Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 br pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 2. januarija 1878. Obseg: O novem letu za novo leto rove seje „Matice vensko časništvo. Nekoliko opominov našim gospodarjem Gospodarske novice. Iz 41. odi)V slovenske'1 v Ljubljani 19. decembra 1877 Naši dop Novičar Turki pred Dunajem leta 1529. Jugosla- V novem letu za novo leto. Skrb za obstanek je dolžnost vsacega človeka v življenja šoli. prvi vrsti od ugodnih materijalnih okolnosti, kajti vsakdo je prisiljen , da se vise ali nize klanja zlatemu bogu K Ker imajo tedaj novci tolik vpliv na razvoj in obstanek pojedinca kakor človeške družbe v obče t Vsakdo, imenitnik in prostak , bogatin in ubožec, ker je „nervus rerurn gerendarum" tako rekoč mero- napenja svoje fizične in duševne dobil sreče, da bi kreposti, da bi si pri- moei daj en pogoj v življenja obstanek, zatoraj mirän filozof s svojega nad vsakdanjestjo vzvišenega stališča ugodno uredil svoje zemeljsko bivanje, ne sme osobito veliki množici zamerjati, ako se potnim po svojih pojmih in okolnostih, kar najbolj Ako se v dosego tega cilja rabijo pošteni pripomočki, obrazom trudi , priti do tega čudotvornega talismana. je tak trud, tak napor vse hvale vreden, da, cel6 dolž- Učenjak in umeteljnik vpotrebljujeta najviše svoje duševne kreposti v poduk in izobraževanje ljudstva, a kmetovalec, trgovec nost je vsakemu človeku, pomagati samemu sebi, koli- -----j - .«v.«^^.« , kor dovoljuje delovanju njegovemu odmerjeni krog. obrtnik delajo v svojem krogu za bi se vsak posameznik ravnal po tem načelu, srečen Dju obstanek in zložno3t, in otožno bi bilo, ako bi se bi sam bil, srečni poleg oivuu. njega sobratje njegovi, oi^ua —. dežela. Na posameznika se opira blagostanje in sreča nekultiviranih ndrodov. srečna zmetlo to medsebojno soglasje, kar dokazuje zgodovina vasi, soseske, okraja, mesta, dežele in države. v Srečno novo pesem leto!" ,,veselo Mi priznavamo pred vsem kmetijstvu najlepši novo leto!" častni venec, kajti ono je isti steber, na katerega se t Taka pesem , v različnih varijacijah, se je glasila te naslanja splošno blagostanje in vsi naobraženi narodi dni in se glasi še po krasno zidanih palačah in v prosti kakor na pr. Grki, Rimljani, Egipčani i. dr. imeli so kmetski, se slamo kriti koči, pismeno in z besedo. Bog kmetijstvo v visoki časti, o čemer pričajo njih pisatelji in pesniki. Slovenske dežele imajo za kmetijstvo zelö daj, da di vsas vosenec tuai v resnici oocutu, Kar go- vsak voščilec tudi resnici občutil kar vore njegovega jezika besede, in da bi se trudil sam ugodno lego in podnebje, zatorej tudi stoji ono na prvi pošteno najprej sebi in tako drugim biti brotnik. Zgoraj pomočnik, do- stop nji pri nas, to se pravi: nas Slovene kmetij- se Je reklo, da Pre- nih leži blagostanje kmeta, mestjana, državljana, sodimo istinitost tega izreka s splošno človeškega in posebe tudi z našega närodnega stališča. Izobraženosti blagoslov je sreča, a sreča sama na posameznika rame- stvo ohranjuje. Vsaj je naš Vodnik pel: i} Sloven'c! tvoja zemlja je zdrava In pridnim nje lega najprava Plodovitejši bi bil pa trud našega kmetovalca, ako bi tudi on , hrepeneč po sreči, bolj jemal ozir na na ob sebi je pojem, katerega na vse strani temeljito raz- prede k v svoji stroki, na novoizumljeua in potrjena ložiti bi delalo preglavico tudi učenemu modrijaku. Ako kmetijska orodja j j-*-« - , na s&usnje druzih dežel, v obče, na trdi slavni narodni ekonom Adam Smith, da „neved- praktičnejšo porabo časa in prostora Vsem starim nost je najdražja stvar v deželi", menil bi pisalec teh predsodkom naj dd slov6 in lagljeje bode v prihodnje daje izobraženost, okolnostim vsakega člo- naš z bremenom davka preobloženi kmet mogel izhajati veka primerna, naj viša sreča. Tu, se ve, nimamo v nego je dozdaj. Osobito naj se poslužuje po kmetijskih vrst ) ' r um j ua, v joa oicua, x u , og » & ; uiujaiud * "^o^ |v ^«v. i «« f v — —" mislih visoke učenosti, katera je dandanes kakor nek- družbah naavetovanih izboljšanj, katerim daje zdatno daj bolj ali manj privilegij ali skoraj monopol nekojih moč in življenje država. srečnikov, temveč mi smatramo pojem izobraženosti Kar velja kmetovalcu, to tudi trgovcu, obrt- kakor isto spretnost in zavednost, da vsakdo niku. Ko n k u r e n c a (tekmecovanje) jevgla3ilo naših m * ^ A a * i • a a /^y t • « * m * vredno izpolnuje dolžnosti svojega poziva in tako člo- dni, in gorje njemu, kedor ga presliši! Človekoljubje veštvu koristi v ožjem in širjem pomenu. Ker je nase je redka cvetlica, tem bolj se pa razširjajo sebičnost „razsvitljeno" stoletje döba napredka, a še bolj materi- zavist in gospodoželjnost med pojedine! in narodi. Bode jalizma, je tudi nam, živoČim v tem časi, kolikor je v tem obzira boljše letos, nego lani? Tako se vpra- Kaj skritega v naročji svojem hrani moči in dovoljujete poštenost ter značajnost, hoditi po sujemo radovedni sedaj v začetku novega velike množice poti in ravno tako iskati pripomočkov, ~ da zadostujemo tirjatvam časa in si vtemeljujemo svoje blagostanje. Al sedaj se vpraša: kateri so ti pripomočki in kako nam jih je rabiti? Da morejo napredovati vede in umeteljnosti, da se more dvigati trgovstvo, kmetijstvo in obrfcatvo, zavisi v leta, vendar: Povedati nam nikedo ni v stani A tolažimo se z veselo nadejo } 7 Da vgodno kocke nam usode padejo, In da po noči tožni, duhomorni Zašije sreče dan v svitlöbi zorni! Nase narodno blagostanje dvigajo ali znižujejo politični dogodki, in v tem obziru se je v minolem 10) Da želodec lože prekuhuje krmo, sičem vsak teden privo8i pre-nekoliko zdrobljenega oglja in pe- tadi letu godilo mnogo zunaj in domd. Ako se smč iz ne- pela (od drv se ve da), pa tudi zmlete krede, katerih znamenj sklepati na bodočnost, upati imamo jim enkrat na teden tekne grenke soli ena žlica. Slovani, da ve, je se uam „vremena razjasnijo*4, da-si tudi, se pred vsem biti nam samim odločnim in neod-stopnim od svojih poštenih tirjatev. Ker ima po božjem in natornem zakonu vsak narod pravico , razvijati se po svoje, in ker je „zgodovina", po pesnikovih be- Gospodarske novice. Žitna letina v Ameriki je bila lani, kakor so sedah , „sodnica sveta", ni se nam bati, da bi se ta zakon ovrgel in da bi mi zaradi svojih naporov v domačem in političnem življenji bili kedaj obsojani. Naše 7) . ------- ------ " ---------- J ~ * ISiovice" že povedale, tako bogata, da stari ljudj komaj take pomnijo. Ker pa je vožnina iz Amerike na An gležko in zahteve so, da se nam dajo pravice, katere imajo