STROKOVNA REVIJA Gozdarski v~tslntk SLOWENISCBE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNA L OF FORESTRY LETO 1987 e LETN IK XLV e ŠTEVILKA 1 Ljubljana. januar 1987 VSEBINlt - INHALT - CONTENTS 4 12 17 22 30 39 45 50 53 54 59 Zaključke m ugotovitve semmarja o sečno­ sprav!lnem načrtovanju v zasebmh gozdo- Vlh ter nekatere referate Dr. fzlok Winkler: Specifičnost zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na orga- ruzactjo proizvodnje v zasebnih gozdovih Dr. Edvard Rebu la. Sečnospravtlno načrtova­ nJe v zasebmh gozdovth Dipl. inž. gozd. Silvo Prilrimk: SečnJam spra- vilo lesa na TOK Gozdarstvo. Radlje Dr . Slavka Kavčič. · KalkulacJju stontcv, oprav- ljemh v gozdov1h zasebnega sektorja v Sio- vemjt O!pl. in ž. gozd. Cveto Vefjkonja: Porazdelitev prodajne vrednost! gozdnih lesnih sortt- mentov zasebnih gozdov D1pl. inž, gozd. IgnaCJJ P1šlar: PrehoJena pot podr užbl janJa proizvodnje v zasebmh goz- dovih SGG To lmin Dipl in2. gozd. )oži:J Papež: Ekološka 1n sestoj- na predstavllev pogorja Mtja. 01pl. mž. gozd. Vladimn Cenčič. Specifičnost gospodarjenJa in načrtovanja v zasebnih gozdovih OE Gonca D1pl. mž gozd. Zdene Otrin . Sečnospravilno načrtovanJe v zasebnih gozdovih D1pl. wž gozd Marko janež: Pustopi k bla· govn1 protzvodnjt v zasebnih gozdovth Ugotovitve m sklept republiškega seminarJa »Gozdne učne po tl v SR SloveruJI« Slika r.a naslovm strani: Jelka počasi, toda zanesljivo um1ra. foto: F. Habe T1sk : '~i~;ka rna 'fone Tomšič. LjublJana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsedmk dr. Janez Božič Mitja Cimperšek jože Čermelj Franc Furlan Ma.rko Kmecl Janez Košlr Bons Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boštjan Anka dr Janez Božič Marko Kmecl dr Dušan Mimšek dr. Marjan Lipog lavšek mag. Zdenko Otnn Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredn1~tvo m uprava Editors' address YU 61000 LjublJam Erjavčeva cesta 15 Žt::o račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva l5 50 1 o l-678. 48407 Letno lL. ide iO števtlk lO 1ssues per year Letna mdividualna naročnina 1800 din za OZD m TOZD 7000 din za dljoke m šrudente 700 din za inozemstvo SO DM posamezna števtlk:a 450 din Ustanov1teljtei reviJe sta Zveza društev inžemiJev in tehnikov gozdarstva in iesarstvi'l Slovemje ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenqe Poleg njiju denarno podpira 1zhajan1e reVlje tud1 Rt:1Z!skov a lna skupnost Sloven ije Po mnenju republiškega sekretanata za prosveto in kulturo (št. 42 J -1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV n1 treba plačati temelJnega davka od prometa protz·Jodov OXf.: 923.4:311 22. in 23. oktobra 1986 je bil v Kobaridu seminar o sečnospravilnem načrtovanju v zasebnih gozdovih (SSN-ZG). Seminar so priredili Splošno združenje gozdarstva Slovenije, VTOZD za gozdarstvo Bio- tehniške fakultete, Zadružna zveza Slovenije in Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin. Objavljamo: Zaključke in ugotovitve seminarja o sečnospravilnem načrtovanju v zasebnih gozdovih ter nekatere referate: Prvi dan seminarja so udeleženci iz vseh gozdnogospodarskih organizacij Slovenije poslušali referate: Prof dr I. WINKLER: Specifi8nosti za- sebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo proizvodnje v za- sebnih gozdovih. I. PJŠLAR, dipl. inž.: Prehojena pot po- družbljanja proizvodnje v zasebnih goz- dovih SGG Tolmin. Mag. F. AVSEC: Varstvo pri delu kot kmetova pravica in obveznost. Prof dr. S. KAVČIČ: Kalkulacija stori- tev opravljenih v gozdovih zasebnega sektorja v Sloveniji. C. VELIKONJA, dipl. inž.: Porazdelitev prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- mentov zasebnih gozdov. T. BOŽIČ, dipl. eoc.: Ugotavljanje stroš- kov gospodarjenja iz podatkov leta 1985. Prof dr E. REBULA: Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih. M JANEŽ, dipl. inž.: Pristopi k blagovni proizvodnji v zasebnih gozdovih. F. KOTNIK, dipl. inž.: Problematika, rešitve in rezultati pri izvajanju odkupa na panju v TOK Cerknica. S. P RITRŽNIK, dipl. inž.: Sečnja in spra- vilo lesa na TOK gozdarstvo Radlje. Mag. Z. OTRIN: Sečnospravilno načr­ tovanje pri GG Ljubljana. V. CENCIČ, dipl. inž.: Specifičnost gospodarjenja in načrtovanja v zasebnih gozdovih OE Nova Gorica. O vseh referatih in podani problema- tiki je bila živahna diskusija. Drugi dan so strokovnjaki Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin (mag. J. PAPEŽ, M. JANEŽ in R. PAGON) najprej podali problematiko revirja MIJE, obraz- ložili in prikazali stanje gozdov in gojitve- na izhodišča ter gozdnogojitveno in seč­ nospravilno načrtovanje. Pokazali so iz- vajanje del oziroma realizacijo GGN in SSN ter uspehe 6 letnega dela, ki so posledica temeljitega dela gozdarjev in sodelovanja (sofinanciranja) lesne indu- strije. V nadaljevanju so udeleženci semi- narja izdelali sečnospravilni načrt za iz- ločeno načrtov alno površino in izračuna­ li vse potrebne prvine za sestavo letnih planov in sklenitev potrebnih dogovorov in pogodb z lastniki gozdov. Iz referatov in diskusije, ki je zajela šir- šo problematiko gospodarjenja z zaseb- nimi gozdovi kot je. bila tema seminarja, so udeleženci seminarja povzeli nasled- nJe. Zaključke in ugotovitve: Seminar je bil namenjen spodbuditvi sečnospravilnega načrtovanja v zaseb- nih gozdovih. Ponudil je nove postopke za olajšanje strokovnega dela v zaseb- nem sektorju. Pri tem je ravno podrobno načrtovanje najpomembnejše strokovno udejstvovanje. Pri gospodarjenju in organizaciji dela v zasebnem gozdu je treba upoštevati posebnosti zasebnega sektorja, celovi- tost gospodarjenja na kmetiji in social- noekonomske razmere lastnikov gozdov oziroma njihovo pestrost. Razdrobljenost zasebnih gozdov v Slo- veniji se je povečala. Podrobnejša anali- za kaže, da se je število posestnikov po- večalo v kategoriji najmanjše posesti (do 5 ha). Povečala pa se je posest v katego- riji srednje velike in velike gozdne po- sesti, kar je ugoden trend. Zasebne lastnike gozdov je treba še naprej vključevati v delo pri gospodar- jenju z gozdovi. Največje rezerve obsta- jajo pri srednji in veliki posesti ter pri čis­ tih in deloma mešanih tipih kmetij. Treba je še naprej računati na prispevek po- sestnika v proizvodnji. Mora pa biti ust- rezno organiziran. Pri tem je pomembna uveljavitev t. i. oddelčnega gospodarje - nja tudi na tehnološkem področju na podlagi ekonomskih prednosti in intere- sov, ki se morajo pokazati tudi v večjem prihodku lastnika gozda. Blagovna proizvodnja je odvisna tudi od proizvodnje v organizaciji TOK. Vključevanje TOK v organizirano delo v gozdu in prevzem lesa na panju je toliko bolj potrebno, kolikor bolj razdrobljena je posest in čim slabši (manj vredni) so sortimenti. Način vključevanja TOK v pridobiva- nje sorti.mentov je različen in prilagojen okoliščinam. Dela lahko opravi TOK s svojimi delavci, delavci TOZD gozdar- stva ali proizvodnimi kooperanti. Delo proizvodnih kooperantov ima številne prednosti kot so: večanje gospo- darske moči TOK in kooperantov, zaus- tavitev deagrarizacije, kar je v nekaterih območjih (mejni, višinski, odročni) zelo pomembno. Delo kooperantov zagotav- lja njihovo socialno varnost, omogoča ko- ristno izrabo njihovih sredstev (strojev) in prostega časa. Delo v gozdu se dopo- lnjuje z delom na kmetiji. Mrtva sezona na kmetiji se ujema z najugodnejšim ča­ som dela v gozdu v pogledu škod na tleh in drevju (zima, drevje brez soka). Zaradi teh prednosti kaže pospeševati delo kooperantov v drugih gozdovih. Tok pa mora zagotavljati njihovo učinko- 2 v1tost s pomočjo pri nabavi opreme, skrbjo za ustrezno izobrazbo, dodatnim usposabljanjem in skrbjo za varnost pri delu. Delovanje temeljnih organizacij mora biti gospodarno. K temu lahko prispeva- jo storitve s kooperanti za drugo TO. Pri temu pa ne sme zanemariti dejavnosti na svojem področju. Spremenil se je zakon o varstvu pri delu. Večjo skrb je potrebno posvetiti varstvu kmeta pri delu v gozdu. Čeprav je krnet sam odgovoren za varstvo pri delu, bo treba s pogodbami opredeliti obveznosti kmeta in TOK. Ta bo moral prevzeti tudi več dolžnosti za varno delo. To naj bi bila v začetku skrb za izobra- ževanje, periodične preglede, opreme in njeno izboljšanje, za osebna varovalna sredstva ipd. Vsi stroški gospodarjenja morajo po- speševati racionalno proizvodnjo v za- sebnih gozdovih in zagotoviti zadosten dohodek oziroma ekonomski interes lastnika. Vse dejavnosti TOK naj prispe- vajo k pokrivanju splošnih stroškov in akumulacije. Zajemanje in prikazovanje stroškov pri posameznih TOK v Sloveniji je zelo pestro. Morali bi se dogovoriti za enotno metodiko zajemanja stroškov in enoten način prikazovanja, da bi bili med seboj primerljivi. Precejšen del tako imenovanih stroš- kov gospodarjenja predstavljajo stroški zagotavljanja javne gozdarske službe in zagotavljanje funkcioniranja nelesnih (socialnih in kulturnih) funkcij gozda, ki jih krije jo lastniki gozdov. Danes nihče ne ve, kolikšni so ti stroški. Zato bi bilo po- trebno izdelati ustrezno metodiko in ugo- tavljati te stroške. SSN, ki izhaja iz GGN, je sredstvo za racionalno doseganje ciljev gozdnega gospodarstva med katerimi je tudi pri- dobivanje sortirnentov in blagovna proiz- vodnja. Zato moramo izdelovati SSN za vse ukrepe v gozdu. Smotrno izvedeno SSN-ZG lahko poveča blagovno proiz- vodnjo. SSN-ZG ne more biti samo sebi na- men. Zagotovljena mora biti tudi njegova realizacija. Nanj pa vpliva vrsta dejavni- kov. od povsem ekonomskih. do primar- ne in še zlasti sekundarne odprtosti goz- da, sposobnosti in opremljenosti lastni- kov, organiziranosti TOK in njegovih ci- ljev itd. SSN-ZG se bistveno razlikuje od po- dobnih opravil v družbenih gozdovih. Razlike nastajajo zaradi upoštevanja last- ništva ter pravic, potreb in želj lastnikov. SSN-ZG mora poleg običajnih opravil načrtovanja v družbenih gozdovih v smislu priprave dela, dati še vse potreb- ne podatke za sklepanje dogovorov oz. pogodb o izvajanju del in medsebojni ob- račun. SSN-ZG mora biti prilagojeno okolišči­ nam. Pri iskanju najboljših rešitev mora izhajati iz omejitev, ki jih predstavlja us- posobljenost in opremljenost 1zvajalcev. V zaostrenih pogojih mnogociljnega gospodarjenja in sušenja gozdov je pri- dobivanje sortimentov zahtevnejše. Zato je SSN toliko bolj nujno in strokovno za- htevno. Za to so potrebni kadri. Zlasti je to prisotno v ZG, kjer je načrtovanje za- mudnejše zaradi sodelovanja lastnika. SSN- ZG mora tudi upoštevati določene pristojnosti in postopke, zato je to načrto­ vanje zahtevnejše kot v družbenih goz- dovih. Kakovost SSN se pokaže ob njegovem izvajanju. Pogoj za uspešno izvedbo je zaupanje in sodelovanje lastnikov goz- dov. Zlasti je to pomembno ob oddelč­ nem (medparcelnem) gospodarjenju, ko je osnova za medsebojni obtačn (delitev cene) površina. Tak način je lažje izvesti v hornogen.ih sestoji.h. Najboljša rešitev je, če dela izvede lastnik sam. Ta je naj- bolj motiviran za kakovostno delo v vsa- kem pogledu. Edina pomanjkljivost take- ga dela je, da dinamiko dela odreja raz- položljivi čas lastnika. Najslabša rešitev je, če dela izvedejo neorganizirano last- niki gozdov v medsebojnem dogovoru. Ena najpomembnejših nalog SSN-ZG je zagotavljanje primernih koncentracij lesne mase in trasiranje ter izgradnja se- kundarnih prometnic (vlake, linije žičnih žerjavov). !zgrajen sistem sekundarnih promet- nic mora gozd odpirati dolgoročno. Izbi- ra sistema in njegovo trasiranje je za- htevno, odgovorno strokovno delo, nje- gova izgradnja pa draga. Zato ta opravi- la na morejo biti prepuščena izključno srednje strokovnemu kadru. Pri SSN- ZG in izvedbi de~ se kaže vr- sta odprtih vprašanj, ki vplivajo na obseg in kakovost SSN-ZG pa tudi na gospo- darjenje z zasebnimi gozdovi nasploh. Najpomembnejši so: - Intenziviranje gospodarjenja v ZG je pogojeno z odprtostjo. Trenutno ni ure- jen sistem zbiranja sredstev za primarno in sekundarno odpiranje zasebnih goz- dov. - Posebno oteženo je gospodarjenje z rnalodonosnimi gozdovi. Tu je cena na panju največkrat negativna. Kljub temu lastnik mora dobiti nek znesek za svoj les. Trenutno je ta cena 1500 do 2000 din/m3. - Odprto je vprašanje soudeležbe lastnikov gozdov v kri~u neposrednih stroškov odpiranja gozdov in njihove ob- veze po odpiranju gozdov. - Na kakovost SSN-ZG in izvajanje del v veliki meri vpliva organiziranost TOK, TOZD in njihovo sodelovanje. - Načrtovanje v gozdu mora biti nujno dolgoročno . Zaradi gospodrske situacije so nekateri TOK prisiljeni iskati in se rav- nati po kratkoročnih koristih. - Opazna je težnja solidarnosti, ko za- nemarjarno razlike v pogojih gospodar- jenja in pogojih dela v posameznih pre- delih. To se kaže v enakih cenah ob pre- vzemu na cesti in celo enakih cenah za ·prevzem na panju. Stroške gospodarjenja in gozdnobio- loške reprodukcije pokrivajo sedaj le lastniki, ki sekajo, največkrat pa le bla- govni proizvajalci. Teh pa je razmeroma malo. Stanje se dodatno zaostruje tudi za - radi gospodarskega stanja lesne indu- strije. 