel. Ako se posojilo dovoli, ima prosilec: a) v zmislu hranilničnih pravil in teh določb sestavljeno dolžno pismo izgotoviti, ter pri posojilih na zemljišča njegovo vknjiženje preskrbeti, in cj ta dolžni list z zemljiškoknjižnim izpiskom, iz katerega je povzeti, da je posojilo vknji- ženo v oni vrsti, kakor je bilo dovoljeno, predložiti hranilničnemu ravnateljstvu do do¬ ločene dobe, ker bi se sicer smatralo, da na dovoljeno mu posojilo ne reflektuje, ter bi se dovoljenje anulovalo. Izplačilo posojila. § 32. Kedar so se spolnili vsi v § 31. našteti pogoji in potem, ko je plačana bila vknjiževalna pri¬ stojbina ter se s tem podal dokaz, izplača se posojilo. Javna dražba zastavljenih zemljišč in poslopij. § 33. Vselej, kadar se ima po javnej dražbi pro¬ dati kako zemljišče ali poslopje, na katerem ima hranilnica vknjiženo tirjatev, mora se ravnatelj¬ stvo udeležiti po svojem odposlancu poslednje razpisane dražbe in skrbeti, da reši vso hranil- 20 nično tirjatev z morebitno zaostalimi obrestmi in naraslimi troški vred. Ko bi tega ne bilo mogoče drugače doseči, je ravnateljstvo upravičeno, nepremičnino kupiti za hranilnico, in sicer z zadobljenim dovoljenjem političnega deželnega oblastva. Le v posebno nujnih slučajih mora se nakup izvršiti prej in šele potem izposlovati gorenje dovoljenje. Tako kupljena posestva morajo se zopet prodati takoj, ko je to mogoče, brez škode za hranilnico. (§ 25 ad 10 pravil.) Pravni konzulent. § 34. Upravni odbor hranilnice ima pravico za oskrbovanje pravnih zadev zavoda imenovati pravnega konzulenta. Istega povabiti je k vsem sejam ravnateljstva in upravnega odbora, pri katerih pa ima vedno le konzultativen glas. (§ 41 pravil.) Hranjevanje hranilničnega premoženja. § 35. Vsi denarji, vrednostni papirji in vse denarne listine imajo se shranjevati s trojnimi zapori. Dva člana ravnateljstva in hranilnični bla¬ gajnik imajo vsak po jeden ključ do teh blagajnic. Blagajniku smejo se iz glavne blagajnice izročati le one gotovine, ki so neobhodno potrebne za tekoče izdatke. 21 Rezervni ključi vseh hranilničnih blagajnic vlože se v trdno platno, katero se preveže na- vskriž z vrvico in zapečati z mestnim pečatom, dalje s pečatom županovim in pečatom predsed¬ nika upravnega odbora in shrani potem v tresoru glavne mestne blagajnice. Ko bi se ti rezervni ključi potrebovali kedaj, treba je, da se v na¬ vzočnosti mestnega župana, predsednika upravnega odbora in mestnega blagajnika, predno se odpeča- tijo, konstatuje neporušenost pečatov ter spiše o tem zapisnik. Skontrovanje blagajnic. § 36. Upravni odbor ima najmanje vsaki mesec po jedenkrat skontrovati blagajnice, v katerih se hranijo gotovine, vrednostni papirji in listine. To skontrovanje vršiti se ima vedno nepričakovano in sicer na poziv predsednika upravnega odbora. Pri skontrovanji mora vedno navzočih biti po pet upravnih odbornikov. Red, v katerem imajo upravni odborniki prihajati pri skontrovanji na vrsto, do¬ loča upravni odbor; navod, kako se ima skontro¬ vanje vršiti, izgotovi pa mestni občinski odbor. O vsakem skontrovanji ima se izgotoviti zapisnik, ki se predloži plenumu upravnega od- / bora, potem pa shrani v blagajnici. Sklepanje računov. § 37. Hranilnica sklepa svoje račune konci meseca junija vsacega leta poluletno, konci decembra pa 22 za vse leto. Najdalje do 31. januvarja naslednjega leta mora pa sestavljena biti uže bilanca, katero ima ravnateljstvo predložiti v pregled upravnemu odboru, ta pa jo mora predložiti mestnemu ob¬ činskemu zastopu v pregled in potrjenje. (§§ 29 in 31 pravil.) Pojasnila iz udeiežniške kapitalske knjige in iz knjig o privatnih dolžnikih. § 38. Pojasnila iz udeiežniške kapitalske knjige in iz knjig o privatnih dolžnikih podajati se smejo razun sodiščem v slučaju kazenskih preiskav in zapuščinskih obravnav le po preudarku in odredbi pisarničnega ravnatelja. Potrjen v seji občinskega odbora dne 23. maja 1901. Mestno županstvo Kamnik, dne 24. maja 1901. (Pečat) Luka Bergant 1. r. Št. 9173. Predstoječe izvrševalne določbe k pravilom mestne hranilnice v Kamniku se s tem potrjujejo. C. kr. deželna vlada na Kranjskem v Ljubljani, dne 21. junija 1901. Za c. kr. deželnega predsednika: Schaffgotsch /. r. Samozaložba. — Natisnil A. Slatnar v Kamniku. ŠTUDIJSKA KNJUNICm v 54528”