pospeševati naš duševni in materijalni napredek, drugo storimo sami. Mnogoteri sicer te zahteve ne more ali noče umeti vendar to nikakor ne prominja stvari. Sloveči politik Macau lay je dejal: „Mnogi politiki naših dni trdijo, prosto da drug dežele primerno nizka, zato ni iz našega cesarstva delalo, da bi ga dinarj na tuj čuda se je lani toiiko žita pri ■Hhhi goi i bili mogli za 140 do 150 milij prodati ga zdaj celo malo v vnanje > dežele proda. Nasledek bogate Amerikanske žitne le tine se zdaj kaže v tem, da že kaka dva meseca cena žitu pri kakor se umelo samo ob sebi, da ne sme biti pada nijedno ljudstvo, dokler ni sposobno 7 rabiti stosti. To pravilo je imelo le veljavo za bedaka svoje pro- ka- teri, kakor nam pripoveduje stara basen, iti v vodo, dokler se ) tovalcem našim malokdaj bilo, klaj Ker pridelovanje žita za prodaj kme da kaj dobička kaže, treba bi je sklenil, ne * se na svojo korist obrnejo bolj na pridelovanje in po nji na povzdigo živinoreje. Časnik Koroške kmetijske družbe v svojem zad- njem listu po prav kug buj prej iti v vodo, dokler se ne nauči plavati. Ako imajo ljudje čakati svobode tako dolgo, da postanejo modri in zreli v sužnosti, čakati jim je bode v istini do sod- Ogerskem in v doljni Avstrij strah f da bi S ki jo imajo zdaj že na Ceskem, Moravskem nega dne. vec krajih ne jel i, pa tudi naših dežel tudi v Mi Nemeij v Te besede, zlata vredne, naj nas izpodbadajo in njenih misli, da bi se govej kug nismo sicer utegnila vneti iz vodijo pri vsem našem delovanji in bodimo pošteni ter z n a ča j ni darju sveta. } za drugo pa prepuščajmo skrb Vla- korij in ljudi, katerih je že na tisoče pobitih v Turško ruski vojski in ki po gnjilini smrad Charpentier. m krog ker skušnje učijo, da goveja kug razširjajo krog se iz druzih vzrokov v daljnih krajih Turčij m Al skušnje učijo, da nobena ska ni bila brez goveje kug mlj Ru sij zato Turško-rusovska voj ker Ruska in Tur ) Gospodarske stvari. Nekoliko opominov našim gospodarjem. Največe bogastvo kmetovalčevo je gotovo živinica njegova. Med domačo našo živino pa prešič ni najzadnja. Al pri izrejevanji prešičev se velike napake godijo pri žužek, ki se je iz Amerike preselil že tudi pitanji ali debelenji. Zato ne bode odveč, da tii Evropo, je dobil zdaj svojega sovražnika, ki ga pokon- o tem našim gospodarjem nekoliko podukov na srce cuje. To je neki sila majhen črviček, ki ni veči kakor ška armada morate za živež seboj peljati goveda, katera dohajajo večkrat iz onih krajev, ki so domovina goveji kugi. Koloradovec, to je tisti krompirju strašno škodljivi nam v položimo. glavica kake bucike, ki ga je prof. Riley najprej v dr- cev Gospodar bo le takrat dobiček imel od reje preši- žavi Novega-Yorka v Ameriki našel in se „Uropada i\ _ •----? i- — --------- —Ta črv se vsede na kolorado ca če 3) jim v jeseni, ko jih pitati začne, neprene- * ) / J * j "" J«" «-. ^ f J homa obilo krme daje, ne nekoliko časa obilo tem pa zopet dalje časa malo. ) po- amencana" imenuje in ga umori. Tako svražnik najde sovražnika. * Krote so, kakor so „Novice" že večkrat poročale Krma naj je lahko prebavljiva. Čeravno je vrtom tako koristna žival, ki jo posebno Angleži vi-prešič požrešna žival, vendar njegov želodec ne pre- soko cenijo, da je v Parizu vsak teden za botaniškim kuba marsikaj tako lahko, kakor goveja živina. Tako vrtom (Jardin des Plantes) sejm za krote, ki jih kupne prekuha otrobov, na tudi rži. Ovsa in nšenice ne. Če v vp.likili sodih na, trp* mfid vlažftn mah nnlnžftnft zraven njih ne dobiva mleka. čevalci v velikih sodih na trg med vlažen mah položene pripeljejo. 100 velikih krot se navadno plačuje po 75 Krma se ne sme prešičem nikoli vroča dajati, do 80 frankov, to je po naše 30 do 32 gold. Največ ampak vselej le topla. Vroča pokvari jim želodec, jih prodajo na Angležko, ker so ondašnji vrtnarji do Mrzla krma pa jim tudi ne tekne. Zato se poslom ne dobrega prepričani, da nimajo boljega pripomočnika kot more preveč na prste gledati, da pokladajo prešičem kroto, ki zalezuje vsake vrste škodljivi mrčes. zmirom mlačno krmo. Krma naj ima zmirom podobo soka > to je ) naj ne bode pregosta. Prešič potrebuje zmirom veliko vodenega, zato mu mleko ali siratka po drugi krmi tako dobro tekne. Prešičem i ki se redij v klada krma po 4krat na dan, pa nikoli do krat, pa malo na enkrat", jakib, naj se po tega )) Več to pravo Po krmi naj ima prešič mir Prešič ni rad sam , zato naj sta pitovna presiča vsaj po skupaj v enem svinjaku en čevelj nad toplot pa n mlad Svinjak mora biti če d mlj v vzdignjen njaku . m zmirom vsaj za Znanstvene stvari. 4L odborove seje „Matice Sloveaske" v Ljubljani 19. decembra 1877. Zbralo se je 14 odbornikov (izmed vnanjih gosp» Luka Svetec), katere predsednik g. dr. Jan. Bleiweis pozdravi, in začne sejo s tem, da se zapisnik zadnje odborove seje potrdi. Potem poroča odbornik in tajnik Matičin A. Pra- ne sme koli čez 12 stopinj po gorkomeru in jesen najugodnejši Čas za pitanj koli biti pod 10, p rot ni k o raznih Matičinih zadevah tako-le: Zato je spo danes Družnikov je „Matici" od 40. odöorove seje do prirastlo 42, izstopili pa so 4. Odsek za izdavanje knjig je imel novembra t aejo v kateri se določilo ki jih Matica < vabilo na naročbo labko utrpi ima po več iztisov v alog in jih nstvenega „časopisa Matice Slovenske*' naj se še en- se do krat razpiše; oglasilo člankov mu namenjenih celo L Pesjak Matici predloži ) » d naj se edaj bog povabi 113 naročnik Natiakovanje Matičinih knjig bode se oddalo malo Gosp y tisti tiskarni > Ker gospod jih bode najceneje prevzela L -1, j in Kogej naznanjata svoje spise da ne moreta dalje opravljati poverjeništva, se za Pivko pravilih pregleda in o natisu razsodi jih odsek za izdavanje knjig po za poverjenika izvoli gosp Ii oslani zbrani D r o b n i 6 } za spisi a O Gosp vrnej se Lendovšeku župan T Ob enem se v Varaždi Idrij za prof. Hubad v Ptuji naznanja mnogo jenika izvoli gosp. prof. S po zanimivih spisov o bajeslovji Slovanskem za prihodnji pisateljem Konečno 30 se določile nagrade mnogim gosp „letop Matičnega Naznanilo to se izroči vredništvu „letop a Gosp prof Glowack v Ptuj stavi na odbor Zgodovinske stvari. vprašanje ali ne bi Matica hotela založiti knjigo: „Flora slovenskih dežel" v slovenskem jeziku. Tvarino za knjigo ima nabrano že od leta 1867., zato bi rokopis bil v Turki pred Dunajem I^ta 1529. enem letu ali še prej gotov Važna ta ponudba gosp Priredil M. M o 1 e k. *) ki strokovnjak v botaniki, se izroči v profesorja , prevdarek in poročanje odseku za izdavanj