3 OXF.: 923.4 Specifičnost zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo proizvodnje v zasebnih gozdovih Iztok Winkler* Winkler, 1.: Specifičnosti zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo proiz- vodnje v zasebnih gozdovih, Gozdarski vestnik 45, 1987, 1 str. 4. V slovenščini, lit. 1 l . Razdrobljenost zasebne gozdne posesti, različen socialnoekonom- ski položaj gozdnih posestnikov, različen delež blagovne proizvodnje v skupru sečnji, različno vključevanje gozdruh posestnikov v gozdno proiz- vodnjo in druge posebnosti zasebnega sektorja gozdarstva pomembno vplivajo na organizacijo dela v zasebni gozdni proizvodnji ter spreminjajo vlogo in naloge organizatorja take proizvodnje. Vloga organizatorja postaja preavsem usmerjeval- na in izobraževalna. Optimalne ekonomske in teh- nološke rešitve pa tudi v zasebe1em sektorju goz- darstva že zahtevajo združeno delo večjega števila proizvajalcev in primerno družbeno organizacijo proizvodnje. Winkler: 1.: Characteristics of private forestry sector and ils influence on organization of produc- tion in privately owned forests. Gozdarskl vesnik, 45, 19B7, 1, pag. 4 in Slovene, ref. 11. D1spers10n of privately owned torests, dlfferent social-economical standing of forest owners, diffe- rent part of timber production in collective cutting, different cooperation in forest production of forest owners and other specific characteristics of priva- te forestry sector influence importantly on organJ- zation of timber production in private sector and change organizator's part and task. The organiza- tor should mainly orientate ond educale. Optimal economical and technological results in private fo- restry sector already require collective work of a number of foresters and proper social organiza- tion of timber production. *Dr. I. W., redni profesor, Biotehniška fakulteta. VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 4 O. UVOD Tudi v zasebnem sektorju gozdarstva moramo zagotoviti trajnost gozdov, dono- sov in vseh splošnokoristnih funkcij. Zato je treba optimalno izkoristiti vse proiz- vodne možnosti (postavljene etate) in omogočiti čimvečjo blagovno proizvod- njo qozdnih lesnih sortimentov. številne posebnosti zasebnega sektor- ja gozdarstva odlo~ilno vplivajo na orga- nizacijo proizvodnje v zasebnih gozdo- vih. Organizacija proizvodnje v zasebnih gozdovih mora biti tudi v funkciji družbe- noekonomskega razvoja zasebnega sek- torja gozdarstva. Gozdne posestnike mo- ramo v čimvečji meri vključiti v gozdno delo v njihovem in drugem zasebnem gozdu. Naš organizacijski pristop pa mo- ra upoštevati socialnoekonomski položaj (status) gozdnih posestnikov in velikost zasebne gozdne posesti. l. RAZDROBLJENOST ZASEBNE GOZDNE POSESTI IN PESTRA SOCIALNOEKONOMSKA STRUKTURA GOZDNIH POSESTNIKOV Zasebni gozdovi v SR Sloveniji so last 249.0 lO gozdnih posestnikov. Med njimi je 60% kmetov in 40% nekmetov. Zaseb- na gozdna posest je v Sloveniji zelo raz- Tabela l STRUKTURA ZASCBNE GOZDNE POSESTI V SLOVENIJI v% Velikostna skupina v ha Gozdni posestniki Zasebna gozdna površina do 0,5 34,7 3,6 0,5 do 1 16,1 4,4 1 do 3 25,4 17,4 3 do 5 9,2 85,4 13,2 38,6 5 do lO 8,9 22,6 10 do IS 2,8 11.7 12,3 34,9 15 do 20 1,3 8,0 20 do 30 1,0 2,3 8,3 16,3 30 do 50 0,5 7,2 nad 50 0,1 0,6 3,0 10,2 Skupaj 100,0 100,0 Tabela 2 SOCIALNOEKONOMSKE SKUPINE ZASEBNIH GOZDNIH POSESTNIKOV Socialno- ekonomske. skupina Zasebna gozdna posest skupaj do S ha 5-15 ha nad 15 ha a) po številu posestnikov Vsi posestniki 100 lO O 8S 100 12. lO O 3 100 K melje 100 60 80 56 16 82 4 92 - kooperan!l 100 7 40 4 39 26 21 56 - nekooperanti 100 53 85 52 13 56 2 36 Nekmetje 100 40 94 44 5 18 1 8 b) po površini gozdov x-posest v ha Skupaj 100 39 Kmetje 78 25 - kooperanti 28 3 - nekooperanti 50 22 Nekmetje 22 14 drobljena. Povprečna velikost posesti je 2,74 ha, ,,elikostna struktura pa je na- slednja: Gozdni posestniki imajo praviloma tu- di več prostorsko ločenih parcel, kar še povečuje dejansko razdrobljenost. Po- vprečno imajo 3,8 gozdne parcele (kmetje 4,4; nekmetje 2,5) oziroma 2,4 za- okrožena gozdna kompleksa (kmetje 2 ,6; nekmetje l ,6). Oblike zasebne gozdne posesti so mnogokrat neustrezne za sodobno ven- dar individualHo gozdno proizvodnjo. Najbolj se proizvodni pogoji približujejo optimalnim na celkih, najbolj pa otežuje proizvodnjo posest v dolgih in ozkih pro- gah. Dol9e in ozke parcele otežujejo zlasti spravilo lesa. Gozdni posestniki imajo različen so- cialnoekonomski položaj. Ta skupaj z ve- 35 26 2,71 29 24 3.57 lO 15 10,14 19 9 2.62 6 2 1.47 likostjo posesti opredeljuje tudi stopnjo na vezanosti na gozd in stvar ne možnosti za bolj ah manj intenzivno gospodarje- nje*. Ta položaj lahko analiziramo že z gro- bo delitvijo gozdnih posestnikov na kme- te in nekmete in znotraj kategorije kme- tov še na kooperante in nekooperante. Te kategorije imajo zelo različen delež v skupnem številu zasebnih gozdnih po- sestnikov in v skupni zasebni gozdni po- vršini. *Družbenoekonomski položaj zasebnega sek- torja gozdarstva je že vrsto let predmet naših raz- iskovanj (primerjaj WiNKLER 1969. 1970, 1974. 1976, 1983). Kvantitativne odnose smo doslej pod- robno analizirali zlasti na podlagi ankete o zaseb- nih gozdovih leta 1969; v letu 1984 smo anketo po- novlii, da bi ugotovili novejša gibanja in trende. Za- radi počasnega odziva nekaterih gozdnogospo- darskih organizaciJ smo anketo lahko zaključili ze- lo pozno. 5 SHEMATIČEN PRIKAZ SOCIOEKONOMSKEGA POLOŽAJA GOZDNIH POSESTNI- KOV IN UKREPOV PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI TIPI KMETIJ ČlS'IE POTENCIALNO ČlS'IE PRAVE MEŠANE MALA do 5 ha predvsem les za doma- čo porabo; skromna bla- govna proizvodnja; mož- na vključitev v gozdno proizvodnjo v svojem in drugem gozdu; donosi iz gozda majhni, a nujni predvsem les za doma- čo porabo; zanemarjena tržna proizvodnja; vklju- čevanje v gozdno proiz- vodnjo le v svojem goz- du GOZDNA POSEST SREDNJA 5-15 ha pomembna tudi blagov- na proizvodnJa, možna tudi vključitev v gozdno proizvodnjo v drugem gozdu; delo v svojem gozdu o pra vi sam; dono- si iz gozda, tudi denarni, so dopolnilni vir dohod- ka kmetije VELIKA nad 15 ha pomemben tržni proiz- vajalec; delo v gozdu opravi sam; denarni do- nosi so pomemben ali prevladujoči vir dohod-. ka rezerve v blagovni proizvodnji, potrebni spodbuje- valni ukrepi za vključevanje v gozdno proizvodnjo in ustvarjanje pogojev za prehod na Čisto kmetijo DOPOLNILNE predvsem les za doma- blagovna proizvodnja prepuščena pretežno TOK; čo uporabo; delo v goz- vključevanje v gozdno proizvodnjo skromno mie ob- du le za les za domačo časno porabo; blagovna proiz- vodnja nepomembna OSTARELE gozdno proizvodnjo, tudi oskrbo za domačo porabo, prevzamejo v celoti TOK: v perspelctivi odkup gozdov in zagotavljanje trajnih nadomestnih virov za življe- nje lastnikov NEK:v!ETI JSKE gozdno proizvodnjo prevzemajo v celoti TOK; odkup gozdov nad zem1jiškim maksim umom Tabelarni prikaz opozarja zlasti, kje so še možnosti za intenzivnejšo gozdno pro- izvodnjo in hitrejšo preobrazbo zasebne- ga sektorja gozdarstva. Rezerve za raz- voj in okrepitev kooperantskih odnosov so zlasti v vrstah kmetov - gozdnih po- sestnikov z gozdno posestjo nad 5 ha (28% zasebne gozdne posesti in 8 %vseh zasebnih gozdnih posestnikov). Podatki opozarjajo tudi na še vedno nerešen sta- tus nekmetov- gozdnih posestnikov; nji- hov delež v srednji in veliki zasebni gozdni posesti je relativno velik, 17 oziro- ma 7 % zasebne gozdne površine te ka- tegorije posesti. Za opredelitev nadai]njih ukrepov pri gospodarjenju z gozdovi je treba grobo delitev na socialnoekonomske kategori- je še nekoliko razčleniti in na tej podlagi tudi ·diferencirati potrebne ukrepe (glej shematični prikaz). 6 2. PROIZVODNI POTENCIAL ZASEBNIH GOZDOV JE SLABŠE IZKORIŠČEN KOT DRUŽBENIH Hektarska lesna zaloga lesnoproiz- vodnih gozdov je v zasebnem sektorju 172m3, v družbenem pa 228m]. Podob- no je s prirastkom, ki znaša v zasebnih gozdovih 4,6 m 3 /ha, v družbenih pa 5,6 m3 /ha. Skladno s tem je tudi načrtova­ ni letni etat za obdobje 1981-1990 v za- sebnih lesnoproizvcdn.ih gozdovih znat- no nižji (3,17 m3/ha) kot v družbenih (4,96 m3/ha). Tudi struktura. lesne zaloge je v zaseb- nih gozdovih neustrezna, saj preveč pre- vladujejo mladi in srednjedobni sestoji (razmerje med razširjenirni debelinskimi razredi 56 : 39 : 5). Posledica tega je tudi manjša koncentracija sečnje na enoto po- vršine, ki je pogojena tudi z vsako letnimi sečnjami lesa za domačo porabo. Tabela 3 BLAGOVNA IN NEBLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Skupaj Kmetje Nekmetje skupaj koop. nekoop. Blagovna proizvodnja v m1 / ha Neblagovna proizvodnja v m1/ha Gozdna proizvodnja v m3/ha Blagovna proizvodnja v m3 na posestnika Neblagovna proizvodnja v m3 na posestnika Gozdna proizvodnja v m3 na posestnii<:a 3. POSEBNA NARAVA PROIZVODNJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Gozdru lesni sortirnenti iz zasebnih gozdov so namenjeni za domačo porabo gozdnega posestnika in za trg (blagovna proizvodnja). Razmerja med obema se odvisna od mnogih dejavnikov, zlasti od socialnoekonomskega položaja posest- nika in velikosti posesti. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov predstavlja povprečno 68% celotne gozdne proizvodnje, večji je njen delež pri gozdnih posestnikih - kmetih, zlasti pri kooperantih, nekoliko nižji pa pri nekmetih. Kmetje dajejo 85 % gozdne proizvod- nje zasebnega sektorja (tako blagovne kot neblagovne), med njimi so pomemb- ni zlasti kooperanti, ki dajejo kar 51 %ce- lotne blagovne proizvodnje gozdnih les- nih sortimentov zasebnega sektorja. Nekmetje niso pomembni gozdni proiz- vajalci. Z vidika vključitve v gozdno proizvod- njo oziroma aktivnega sodelovanja v za- Tabela 4 1,56 1,71 2,77 1,11 0,98 0,72 0,78 0,76 0,78 0,50 2.28 2,49 3,53 1,89 1,48 4,26 6,15 28,55 2,91 1,41 1,96 2,79 7,88 2,05 0,71 6,22 8,94 36,43 4,96 2,12 sebni gozdni proizvodnji nastopa široka paleta možnosti: - gozdni posestnik dela sam v svojem gozdu, vse faze ali samo nekatere, - gozdno proizvodnjo opravljajo de- lavci TOK, vse faze ali samo nekatere, - gozdni posestnik se vključuje tudi v delo v drugem zasebnem gozdu, - proizvodnjo v zasebnem sektorju (vse faze ah samo nekatere) opravljajo delavci tozdov družbenega sektorja. Stopnjo stvarne vključitve zasebnih gozdnih posestnikov kažejo naslednji podatki o prevzemu gozdnih lesnih sor- timentov iz zasebnih gozdov. Nekoliko se povečuje prevzem lesa na pan ju (leta 1971-4 %), hkrati pa moč­ no raste tudi delež prevzema lesa na ka- mionski cesti (leta 1971 - 65 %). Zmanjšal pa se je prevzem lesa na skladiščih (leta 1971 - 30 %). To pomeni, da prihaja med gozdnimi posestniki glede dela v gozdu do nekakšne diferenciacije, ki bo sicer zmanjšala število gozdnih posestnikov - aktivnih delavcev v gozdu, vendar pa bo njihovo vključevanje v gozdno delo in- STRUKTURA PREVZEMA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IZ ZASEBNlH GOZDOV Vsi Kmeqe - kooperanti - nekooperanti Nekme~e skupaj 100 100 100 100 100 na panju 8,6 7.2 4,8 10,7 18,4 Kraj prevzema ob panju l,4 1,1 1,2 0,9 3,4 na kamionski cesti 80,1 81,7 85,0 77,1 69,2 v% na skladišču 9,9 10,0 9,1 11.3 9,1 7 tenz1vnejše. Glede na sodobno Lehnolo- gijo prevoza lesa je zmanjšanje prevze- ma lesa na skladiščih razumljivo in tudi v prihodnje ni pričakovati intenzivnejšega vključevanja gozdnih posestnikov v to fa- zo gozdne proizvodnje. Ta gibanja mora- jo jasno oblikovati tudi naš odnos do gozdnega posestnika kot gozdnega de- lavca. Izkoristiti in dopolniti moramo nje- govo znanje in izkušnje ter ga intenzivne- je vključiti v gozdno delo v njegovem ali drugem zasebnem gozdu. Gozdno delo zaposluje gozdnega po- sestnika zelo malo, povprečno manj kot 4 dni na leto, izjema pri tem so le večji gozdni posestniki. Zato bi morali priča­ kovati, da bo rast števila zaposlenih v TOK oslabila in ne bo dosegla načrtova­ ne v letu 1985. Tabela S ŠTEVILO GOZDNIH DELAVCEV V TOK Leto Gozdni delavci Traktoristi Vozniki 1977 1979 1982 1985 plan 267 472 48S 637 l 1 i 29 64 4. POSEBNOSTI PROIZVODNIH SREDSTEV V ZASEBNI GOZDNI PROIZVODNJI 8 17 22 29 Gozdni posestniki so sorazmerno pri- merno opremljeni za gozdno delo. O tem priča veliko število motornih žag (ok. 58.000) in traktorjev (ok. 34-35.000). Gozdni posestniki praviloma uporab- ljajo delovna sredstva, ki so bila ob naba- vi sodobna, zaradi dolge uporabe pa so tehnološko večinoma že zastarela. Slabo so opremljeni z dopolnilno (pomožno) opremo za sečnjo, traktorskimi priključ­ ki, vitli, zaščitnimi deskami, cepilniki za drva itd. Izkoriščenost proizvodnih sredstev je razmeroma majhna. Nekatere stroje je na posesti sploh neracionalno uporablja- ti, ker so premalo izkoriščeni. Nepro- duktivni čas teh strojev je večji od obra- tovalnega. 8 5. PRODUKTIVNOST DELA INDIVIDUALNEGA ZASEBNEGA PROIZVAJALCA Produktivnost dela individualnega za- sebnega gozdnega proizvajalca je pra- viloma nižja od produktivnosti delavcev družbenega sektorja. Nižja produktiv- nost je deloma posledica slabše. tehnične opremljenosti, deloma pa slabše tehnike dela in neustrezne izrabe delovnega ča­ sa. Nižja produktivnost je tudi posledica tako imenovanih načetih dni. Načeti dne- vi nastajajo na majhni gozdni posesti, ko kljub najboljšemu načrtovanju in delovni disciplini delavci opravijo določeno delo pred koncem delovnika ali pa, ko jim ostane za naslednji dan le še malenkost. 6. SPECIFIČNE NALOGE ORGANIZATORJA PROIZVODNJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Vloga organizatorja proizvodnje je v · pogojih, ko delrljo gozdni posestniki sa- mi, predvsem usmerjevalna in izobraže- valna. Organizator proizvodnje mora gozdnega posestnika seznaniti s pravil- nim načinom proizvodnje in predvsem svojo pozornost usmeriti v izobraževanje gozdnih posestnikov. Proizvodno izobra- ževanje (o uporabi strojev, tehniki dela itd.) je treba povezati z drugim strokov- nim in' splošnim izobraževanjem gozdnih posestnikov. Izobraževanje gozdnih po- sestnikov naj bo enoten in celovit proces. Delo organizatorja proizvodnje posta- ne zahtevnejše in bolj zapleteno takrat, ko gozdno proizvodnjo v zasebnih goz- dovih kombinirano opravljajo gozdni po- sestniki sami in delavci TOK ali takrat, ko je proizvodnja že v celoti prepuščena detavcem TOK. Priprava dela v takih pogojih vključu­ je nekaj dodatnih opravil, med njimi: - poprejšnji pogovor z gozdnim po- sestnikorn, namen tega razgovora je do- biti informacije o nameravani sečnji, ka- tere faze bo posestnik opravil sam, in op- redeliti okvirne časovne roke, - definitivni dogovor z gozdnim po- sestnikom in sklepanje pogodb o oprav- ljanju dela. Ta dogovor sklepamo ko iz- delamo načrt in v njem definitivno opre- delimo obveznosti gozdnega posestnika glede obsega proizvodnje, faz dela in ro- kov. Vse to upoštevamo v sečno-tran­ soortnem elaboratu. " Največje težave pa nastajajo pri ča­ sovnem uskiajevanju proizvodnje. Pri tem je treba čimveč časovnih rokov op- redeliti z dogovori z gozdnimi posestniki, sicer pa načrtovati časovno elastično ~· z ustreznimi časovnimi rezervami med proizvodnimi fazami. To je še posebno pomembno za načrtovanje prevoza lesa. Organizator proizvodnje v zasebnih gozdovih mora biti c:lodatno usposobljen za to delo. Potrebuje zlasti več znanja iz komuniciranja z ljudmi in psihologije. 7. PRESEGANJE SLABOSTI INDIVIDUALNE ZASEBNE GOZDNE P-ROIZVODNJE - PREHOD NA ODDELČNO GOSPODARJENJE Optimalne ekonomske in tehnološke rešitve tudi v gozdarstvu že zahtevajo združene delo večjega števila proizva- jalcev in primerno družbeno organizaci- jo proizvodnje. Razvoj proizvajalnih sil je tudi drobno blagovno proizvodnjo v goz- darstvu pripeljal do stanja, ko sama ne more več obstajati in jo sili v povezovanje in združevanje. V sedanji fazi organiziranega gospo- darjenja z zasebnimi gozdovi smo v za- dnjih letih dosegli: - strokovno in organizacijsko skladno gospodarjenje z družbenimi in zasebni- mi gozdovi v okviru območne gozdno- gospodarske delovne organizacije, - gozdni posestniki so obdržali status lastnika, kot aktivni delavci pa se lahko vključujejo v gozdno proizvodnjo v svo- jem in drugem gozdu, - kmetje - lastniki gozdov sodelujejo polnopravno pri upravljanju gozdnogo- spodarskih organizacij, lahko pa so vključeni v take, - blagovni promet z gozdnimi proiz- vodi iz zasebnih gozdov opravlja gozd- nogospodarska organizacija, - vse gospodq_rjenje, obračun dohod- ka in izdatkov izhaja iz individualne last- nine na parcelnem principu. V naslednji fazi podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje bomo vse bolj uve- ljavili oddelčno gospodarjenje z goz- dom.* Prehod na oddclčno gospodarje- nje je prvi pogoj za poenostavitev in po- cenitev vseh faz gozdne proizvodnje, saj je uporaba sodobnih tehničnih sredstev mogoča in gospodarna samo na zaokro- ženih površinah. V pogojih oddelčnega izvrševanja po- Qameznih faz gozdne proizvodnje mora gozdnogospodarska organizacija ves proizvodni proces načrtovati, organizira- ti in mehanizirati. V organizirani proiz- vodnji ni več mesta za zastarele proiz- vodne postopke in sredstva, ki jih sedaj gozdni posestniki še uporabljajo, zahte- va pa tudi stalnega in kvalificiranega gozdnega delavca. Z oddelčnim gospodarjenjem želimo: - delovno - v gozdnogojitvenem in tehnološkem smislu- preseči lastninske meje, upoštevati pa jih še naprej v prav- nem in ekonomskem smislu, - omogočiti cenejše in strokovno bolj kvalitetno delo, - uveljaviti proizvodno načrtovanje tudi v tokih, - vključiti lastnike gozdov v organizi- rano gozdno proizvodnjo. Namen tega povezovanja je uvajanje modernega procesa. Proizvodnja bo v tehnološkem smislu podružbljena, lastni- na pa se bo čedaije bolj izkazovala ne- posredno v denarni renti. S tem bodo po- stopoma dozoreli pogoji za izenačitev gospodarjenja z družbenimi in zasebni- mi gozdovi. * Termin »oddelčno gospodarjenje« ni povsem ustrezen, saj v bistvu ne gre nujno za gospodarje- nje z vsemi parcelami v oddelku, ampak zaenkrat le z zasebnimi. Pa tudi pri gospodarjenju z zaseb- mm:i parcelami ne bi smeli vztrajati vedno na celot- nem oddelku, pogosto bo mogoče povezati le sku- pino parcel. Zato je v tej fazi morda ustreznejši na- ziv »medparcelno gospodarjenje«. Prehod na oddelčno gospodarjenje mora biti diferenciran in mora upoštevati socialno-ekonomske razmere in naveza- nost gozdnih posestnikov na gozd. Veli- ka gozna posest- npr. celek je sama po sebi dovolj velika enota in je ni treba po- sebej vključevati v oddelčno gospodar- jenje. V oddelčno gospodarjenje vklju- čujemo predvsem gozdne posestnike s podobno stopnjo materialne navezanosti na gozd. V tem procesu je pomembno, da ne gledamo izolirano samo na gospodarje- nje z zasebnimi gozdovi, ampak upošte- vamo in sodelujemo pri reševanju celote problemov kmečkega gospodarstva, posebej še tam, kjer je delež gozdarstva velik. Ta vidik je pomemben tudi pri presoji nekaterih ekonomsko-organiza- cijskih problemov v gozdni proizvodnji v zasebnih gozdovih kot npr. pri presoji gospodarske smotrnosti uporabe adap- tirane kmetijske mehanizacije za delo v gozdu, ali pri taki časovni razporeditvi gozdne proizvodnje, ki ustreza vsem de- javnostim kmetije itd. 8. ZAKLJUČEK V zasebnem sektorju gozdarstva so še znatne proizvodne rezerve. Razvoj za- sebnega sektorja gozdarstva in njegovo družbeno-ekonomsko preobrazbo mo- ramo v prvi vrsti graditi na nadaljnjem podružbljanju zasebne gozdne proiz- vodnje. Proces podružbljanja predpo- stavlja še naprej aktivni prispevek gozd- nega posestnika kot delavca v svojem in drugem gozdu. Za to delo pa ga je treba bolje strokovno usposobiti. Treba je in- tenzivirati tudi napore za vključevanje gozdnih posestnikov kot kooperantov v TOK, na tehnološkem področju pa hitre- je uveljaviti oddelčno gospodarjenje. Prehod na oddelčno gospodarjenje mo- ra temeljiti na predočenju ekonomskih in tehnoloških prednosti takega načina gospodarjenja. Njegov sestavni del je tu- di ustrezna priprava in načrtovanje pro- izvodnje. 10 Tehnična sredstva za delo v zr.~sebni gozdni proizvodnji je treba še naprej razvijati v kombinaciji z delovnimi sred- stvi za kmetijstvo, zagotoviti pa hkrati tu- di več primernih priključkov za gozdno delo. 9. UPORABLJENI VIRI l. Janež. M., Prispevek k proučevanju sečnje in spravila lesa s proizvodnimi kooperanti, Gozdars1a vestnik 40, 1982, S 2. Jeromel, J., Kmetije v reviJju Razbor in njihova opremljenost za delo v gozdu, Ljubljana 1986. diplomsko delo 3. Kravanja, B., Možnosti uvajanja kompleksnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na primeru SGG Tolmin , Ljubjana 1..985, diplomsko delo 4. Remic, C., Stanje mehanizaCIJe v izkoriščanju gozdov SR Slovenije, ob koncu leta 1984, Ljubljana 1985 5. Urleb, F., Analiza stanja in potrebe po strokov- nih kadrih v gozdarstvu Slovenije, Ljubljana 1982 6. Winkler, I., Ekonomski položaj kmečkih gozd- nih posestnikov v Sloveniji, Ljubljana 1969 7. Winkler, 1., Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot družbenoekonomski problem, Ljubljana 1970 8. Winkler, I., Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot ekonomska baza ln~lnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike, Ljubljana 1974, disertacija 9. Winkler, I., Sedanje stanje in temeljni proble- mi gospodarjenJa z zasebnimi gozdovi v SR Slove- niji, Zbornik gozdarstva in lesarstva 14, 1976. 2 10. Winkler, I.. Temeljne značilnosti dosedanje- ga razvoja skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi v Sloveniji, Zbornik gozdar- stva in lesarstva 23, 1983 ll . Winkler, I., Organizacija dela v gozdni pro- izvodnji (repetitorij) , Ljubljana 1983 SPECIFIČNOSTI ZASEBNEGA SEKTORJA GOZDARSTVA IN NJIHOV VPLIV NA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE V ZASEBNIH GOZDOVIH (povzetek) Razdrobljenost zasebne gozdne posesti, razli- čen socialnoekonomski položaj gozdnih posestni- kov. različen delež blagovne proizvodnje v skupni sečnji, različno vključevanje gozdnih posestnikov v gozdno proizvodnjo in druge posebnosti zasebne- ga sektorja gozdarstva, pomembno vplivajo na or- ganizacijo dela v zasebni gozdni proizvodnji ter spreminjajo vlogo in naloge organizatorja take pro- izvodnje. Vloga organizatorja postaja predvsem usmerjevalna in izobraževalna. Optimalne ekonomske in tehnološke rešitve tudi v zasebnem sektorju gozdarstva že zahtevajo zdru- ženo delo večjega števila proizvajalce·" in primer- no družbeno organizacijo proizvodnje. Razvoj pro- izvajalnih sil je tud1 drobno gozdno blagovno pro- izvodnjo pripeljal do stopnje. ko sama r..e more več obslajati in jo sili v povezovanje in združevanje. Na- men tega povezovanja je tudi uvajanje modernega pro1zvodnega procesa. Proizvodnja bo v tetmološ- kem smislu podružbljena, lastnina pa se bo čedalje bolj izkazovala neposredno v denarni renti. Proces podružbljanje zasebne gozdne proizvod- me pa predpostavlja še naprej ak:tivn~ prispevek g-ozdnega posestnika kot delavca v svojem in dru- gem gozdu. Za to delo ga je treba bolje strokovno usposobiti . Treba je intenzivirati tudi napore za vključevanje gozdnih posestnikov kot članov v nji- Plan tehnološkega razvoja ho vo združeno organizacijo- temeljno organizacijo kooperantov, na tehnološkem področju pa hitreje uveljaviti oddelčno gospodarjenje. Z oddelčnim gospodarjenjem moramo tudi v tehnološkem smi- slu preseči parcelne meje in omogočiti cenejše in strokovno bolj kvalitetno delo. Prehod na oddelčno gospodarjenje mora temeljiti na predočenju eko- nomskih in tehnoloških prednosti takega načina gospodarjenja. Njihov sestavni del je tudi ustrezna priprava in načrtovanje proizvodnje. Tehnična sredstva za delo v zasebni gozdni pro- izvodnji je treba še naprej razvijati v kombinaciji z delovnimi sredstvi za kmetijstvo, zagotoviti pa hkrati tudi več primernih priključkov za gozdno delo. ~~ .. --. ll OXF.: 923.4:311 Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih Edvard Rebula* Rebula, E.: Sečnospravilno načrtovanJe v zaseb- nih gozdovih, Gozdarski vestnik 45, 1987/ l, str. 12. V slovenščini . Sečnospravilno načrtovanje v zaseb- nih g:Jzdovih zajema vse postopke od zbiranja pri- jav za sečnjo do sklenitve dogovora o izvajanju del. Upoštevati mora pravice, obveznosti .in možnosti lastnika gozda ter zagotoviti doseganje gozdno- gospodarskih ciljev na najbolj smotrni način. Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdo- vih mora zagotoviti potrebne podatke za vse kal- kulacije in izračune za izvajanje del in prevzem gozdnih lesnih sortimentov. Rebula, E.: Cutting and logging of timber plan- ning in privately owned forests, Gozdarski vestnik 45. 1987, 1, pag. 12 in Slovene. Cutting and Jogging of timber planning in privately owned forests inc- ludes all phases from collecting requests for cut- ting to conclusion of agreeement about production. All of rights, obligations and possibility of forest owner should be considered. Reaching forest eco- nomic aims in proper manner should be also assu- red. Necessary data for calculations and calcula - tions of production should be also assured by the cutting and logging of tlmber planning. * Dr. E. P .. , :;~redni profesor, Biotehni~ka fakulte- ta. VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 12 l. UVOD Zasebni gozdovi zavzemajo 2/3 slo- venskih gozdov. V njih posečemo preko polovice gozdnih lesnih sortimentov in prispevajo 45% blagovne proizvodnje iz slovenskih gozdov. Zasebni gozdovi so, v primerjavi z družbenimi. v povprečju na boljših rastiščih, v ugodnejših legah in lažjemu svetu za izvajanje del v gozdu in transport lesa. Dajejo pa na enoti površi- ne manjše pridelke, v njih težje dosega- mo gozdnogospodarske cilje in povzro- čajo mnogo skrbi in dela pri gospodarje- nju z njimi na vseh nivojih od revirja do republike. Predpogoj uspešnega reševanja pro- blem.ahke v zasebnih gozdovih je solidno načrtovanj~. na vseh nivojih gozdnogo- spodarskega načrtovanja. Za doseganje gozdnogospodarskih ciljev pa je nujno gojitvene in sečnospravilno načrtovanje. Gojitvene in zlasti še sečnospravilno načrtovanje je poleg drugega tudi ne- posredna priprava dela. To še prav po- sebej velja v zasebnih gozdovih, kjer mo- ra načrtovanje poleg običajnih proble- mov priprave dela, rešiti še vrsto poseb- nih problemov. · Ti izhajajo iz zasebne lastnine nad gozdovi in iz ustavne ter za- konske ureditve lastništva in gospodar- jenja z zasebnimi gozdovi. Obdelali bomo posebnosti in razčistili nejasnosti pri sečnospravilnem načrto­ vanju v zasebnih gozdovih in dejavnike, ki na to vplivajo. Določili bomo vse po- stopke tega načrtovanja in vse ustn~zne pripomočke. Cilj seminarja je olajšati in tako pospe- šiti gojitveno\in sečnospravilno načrtova­ nJe v zasebnih gozdovih. S sečnospravilnim načrtovanjem v za- sebnih gozdovih (naprej SSN-ZG) misli- mo vse postopke (samoupravne, pisar- niške, terenske, dogovarjanje, sklenitev dogovora ipd.), ki so potrebni za izdela- vo sečnospravilnega načrta in njegovo izvedbo. Začetek postopka je običajno zbiranje prijav za sečnjo ali načrtovanje sečenj (ukrepov) v določenem predelu. Zaključek SSN-ZG pa je sklenitev dogo- vora (pogodbe) o izvedbi del z lastniki gozdov. Cilj SSN-ZG je zagotoviti najbolj racio- nalno izvedbo sečnje in transporta lesa v okviru postavljenih gozdnogospodar- skih ciljev. Mislim, da je tukaj nepotrebno raz- pravljati o potrebi in namenu SSN-ZG. Iz- vajamo ga zaradi doseganja gozdnogos- podarskih ciljev in to vseh, med katerimi je tudi blagovna proizvodnja. Iz tega, iz- haja, da SSN-ZG ni vezano na prevzem lesa, zlasti ne le na panju. Res je, da smo- trno SSN-ZG lahko poveča blagovno proizvodnjo, ni pa nujno. Zato moramo načrtovati povsod, tudi tam, kjer je le sečnja za domačo rabo. S stališča organizacije dela je najzah- tevnejše SSN-ZG tam kjer seče in sprav- lJa sort1mente TOK (prevzem na panju), zlasti še, če je to za več lastnikov skupaj (oddelčno, medparcelno gospodarje- nje). Zato bomo na temu seminarju obde- lali tak slučaj . 2. IZHODIŠČA Za SSN-ZG veljajo isti principi in izhaja iz istih izhodišč kot v družbenih gozdovih in so poznani iz smernic za gojitvene in sečnospravilno načrtovanje. Ce jih našte- jemo: l. Gozdnogojitveno in sečnospravilno načrtovanje sta sestavna dela ene celote. 2. Gozdnogojitveni in sečnospravilni načrti so trajen pripomoček za sleherno delo v gozdu. Izdelani so na osnovi gozd- nogospodarskih načrtov. Izdelamo jih na vsak poseg v gozd. 3. Gozdnogojitveni in SSN so podlaga za izdelavo letnih planov. 4. Postavljanje ciljev je v pristojnosti visoko usposobljenih kadrov. 5. Izhodišče za SSN je gozdnogojitveni načrt s svojimi cilji in ukrepi. 6. Izbrani način spravila ima trajno obeležje. Zato praviloma ni odvisen od razvojne stopnje sestaja. 7. Prometnice načrtujemo in gradimo v skladu z dolgoročnimi cilji gospodarje- nja z gozdovi in v skladu s trajno izbra- nim načinom transporta. 