Gosp. Božidar Raič tuj m stil. Najbolj ) i knjig, marsikaj o vredništvo vpraša, kaj je s slovensko-nemškim katerega vredovanje je prof. Pajk popu- Vsaka božja stvar ima svojo svojo srečo ali nesrečo. Osoda zadeva zgodovino, vsaka rec časopisu Matičnem" osobito glede na njegovo, in človeka in cele narode posameznega j posamezna poslopja in cela pravi daj kazalo > da Matica << kot neka namestovalka znanstvene akademije vzame to log v Je roke in nasvete o tem predlaga občnemu zboru. Lužičanje , katerih 150.000 ) imajo 1K vrsten slovar, a mi poleg toliko nakopičene tvarine ne mesta. Nesreča bere se človeku na obrazu, poteze na njem to očitno pričajo. Narodova žalostna osoda bere se vsemu narodu ne le na obrazu , temveč v vsem narodnem življenji. Tužnega srca popeva žalostne pesmi preteklih časov. Poslopja podrta, mesta razrušena dasiravno mrzla burja brije že leta in leta po razvalinah njihovih in vremen nezgoda izpira in razjeda zi- doživimo ga najbrže obžaloval strašansko Odbor je z gosp. Raičem vred leko nesrečnega slovarja, se moč sovražnikova kriva nabrano gradivo ni lastnina Matici t izreka sednik da bi se tolikrat ponavlj ker pred-klici po do v je hovega padca. Pa ravno to človeka sili, da se zamisli pričajo, da Je aj1- v nekdanje čase ter premišljuje, kdo je to storil > keda slovarji slišali na dotičnem mestu ) ki ga bile zadevale veče nesreče, kakor Litograf gosp. JKöke je z Dunaja poslal nove zemljevide, in sicer S } Španijo in Portug Hjo, enogl tudi Nizozemsko in Belgij Pripoznavalo se je in zakaj se je to godilo? Ni ga pa menda mesta na božji zemlji je Dunaj. Dunaj je znamenito mesto že zarad starodavnosti znamenitnejše še zarad osode, ki ga je zadevala. t K), da sta si vreaniK Koke zelö prizadjala ta si vrednik zemljevida g. Cigal in > da )) Matica*' dobila krasne zemljevide, s katerimi bodo udje Matični gotovo sadovolj zahvalo Nastal je okoli 13. leta pred Kristusom iz rimskih taborov; štirikrat je razsajala huda kuga po mestu; dva- Turek, a Odbor sklene, v posebnem pismu iskreno izreči gosp. Cigaletu za veliki 91etn trud in veliko vredno delo. Matičine knjige za 1877. leto so natisnj njegov krat obiskali so ga Francozi; še večkrat pa vselej dragi bralec, kolikim nezgodam in spremembam iz sovražnega namena. Ze samo to ti priča, bilo Je izpostavljeno to mesto! Muditi se hočemo le pri dveh ) imenik do tem bodej se še tiska in stavi v zemljevidi in knjigi zadnj poli , in po Et b. Cost in UUUtSjU ac BCIiiljC VIUl lU J\UJI£I JU kU, W V/ Letopis za leto 1877*') nemudoma razpošiljal viharjih, ki ju je imel Dunaj prestati vsled Turških napadov; in ravno v teh Časih se je lepo pokazala hrabrost in navdušenost Dunajčanov in druzih kristjanov 9 Slavnemu Iv. Koseskem se zakvala da 1 del oglasno izreka iskrena 9 Nebeške komedije" (Paklo) in daroval Matici še druzih svojih poezij biagodušno sklene, da se mu to v posebnem pismu naznani. 9 ter 8 Po Matičinih pravilih 12) izstopi iz odbora da-si so se vojskovali z veliko številnejšim sovražnikom. Prvi napad na Dunaj. Sulejman je redil v svojem srcu sovražno misel Dunaj napasti, kakor hitro bo to mogoče. Premagal je predno je nastopil vladar8tvo svojega očeta t bil že prej ? vsako leto deaet po volitvi najstarejših odbornikov pa se smejo zopet voliti. Ti so: gospod) ki a n Luka > ; # ) Narod slovenski od nekdaj jako zanimiva zgodovina Kozle r Peter, Kris p er Valentin, Močnik Matej, Turških vojsk. Pač je žalosten spomin na strašne pretekle , ko je divji Turek plenil, ropal, požigal in inorii po kr- Vilh a r dr. Zu p Jernej, E r j a v e c France I vi JClg > pat Jan. in Ž o i g ) čase Mih Iz stopili so gospodje Pleteršnik Maks, Wiesth Fr., Zakelj Mir., Herman in Gr or up Jos prof. Iv. Tu še k. Tedaj bode se na novo vo bornikov. Umri je 16 od nika h ko Po vsem tem je odbor še sklenil: . Konečna določba o izdavanji Matičneg ščanskih deželah. Koliko je vsled tega trpelo naše cesarstvo, koliko naši slovenski kraji ! Že marsikateremu še kot otroku so kazali stariši ali drugi podrtine , kjer je Turek razsajal, kraje, kjer so se ž njim bili naši spredniki za vero, dom in zato, mili moj narod slovenski, podam natanč- cesarj a Naj ti i> čas nejši popis, kako so Turki Dunaj , glavno mesto cesarstva 9 dvakrat oblegali. Popis je gola zgodovinska resnica; posnet a prepušča se občnemu zboru ki s u bode sklical je po najboljši zgodovinski knjižici „Die Türken vor Wiena meseca januarija 1878., dan odločiti se prepušča von Friedrich Steinbach, 1855. Wien. Pojdi tedaj povestica gosp. predsedniku atlantu napravi naj se naslov in kazalo v primernem zavitku Soli v F ram i na Štajerskem in čitalnici v ozirji, kakor tudi nekemu udu daruje se nekaj knjig, v hišo Slovencev in uči jih ljubiti sv. vero in domovino še bolj kakor do neslogi nemoč. zdaj; uci jih spoznavati, da v slogi je moč, v In še nekaj se, dragi čitatelj, lahko učiš iz tega popisa, in sicer to, kakoŠni prijatelji naroda slovenskega so tisti, ki držijo s Turkom, * Pita tel j. Seli m a, Perzijane, podjarmil si Sirsko in Egipt; vsled teh zmag zbudila se mu je poprejšnja misel, še Dunaj napasti. Iskra se je raznetila, plamen švignil je kviško, sklenil je podvreči si vso srednjo Evropo. Delo svoje je pričel 29. dne velikega srpana (avgusta) leta 1521., podvrgel si Bel igra d in v daljnem vojskovanji podpiral ga je nezvesti knez Ogerski Za-po lija. Ludevik, kralj Ogerski, je nesrečno končal svoje življenje v nekem močvirji v nesrečni bitvi pri Mohaču leta 1526.; kraljevi sedež tedaj bil je izpraznjen in izvoljen je bil Za po lija s pripomočjo svojih privržencev. Kmalu je bil mnogo ljudstva za-se pridobil in udanost odpovedal Ferdinandu, cesarju Avstrijskemu. Da bi se na svojem prestolu lože ohraniti mogel, prestopil je na sultanovo stran, od njega je pomoči pričakoval zoper Ferdinanda Habsburškega. Sultan je vsled tega imel prosto pot do Bude (Ofen), katerega se je polastil 7. septembra, da bi jo od tukaj mahnil proti Dunaju s 300.000 vojaki in 300 topovi. O D una j i govoreči ne smemo si misliti sedanjega mesta; pomisli, dragi bralec, takrat se je pisalo 1529. po Kr. rojstvu. Da pa vendar nekoliko zvemo, kakošen je bil takrat, pogledati moramo načrt (plan) Hirschvogelnov od leta 1547. Obris starega Dunaja je narejen na leseni , z oljnato barvo prevlečeni tabli, ki se hrani v Dunajskem arhivu, zbirki starinskih reči,j in je zel6 znamenit. Po tem načrtu je stari Dunaj imel prostor sedanjega; na njem so zaznamovani nekateri znamenitnejši kraji, kakor dvorni (cesarski) pomol (baštijon), „škotska vrata", „sališka vrata", „rudeč turn*4, „štubenska vrata" in „koroška vrata"; med temi mestnimi oddelki je bilo še dosti druzih, ki pa še niso bili do cela dodelani, večidel so bili še le v delu; za nekatere pa le kraji odločeni. V notranjem mestu bilo je 153 ulic in druzih prostorov ; nekaterih imena so se ohranila do današnjega dne. Hiše so bile še večidel z deskami krite in po večem z enim nadstropjem. Prostor krog škotskega samostana bilo je neko pribežališče; kdor je sem pritekel, ni se mu smelo nič zalega storiti. Sedanja okolica poprejšnjega utečišča se je imenovala „na gnoji", in po pravici, ker je bila od cesarja Ferdinanda neka postava, da strojarji, kovači in drugi odmeckov in druge nesnage ne smejo drugam spravljati kakor v ta globok jarek ali „graben". — Res, dobra postava, dobra bi bila še zdaj za mesta in vasi, da neprijeten duh ne bi človeka vedno pod nos dregal, ako se v mesto pride ali pa v kako vas (in morda v „blatne ulice". — Od tega kraja so se še bližnji imenovali ,,na gnoji". „Čez sedem let vse prav pride", pravi pregovor, in res, bolj ko je Dunaj napredoval, mesto širiti in lepšati se začelo za-rad naraščajočega se prebivalstva, več zakotišč se je izpoti spravilo in tudi „gnoj" je zginil. Znamenita ulica je bila že takrat „gosposka ulica"; tukaj so bile palače plemenitih družin Lihtenštajnov, Trautmansdorfov, Traunov in še druzih; še dandanes imajo ondi svojo palačo že od Friderika IV. tudi Di-trihštajni. Kar zadeva cesarsko palačo, obstajala je iz štiri-voglatega „Švicarskega dvora"; na vsakem voglu je bil en velik, vmes pa je bilo več malih stolpov. Okoli cesarskega grada je bilo več pustotnih zemljišč, ko pa se je jel pozneje grad vtrjevati, se je ta svet zgubil. Poglavitna poslopja starega grada so se ohranila do sedanjega časa, le vogelnih stolpov ni več. —- Vidmarjev stolp pri vitežki dvorani in na nekdanji „Spanj- ski ba8tiji" se je za časa Marije Terezije l. 1753. od- pravil; nek drug stolp med poletno jezdarnico in knjižničnim trgom so morali tudi podreti maja meseca leta 1756., ker je žugal porušiti sobe pod seboj. Stolp s številko 3 zraven kapele blizo bastije, ki ga je bil dal sezidati cesar Friderik III. ieta 1448., je bil leta 1699. porušen; pravijo, da na podlagi njegovi je zidan en del observatorija ali zvezdarnice. Kedaj se je odpravi^ še četrti stolp proti državni pisarni, se ne vč. Ta Švicarski oddelek s svojimi jarki in štirimi vogelnimi stolpi se je imenoval „Babenberški čvetirokot". — Pod Vid-marjevim stolpom so bila Vidmarjeva mestna vrata in zadnja vrata cesarskega grada so držala proti sedanji obmestni planji (Glacis); obadva izhoda sta imela spod-jemni most; kajti okoli grada je bil visok nasip in pa globok jarek. Ko so 1. i853. prenovljali uotranji prostor cesarskega grada, so prišli do nekdanjih vrat in do enega dela tega globokega jarka. Kjer je bil po prej „Celjski dvor" (Cillerhof) ali orožarnica, je zdaj „Amaljin dvor"; notranji prostor cesarskega dvora je bil za polovico manjši od sedanjega; kjer je zdaj krasni „Jožefov trg", bilo je prej Avgustinsko pokopališče, in na mestu sedanje konjarnice (Stallburg) je bila takrat hiša deželnega maršala Eberstorfa, katero je kupil leta 1522. cesar Ferdinand I., na tem prostoru je svoji so-prugi na ljubo dal napraviti lep vrt. — Ogledali smo tako notranje Dunajskega mesta. — Ze iz tega se lahko spozna, da mesto ni bilo tako močno vtrjeno, kakor bi si kdo mislil. Sovražnik je imel tedaj lahko delo; to pa bo še bolj očitno, ako si še predmestja pogledamo. Hiše so bile nepravilno stavljene, po večem leseneri vtrjenih krajev je bilo le malo. Nekatere hiše so stale tikoma nasipov, teh pa se je sovražnik brez težave polastil. Poprejšnji vladarji so se malo brigali za trdnjave, in vendar je bil Dunaj tako rekoč predzidje za-padne Evrope, bramba kristjanstva. Vedno so se Dunajčani le posvetovali in zopet posvetovali, kako bi ta ali oni kraj vtrdili; odlašali pa so napravo trdnjav do zadnjega časa, ko je Turek že pred mestom bil. Obzidovje mesta je bilo staro, sem ter tje še celo podrtija, le šest čevljev debelo brez na-kopov ali druzih branisč, s katerih bi se bilo moglo sovražniku kljubovati; več stolpov na zidovji je bilo podrtih, na kratko rečeno: obkoljeno je bilo mesto tako slabo, da se je po pravici reklo „zaplankani Dunaj". Strelnega orodja za rabo je bilo le malo in v mesta komaj 2000 vojakov; pomoč od zunaj se je res vedno pričakovala, al Turki so silovito hitro drli proti mesta. Poglavar Semendrijski (na Srbskem) Mohamed-beg je bil grozen strah Dunajcanom; prišel je najprej deželo ogledat in mesto; med tem pa je ošabni in zma-gepijani sultan prekoračil mejo pri Ogerskem Starem trgu 21. septembra leta 1529. Sultan je Mohamed-bega, pravo človeško zver^ naprej poslal za strah in grozo kristijanov povsod, kamor je prišel; delal je na to, da bi jim s svojo nazoč-nostjo vzel pogum in srčnost, češ, potem bo vse drugo lahko šlo. 30.000 „akindšijev", to je, požigalcev, je dirjalo okoli po Dunajski okolici pod poveljstvom Mi hal Oglu-a. Razmesarjena trupla kmetiških ljudi in proti nebu valeč se dim bila so znamenja, kje da Turška zverjad hodi; uničili in pokončali so vse gori do Linea (na gornjem Avstrijskem), divjali in plenili celo doli po Štajarskih planinah. Ko so Dunajčani slišali in videli, kako grozovito sovražnik mori in požiga, 03rčili so se ter sklenili, raji preliti kri do zadnje kaplje, raji končati življenje pod razvalinami mesta, kakor pa z lepo se udati in Dunaj prepustiti sovražniku. Toda prebivalci sami ne bi bili nie opravili zoper Turka, ki ga je bilo kakor listja in trave — 300.000 mož. (Dal. prih.) Jiigoslavensko časništvo. * „Pucke novineu — časopis za gospodarstvo, obrt i narod — katerega so ,,Noviceu toplo priporočale tudi našim Slovencem, ko je lani začel izhajati, je svojo nalogo glede na trojico, ki jo nosi na čelu, tako lepo izpolnil v preteklem letu, da ga radostni priporočamo tudi zdaj, ko nastopi dragi tečaj. Vrle ,,Pučke Novine" so jako dobro sredstvo onim Slovencem, kateri se želijo seznaniti s Hrvaškim jezikom in v obče s Hrvaškim razmerami, katere ta list verno, resnično in redoma objavlja. Cena listu, ki vsak teden po celi poli izhaja, je nizka; za vse leto po pošti pošiljan je 4 gld. 60 kr., za po! leta 2 gld. 30 kr. in na četrt leta pa 1 gld. 15 kr. Naročnina se pošilja knjigarni M u č-njaka in Senftlebrna v Zagrebu. Zato, Slovenci, sezite tudi po „Puckih Novinah". Naši dopisi. Iz Rusije 23. dec. rj. — Iz začetka Rusko-Turške vojske do današnjega dne se