8. Delovno polje je temeljna enota pri- prave delovišča. Služi predvsem organi- zaciji dela. SSN-ZG pa mora upoštevati in vgraditi še nekaj posebnosti, ki so značilne za de- lo v zasebnih gozdovih. Od prilagoditve razmeram v zasebnih gozdovih je v veli- ki meri odvisen uspeh načrtovanja. Te posebnosti so: - zasebna lastnina in posestne meje, - tipi posesti, običaji, navezanost na gozd, - stopnja podružbljanja gozdne proiz- vodnje v SRS in revirju, - sposobnost lastnikov za delo v goz- du in njihova opremljenost za to delo, - izvajalec del (lastnik, drugi koope- rant, delavci TOK), - predpisani postopki, - odprtost zasebnih gozdov, Zaradi tega je SSN-ZG bistveno dru- gačno, običajno zahtevnejše, od onega v družbenih gozdovih. Razli~ je v: - postopkih sestave SSN {načinu, ob- segu in vrsti opravil), - trajanju (rokih) SSN-ZG, - izvajanju SSN-ZG. 3. IZVEDBA NAČRTOV ANJA Zasebna lastnina je zajamčena z usta- vo. Pravice, ki izhajajo iz lastništva so urejene z zakonom. Odraz vsega je po- 13 sestna, parcelna meja. Načrtovalec jo mora upoševati. Mora se s tem sprijazniti, podobno kot s skalo sredi predvidene vlake. Z določenimi postopki, (dogo- varjanje, prepričevanje, samoupravni sklepi ipd.) lahko ublažimo vp1iv lastnine in parcelnih mej. S stališča izvajanja del, tudi če ta dela izvajajo lastniki sami ali kooperanti, je najbolje, če vpliv meje čim bolj ublažimo. To je toliko bolj potrebno kolikor bolj razdrobljena je posest in ko- likor bolj intenzivno je poseganje TOK-a v gozdno proizvodnjo. SSN-ZG mora upoštevati velikost po- sesti in s tem razmerje domača poraba - blagovna proizvodnja oziroma vsakolet- na sečnja ali možne koncentracije v po- sameznih parcelah. Upoštevati mora ob- ičaje (sečnja drv »med mašami«) spo- sobnost lastnika in njegovo opremo za iz- vajanje del. Poznati mora izvajalca in teh- nologijo in temu ustrezno prilagoditi SSN-ZG. Zelo različno je odkazilo in od- piranje gozda ter napadli sortimenti, če npr. lastnik seka sam in vsako leto v svoji parceli in spravlja ročno ali pa če »odku- pimo na panjU<< in z žičnim žerjavom spravimo za celo obhodnjico. Zakon o gozdovih in razni sporazumi znotraj TOK-ov natančno opredeljujejo razmerja in razmeroma točno določajo razne postopke (roki, instance, pristoj- nosti ipd.). Vse to postavlja načrtovalca v zasebnih gozdovih v položaj, da mora po- leg gozda in tehnologij poznati in upošte- vati še lastnika in vse njegove želje, po- trebe in pravice. To je drugačno področ­ je dela. Neko liko nam je tuje. Za tako de- lo smo premalo usposobljeni. Za obvladovanje vseh teh vplivov je nujna postopnost in urejenost postopkov. Npr. ne moremo sklepati dogovora o prevzemu sorti.mentov brez posameznih stroškov in količine sortimentov. Teh pa ne poznamo, dokler ne poznamo pogo- jev dela (odkazila, tehnologije, izvajalca). Ta pa je odvisna od tega ali bomo npr. odkupili le v eni parceli ali cel kompleks (npr. pobočje, gravitacijo, oddelek). Do- ločeni so postopki kdaj in kako lahko se- čemo tudi brez soglasja lastnika. 14 Načrtovalec mora biti v nenehnem sti- ku z lastniki in poznati mora gozd. Tako je nekakšen povezovalec, ki usklajuje, usmerja ter po potrebi dopolnjuje želje lastnika s cilji gospodarjenja. SSN-ZG je tako najbolj učinkovit pripomoček za us- pešno realizacijo določenih ciljev. Upoštevanje in vgrajevanje vsega na- štetega v SSN-ZG pa zahteva veliko poti in časa. Zato je SSN-ZG zamudnejše -tra- ja dalj časa. Pravočasen, dovolj zgodni, začetek načrtovanja je predpogoj za nje- govo uspešno izvedbo in doseganje ci- ljev. Najpomembnejše opravilo SSN je izbi- ra načina spravila in načrtovanje ter iz- gradnja prometnic za tako spravilo. V za- sebnih gozdovih je to še pomembnejše. Pri temu izhajamo iz naslednjih dejstev: - Večina kmetov seka vsako leto. To pogojuje majhne koncentracije in zahte- va stalno odprtost. Temu najbolj ustreza primerno omrežje vlak. - Kmetje imajo v Sloveniji že okoli 80.000 traktorjev. Večji kmetje imajo celo 2-3 traktorje. Traktorji so čedalje bolje opremljeni za delo v gozdu (kabine, vitli, kolesne verige). V takih razmerah je se- kundarno odpiranje (izgradnja vlak) in s tem omogočanje pristopa v gozd, za kmeta (pa tudi sicer) zanimivejše, mu po- meni več, mu bolj olajša delo, kot pa majhno skrajševanje spravilne razdalje z gostitvijo omrežja cest. - Zaradi slabše usposobljenosti kme- tov in slabše opremljenosti traktorjev morajo biti vlake boljše. Biti morajo manj strme in z boljšim voziščem kot v družbe- nih gozdovih. - Omrežje vlak je običajno (zlasti v težjih terenskih razmerah, ko vlake gra- dimo) trajno. Zato je njihovo trasiranje in gradnja zahtevno in odgovorno delo. Os- nova zanj je razčiščen (točno strokovno utemeljen) koncept transporta lesa in s tem primarno odpiranje gozda. Trasira- nje vlak ne more biti v celoti prepuščeno revirnemu gozdarju. - Z vlakami odpiramo površino (predel, pobočje, gravitacijo). Le redko se to ujema s posestnimi mejami. Zato je predpogoj solidnemu sekundarnemu odpiranju izločitev (omejitev) vpliva po- sestne meje. - V Sloveniji sta se izoblikovala dva ti- pa omrežja vlak: a) Kraški - vlake so gostejše ( ll O do 130 m/ha) in po potrebi strmejše - do zmogljivosti strojev. Z vitli spravljamo od pan ja. b) Alpskl - vlake so redkejše (do l OO m/ha) in položnejše (do največ 20% vzponov). Spravilo je kombinacija krat- kega predspravila (ročno spravilo) in spravila s traktorji. Tipa vlak nista vezana na kras ali Al- pe. Bolj označujeta značilnosti površine. Kraški tip ustreza kraškemu (apnen- častemu) svetu z veliko površinsko kam- ni tostjo in skalovitostjo, z razmeroma kratkimi in poličastimi pobočji. Tu je roč­ no (pred)spravilo skoraj nemogoče. Po- vršinska erozija je majtma. Alpski tip ustreza gladkim pobočjem . Ročno spravilo je tu tradicionalno. Ob- 1čajno je tu velika nevarnost erozije vlak. Ta tip ustreza tudi flišnemu terenu in gri- čevju vzhodne Slovenije. - Za enak učinek rabimo najmanj vlak na enoti površine, če so vzporedne. Štu- dij terena in karte nam omogoč'a pravil- no izbiro, usmeritev in položaj tipa om- režja vlak in vsake vlake posebej. Pri- hranki so tu lahko ogromni (prek 50 %). Poleg v stroških gradnje vlak, se ti pri- hranki kažejo v izgledu gozda in škodah v gozdu. - Spravilo z žičnicami je v zasebnih gozdovi manj primerno. Izvedljivo je pri večjih pose stih in kjer ne seka vsako leto. - -Kmetje že imajo preproste žične na- prave in so ob ustrezni pomoči (nasveti, trasiranje, oprema) sposobni izvesti žič­ no spravilo. - Izračuni kažejo, da je ob upošteva- nju vseh stroškov (vlake, škode) na krat- kih razdaljah najcenejše spravilo s konji. To še posebej velja za spravilo v zaseb- nih gozdovih. SSN-ZG izvajamo za načrtovalno povr- šino. To je prqviloma oddelek. Obdela- mo vso površino brez ozira na čas in na- čin izvedbe posameznih opravil. Na po- vršini oblikujemo de1ovna polja. Največji vpliv na njihovo oblikovanje ima izvaja- lec del. Če so izvajalci sami lastniki, je vsaka parcela svoje delovno polje. Ce pa izvajajo dela delavci TOK (proizvodni kooperanti) pa lahko združujemo v de- lovno polje več parcel, podobno kot v družbenih gozdovih. Poleg posestne me- je so v teh primerih dejavniki, ki vplivajo na izločevanje delovnih polj še gravitaci- ja in vrsta spravila ter čas sečnje. V vsa- kem slučaju je odločilni dejavnik za ob- likovanje delovnih polj način obračuna z lastniki. Od tega je odvisen tudi prevzem in izmera sortimentov (npr. na panju, ob panju, na cesti). S stališča organizacije (priprave) dela je tudi odkazilo y bistvu del priprave dela, zato mora biti prilago- jeno izvajanju del. Opravljeno mora biti pravočasno in dati mora take podatke kot jih rabimo za sklenitev dogovora o delu, izvedbo del in medsebojni obra- čun. Če opravi vsa dela lastnik sam in gre obračun na osnovi prevzema sorti- metnov, zadostuje, če pri odkazilu zbere- mo le običajne podatke za evidenco se- čenj. Če pa je odkazilo osnova za sestavo kalkulacij in medsebojni obračW1 mora- mo pri odkazilu zbrati za to ustrezne podatke. Zaključek SSN-ZG so ustrezni dogovo- ri o izvedbi del z lastniki gozdov. So lah- ko pismeni ali ustni, individualni ali sku- pinski. Dogovori se razlikujejo po izvajal- cih del in intenzivnosti sodelovanja ter mestu in načinu, kjer in kako TOK pre- vzame sortimente od lastnikov. 4. ZAKLJUČEK SSN-ZG se bistveno razlikuje od po- clobnih opravil v družbenih gozdovih. Razlike nastajajo zaradi upoštevanja last- ništva ter želja, potreb in pravic lastnika. SSN-ZG mora poleg običajnih opravil načrtovanja, v smislu priprave dela za njegovo uspešno izvedbo, dati še vse po- trebne podatke za sklepanje dogovorov in pogodb o izvajanju dela in medseboj- nem obračunu. 15 SEČNOSPRA VILNO NAČRTOV.ANJE V ZASEBNIH GOZDOVIH (povzetek) Zasebni gozdovi v Sloveniji predstavljajo po- memben delež na vseh področjih gospodarJenja z gozdovi. V njih težje dosegama gozdnogospodar- ske cilje kot v družbenih gozdovih. Predpogoj uspešnega doseganja ciljev gospo- darjenja z gozdovi je solidno načrtovanje na vseh nivojih gozdarskega načrtovanja. Gozdnogojitveno in sečnospravilno načrtovanje konkretizira gozd- nogospodarske cilje in predvsem določa ukrepe za njihovo realizacijo. Tako je gozdnogojitveno in še zlasti sečnospravilno načrtovanje v bistvu tudi priprava dela in tako sestavni del organizacije de- la. Zasebno lastnino določa ustava. Pravice in obve- ze lastnikov gozdov so urejene z zakonom o gozdo- vih in z drugimi internimi akti (dogovori) v temelj- 16 nih organizactjah kooperantov (TOK). To mora upoštevati sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih. Poleg tega mora upoštevati navade, že- lje in možnosti lastnika, njegovo usposobljenost in opremljenost za delo. Zato je to načrtovanje zahtev- nejše kot v družbenih gozdovih. Najpomembnejši del sečnospravilnega načrto­ vanja je izbira načina spravila in trasiranje ter iz- gradnja prometnic. To je ukrep z dolgoročnimi po- sledicami in mora biti usldajen z dolgoročnimi cilji gozdnega gospodarstva ter izveden strokovno. Zaldjuček sečnospravilnega načrtovanja v za - sebnih gozdovih je dogovor z lasmiki gozda o iz- vedbi del. Vsa dela lahko izvede lastnik sam ali pa jih za račun lastnika 1zvede TOK s svojimi delavci ali kooperanti. Sečnospravilno načrtovanje v za- sebnih gozdovih mora zagotoviti vse potrebne podatke za potrebne kalkulacije in izračune za sklenitev dogovorov oziroma pogodb o izvajanju del in prevzemu gozdnih lesnih sortimentov. OXF .. 923.4:319:(497.12 Radlje) Sečnja in spravilo lesa na TOK Gozdarstvo Radlje Silvo Pritržmk* Pritržnik, S.: Se~nja in spravilo lesa na TOK Goz- darstvo Radlje, Gozdarski vestnik 45, 1987, 1, str. v slovenščini. Lit. 4. Sestavek prikazuje raz- mere pri se·=nji in spravilu na območju, kjer gospo- dan z gozdovi TOK Gozdarstvo Radlje, in vpliv gozdarjev na izvajanje teh faz proizvodnega proce- sa pridobivanja lesa. Pri tržnik, S.: Cutting and logging of timber o TOK Forestry Radlje, Gozdarski vestnik. 45, 1987, l, pag 17 m Slovene, ref. 4. Conditions of cutting and log- gmg of timber on the area where TOK (basical cooperant organization) Forestry Radlje manages with the forest are described in this article. The m- O uence of foresters on execution of cutting and log- 1Jing of timber is also mentioned here. l. UVOD Gozd je na območju Pohorja in Kozjaka pomemben nosilec napredka in obstoja kmečkih gospodarstev. Zaokrožena kmečka posest v povprečju z relativno precej veliko gozdno površino omogoča, da se kmetijska in gozdarska proizvod- nja dopolnjujeta. Na območju, kjer d~l).lje TOK Gozdarstvo Radlje, lahko kmečka posestva razdelimo v dva različna pre- dela: - nižinske kmetije v ožjem območju Dravske doline, - hribovske kmetije - celki Pohorja in Kozjaka. Za kmetijo v nižinskem predelu je zna- čilna gospodarska razgibanost (indu- strija, obrt, trgovina), avtarkičnost kmetij ni jasno izražena, pogoji za kmetovanje so ugodnejši v primerjavi s hribovitimi kmetijami, kjer so naravne značilnosti pogojevale, da bi nastalo strnjeno nase- lje, temveč med seboj ločene kmetije, obdane z večjimi gozdnimi kompleksi, ki tvorijo zaokrožene celote - celke. Gozd je na teh kmetijah dominanten nosilec razvoja in napredka kmečkega gospo- darstva. 2. PREDSTAVITEV OBMOČJA 2.1 Površina gozdov S katerimi gospodari TOK Gozdarstvo *s. P., dipl. inž .. LESNA Slovenj Gradec, TOK Radlje (deluje v okviru »LESNE« Slovenj Gozdarstvo Radlje Gradec), znaša 7760 ha. Med drevesnimi 17 vrstami prevladujejo: smreka (SI %), jel- ka (21 %) in bukev ( 13 %). Razmerje med iglavci in listavci je 81 : 19. Povprečna lesna zaloga je 260 m 3 /ha. Letna proiz- vodnja znaša 34 .000 m3 lesa, od tega je 30.000 m3 tržne proizvodnje, preostalih 4000 m3 pa uporabljajo lastniki gozdov za lastne potrebe. 2.2 Odprtost področja s prometnicami Na področju TOK je zgrajenih 390 km gozdnih cest, ki so last TOK in TOZD Gozdarstvo Radlje. Gostota cestnega omrežja je 32 m/ha. Večina gozdnih cest ni zgrajena le za potrebe gozdarstva, temveč imajo še vrsto drugih funkcij. Po- sebno pomembno vlogo imajo pri pove- zovanju kmetij z dolino ter tako omogo- čajo obstoj in napredek kmetij v hribovi- tih predelih. V letih 1960-1980 je bila intenziteta gradenj na območju največja . Sredstva za gradnjo so večinoma prispevali kmet- je s samoprispevki od posekanega lesa. Danes so vse kmetije cestno povezane z dolino. VeJi.ka intenziteta gradenj je . hkrati onemogočala kvalitetno gradnjo. Vzdrževanje gozdnih cest je ob tej gosto- ti in nekakovostni gradnji omrežja zelo zahtevno in drago. Ob intenzivnem razvi- janju cestnega omrežja je bila zapostav- ljena gradnja vlak. Njihova gostota znaša od 20 do 35 m/ha (različno po revirjih). Pri odpiranju področja s prometnica- mi je naš cilj izboljšati kvaliteto obstoje- čih gozdnih cest z večjim poudarkom na vzdrževanju in izvajanju rekonstrukcij ter načrtno odpirati gozdove s primarni- mi traktorskimi vlakami. 3. TOK GOZDARSTVO RADLJE Površina gozdov, s katero gospodari- mo, je razdeljena na šest revirjev s pov- prečno velikostjo 1300 ha. Revirni goz- dar je člen, ki povezuje relacija gozd - gozdni posestnik, pozna razmere na te- renu, ter je v najtesnejšem stiku s kme- tom. 18 V od enje TOK je organizirano »team- ska«. Referent za gojenje deluje na gozd- no-biološkem področju, referent za pri- dobivanje na tehničnem področju, za ekonomsko plat gospodarjenja in koor- dinacijo skrbi vodja TOK. Referenta koordinirata ter neposredno vodita vsa dela na gozdnogojitvenem oziroma teh- ničnem področju. S takšno organizira- nostjo smo dosegli realni pregled nad stanjem na celotnem področju delovanja TOK, koordinacijo del med posameznimi revirji, zato so tudi dela, ki jih)zv_a]amo za doseganje gozdno-gospodarskih ciljev, realnejša in pravilneje usmerjena. Osnovna načela in usmeritve TOK so: - n8ga gozda, - nega krajine, - nega človeka. Vsa tri načela so med seboj tesno po- vezana, se dopolnjujejo in jih razvijamo hkrati. Gozdar deluje kot strokovnjak na gozdarskem področju. je oblikovalec krajine ter vzgaja gozdnega posestnika- . kmeta, z njim sodeluje ter mu pomaga reševati različne probleme . Naša osnovna naloga je negovati gozd, to pomeni spremljati razvoj gozda ter s strokovnimi ukrepi uravnavati njegove razvojne silnice v trajno splošno korist družbe. Gozdovi zavzemajo na našem področ­ ju 65 % vsega prostora, zato imamo goz- darji odločujoči vpliv na videz krajine. Stremimo za čim bolj uravnoteženo kra- jino, prirodnimi gozdovi, za pestrost kmetijskih površin in skladnost med od- nosom človek-narava . Izvajanje načel nege gozda in nege krajine ni mogoče, oziroma ni uspešno brez sodelovanja človeka, ki živi sredi te hribovite pokrajine, zato si prizadevamo pridobiti njegovo zaupanje. Pomagamo mu širiti obzorje, želimo ga izobraziti v najširšem smislu. Tako bomo z njim tudi lažje sodelovali na strokovnem področju. Naše delovanje je razširjeno tudi na pod- ročja zunaj gozdarstva: - organiziramo predavanja, tečaje, ekskurzije s področja kmetijstva, ureje- SHEMA ORGANIZIRANOSTI DELA NA TOK VODENJE 'TOK ~sko~ REFERENT ZA GOJENJE REFERENT ZA PRIDOBIVANJE (gozdnobiološko področje) --------- (tehnično področje) 1 1 DELOVODJE REVlRNi GOZDAR GOZDNI POSESTNIK VODJA ODPREME DELOVODJE SKLADIŠČNIK vanja okolja in hiš, o negi krajine, o go- spodinjskih delih ... ; - načrtujemo in organiziramo gradnjo prometnic na celotnem kmečkem po- sestvu; - sodelujemo pri gradnji vodovodnih m električnih napeljav, pri izgradnji tele- fonskega omrežja; - nudimo pomoč pri gradnji stano- v.anjskih in gospodarskih kmečkih poslo- PIJ; - gozdnega posestniko.-kmeta tudi vključujemo na kulturnem in rekreativ- nem področju. S temi dejavnostmi pomagamo osve- stiti ljudi v hribovitih predelih, pridobiva- mo pa tudi kmetovo zaupanje. 4. SEČNJA IN SPRA VILO LESA MEHANIK za delo v gozdu. Z motornimi žagami je opremljenih 93% gozdnih posestnikov. Prevladujejo znamke Husquarna (80 %), Stihl ( 12 % ), J onsereds ( 4 o/o). O pr emlje- nost z ostalo opremo za sečnjo in izdela- vo ter osebnimi varovalnimi sredstvi je še dokaj slaba. Tako je le 8 % gozdnih posestnikov dobro opremljenih z osnov- no opremo za sečnjo in spravilo ter le 5 % izvajalcev sečnje uporablja osnovna za- ščitna sredstva za delo v gozdu. Traktorje, ki jih uporabljajo tudi za spravilo lesa, ima 72% gozdnih posestni- kov. Prevladujejo manjši in srednje težki traktorji znamke IMT 33 %, FIAT 19 %, ZETOR 9 %, DEUTZ 8 %. Z vitlom je op- remljenih 34 o/o traktorjev. Najpogostejši so enobobenski vitli, ki se namestijo na tritočkovni sistem hidravlike in jih je možno hitro ter enostavno montirati in demontirati. Konje za spravilo lesa upo- Značilnost zasebnega sektorja je, da rablja 30 % gozdnih posestnikov. del proizvodnega procesa pridobivanja Na področju TOK sicer prevladuje lesa - posek in spravilo - večinoma op- mehanizirana spravilo, je pa še vedno vi- ravljajo lastniki gozdov sami, medtem ko sok odstotek ročnega spravila. sta prevoz in predelava lesa v glavnem Tabela 2 domena družbene proizvodnje. NA CIN SPRA VILA PO POVRŠINAH Kmetje sami posekajo na našem pod- ročju 80 %lesa (25.000 m 3 blagovne pro- . GOZDOV izvodnje), TOK pa z lastnimi delavci le 2,5 o/o (800m3 blagovne proizvodnje se odkupi na panju), ostalih 17,5% (5000 m3) posekajo kmetje s pomočjo privatno us- lužnostne dejavnosti. Podobno razmerje velja tudi za spravilo. Temu primerna je tudi opremljenost Odstotek površine Način spravila % mehanizirane (traktorsko) 46 ročno 44 animalno lO Največje probleme imamo pri nado- meščanju ročnega spravila z mehanizi- 19 ranim, predvsem z uvajanjem spravila z večbobenskimi motornimi vitli. Tak na- čin spravila je za gozdnega posestnika težko sprejemljiv, predvsem zaradi viso- kih stroškov. Poleg tega pri tem načinu spravila odpremo gozd le začasno, med- tem ko gozdni posestnik zaradi potreb po stranskih gozdnih proizvodih teži k prometnicam, ki so stalnega značaja. Gradnja vlak je na teh terenili navadno neprimerna, težavna in draga. Na TOK si prizadevamo, da vključimo čim več gozdnih posestnikov v izvajanje sečnje in spravila. Menimo, da je lastnik gozda- kmet v svojem gozdu najprimer- nejši izvajalec del in ima prednosti pred drugimi izvajalci zato, ker: a) sodeluje z gozdarjem pri - gozdnogojitvenem načrtovanju, - načrtovanju, trasiranju in izgradnji prometnic, - odkazilu. V vseh teh fazah se gozdni posestnik pripravlja na izvajanje sečnje in spravila lesa; b) dobro pozna svoj gozd tako v bio- loškem pogledu kot z vidika spravilnili možnosti. Za področje je značilna tradici- ja dela v gozdu. Izkušnje se prenašajo iz roda v rod podobno kot v kmetijski pro- izvodnji; c) je zainteresiran, da dela čim bolj racionalno in ima pri tem minimalne stroške; d) gozd je njegova lastnina. Zaveda se, da se bo vanj vračal vsako leto, zato je dolgoročno usmerjen in zainteresiran, da ohranja trajnost vseh funkcij gozda; e) opravlja obe fazi- sečnjo in spravi- lo - in že pri poseku misli na spravilo (usmerjeno podiranje); f) je zainteresiran, da maksimalno ov- rednoti posekana drevje. Da sta sečnja in spravilo čim bolj stro- kovno in kvalitetno opravljena, si priza- devamo, da gozdnega posestnika pri de- lu v gozdu usmerjamo, usposobimo in mu nudimo strokovno pomoč. Zato orga- niziramo in izvajamo naslednje dejavno- sti: a) organiziramo in pripravljamo raz- 20 lične oblike izobraževanja (predavanja, pogovori, demonstracije) iz: - varstva pri delu, - poteka in tehnike dela pri sečnji in izdelavi ter spravilu, - krojenja gozdnih lesnih proizvodov, - uporabe in vzdrževanja orodij, na- prav in strojev za sečnjo in spravilo, - demonstracij različnih načinov spravila; b) izdelujemo načrte spravila lesa. Gozdna posestva združujemo v načrto­ valne enote, v njih predvidim o najpri- mernejši način spravila in izločimo spra- vilna polja. Vrišemo obstoječo in optimal- no mrežo primarnih in sekundarnih pro- metnic. Cilj izdelave načrtov je: - načrtno in sistematično odpiranje gozdov, - usmerjati gozdnega posestnika k najprimernejšemu načinu spravila lesa, - gozdnemu posestniku nakazati, ka- ko naj se opremi za spravilo lesa, - da skupaj z gozdnogojitvenim načr­ tom dobimo celosten pregled nad goz- dom posameznega posestnika (stanje in cilji). Na osnovi teh načrtov lociramo pro- izvodnjo in tam izvedemo odkazilo ter določimo prioriteto odpiranja gozdov; c) vključujemo gozdnega posestnika pri gozdnogojitvenem načrtovanju, pri načrtovanju spravilnih možnosti in trasi- ranju ter gradnjah gozdnih prometnic in odkazilu. Sodelovanje je nujno, ker se gozdni posestnik s svojimi izkušnjami in poznavanjem terena ter gozdar s stro- kovnim znanjem dopolnjujeta pri iskanju optimalnih rešitev; d) gozdnim posestnikom nudimo po- moč pri nabavi delovnih naprav in stro- jev za delo v gozdu (nabava motornih žag, traktorjev, vitlov); e) imamo organizirano servisno de- javnost za motorne žage in traktorje;, .. f) nudimo jim opremo za sečnjo LI iz_-, dela vo ter spravilo (klini, avtomatski me~· . rilni trakovi, vzvodi za naganjanje, vrvi, verige, drsniki, škripci); g) gozdnim posestnikom, ki imajo manjše površine gozdov .in nabava pri- ključkov in opreme za spravilo lesa iz ekonomskega vidika ni opravičljiva, nu- dimo: - izposojo traktorskega vitJa in - izposojo prenosnega vitla; i) izdelujemo detajlne sečno-spravil­ ne načrte v primerih, ko lastnik gozda prepusti secnjo in spravilo TOK. Na drugi strani pa želimo, da v prime- rih, ko lastnik gozda ne izvaja sečnje in spravila sam (20% blagovne proizvod- nje), ta dela prevzame TOK. Privatno us- lužnostno dejavnost največkrat spremlja nestrokovno delo, stremljenje za zasluž- kom in pomanjkanje občutka za gozd, za- to v gozdni proizvodnji ni zaželeno. Ta dela želimo opraviti z gozdnimi posestni- ki-kmeti, ki so pripravljeni v skupni pro- izvodnji trajneje sodelovati. V ta namen jih bomo ustrezno izobrazili in opremili za delo v gozdu podobno kot delavce TOK. 5. ZAKLJUČEK Kmetje so v hribovskih predelih moč­ no navezani na gozd. Tradicija dela v gozdu se prenaša iz roda v rod. Gozdni posestnik v svojem gozdu vsakokrat op- ravlja dela v istem delovišču, si pridobi- va izkušnje in spoznava svoj gozd, je us- merjen k racionalnemu delu, stremi k č1m večjemu ovrednotenju posekanega drevja in je zainteresiran za trajne do- hodke tz gozda. Delo v gozdu si prostor- sko in časovno sam organizira in ga do- polnjuje z ostalimi deli na kmetiji, kar se odraža v letni proizvodni dinamiki odku- pa lesa na TOK. Iz teh razlogov smo za- interesirani, da je gozdni posestnik vklju- čen v izvajanje gozdno-gojitvenih in seč­ no-spravilnih del v svojem gozdu. Gozdarji si prizadevamo, da z gozd- mm posestnikom sodelujemo pri izdelavi ~· \zd'nogojitvenih načrtov, pri odpiranju gozdov in odkazilu. Naša naloga je us- merjati gozdnega posestnika pri delu v gozdu, uvajati novo tehnologijo in tehnič­ na sredstva ter najprimernejšo opremo za sečnjc in spravilo, da strokovno odpi- ramo gozdove in da organiziramo sečnjo in spravilo za tiste gozdne posestnike, ki tega ne zmorejo sami. Pomembno je, da vsako novost, ki jo poskušamo vpeljati v proizvodni proces, dobro premislimo in pripravimo ter da smo pri uvajanju dosledni in vztrajni. Vsako noviteto je dobro prej preizkusiti _v praksi na manjšem področju in šele kasneje, ko je uspeh že viden, razširiti na celotno območje. S tem se bomo izognili zmedi na terenu in nezaupanju v naše ideje, ker so kme~e pri uvajanju katerih- koli sprememb dokaj previdni, navadno jih zelo realno ocenijo ter proučijo posle- dice. Stare navade so v njih globoko za- koreninjene in ne smemo pričakovati, da bomo od danes do jutri dosegli svoje ci- lje. 6. LITERATURA l . KRTVEC A.: Organizacija dela v gozdni proiz- vodnji, Ljubljana 1974 2. MODIC T.: Oblikovanje krajine kot področje dela gozdarstva, Radlje 1976 3. KRAJNC Z.: Gospodarjenje na TOK Radlje ob Dravi po načelih nege (strokovna naloga), Radlje 1986 4. PRITRžNIK S.: Stanje in perspektivni razvoj pridobivanJa lesa na TOK Gozdarstvo Radlje (strokovna naloga), Radlje 1984. 21 ·oxr.: 923.4:66 Kalkulacija storitev, opravljenih v gozdovih zasebnega sektorja v Sloveniji Slavka Kavčič* Kavčič, S.: Kalkulacija storitev opravljenih v goz- dovih zasebnega sektorja v Sloveniji, Gozdarski vestnik 45, 1987, l. str. 22. cit. lit. 10. Avtorica poka- že v sestavku omejitve, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju cen storitev v gozdovih zasebnega sektorja pri proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov (določene cene lesa do kupca :_n določena najnižja cena lesa za kmeta). Meni, da je treba pri določa­ nju cen upoštevati cilje, ki jih ima TOK pri gospo- darjenju z gozdovi zasebnega sektorja. Med cilje sodi tudi realizacija blagovne prmzvodnje, na kar vpli·.ra med drugim tudi cena, ki jo gozdnogospo- darski TOK zaračunajo kmetom za opravljene sto- ritve. Da bi zagotovili čim večjo racionalnost, pred- laga, da se v kalkulaciji upoštevajo realni standar- dni stroški in da se kalkulacija pripravi po metodi neposrednih stroškov. Za odlo::itev o tem, ali je za TOK storitev ekonomsko zanimiva, predlaga zože- no in razširjeno prodajno ceno storitve. Storitev je za TOK ekonomsko zanimiva, če je dosežena pro- dajna cena večja od planirane zožene prodajne ce- ne. Kavčič, S.: Calculation of production completed in privately owned forest in Slovenia, Gozdarski vestnik, 45, 1987, l. pag. 22 in Slovene. ref. 10. Limi- tations in formation of production prices in private forests are explained in this article (determined fi- nal price of timber and determined the lowest pri- ce of timber bought by peasant) . It is of opinion !hat aims of the TOK (basical cooperant organization) in forest management with pri'Jate forest should be considered in formation of production prices. One of the aims is also the produ.ction realization inf- luenced also by price which forest enterprise TO Ks put to account for production costs. Conside- ring real standard costs and direct costs calcnla - tion method in tendency of better rationalily is sug- gested. Restricted and unrestricted selling pro- du:::tion price is suggested because of easier de- cision whelher the production is economically inte- resting for the TOK or not. li the reached selling pnce is higher than the planned restricted selling pnce the production is interesting for the TOK. *Dr. S. K., dipl. oec., izredna profesorica, Bioteh- niSke fakultete, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 83, YU 22 I. OPREDElJTEV IN UTEMELJITEV PROBLEMA Gozdovi, ki so v zasebni lasti, zavze- majo v celotnih gozdovih Slovenije po- memben delež pa naj ga prikazujemo s površino, zalogo lesa ali z blagovno pro- izvodnjo. Kateremu podatku o vplivnosti gozdov zasebnega sektorja na gospo- darjenje z gozdovi v Sloveniji dajemo prednost, je odvisno od namena prouče­ vanja. Naš namen je analizirati nekatere dejavnike, ki vplivajo na realizacijo bla- govne proizvodnje v gozdovih zasebne- ga sektorja lastništva, zato ocenjujemo pomembnost teh gozdov z vidika bla- govne proizvodnje. Pri tem se omejuje- mo na tiste dejavni~e. ki jih lahko regu- lirama s politiko cen, in sicer tako imeno- vanih »odkupnih« cen lesa in cen storitev v primeru, ko lastniki gozdov ne opravijo vseh faz dela sami. To pomeni, da ne od- dajo lesa na skladišču, ampak v drugih proizvodnih fazah, to je na panju, pri pa- nju in na kamionski cesti. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago je mogoče razbrati, da se proizvodnja v zasebnem sektorju že dalj časa ne odvija v želenih mejah. Tako je v zaključnem poročilu o območnih gozdnogospo- darskih načrtih v Sloveniji napisano, da je v preteklem desetletnem obdobju (1970-1980) v zasebnih gozdovih, absu- lutno gledano, razmeroma dobro uresni- čen etat iglavcev, zelo slabo pa etat li- stavcev.1 Iz istega vira tudi lahko povza- memo, da je predpisan etat za obdobje 1981-1990 skupaj v gozdovih zasebnega sektorja 19.827.900 kubičnih metrov lesa (od tega iglavcev 10.644.985 in listavcev 9.182.915). V obdobju 1981-1985 je bilo realizirano le 9.656.876 kubičnih metrov lesa ah 48 odstotkov desetletnega etata. Negativni trend realizacije listavcev v zasebnem sektorju iz prejšnjega deset- letnega obdobja se nadaljuje tudi v to obdobje. V prvih petih letih, to je v obdo- bju 1981-1985, je bilo realiziranega le 46,4 odstoka desetletnega etata listav- cev. Iz tega izhaja, da bo treba v nasled- njih petih letih ( 1986-1990), če bomo ho- teli doseči zastavljen cilj in blagovno proizvodnjo realizirati v planiranem ob- segu in načrtovani strukturi, pod vzeti vr- sto ukrepov, ki bodo spodbudili zasebne lastnike za večji posek lesa v njihovem gozdu. Zavedamo se, da vzroka za neust- rezno realizacijo blagovne proizvodnje v zasebnem sektorju ni mogoče iskati sa- mo v neustreznih cenah lesa, saj na njo vplivajo tudi drugi dejavniki . Vendar menimo, da bi ravnali hudo napak, če bi -pri obravnavanju vzrokov za nezadosten obseg blagovne proizvodnje zanemarili dohodkovni vidik. Pri dohodkovnem vidiku je najpo- membneje rešiti vprašanje, koliko naj bo kmet udeležen v prodajni ceni lesa, če tega odda na skladišču. Torej bi morali primarno obravnavati kalkulacijo tistih stroškov, ki pomenijo odbitno postavko prodajne cene, da dobimo »odkupno ce- no« za kmeta na fazi skladišče. Med te stroške sodijo: i . Prispevki za biološka vlaganja, ki so tem večji, čim večji obseg gozdnogo- ]itvenih del je potreben v gozdovih za- sebnega sektorja in čim višja je cena za gojitvena dela; 2. Prispevki za delovanje delovne skupnosti skupnih služb ter za splošne stroške in akumulacije toka. Mimogrede bi opozorila na napačno razlago nekaterih, da v zasebnem sek- torju lastništva omogoča zadostna vlaga- nja v gozdove le nizka prodajna cena go- Jitvenih del. Pri določenih prispevkih je sicer res, da njihova nizka cena, to je tista, ki ne vsebuje poleg neposrednih stro- škov tudi alikvotni del splošnih stroškov in akumulacije, omogoča večji količinski obseg vlaganja v gozdove. Vendar pa ne upoštevaJO, da je treba splošne stroške v zasebnem sektorju v celoti pokriti. Ce cena gojitvenih del ni oblikovana ustrez- no, je treba več splošnih stroškov pora- čunati iz dejavnosti proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. Zaradi podcenjenosti gojitvenih del, kmetje ne dobijo večjega nadomestila za les, saj se tisti del sploš- nih stroškov, ki bi jih sicer pokrili iz de- javnosti vlaganj v gozdove (sredstva za biološko reprodukcijo gozdov), pokrije iz prodajne cene gozdnih lesnih sorti- mentov. Torej je celoten delež, ki ga iz prodajne cene gozdnih lesnih sortimen- tov kmetje plačajo gozdnogospodarske- mu TOK, enak. Struktura porabe pa je odvisna od politike oblikovanja prodaj- nih cen gojitvenih del. Kmet, lastnik goz- da želi za svoj les dobiti čimveč, zato so mu bolj pomembni ukrepi za racionaliza- cijo proizvodnje, kot pa to, kako se prika- zujejo potrebni stroški. Tako je v odnosu do kmeta. Drugače pa je v odnosu do posamez- nih temeljnih organizacij kooperantov. Te imajo v strukturi prihodkov različen delež prihodkov posameznih dejavnosti. Ene imajo več gojitvenih del, druge pa več proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov. Ce so gojitvena dela podcenje- na, imajo vse tiste organizcije, pri katerih je v celotni dejavnosti večji delež gojitve- nih del, manjše možnosti za pridobivanje dohodka. Možnosti za pridobivanje do- hodka pa so eden izmed bistvenih dejav- nikov takrat, ko se organizacije odločajo o tem, kateri dejavnosti bodo dale pred- nost. Prednost bodo dale tisti, ki je do- hodkovno zanimivejša, zlasti če za pokri- vanje izpadlega dohodka nimajo drugih virov, obseg osebnih dohodkov in skla- dov pa je odvisen le od dohodka. Menim, da je ta vidik pri kalkulaciji prodajnih cen gojitvenih del in drugih storitev v gozdnogospodarskih organizacijah (zla- sti nekaterih) premalo prisoten. To so tudi vzroki, da bi morali primar- no obravnavati kalkulacijo gojitvenih del in natančno analizirati vrste stroškov, ki jih kmetje prispevajo gozdnogospodar- skemu toku. Vendar ta naloga presega okvir našega sestavka. To problematiko bo treba analizirati posebej v okviru znanstveno raziskovalnega dela. Treba je namreč skrbno in posebej analizirati stroške, ki nastopajo v gozdnogospodar- skih tokih zaradi gozda kot gospodar- skega objekta, posebej tiste, ki nastopajo zato, ker ima gozd tudi splošno koristne funkcije! in posebej tiste, ki nastanejo za- to, da bo imel kmet lastnik gozda cenejšo proizvodnjo v prihodnje (npr. gradnja gozdnih cest, itd.). Delež kmeta v prodajni ceni gozdnih lesnih sortimentov ugotovimo tako, da odštejemo dogovorjene prispevke za vlaganja v gozdove (sredstva za gozdno biološko reprodukcijo po novem zakonu o gozdovih) in stroške gospodarjenja to- ka. Iz tega izhaja, da je nadomestilo kme- tom (delež kmeta v prodajni ceni) izho- diščno določeno na fazi skladišče. Dejan- sko pa kmetje oddajajo les v različnih . proizvodnih fazah. Podatki kažejo, da je največji delež lesa prevzetega na ka- mionski cesti (podatki v sestavku dr. Winklerja), povečuje pa se tudi delež prevzema na panju, medtem ko se delež prevzema na skladišču zmanjšuje. Vzrok za zmanjšanje prevzema na skladišču in povečanje prevzema na kamionski cesti je treba med drugim iskati tudi v politiki prevzema lesa od kmetov v posameznih gozdnogospodarskih organizacijah. Ce- pra v je bila svojčas faza skladišče tista proizvodna faza, v kateri je bila eviden- tirana in tudi določena odkupna cena, je danes precej gozdnogospodarskih or- ganizacij, ki prevzema na skladišču ni- majo več. Odkupno ceno določajo in evi- dentirajo le na kamionski cesti. V tej fazi je za sortiment enake kvalitete enaka od- kupna cena ne glede na to, da so dejan- ske prevozne razdalje različne . Torej imajo pri zadnji proizvodni fazi v nekate- rih gozdnih gospodarstvih že vgrajeno za kmete medsebojno solidarnost. Vsi kmetje plačajo za prevo;; lesa enako ce- 24 no ne glede na to, kolikšna je prevozna razdalja. Ker se delež prevzema lesa na skla- dišču v celotnem prevzemu lesa iz goz- dov v zasebni lasti zmanjšuje, bo treba bolj pozorno določati cene storitve, ki jo toki opravijo in zaračunajo kmetom. Na- men tega sestavka je analizirati: 1. možne politike oblikovanja prodaj- nih cen storitev opravljenih lastnikom gozdov, če ti ne oddajo lesa v zadnji pro- izvodni fazi, 2. kalkulacije prodajne cene storitve, v okviru tega zlasti metodo kalkuliranja, vrste stroškov, ki jih bomo upoštevali pri kal.kulaciji in druge pomembne dejavni- ke, ki jili je treba upoštevati pri kalkula- cijah cen proizvodov oziroma storitev, kjer poleg maksimizacije dobička zasle- dujemo tudi druge cilje. II. OMEJITVE PRI DOLOČANJU PRODAJNE CENE STORITVE Pri določanju prodajnih cen storitev, ki jih gozdnogospodarski toki opravljajo pri proizvodnji gozdnih lesnih sortirnen- tov v gozdovih, ki so v privatni lasti, se pojav~ajo nekatere omejitve. Te izhajajo iz naslednjega: l . Večina gozdnih lesenih sortimentov sodi med tiste proizvode, ki so pod druž- beno kontrolo cen. Za prodajno ceno mo- raJO dati soglasje ustrezni L;Vezni organi. V zadnjem času smo priča izjemno re- striktivnemu obravnavanju povečevanja prodajnih cen. To je tudi vzrok, da se ce- ne gozdnim lesnim sortimentom dalj ča­ sa niso povečale in so relativno nizke. Tudi sicer se cene gozdnim lesnim sor- timentom iz zasebnega sektorja ne obli- kujejo >>po načelu zidanja cen« (ki je na splošno ocenjen kot inflacijski), to je tako, da bi se v naprej določeni prodajni ceni lesa na pan ju, ki jo mora dobiti kmet, pri- števali stroški naslednjih proizvodnih faz. Tak način oblikovanja cen bi imel za kmeta in za gozdnogospodarski tok pozi- tivne posledice. Pri oblikovanju cen sto- ritev ne bi bili omejeni na eni strani z mi- nimalno ceno lesa na panju, ki jo za kme- ta oziroma lastnika gozda določa zakon, na drugi strani pa s prodajno ceno lesa, ki jo določajo zvezni organi. Tako pa ce- ne storitev za posamezne proizvodne fa- ze, splošni stroški in akumulacija lahko znašajo največ toliko, da z minimalno ce- no lesa na panju vred ne presežejo v na- prej določene prodajne cene gozdnih lesnih sorti.mentov. Če seštevek stroškov to preseže, odloči o proizvodnji ali gozd- nogospodarska organizacija ali kmet. Kmet odloči ali bo prodal les po nižji ce-. ni, gozdnogospodarska organizacija pa ali bo prevzela les, s katerim ne bo pri- dobila ustreznega dohodka. 2. Temeljne organizacije kooperantov morajo zato, da lahko oblikujejo (pri- dobijo) zadosten obseg dohodka pri do- ločenih prodajnih cenah, realizirati dolo- čen obseg proizvodnje. V teonji namreč poznamo dvoje vrst stroškov, na katere bistveno vpliva obseg proizvodnje. To so tako imenovani spremenljivi stroški, ki so )3onavadi stalni (fiksni) po enoti proizvo- da in spremenljivi v masi, ter stalne stroš- ke (fiksne), ki so stalni v masi m spre- menljivi po enoti proizvoda. Čeprav je definicija stalnih in spremenljivih stro- škov odvisna od dolžine časovnega ob- dobja, v katerem stroške obravnavamo, pa vendar uvrščamo med stalne stroške stroške skupnih služb in stroške, ki v po- samezni TOZD ali TOK ne nastajajo ne- posredno v proizvodnji. Ob za.:)etku leta, ko planiramo proizvodnjo, tudi ugotovi- mo, kolikšen bo pri posameznih proizvo- dih prispevek za stalne stroške in skla- de. Oziroma obratno, ugotovimo kolik- šen mora biti obseg proizvodnje, da bo ob danih prodajnih cenah in danih ne- posrednih stroških celotni prihodek za- doščAl za pokrivanje stalnih stroškov m programiranih skladov. Ce je pri drugih nespremenjenih pogojih obseg proiz- vodnje večji od načrtovanega, oblikuje- mo več dobička kot smo načrtovali. Ce je obseg proizvodnje manjši kot smo na čr­ tovali, lahko prigospodarimo celo izgu- bo. Dejstvo, da moramo v gozdarstvu realizirati planirano proizvodnjo, nare- kuje v pogojih, ko vedno več proizvodnih faz namesto kmeta opravijo delavci gozdnega gospodarstva, oblikovanje prodajnih cen storitev kmetom tako, da bo cena lesa na panju ali na drugih pro- izvodnih fazah za kmeta stimulativna. Si- cer lesa ne bo oddal gozdnemu gospo- darstvu na nobeni proizvodni fazi, am- pak pustil rasti v gozdu, ali pa prodal na črno. Če kmet ne bo gozdnogospodarski or- ganizaciji oddal planirane proizvodnje, ta ne bo dosegla planiranega celotnega prihodka in tudi ne ustreznega dohodka. Zal smo v zadnjem času priča za ostajanju proizvodnje v gozdovih zasebnega sek- torja, kar je gotovo tudi posledica ne- ustrezne politike določanja prodajnih cen gozdnim lesnim sortimentom, zlasti tistega njenega dela, ki pripada lastni- kom gozdov. III. KALKULACIJE PRODAJNE CENE STORITVE Kadar govorimo o kalkulaciji, mislimo predvsem »na proces zbiranja urejanja začetnega obdelovanja in prikazovanja podatkov o stroških in druigh elementih, ki v svoji celoti in medsebojni poveza- nosti opredeljujejo ceno določenega po- slovnega dogodka ali poslovnega pro- cesa oziroma rezultata omenjenega pro- cesa. V vsakem primeru pa je predmet kalkulacije cena določenega poslovne- ga dogodka ali poslovnega procesa«. 2 Glede na poslovni dogodek, ki ga imamo v mislih, lahko rečemo, da je to kalkula- cija prodajne cene storitve po času, v ka- terem oblikujemo kalkulacijo, glede na poslovni proces pa lahko rečemo, da je to planska kalkulacija. Sestavljanje kal- kulacij pa ni samo sebi namen. Nobena organizacija, torej tudi TOK, se ne more pojaviti na trgu, ne more oblikovati pri- merne prodajne cene niti zase niti za kupca, če ne pozna stroškov, ki se pojav- ljajo hkrati z nastajanjem poslovnega učinka kot predmeta prodaje. Kljub po- membnosti kalkulacij in pomembnosti 25 analize stroškov pa v gozdarstvu te ni- majo prevelike domovinske pravice. Vzrok je verjetno v tem, da v preteklosti ni bilo toliko pomembno, po čem se pro- izvaja, ampak koliko se proizvaja. Prav tako organizacije niso (kot morajo sedaj) povečanja prodajnih cen gozdnim les- nim sortimentom utemeljevale s kalkula- cijami. Sedanje zaostrene gospodarske razmere in omejitveni ukrepi na vseh področjih pa vedno bolj vnašajo tudi v gozdnogospodarske organizacije tiste prvine analize, ki jim drugod po svetu pa tudi v drugih dejavnostih pri nas posve- čajo izjemno pozornost. Če hočemo napraviti kalkulacije cene storitev, moramo najprej opredeliti: l. ali želimo s ceno storitve pokriti le neposredne stroške. ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitve, ali tudi glede na izbrano osnovo alikvotni del splošnih stroškov in programiranih skladov; 2. katere vrste stroškov bomo v kal- kulaciji upoštevali: dejanske, ocenjene ali standardne stroške, 3. kakšno metodo kalkuliranja bomo uporabili in kakšna bo shema kalkulaci- je. Odgovor na prvo vprašanje je odvisen od tega, kakšen je smoter poslovnega procesa: ali le pridobiti čim večji dobi- ček ali doseči tudi druge cilje. Za delo- vanje poslovnega procesa potrebujemo prvine poslovnega procesa. Gre za de- lovna sredstva, predmete dela, storitve in delovno silo. V poslovnem procesu se te trošijo oziroma prehajajo v nov učinek, v našem primeru v storitev. Ce potroše- ne dobrine pomnožimo z njihovimi cena- mi, dobimo stroškovno vrednost oziroma tako imenovano lastno ceno proizvoda ali storitve. Vendar smoter poslovnega procesa v večini primerov ni dosežen, če lahko iz prihodka, ki ga dobimo s pro- dajo poslovnega učinka, pokrijemo zgolj porabljene prvine poslovnega procesa. Zato tudi pravimo, da je organizacija po- slovala uspešno le, če je mogoče iz pri- hodkov nadomestiti vse stroške, ki izha- jajo iz prenesene vrednosti, in doseči tu- di tolikšen dohodek, da z njim lahko po- 26 krijemo vse družbeno dogovorjene ob- veznosti, družbeno dogovorjene osebne dohodke in oblikujemo določeno aku- mulacije. Prodajna cena mora biti za to postavljena primerno visoko, »kajti nihče ne more dolgoročno prod~ati blaga po nižji ceni kot njega stane«.3 Ce ugotovitev o primerni velikosti prodajne cene pre- vedemo na stroške obravnavane z vidi- ka njihove reagibilnosti, je praviloma tre- ba prodajno ceno oblikovati tako, da bo iz nje poleg spremenljivih stroškov mo- goče pokriti tudi del fiksnih stroškov ali kot temu pravimo v računovodski teoriji tako, da bo vsebovala tudi prispevek za stalne stroške in sklade. Kaj je pri opravljanju storitev v gozdo- vih zasebnega sektorja gozdnogospo- darski organizaciji kooperantov glavni smoter: oblikovanje dobička ali zagotav- ljanje planirane blagovne proizvodnje. Če TOK planira pokrivanje vseh splošnih stroškov in tudi skladov z razli- ko med prodajno ceno lesa, doseženo pri kupcu in ceno lesa za kmeta na skla- dišču, je primarni vzrok za opravljanje storitve v privatnih gozdovih realiziranje planirane proizvodnje. S prodajno ceno gozdnih lesnih sortimentov ustvari toliko celotnega prihodka, da lahko pokrije vse stroške, ki izhajajo iz prenesene vrednosti, in zadosten obseg dohodka za oseb:1e dohodke, obveznosti iz dohodka in akumulacije. V tem primeru ima tok pokrite vse stalne stroške in programira- ne sklade, zato lahko prodajno ceno sto- ritve določa po mejnih stroških (mimogrede povedano: mejni stroški so tisti stroški, ki jih povzroči dodatna enota proizvodnje, ponavadi so to le spremen- ljivi stroški). Vsaka prodajna cena, ki bo višja od mejnih stroškov, bo organizaciji prinašala dodatni dobiček, pod pogojem seveda, da višja prodajna cena ne bo og- rožala doseganja planirane proizvodnje izkoriščanja gozdov v zasebnem sektor- ju. Drugače pa je takrat, ko gozdarski tok planira pridobivanje dohodka tako, da vse dejavnosti glede na dogovorjeno os- novo enako prispevajo za stalne stroške i..n sklade. OblikovAnje prodajne cene storitev tedaj ne more temeljiti na mejnih stroških, saj te cene ne prinašajo zadost- nega dohodka. Zadosten dohodek prina- šajo le prodajne cene, iz katerih je mogo- če kriti mejne stroške in alikvotni del splošnih stroškov in skladov. Da bomo našli ustrezen odgovor na vprašanje, katere stroške upoštevati v kalkulaciji, moramo anahztrati značilno­ sti posamezne vrste stroškov, njihov vpliv na racionalnost poslovanja in real- no prikazovanje potroškov prvin poslov- nega procesa, ki nastopajo zaradi nasta- janja novega učinka. Po splošni oprede- litvi so stroški zmnožki med potroški pr- vin poslovnega procesa in ustreznimi ce- nami teh potroškov. Pomeni, da je manjše stroške mogoče doseči z zmanjšanjem količine potroškov njihove cene, ali obo- jega. Pri kalkulaciji prodajne cene stori- tev je treba stroške obravnavati v naj- širšem smislu, zato zajemamo med nje poleg materialnih in amortizacijskih stroškov tudi prvine dohodka tako tiste- ga, ki ga bomo ob predvidenem uspehu porabili za kritje splošnih in družbenih potreb, kot tudi čistega dohodka. Po takšni opredelitvi sodi med (kalkulativne) stroške tudi pričakovana akumulacija. Stroški pa so lahko dejanski, ocenjeni ali standardni. Dejanski stroški so tisti in tolikšni, ki in kolikršni so v proučevanem obdobju v resnici nastali. Ocenjene stroške imenujemo tiste stroške, ki jih lahko pričakujemo glede na dejanske stroške v preteklosti in glede na razme- re v prihodnosti. Za obe vrsti stroškov je značilno. da so odsev resničnosti. Druga- če pa je s standardnimi stroški, >>ki so re- zultat znanstvenih raziskav o potrebnosti potroškov in utemeljenosti cen. Standar- dni stroški so tisti stroški, ki so v prikaza- ni višini znanstveno utemeljeni«. 4 V teoriji razlikujemo: - temeljne standardne stroške, - tekoče standardne stroške, - idealne standardne stroške, - normalne standarne stroške, - realne standardne stroške. Temeljni standardni stroški so postav- ljeni za daljše časovno obdobje ne glede na konkretne razmere, v katerih dela or- ganizacija v krajšem obdobju. Tekoči standarni stroški so postavljeni skladno s konkretnimi razmerami, zato so tudi sproti dosegljivi. Idealni standardni stroški so opredeljeni na podlagi ideal- nih razmer, ne da bi upoštevali tudi ne- gativne pojave in ovire, ki se v posamez- nem obdobju pojavljajo. Značilnost nor- malnih standardnih stroškov je, da so ti postavljeni na podlagi realnih razmer, ki jih je mogoče obravnavati kot normalne. Ponavadi se normalne razmere ugotav- ljajo iz razmer v preteklosti, zato jih lahko primerjamo z ocenjenimi stroški, čeprav je med njimi tudi razlika (pri ocenjenih iz- hajamo iz podatkov v preteklosti, pri standardih pa iz razmer v preteklosti). Realni standardni stroški so tisti, pri op- redeljevanju katerih upoštevamo v ob- dobju, za katero so veljavni, tudi negativ- ne pojave in ovire, ki jih lahko pričakuje­ mo. Razmere v preteklosti popravljamo z okoliščinami v prihodnosti v takšni meri, da so resnično objektivni. Zaradi značilnosti, ki jih imajo realni standardni stroški, menimo, da je treba izdelati kalkulacije cene storitve na pod- lagi realnih standardnih stroškov. Le vključevanje teh v obračun, pomeni vzpostavljanje tudi objektivnega sodila, ki je nujno pri načrtovanju, analizi in nad- zoru poslovanja. V dejanskih stroških in ocenjenih stroških se utegnejo skrivati razne nesmotrnosti, ki so lahko resna ovi- ra za doseganje postavljenih ciljev. če­ prav je odločitev o uvajanju standardnih stroškov v kalkulacije storitev razmero- ma enostavna, pa določanje teh ni eno- stavno. Menimo pa, da je v sedanjih go- spodarskih razmerah treba težiti k racio- nalni proizvodnji. To pa bomo dosegli le, če bomo za posamezne poslovne učinke želene kvalitete porabili toliko prvin po- slovnega procesa, kot je objektivno nuj- no. To pa omogočajo realni standardni stroški. Med pomembnimi vprašanji, ki jih mo- ramo rešiti, preden lahko določimo pro- 27 dajno ceno storitve, je tudi metoda kalku- liranja in shema kalkulacije. Iz teorije po- znamo, da je mogoče lastno ceno posa- rneznega proizvoda in tudi prodajno ce- no ugotoviti z različnimi metodami kalku- liranja. Izbira posamezne metode je od- visna od organizacije proizvodnje, tehno- loškega procesa, števila raznovrstnih proizvodov, medsebojne odvisnosti pro- izvodov v proizvodnem procesu, itd. V gozdarski praksi je najbolj poznana dodatna kalkulacija, in sicer ponekod sumarna dodatna kalkulacija, ponekod pa diferencialna dodatna kalkulacija. Glede na to, kar smo povedali v drugem poglavju tega sestavka, menimo, da je za kalkulacije storitev, ki jih opravljajo gozdnogospodarski toki, v zasebnih goz- dovih najprimernejša kalkulacija po spremenljivih stroških (direct costing). Pri tej metodi stalne stroške ne porazde- ljujemo na posamezne poslovne učinke, ampak jih zajamemo v pokritju. Za. organizacijo je najbolj donosen tisti proizvod, ki ima največjo stopnjo pokrit- ja. Ker se ta metoda uporablja predvsem takrat, kadar imamo dane.ptodajne cene in se odločamo o proizvodnji posamez- nega proizvoda, izračunamo stopnjo po- kritja tako, da razliko med prodajno ceno in neposrednimi stroški primerjamo s prodajno ceno. V našem konkretnem primeru pa iščemo prodajno ceno. Zato borno kalkulacije po neposrednili stroš- kih upoštevali tako, da bomo ugotavljali, koliko prispevka za stalne stroške in sklade lahko zaračunamo v ceni storitve, da bomo dosegli postavljen gospodarski smoter. To metodo predlagamo, da se iz- ognemo neobjektivnosti, ki jo velikokrat vnašajo osnove za razporejanje stalnih stroškov na stroškovne nosilce v preso- janje o tem, kateri proizvod se izplača proizvajati in katerega ne, oziroma kateri proizvod je najrentabilnejši. Shema kalkulacije, ki je naslednja po- membna prvina za odločitev o primerni prodajni ceni storitve, bi ob upoštevanju vsega dosedaj povedanega lahko izgle- dala takole: Kal.kulacija prodaJne cene storitve 28 l. Neposredni stroški: a) materialni stroški, b) amortizacija, c) drugi poslovni stroški, d) osebni dohodki, e) prispevki in davki vezani na po- stavko d. 2. Prodajna cena I ( a+b+c+d+e) 3. Pokritje (prispevek za stalne stro- ške in sklade) 4. Prodajna cena II. Prodajna cena Ije tista prodajna cena, pri kateri organizacija nima niti izgube niti dobička. Vendar je sprejemljiva sa- mo v primeru, če so vsi stalni stroški .in skladi pokriti iz drugih dejavnosti. Ta ce- na torej ni sprejemljiva) če v organizaciji obravnavajo vse dejavnosti enako, kar pomeni, da morajo učinki vsake dejav- nosti prispevati s svojo prodajno ceno tu- di za pokrivanje stalnih stroškov in skla- dov. Kolikšna je prodajna cena II, pa je od- visno od tega, pri kolikšni prodajni ceni dosežemo postavljeni smoter· poslovne- ga procesa. Verjetno pa je opravljanje storitev v zasebnem sektorju lastništva s stališča temeljne organizacije kooperantov smi- selno vedno, kadar je dejanska prodajna cena storitve večja od prodajne cene I. IV. ZAKLJUČEK V sestavku smo poskušali na kratko prikazati, kakšna naj bo politika določa­ nja prodajnih cen storitvam, opravljenim v gozdovih zasebnega sektorja na pod- . ročju proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov. V opredelitvah smo izhajali iz dejstva, da so tisti stroški poslovanja to- ka, ki se pokrivajo na. tak ali drugačen način iz prodajne cene lesa, analizirani in objektivno utemeljeni, kar sicer v praksi zmeraj ne drži. Analiza kaže, da nastopa pri obliko va- nju cen storitvam v zasebnih gozdovih več omejitev, med katerimi sta najpo- membnejši določena prodajna cena lesa do kupca in minimalna cena lesa na pa- nju za kmeta, če ne sodeluje tudi v pro- izvodnem procesu. Prav tako smo ugotovili, da je obliko- vanje prodajnih cen mogoče zasnovati samo na realnih standardnih stroških, saj v nasprotnem primeru lahko skriva ta tu- di določene neracionalnosti. Prav t3l)vzame« gozdnogospodarski tok. OPOMBE: 1 Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Zaključno poročilo o območnih gozdno- gospodarskih načrtih Slovemje, Ljub;jana 1986 2 Turk, L Kalkulacija zbirni obračun proizvodnje m zbirni obračun realizacije v dohodkovnem Siste- mu, Ekonomski zbornik, VII. letnik, Ljubljana 1965 1 Černe, F.: Obračun stroskov in cene, Ekonom- ska revija št. 3-4/1965, Ljubljana 4 Turk. L: Sodobne metode v stroškovnem raču ­ novodstvu in kalknlnr:ija v dohodkovnem sistemu. Ekonomska revija 3-4/1965, Ljubljana LITERATURA: l. Černe, F.: Obračun stroškov in cene, Ekonom- ska revija št. 3-4/1965. Ljubljana 2. Kavčič, S.: Standardizacija osebnih dohodkov v naših razmerah, Zbornik XIII. simpozija o sodob- nih metodah v računovodstvu in poslovnih finan- cah, ZES ZFRDS, Ljubljana 1981 3. Kavčič, S.: Metode razporejanja vračunanega dohodka na stroškovne nosilce, Zbornik XIV. sim- poZiJa o sodobruh metodah v računovodstvu in po- slovnih financah, ZES in ZFRDS, Ljubjana 1982 4. Kavčič, S.: Dohodek iz izjemnih ugodnosti, Zveza društev finančnih in računovodskih delav- cev, Ljubljana 1984 S. Melavc, D.: Upravljalna ekonomika, Univerza v Mariboru, Maribor 1977 6. Turk, 1.: Kalkulacija zbirni obračun proizvod- nje in zbirni obračun realizacije v dohodkovnem sistemu, Ekonomski zbornik, VIL letnik, Ljubljana 1965 7. Turk, l.: Sodobne metode v stroškovnem raču­ novodstvu m kalkulacija v dohodkovnem sistemu, Ekonomska revija 3-4/l965 .. Ljubljana 8. Turk, 1.: Temelji kalkulacije stroškov v dohod- kovnem sistemu, Center za samoupravno norma- tivno dejavnost, Ljubljana 1982 9. Turk, I.: Uvod v ekonomiko temeljne organiza- cije združenega dela, Moderna organizacija, Kranj 1982 1 O. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Zaključno poročilo o območnih gozd- nogospodarskih načrtih Slovenije, Ljubjlana 1986 29 OXF.: 923,4:667 Porazdelitev prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortirnentov zasebnih gozdov Cveto Velikonja* l. UVOD Skupno gospodarjenje z vsemi gozdo- vi ne glede na lastništvo je v SR Sloveniji sistemsko urejeno. Zato moramo pri de- litvi prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov poleg postavk, ki jih predpi- suje zakon o gozdovih, upoštevati tudi vse komponente, ki nastopajo tako pri pridobivanju lesa kot pri vseh vlaganjih v gozdove, ki iz tega sledijo in so med se- boj povezane. Poleg tega moramo v za- sebnih gozdovih upoštevati še pravice lastnikov gozdov do dela prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov (renta) in pravice do plačila vloženega osebnega deln ter vloženih delovnih sredstev. Temeljne organizacije kooperantov, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi, prido- bivajo dohodek od prodaje lesnih gozd- nih sortimentov, od izvajanja gozdnogojit- venih del in drugih virov. Pretežni del celotnega prihodka predstavlja prodaj- na vrednost lesnih gozdnih sortimentov. Pomemben pa je tudi prihodek od pro- daje storitev iz gozdnogojitvenih del, manj pomembni pa so drugi prihodki, iz- jemoma v nekaterih primerih, kjer imajo večje storitve drugim in jih knjižijo pod to postavko. V tem sestavku bomo razčlenili tisti * C. V., clipi. inž. gozd., Zadružna zveza Slovenije. 61000 Ljubljana, Miklošičeva 4 YU 30 del celotnega prihodka, ki ga predstav- lja prodajna vrednost lesnih gozdnih sor- timentov. To je tistega dela celotnega prihodka, na katerem so v temeljnih or- ganizacijah kooperantov udeleženi tudi blagovni proizvajalci - lastniki gozdov. 