je v Evropi nagovorilo in napisalo toliko nenaravnega, da čitajoč v časopisih sporočila o govorih raznih državnih zborov, o odgovorih raznih ministrov, o govorih raznih diplomatov, o časnikarskih prepirih, o raznih interesih raznih držav in narodov , o tirjatvah raznih verskih in kulturonosnih interesov, nehote sam sebe prašaš: je li vse to plod slavnega 19. veka, ki je dosegel na eni strani najviše stopnje verske popolnosti, brez katere so ti nebesa na veke zaprta, v katera so tvoji očetje prišli brez nje, na drugi strani pa najviše stopnje kulture, katera si k zveličanju pomaga brez nebes; ali smo se kar čez noč — mi, ki smo Evropa — vrnili za tisoče let nazaj v drevnost in smo postali Atenski trg, na katerem je modrost in politika jezik, in kjer toliko veljaš, kolikor si v stanu kričati ? Magjari, na primer, in drugi Avstrijski turkofili so vso lansko zimo obdelovali na vse strani temo, da Rusija v Evropi se ne more vojevati s Turčijo, ker ne sme čez Prut, kajti to je protivno Avstrijskin* interesom; potem so jej zapirali z Avstrijskimi interesi pot čez Aluto in Donavo, nazadnje čez Bal kane. Grof Andra8sy je takrat trdil, da Avstrijski interesi nikdar ne dopuste, da bi se Srbija vmešala v vojsko; v poslednjih delegacijah, če nam je telegraf resnico sporočil, pa je on spet trdil, da tega nikdar ni rekel, in da je Srbiji le prepovedal v Bosni j o stopiti. Črnogorce je Andrassy res pregnal s svojimi notami iz Hercegovine ter jih zdaj preganja iz Špice in Bara. Vladar Avstrijski je, kar je vsem vam Slovanom v Avstriji gotovo dobro dčlo, napil zdravico svojemu zavezniku, njegovi Magjarski podložni pa se drznejo bratiti s sovražnikom njegovega zaveznika in norč od veselja nad izmišljenimi Turškimi zmagami! V Angliji je kipel boj med liberalci in konservativci: konservativci groze Rusiji z Angležkimi interesi, liberalci pa konservativcem tudi z Angležkimi interesi; ker so interesi te in une stranke Angležki interesi , se Angležkim ministrom ni treba posebno bati svoje opozicije; ti in uni želč doseči enak cilj, razloček med njimi je le veča ali manja zvijača. Mi v Rusiji smo prav zadovoljni s tem, da so v Angliji na krmilu konservativci; oni so Anglijo v Evropi izolirali , najhujši udarec so dali sami sebi takrat, ko so zavrgli Berolinski me- morandum. Angležki liberalci bi tega ne bili storili, ampak oni bi bili že z Andrassy evim projektom izvili Rusiji iz rok plod dolge diplomacije. Konservativci Angležki jadrajo bolj naravnost v vojsko z Rusijo. Ko je Turčija zgubila v Aziji edino armado, katero je ondi imela, in najsilnejšo trdnjavo, v Evropi pa najumnej-šega polkovodjo in najbrabrejšo armado, je Angležki minister oglasil svetu, da Rusija je zadostila svoji vojni časti, mir da se tedaj lahko sklene, tem lože, ker podlaga miru je že gotova v sklepih Carigraške konfe-rencije! Cez malo dni potem se je Turčija obrnila do velikih Evropejskih vlad z noto, v kateri trdi ravno to, kar Angležki minister , ter povdarja , da jej ni jasno, zakaj da jo je Ruäija napadla. Iz vsega je vidno, da Turško noto so v Londonu izmislili in napisali. Anglija tedaj zopet daje Turčiji potuho. Turška prošnja za m i r je tako prevzetna in surovo razžaljiva, da, ko bi vojske še ne bilo, bi se je bilo treba bati zavoljo te Turške nesramnosti. Mijü tedaj Še ne bo; treba bo se vzeti R u-ščuk, Sumijo, Varno, Adrijanopelj. Kaj pa potem? težko če ne — Angležka vojska, Anglija po novejših sporočilih se silno oborožuje ter grozi, da, ako Rusija ne pristopi k novi konferenci, bo Anglija varovala svoje interese, to je, ona bo zasedla Čari grad in Egi p t. Bo li s tem vojska končana? Ne verjamemo. Pišejo, da se Anglija zopet meni z Avstrijo. Andrassy je delegacijama objavil, da brez Avstrije nikdo ne more rešiti Turškega prašanja, Ma-gjarski delegaciji pa posebej odkril, pravijo, tajno take skrivnosti o svoji politiki, s katerimi so bili Magjari prav zadovoljni. Kdo razume vse to? So se Magjari morda tako spremenili, da hočejo zgrabiti Bosno proti želji Bošnjakov? ali Andrassy za hrbtom svojega vladarja sklepa zvezo z Anglijo? Od druge strani je slišati, da, ko bi se Magjari vzdignili proti Rusiji in Srbiji vzdignili bi se vsi Avstrijski Slovani kot en mož proti Magjarom. Resnica je dandanes to, da Anglija ne more Evropejske koalicije napraviti proti Rusiji tako, kakor pred 23 leti. Ako Anglija zasede Carigrad in Egipt, osnuje se Rusko-nemško italijanska koalicija proti Angliji. Kakor Rusija ne more Bospora prepustiti Angliji, tako razen drugih Evropejskih držav posebno Francija ne bi mogla mirno gledati, kako Anglija gospodari s Sueškim kanalom in Egiptom. Italija nima več interesa potezati se za Angleške interese, ona je že dosegla, kar jej je manjkalo; a če jej še kaj manjka, tega ona ne more doseči v zvezi z Anglijo, Avstrijo in Francijo, ampak le z Rusijo in Pru-sijo. Z Rima in Milana je večkrat čitati v Ruskih časopisih dopise, v katerih se Laški šovanizem liže Rusiji. Italija, katero je Avstrija vselej in povsod potolkla, je dosegla svoj cilj po milosti druzih držav; tako po beraški se ni nikdar nobena država osnovala, kakor Italija. In vendar jej še vedno nekaj manjka: v imenovanih dopisih se govori o Niči, o Tridentinu, o Trstu! Pozor, Slovenci! vi ste majhen narod, vendar menim, da imate tudi svoje interese, Laška politika pa ravno zadeva interese Slovenske. — Lahi govore o Trstu, a oni ne mislijo samo na Trst, do katerega nimajo nikake pravice, ampak oni škilijo po vsem Primorji in celo po kosu Kranjskem: diši jim Postojnska jama in Idriško živo srebro. Oni o teb Slovenskih krajih govorč kakor o deželi čisto Laški in motijo s tacimi dopisi Ruski narod tako, da lahko misli, da Lahi imajo res kake narodne pravice do teh krajev. Rjiski narod dobro vč, kje živč Bulgari, Srbi, Hrvatje, Cehi, le o Slovencih skoro nič ne ve, razen malih krogov, ki so po naključbi v dotiki s 5 ali 6 tukaj živečimi Slovenci. In kdo je tega kriv? Sami Slovenci. V > Roških časopisih , da ne omenjamo političnih sporočil, Be večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Ceh i je. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati?4< Al, gospöda! Saksonski Lužičani so narodič še manjši od Slovenskega, in vendar se čitajo včasih kaka sporočila o Lužičanih. Kaj Slovenci nimate nikakoršnih slovstvenih del, o katerih bi se dalo kaj povedati? Vsaj imate vendar marljive „narodne čitalnice", imate „Matico", ki je že veliko lepih knjig na svitlo daia, imate „Glasbeno Matico", „Sokola", „dramatično društvo", ,, Mo-horovo društvo" , imate mnogo časopisov , ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi prav druzega nič ne imeli, imate nekaj gora in dolin , mest in sel, o katerih bi Ruse lahko podučili, da se imenujejo Ljubljana, a ne Lai-bach, Kranj, a ne Krainburg, Gorica, a ne Görz in tako dalje. Vsaj se vam menda ne manjka journalistov ,,ex professione" — kako da se ne zavedajo potrebe pisati na več strani? Gradiva različnega po gori reče-nem jim vendar ne manjka! Naj so jim nemški journalist na izgled, ki celi svet potapljajo s svojo kramo. Iz Rusije 24. dec. r/. — Danes vsa Rusija praznuje stoletni rojstni dan cara Aleksandra I., katerega Ljubljana pozna po kongresu 1821. leta. Največo slavo si je Aleksander I. zadobil s tem, daje löl2. leta v Rusiji pokončal velikansko armado Napoleona I. potem v zvezi z Avstrijskim cesarjem drugo Napoleonovo armado pri Lipsiji ter vzevši Pariz Evropi uvedii novi red. Vrh tega si je on pridobil veliko hvalo svojega naroda z novimi šolami, višimi in nižimi, posebno pa z gimnazijami, katere je on vpeljal. K temu prazniku se je naš car A l e k s a n d e r II., Osvoboditelj, vrnil iz Bulgarije v Petrograd. Ceremonija! praznika se je delil na tri točke: 1. Panihida (= črua maša) v Petro-pavlovskem saboru, to je. v cerkvi Petrograške trdnjave, v kateri počiva ranjki car; po panihidi je car položil na grob ranjcega veliko medaljo , vlito v spomin tega praznika; 2. v zimnem dvoru praznična procesija; 3. v Mihajlovskem dvoru je car odkril podobe najslavnejših epizod carovanja Aleksandra I. — Prebivalci Petro-grada so z nepopisljivim navdušenjem sprejeli svojega ljubljenega cara Osvoboditelja. Z ranega jutra so bili vsi stanovi na nogah , mesto okinčano s slavoloki, venci, zastavami, podobami cara. Ko je car stopil iz kolodvora , je zagromelo „ura!" iz tisoč in tisoč ust brezbrojnih množic naroda, po vseh ulicah je narod pel narodno pesem večidel z godbo. Car se je peljal v odkritih sanih po glavnih ulicah najprej v Kazanski sobor (stolno cerkev) , v katerem je klečč molil pred podobo Matere Božje. Iz sobora se je odpeljal v zimni dvorec. Depeša opisuje molečega pred podobo Matere Božje vladarja s sledečimi besedami: „Na čelu vladarja so se risale globoke, težke misli, vendar pogled njegov, kakor vselej, je bil jasen, krotek, mil in prijazen." Še nisem poldrug Rimsk lustrum v Rusiji — a kaka sprememba v Ruskem narodu! Po pravici bi mogel reči, da vsako leto je desetletje v napredku. Vse je drugače, kakor je bilo , ko sem sem prišel; komaj je spoznati tisti narod , katerega sem takrat našel. Le en primer : V Moskvi je bilo takrat društvo, ki se je skromno imenovalo „Slavjanski komitet", komaj par sto členov je imelo s še manjšim podkomitetom v Petrogradu. Ofici-jalno to društvo ni bilo priznano, vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente j edini časopis v Rusiji, ki je odobraval in podpiral to društvo, so bile „Moskovske Vedomosti"; vsi drugi časopisi so ga le zasmehovali ali celö vlado in narod hujskali na-nj. Zdaj je to društvo že „Slavjanskoje Obščestvo", ofi- 6 if^ž- I ! g i^lff .V-:. - I cijalno od vlade potrjeno, sto in sto tisoč rubljev gre leto in dan skozi njegove roke v podporo potrebnim Slavjanom; oficijalnih členov iz omikanih in viših krogov ima ono že na tisoče, a v mislih je tako rekoč ves Ruski narod člen njegov. Včerajšnji listi so nam prinesli podrobno sporočilo o tem , kako ste Avstrijski Slavjani praznovali našo Plevensko zmago. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vedomosti" začenja svoj dopis s sledečimi besedami : „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni ves Slavjanski mir (svet) svoj den radosti i slavi. Nastupajet važnaja, rešiteljnuja minuta v istorii Slavjanskega mira, istoiičeskuja epoha jego vozroždenja. Sobitja govoret tak gromko i jasno, čto daže te, kotorije ne želali bi slišatj , \ijnuždeni (=primorani) vnjatj jih golosu i so-zoatj vsju važnost pereživajemago nami momenta." Ko je po tem vvodu opisal praznovanje zmage na Hrvaškem in v Cehiji, je okončal dopis tako-le: ..Slavjanski prazdnik toržestvovali i v Ljubljane, v Ra^uze, v Zemljine, v serbskih gorodkah i mestečkah po Vo-jennoj Granice. V istoričeskih sobitjah imenno to i so-stavljajet jih otličiteljnoje svojstvo, čto oni prihodjat kak bi vnezapno i zastajat kak bi vrasploh , no *ijzij- vajut vsjudy (povsod) nepodgotovljenoje , a potomu — jistinnoje čuvstvo." V Gorici 26. dec. — Bog mi daj, da novo leto z ugodnejšim poročilom morem začeti, kakor je to, s katerim končam staro! — Dne 17. t. m. o poldne se je nek Poljak, g. Iv. Kuderlička, ki ježe več let tukaj in ki ]e bil množim družinam znan kot izobražen človek in kot privatni učitelj francoščine in drugih jezikov, umoril na pokopališči, na grobu svoje soproge; prebodil si je srce. Pisal je poprej pismo neki znani mu osebi in jej svoj namen naznanil. Tista oseba je tudi brž poslala nekega moža na pokopališče, da bi strašno dejanje ustavil; ali prišel je prepozno! — Prav tisti dan popoldne je nek do zdaj še neznan 10-14 leten pobalin lOletnemu realnemu učencu Punzengruberju peresnik ali nek tak nožič zabodel med rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč — hoteli imeti jesti. Vratarjim pohlevno odgovori, da ob tisti uri (bilo je o času večernic) jim nima konvent kaj dati, da naj pridejo drugikrat. „Mi smo lačni" — pravijo — vedno silniše — „dajte nam jesti", „Ce ste lačni", odvrne vratar, „pojdite v gostilnico, mi vam ne moremo za zdaj nič dati". „Nimamo denarja", odgovore predrzneži, „in samostani so za to, da nam dajo jesti \ Vratar zgrabi tu neko piščal in zapiska. Na to dva nadležneža zdajci zbežita; vratar za njima vrata brž zaklene; tretji potepuh je ostal notri. Ko zunanja dva zapazita, da sta tovariša zgubila, prideta nazaj k vratam, po zvonita močno ter začneta milo prositi, naj bi jim vratar tovariša izpustil. „Nič ne bo," pravi vratar — „popred, — ko sera vas z lepa hotel odpraviti, niste hoteli iti; zdaj naj ostane ta le peštenjak tukaj". Se-le čez dolgo časa se je dal vratar omečiti in je prostovoljnega vjetnika izpustil. Skoda samo, da ni vprašal, kaj in od kot da so ti potepuhi. — Takih in enakih v i t e z o v-klate že v je v našem mestu včasih vse polno, ne le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič in dobil (čudno, jako čudno!) služ-bico v pisarnici deželnega odbora. Mladi gizdalin se je brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden prideta nenadoma dva civilna policijska stražnika v deželno-od- borovo pisarnico in napovesta gospodu diurnistu t da popolno zmago mora iti ž njima. Kdo je bil on, ki naš Vem, da marsikater čitatelj naših do- Bil je iz Padove doma in zavoljo neke velike goljufije ali tatvine pred kruh jedel? mačib časnikov bi rad imel dobre zemljevide pred sabo, j e da junaški naši bratje trebijo Turke iz leti kot begun m contumaciam da vidi Evrope. Naj tedaj povem takim, ki tega ne vedo, da ail l« I V lil C |JICU U-*J ion iVV/t UCgUU J)iU VUULUUJttVl«tU » } "" ) obsojen! Kako ga je pa italijanska policija zavohala? je naša Matica dala na svitlo dva prav dobra zemlje- Menijo, da tako-le. Bil je o somenji sv. Andreja tukaj vid a ki se za majhen denar pri njej v Ljubljani do- nek grbec-godec iz Padove in videl omenjenega znanega bivata, pa tudi pri drugih slovenskih knjigotržcib; i mero u mladeniča v neki gostilnici; pravijo, da sta celo nujeta se: ,,Turčija jn druge vzhodne dežele", in pa skupaj jedla in pila. In ta godec je znabiti v Padovi komu kaj pripovedoval o Goriškem znancu. Bival je pa tukaj pod krinko izmišljenega priimka. Za z i m „Evropska Rusija". Drug zemljevid v nemškem jeziku je pa: „Original-Karte der Donau — Bulgarien Balkan und Serbien , nach den Reiseaufoahmen von F. dem sko gospe kuhinjo z a uboge old so nabrale milostljive Kanitz". Na njem so prav natančno kristijanske in neka) čez 2000 gold; kuhinja je že odprta. moslamske vasi zaznamovane , ravno tako tudi ceste in Slednjič še en košček „kulturkampfa". Pred nekimi pota; tudi mu daje pred drugimi nemškimi posebno 14 dnevi je bil pričel tukajšnji jezuit o. T. ljudski prednost to, da ima slovanska imena. Gospod Kanic misijon v Strasoldo-u (tik ital. meje imel v naši Furlaniji); slovi kot učen Bolgarski zemljepisec, ki je tudi 15 lefc tudi že prvo pridigo. Kar naenkrat mu pošlje > v tej deželi bival, zemljo in ljudi popisal in sedaj je župan reč, da —- menda vsled ukaza okrajnega gla- začel svoje študije belodaniti. Dobi se pa ta zemljevid varja Gradiščanskega ne sme govorov, nadaljevati ? na Dunaji v knjigarni Schworella & Heick, Kolovvrai- v v ces da nima Avstrijskega državljanstva. ring za majhen denar 75 kraje. Ne bo se kesa! > Treba pa vedeti ? da Je T. benečansk Slovenec, rojen kedor ga kupi. G. Križnik. v Videmskem okraji za časa Avstrijske vlade, od 1. 1866. Ljubljane. ves čas v krajih pridigal, in ]e tudi v L*atub, neKa] ani prej ko nima zeijama. rrva je la, na} oi mm joog aai, aa na-v Strasoldo-u , pridigal v Ogleji. Znabiti, da ni o. T. stopi v Avstriji taka sistema, po kateri vsi narodi njeni Avstriji, in idigal je že brez števila krat po naših remo bolje začeti, kakor da Prvega lista novega leta ne mo- ga začnemo z dvema iskre- in je tudi v Lahih, nekaj dni prej ko nima željama. Prva je ta, naj bi mili Bog dal, da na- 1. 1866 dopolnil kakih formalnosti glede izvolitve držav- postanejo ravnopravni v vsem; taka ustava bode ljanstva Avstrijskega ali Italijanskega — ali da so to vse narode zbrala pod svojo streho, zadovoljnost bode pomanjkljivost — če je res kaj tacega — zapazili še le zdaj v 11. letu xx. iccu po zgubi Benečije, — w ^ — Kar se tiče o. T.-eevega državljanstva, je peko posebno P. S. kraljevala povsod in „u s t a v o v e r n i" bodo potem vsi to je čudno, državljani Avstrijski. Da si dozdaj Nemci in Magjari o gačo ) to je ravno tisti vsemu svetu stvar že poravnana ; knezonadskofijski ordmarijat je podal namestništvu potrebnih pojasnil in o. T. organizmu ze znani črv, ki že leta in leta gloda na burške monarhije. Druga vroča želja pa je Habs uiuuaiu.jv,. U6M «v.jc» p» jo , llHj Rusom kmalu obveljalo, Turškega jarma rešiti bi spet pridiga v Viskonu (v Lahih). m w V m m m « nrt podnožja Triglavovega 23. dec. Novicam" imam žalostno vest naznaniti Predragim naše brate na jugu * ki so se vzdignili „za sveti križ in da j.uuviuaui iLUam ^aiuoiuu VCOl UaAliauitl , U» |6 uug «iv?a ' _ Pri t*>m aam ima! tiirli nrililm ^ X ! ** X 1 ^w ^t rv m « 1-& D /ia t m /\ /4 I rt /-m a I «m 1% «t t n 6 res Pri tem sem imel tudi priliko, niškošolo je odbornik Regali predlagal izbrisati da se ne vidi nikakorsen vspeb šole; predlog ni m o z v miru počiva Bistriško cer&veno petje že večkrat hvalj eno , ooazo- vJti I HIH^H^H^H^MB^^^H češ y ------i---j — -------- — ----j---j " f----\j\jo , u g» u V/ v lui » guuu ovjv « pi vuiuj^ u i kar naravnost smem reči, da tacega cerk- obveljal, ko sta se med druzimi tudi odbornika Ho rak venega petja, kakor je na Bohinjski Bistrici, morebiti iQ Potočnik odločno izrekla za obstanek te šole in nima nobena fara na deželi; hvala marljivemu učitelju mestni donesek. Dalje predlaga odbornik Regali, naj mesto računskega revidenta opusti, ker ne spre- vako se nam kme- gosp. Jakobu Mencingarju! tom godi zastran gozdnih in pašnih pravic pod vod- vidi koristi njegovega poslovaoja in bi se tako mestni stvom tako imenovane „Kranjske obrtnijske družbe", blagajnici prihranilo na leto 500 gold.; — predlog pa Vam bodem poročal prihodnje leto, ako Vam ljubo. je bil po ugovorih odbornikov dr. K. Bleiweisa in Kako pa veseli naše Gorenjce slišati Ruske zmage nad dr. S up p a na ovržen , kajti blagajnica brez kontrole Turkom, naj vam povem le-to: Jaz pokukam včasih v kak časnik, in ker je ljudem to znano, dobivam bila ka- nevarna reč. Pri točki: ,,snaženje mest- mor ni h ulic" je stavil dr. Keesbacher predlog, naj se pridem , na cente vprašanj , ali ni že Turška zadeva zarad oddaje mestnih smeti iznova v posveto- zveriua do kraja posekana? Bog daj prihodnje leto posebni blagoslov rešiteljem slovanstva! vanje vzame, — dr. K. Bleiweis predlaga, naj se voda za škropljenje mestnih ulic iz Ljubljanice za zdravja Tudi pri nas stoj v prvi voljo vzame tam, kjer še ni nasitena s sekretno gnoj- vrsti zmirom vprašanje: aSi bodo Rusi skoraj Turka raco, in konečno stavi odbornik Horak še predlog, naj Ugnali? In tako ima čitatttli časnikov na kmetih 7. m 1 - >~rk o nri af f al/rki ar o 5 ck ano7ariia xr <4 t T a r\ Iri i r\ Motnika 30. dec. tako ima časm&ov na kmetih zmi- rom dosto odgovorov o vojnem vapehu naših bratov na Trnovski fari. magistrat skrbi za boljše snaženje v St. Jakobški in jugu. Vse želi, da bi ijutega Turčina bilo kmalu konec. proračunu mestnega posestva Ti v o Ko bilo liskega, katero na leto mestu ne donaša več kot 531 naša vlada šla z mečem v roci Turku pomagati, gold., stavljata predloge odbornika Regali in dr. K. to našemu kmetu največi greh, vse želi le Rusu Blei weis ) in biii so predlogi dr. Bleiweisa t naj / se opusti stavba neke statve maršala Radeckega v Ti voliškem gozdu, sicer pa naj Tivoliški gospodarski od sek v teku prihodnjega leta poroča, kako bi se stroški pa je z globokim čutstvom govoril g. S m id od moškega zbora spremljevano „n$ vse navzoče tako pitmco s katero navdušil ----l-------j o ----r------7----- - — «M—. T u«»lau v , uo avj giujc posestva zmanjkali, dohodki pa povekšali, z večino po obširnem slovanskem svetu so ginjeni napivali bratom našim gi sprejeti K so se določile one stavbe Ker so dobitki ö----- — —«v, te rije bili lepi, tudi jed in pijača dobra (le postrežbo katere se imajo izvršiti na mestne stroške v prihodnjem so mnogi želeli urnejšo), res ni manjkalo nič letu da Stantninaza živino, ki se pripelje na tu- krajc. kajšne sejme, je od novega leta počenši od 5 na povišana. ' • ' Božični prazniki so se v Ljubljani obhajali z mnozimi dobrodejnimi veselicami, mea katerimi seje odlikovala ona v Alojzjevišči, ki jo je osnovalo društvo Vincencijevo 27. dec., in pa božičnica za rokodelske po- razprave adnj pomin le veselih dogodeb njegovih večer leta vse britkosti njegove potopile so se v Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaj praznikih so mirovale politič močnike, ki jo je osnovala katoliška rokodelska družba, Dunajski vladni list je oklical podaljšanje kupčijskih pogodeb z Italijo, Aoglijo, Nemčij in da po vsem tem lahko rečemo, da je po dobroiejnih na- Francijo. — Govori se, da v sredi tega meseca se začnd z Nemčijo in sicer v Bero pravah naše mesto še zmirom „bela Ljubljana znik pra- znik sv. 6 kraljev sklepa kat. rokodelska družba z ve- imu; *amor se zato m selico za rokodelske učence letošnje dobrodejne božič- poda tudi baron Z v eg zopet linu 1 b kamor se zato med drugimi višimi ces. uradniki Cemu je Ogerski minister nice. Duhovenstvo Kranjsko je zopet izgubilo visoke ne zarad tega Tisza v Berolin šel, se na vse strani ugibu e. Vendar da moža se Avstrije „Schwerpunkt gosp. Jak. Blaznika, župnika v Na i časti vrednega UJ \JUCky S CA-XV* XJ JL c\) £J J.JL 1 XV. C\>j Hrenovicah na Notranjskem, ki je 26. dec. umrl. njegovo mesto pride preČastiti gosp. dr. Strbenec dozdaj podvodja v bogoslovskem semenišču v Ljubljani; Hrenovski farani se smejo srečni šteti, da dobijo takega dušuega pastirja luga , ui OC Avstrije „OC ložil v Budapešt? Bismark menda se « te svoje nekdanj Dežel prila mesec*». misli izbi zdaj pre-ztreznil vseh dežel se neki priČno Kakor „Pol. Corr." Avstro Ogerski agent gotovlja, je diplomatiški Dunaj- knez Wrede po naročil PreČastiti kanonik gosp. Jurij Vole je ime- ske vlade opozoril Srbsko vlado na to, da se bo % fe A ». # A • • AB ^--m mm A. ^ ^ —__1 ____I 1 ^ A i • novan za stolnega dekana; včeraj je bil slovesno instaliran. Hranilnica Kranjska je državi prodala 120,000 gold., s trn uprla vsaki akciji Srbske vlade zbujati v Bosni ali Herce0 ako ona ho tela ustaj Presvitla cesarica je s cesarevičem nadvojvodom Rudolfom 27. dne dec. odpotovala v London na An- gleško bosta bivala več časa etli zato da se seznani s trgovinskimi in druzimi cesarjevic apra svojo veliko hišo na sejmskem trgu za kamor bo c. k. vlada djaia vse finančne in davkovske uradnije. Hranilnica pa kupi mestno (nekdaj Novakovo) hišo poleg kazine in bo ondi za svoje pisarniške vami Angleškimi , presvitla cesarica pa , da se zabava potrebe zidala novo hišo, s tem pa tudi olepšala mesto ■ na onem prostoru. vom Iz 1st) PI. B. Posaner gre za finančnega vodjo v proti Deželni zbor v Poreču je s 13 11 zavrgl predlog, da bi dežela dala vi Inspruk na Tirolsko, na njegovo mesto pa pride iz za p o soj Inspruka g. Alojzi Christ. S pl. Posanerjeru izgubi Lušinj ki porošt ga želijo najeti brodovlastniki Male0 Govori se, da deželni zbor zdaj prestane ustavoverska stranka pri volitvah noč in dan neumorno delavnega pomočnika. Po smrti grofa Hiacinta Thür na imajo veliki do pomladi. Iz Zagreba Granice posestniki namesto njega novo volitev Da si, dokler ostane imenik izbero njim z dušo in telesom dne dvombe. svečana. volilcev tak, kakor je zdaj, privrženega tovarša, ni iip zboru komisije za zaklad 29. dec. je deželni poveljnik baron J potem bral cesarjev bil z nadušenimi ;jasnil zgodovino in namen tega zaklada in k r i p t od 26. nov. ki Je Gosp. Horak in Petričič sta prvi kot klici sprejet. Po tem reskriptu se ima 52 odstotkov tega zaklada obrniti za zidanje zadruge deželne potrebščine železnic, 48 odstodtkov pa predsednik, drugi kot blagajnik društva za podporo pri-beglih in ranjenih Turških kristijanov — dobila od društva „rudečega križa" v Beligradu rudeč križec z diplomo vred. Granice s 44 gl Virj je bil dr. Vrb t kandidat opoz cije za deželnega poslanca izvoljen proti vlad nemu kandidatu dr. Voj ) p) Brencelju) je v št. 9. in 10., ki ste prišli zc aj Iz Rusko - Turškega bojišča ki je dobil le 28 gl Zadnj del j ske na svitlo, sklenil svoj letnik. Kakor zadnje številke se zdaj glo bliža koncu. Rusi so po Angleški naga je tudi ta mikavna in ima obilo kratkočasnega in hu- jivosti prisiljeni marširati naravnost proti Carigradu domušnega gradiva. njej vabi Brencelj" na novo na- roce vanje Mi ga z dobro vestjo in radovoljno priporo- čamo vsakemu Slovencu. odločilna bitva bo najbrž pri Drenopolji. Za zdaj jih močno zadržuje sneg in mraz, a vendar se neprenehoma pomikajo naprej. Turčija bi zdaj rada imela mir in se (Silvestrova veselica) je v čitalnico našo priva- je obrnila do Evropskih vlad, a dobila je odgovor, da bila blizo 400 oseb, katerim vsem se je na obrazih brala zadovoljnost s fee tem , kar jim je podelil jako zani- ne bodo mešale med njo in Rusijo. Tedaj bo mir kedar bo, slenjen le med obema tema, Turčija bo mo } Gosp. Peregr. K a j ze 1 je izbudil splošno rala odstopiti mivi program veselo8t s komičnim' svojim „Pa čekom4', Armenijo, vse dežele pa, kar jih bo Ru vrli naš sna do vobodila, bodo postale neodvisne Tur pevski moški zbor je na veliko radost občinstva pel ški sultan je Srbskeg kneza dst a Ves svet Je tri nove zbore pa sta nas jako zabavala z „Mačjim dvospevom". — sedež v Belgrad - örbsfca vojna vno procura, rsa Novo in zelö zanimivo bilo je petje priljubljenih narod- cesti med Belgradčikom in Berkovcem je podala že gospä O d i j e v a in g. Stein me t z radoveden, kdaj bo novi paša Srbski odrinil na svoj Mačjim dvospevom sedež v Belgrad Srbska vojna vrlo prodira Na nih pesem od vsega zbranega občinstva ki jih oko Ruski konjiči, p. m. dobro vtrjeno mesto Pirot 28 vsak gost v tisku dobil za popevauje. Proti polnoči boj pa je zasedla po hudem Odgovorni vrednik: Alojzi Maj er Tisk in založba: Jožef Blaznikovib dediče v Ljublj