2. STRUKTURA PRODAJNE VREDNOSTI GOZDNIH LESNIH . SORTIMENTOV ZASEBNIH GOZDOV Struktmo prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov postavimo že s spreje- mom proizvodno-finančnih planov. Os- novni parametri pri sestavi letnih proiz- vodno-finančnih planov so po eni strani planirani dotok sredstev od prodaje gozdnih lesnih sortimentov, od storitev gozdnogojitvenih del in drugih prihod- kov, po drugi strani pa delitev oziroma poraba teh sredstev. To so predvsem: - sredstva za gozdnobiološko repro- dukcijo, - sredstva za izgradnjo gozdnih cest, - stroški gospodarjenja in - nadomestilo lastnikom gozdov za oddane gozdne lesne sortimente - od- kupne cene. V letu 1986 so gozdnogospodarske or- ganizacije v SR Sloveniji za zasebne goz- dove planirale naslednjo porazdelitev prodajne vrednosti lesnih gozdnih sorti- mentov: Tabela l Gozdno- Prodajna Sredstva za gospodarska vrednost gozdno bio- organizacija gozdnih les- loško repro- nih sortimen- dukcijo tav o/o o/o \_ Tolmin 100 16 2. Bled 100 15 3. Kranj 100 18 4. Ljubljana 100 14 5. Postojna 100 13 6. Kočevje 100 14 7. Novo mesto 100 17 8. Brežice \OO 18 9. Celje 100 16 lO. Nazarje 100 16 Il. Slov. Gradec lO O 17 12. Maribor lO O 16 13. GLG M. Sobota 100 15 G. Radgona 100 13 14. Sežana 100 13 2.1. Prodajna vrednost gozdnih lesnih sortimentov Obseg vrednosti od prodanih gozdnih lesnih sortimentov je odvisen od proda- ne količine, kvalitete in od iztržene cene za posamezni sortiment. Količine so okvirno določene z letnimi proizvodnimi plani, le-ti pa izhajajo iz predpisanih etatov, sprejetih z gozdno- gospodarskimi načrti. Kvaliteta gozdnih lesnih scrtimentov je odvisna predvsem od kvalirete gozdnega drevja (tehnični, prostorninski les - prirodne danosti), ki je po posameznih gozdnogospodarskih območjih različna, pa tudi od same izde- lave le-teh. V glavnem so bile glede na to tudi v letu 1985 dosežene različne pro- dajne cene, in sicer od 8622 do 12.414 din za m3 povprečno za ves les. Ker so cene gozdnih lesnih sortimentov pod družbe- no kontrolo cen, se iztržene cene za po- samezni sortiment v letu 1985 po posa- meznih gozdnogospodarskih organizaci- jah razlikujejo le v manjši meri. Relativno velike razlike doseženih povprečnih cen izhajajo pred vsem iz razmerja med ob- segom tehničnega in prostorninskega le- sa, pridobljenega v posameznem gozd- nogospodarskem območju, in njune fi- nančne realizacije. Sredstva za Stroški gos- Odkupna 1zgradnjo podarjenja cena gozdnih cest % % % 6 13 65 6 9 70 6 9 67 2 16 69 8 12,5 66,5 8 Il 67 2 li 70 2 14 66 4.5 Il.S 68 6 12 66 7,3 10,3 65,4 s 14 65 2,5 13 69,5 5 9 73 2 8 77 2.2. Sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo Po zakonu o gozdovih se za opravlja- nje dejavnosti posebnega družbenega pomena obvezno oblikujejo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo. Obseg teh sredstev mora biti tolikšen, da se traj- no zagotavlja izvajanje vseh dejavnosti posebnega družbernega pomena v ob- segu in dinamiki, kot je to določeno s planskimi akti, vendar obseg teh sred- stev ne sme biti manjši od 13 o/o prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Del sredstev za gozdnobiološko re- produkcijo v višini, ki ne sme biti manjša od lO% od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v posameznem letu, se uporablja na gozdnogospodarskem območju za varstvo, gojenje in urejanje gozdov v skladu s planskimi akti gozdno- gospodarske delovne organizacije ter območne skupnosti. Ta del sredstev združujejo delavci in združeni kmetje pri gozdnogospodarski delovni organizaciji na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v gozdnogospodarsko delov- no organizacijo. Torej se sredstva za te namene združujejo iz družbenih gozdov in iz gozdov, na katerih je lastninska pra- vica, porabljajo pa na osnovi planskih ak- 31 tov ne glede na lastništvo gozdov, za raz- liko od prejšnjega zakona, ko so se ta sredstva ločeno zbirala in tudi ločeno vlagala nazaj v gozdove. DeJ sredstev za gozdnobiološko re- produkcijo se uporablja za izvajanje skupnega programa melioracij in po- gozdovanja v SR Sloveniji ter za sofinan- ciranje izvajanja dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozd- nogospodarskem območju . Obseg tega dela sredstev ne sme blti manjši od 3 % prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- mentov v gozdnogospodarskem območ­ ju v posameznem letu, določi pa se v sa- moupravnem sporazumu o temeljih pla- na republiške skupnosti. Ta del sredstev združujejo gozdnogospodarske organi- zacije pri republiški skupnosti. Postavlja pa se vprašanje, ali bo teh 13 z zakonom določenih odstotkov zadosto- valo za vse zakonsko predpisane obvez- nosti ob dejstvu, da imamo že 50 o/o regist- riranih umirajočih gozdov, glede na to je pričakovati, da bodo sečnje predvsem kvaliletnega lesa vse manjše. Zakon tudi namreč izrecno določa, da temeljne organizacije kooperantov zago- tavljajo sredstva za gozdnobiološko re- produkcijo v ceni gozdnih lesnih sorti- mentov in se obračunavajo v breme ce- lotnega prihodka temeljne organizacije kooperantov v višini najmanj 13 % od , prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- : mentov, pridobljenih v posameznem letu . v gozdnogospodarskem območju. Prav · tako obračunavajo tudi sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo od lesa za neposredno domačo porabo in od lesa, ki ga lastnik ni pridobil v skladu z zako- nom. Sredstva za gozdnobiološko repro- dukcijo, ki so jih planirale gozdnogospo- darske organizacije za leto 1986, so raz- vidna iz tabele l o delitvi dela skupnega prihodka od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Iz navedene tabele je razvidno, da sta le dve organizaciji pla- nirali minimalni predpisani obseg sred- stev za gozdnobiološko reprodukcijo, dočim so ostale organizacije propordo- 32 nalno planirnle bistveno večje obsAge, nekatere celo 17 in 18 % od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Iz tega lahko sklepamo, da so posamezne gozdnogospodarske organizacije z gozdnogospodarskimi načrti, ki so stro- kovna podlaga za izdelavo planskih ak- tov, ugotovile, da so pač take potrebe za zagotavljanje izvajanja vseh dejavnosti posebnega družbenega pomena v goz- dovih. Povečevanje sredstev za gozdnobio- loško reprodukcijo s strani gozdnogos- podarskih organizacij si lahko razlaga- mo iz dveh vidikov, in sicer, po eni strani vedno večje potrebe po teh sredstvih za- radi umiranja gozdov. Statistični podatki namreč kažejo, da v zadnjih letih zelo na- raščajo postavke za varstvo gozdov. Po drugi strani pa umikanje drugih virov sredstev. V preteklem planskem obdo- bju so del sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo prispevali tudi porabniki lesa na osnovi prejšnjega zakona o goz- dovih. Po določilih sedanjega zakona o gozdovih pa teh srec:istev po sili zakona ne bo več. Njihova višina bo predvsem odvisna od dogovorov med porabniki le- sa in gozdnogospodarskimi organizaci- jami v posameznem območju. Glede na težave Iesnopredelovalne industrije pa je težko pričakovati dosedanjo višino nji- hovih sredstev za te namene, nikakor pa ne gre pričakovati večjih sredstev. Prav tako je novi zakon o gozdovih del obvez- nosti za sofinanciranje izvajanja dejav- nosti splošnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območ­ ju prenesel iz proračuna republike in občin na tem območju na gozdnogospo- darske organizacije in s tem za zasebne gozdove posredno tudi na lastnike goz- dov. Zato so gozdnogospodarske organi- zacije že za leto 1986 planirale višja last- na sredstva. Novi zakon o gozdovih sicer močno­ za razliko od prejšnjega - poudarja splošno koristne funkcije gozdov, hkrati pa zožuje krog tistih, ki bi morali zagotav- ljati materialno osnovo ))za trajno zago- tavljanje izvajanja vseh dejavnosti po- sebnega družbenega pomena v gozdo- vih«. Zožuje Jih torej na organizacije, ki gospodarijo z gozdov), in na lastnike goz- dov, medtem ko je delež porabnikov od- visen zgolj od njihovega komercialnega interesa. 2.3 Sredstva za izgradnjo gozdnih cest Za hitrejše odpiranje gozdov z gozdni- mi cestami združujejo gozdnogospodar- ske organizacije združenega dela iz de- la dohodka, gozdnogospodarske temelj- ne orgaruzacije kooperantov i2 dela pro- dajne cene za gozdne lesne sortimente, ki gre prav tako iz dohodka, in porabniki gozdnih lesnih sortimentov. Sredstva za izgradnjo gozdnih cest se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosri v območju. Del teh sredstev pa območne skupnosti na osnovi samo- upravnega sporazuma o temeljih plana republiške skupnosti združujejo pri re- publiški skupnosti za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami. Prav tako kakor za sredstva za gozd- nobio1oško reprodukcijo zavezuje zakon o gozdovih lastnike gozdov, da poravna- jo stroške za plačilo sredstev za odpira- nje gozdov z gozdrumi cestami tudi od gozdmh lesnih sortimentov, ki so jih dobi- li za neposredno domačo porabo in od sortlinentov, ki jih niso pridobili v skladu z zakonom. Poleg lastnih sredstev za izgradnjo gozdnih cest temeljnih organizacij ko- operantov se na podlagi zakona na osno- vi samoupravnega sporazuma združuje- JO tudi sredstva porabnikov lesa. V pre- teklem obdobju so porabniki lesa zdru- ževali sredstva za vlaganja v gozdove na osnovi zakona, poleg tega pa še na pod- lagi samoupravnih sporazumov. Ta sredstva so predstavljala pomemben delež. V obdobju 1987-1985 so porabni- ki lesa prispevali 19 % dd vseh vloženih sredstev v gozdove. Zaradi slabšanja ekonomskega položaja lesnopredelo- valne industrije pa v prihodnje ni priča- kovati teh sredstev v takem obsegu. Del sredstev za izgradnjo gozdruh cest se zbira tudi od tako imenovanega ben- cinskega dinarja. Na osnovi zakona o gozdovih se republiški skupnosti plaču­ je povračilo za uporabo cest, vsebovano v ceni goriva, ki je bilo porabljeno z vozili gozdnogospodarskih organizacij na nji- hovih cestah oziroma je bilo porabljeno z orugo njihovo mehanizacijo. Obseg sredstev se določi sporazumno med re- publiško skupnostjo in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za ceste. Za izgradnjo gozdnih cest se oblikuje- jo sredstva tudi iz amortizacije osnovnih sredstev in akumulacije temeljnih orga- nizacij kooperantov. Zakon o gozdovih sicer uporablja ter- min gozdne ceste za odpiranje gozdov, vendar se vzporedno z gozdnimi cestami gradijo tudi gozdne vlake, ki se financi- rajo v glavnem iz istih virov sredstev in predstavljajo okrog eno tretjino vseh sredstev. Po podatkih republiške skup- nosti so gozdnogospodarske temeljne organizacije kooperantov v letu 1985 vložile v izgradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak 32 o/o od vseh vloženih sred- stev za odpiranje gozdov. V manjši meri pa se gradijo, zlasti rekonstruirajo, vlake tudi na račun stroškov proizvodnje in se prikazujejo le materialni stroški. Prejšnji zakon o gozdovih je namreč varstvo, go- jenje in urejanje gozdov opredeljeval kot dejavnosti posebnega družbenega po- mena, dočim je gradnjo in vzdrževanje gozdruh prometnic štel k pridobivanju gozdnih sortimentov. Zato so gozdnogo- spodarske organizacije v preteklem ob- dobju sredstva za gradnjo in vzdrževa- nje gozdnih cest obravnavale kot strošek gospodarjenja. Novi zakon o gozdovih pa je poleg varstva, gojenja in urejanja goz- dov opredelil tudi odpiranje gozdov z gozdnimi cestami kot dejavnost splošne- ga družbenega pomena. Določil je tudi, da se sredstva za izgradnjo gozdnih cest oblikujejo iz prodajne cene gozdnih les- nih sortimentov, ki pa se knjigovodsko ne štejejo kot porabljena sredstva. Izkazuje- jo se v dohodku in nato v akumulaciji, iz 33 katere se uporabljajo za izgradnjo gozd- nih cest. Obseg teh sredstev določajo gozdnogospodarske organizacije s svoji- mi planskimi akti. Iz tega sledi, da sred- stva ·za izgradnjo cest dejansko spadajo k stroškom gospodarjenja, čeprav jih iz- kazujemo ločeno. V letu 1986 so posamezne gozdnogo- spodarske organizacije za zasebne goz- dove planirale za izgradnjo gozdnih cest od 2 do 8% sredstev od prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortimentov. Razli- čen obseg planiranih sredstev za te na- mene si lahko razlagamo predvsem iz dveh vidikov. Po eni strani gre za odraz potreb, ki so povezane s stopnjo odprto- sti gozdov v posameznem območju, po drugi strani pa odraz možnosti oblikova- nja potrebnih sredstev. Značilno je, da tista območja, ki imajo že sedaj gozdove dokaj odprte, planirajo večji delež sred- stev za izgradnjo gozdnih cest, to so eko- nomsko močnejša območja in obratno, ekonomsko šibkejša planirajo manjši de- lež od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. To velja za vse gozdove. V zasebnih gozdov .ih pa se tu pridružuje še vpliv združen.ih kmetov lastnikov goz- dov. V ekonomsko močnejših območjih je običajno gozdna posest večja, lastniki gozdov so pretežno kmetje in tam tudi ži- vijo. Stopnja navezanosti le-teh je na sta- len vir dohodka iz gozda sorazmerno ve- lika. Zaradi tega je na teh območjih veli- ka zainteresiranost lastnikov gozdov za vsa vlaganja v gozdove, zlasti pa v gozd- ne ceste in gozdne vlake, ker se z grad- njo gozdnih cest v zasebnih gozdovih od- pirajo in tudi povezujejo posamezne kmetije in zaselki, je zainteresiranost za gradnjo gozdn.ih cest tu še večja. Vse to vpliva na politiko delitve prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortimentov in s tem tudi na politiko odkupnih cen. Tu se združeni kme~e zavestno odločajo za večja sredstva za izgradnjo gozdnih cest, čeprav gre to na račun odkupnih cen. Ravno obratno pa je na ekonomsko šib- kejših območjih, kjer je običajno razpar- celiranost sorazmerno velika, velik de- lež lastn.ikov gozdov je nekmetov, nave- 34 zanost na gozd je mala. Lastn.iki gozdov vidijo v gozdu le trenutne koristi. Posle- dica tega so veliki pritiski za čim večje odkupne cene gozdnih lesnih sortimen- tov, s tem pa se znižujejo sredstva za vla- ganja v gozdove zgolj na predpisano mi- nimalno mejo, občutno pa se skrčijo sredstva za gradnjo gozdnih cest. Razko- rak odprtosti gozdov se med nekaterimi gozdnogospodarskimi območji prav za- radi teh dejstev vedno bolj povečuje. 2.4 Stroški gospodarjenja K stroškom gospodarjenja štej emo ti- ste stroške, ki jih gozdnogospodarske organ.izacije poleg sredstev za biološko gozdnobiološko reprodukcijo, sredstev za izgradnjo gozdnih cest in nadomestila lastnikom gozdov za oddane lesne gozd- ne sortimente krijejo iz prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortimentov. To je zbir vseh stroškov, ki nastajajo pri oprav- ljanju vseh del pri gospodarjenju z za- sebnimi gozdovi, vključno s splošnimi stroški gozdnogospodarske organizaci- je. Višina stroškov gospodarjenja je spe- cifična za vsako gozdnog0spodarsko or- ganizacijo in je odvisna od številnih de- javnikov, predvsem pa .od deleža zaseb- nih gozdov, deleža blagovne proizvod- nje in poslovne ter samoupravne organi- ziranosti. V se nastale stroške gospodarjenja gozdnogospodarske organizacije razde- lijo proporcionalno na posamezne dejav- nosti, ki so z realizacijo opravljenih del prispevale k skupnemu prihodku, in si- cer: na del prihodka od prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortirnentov in na del prihodka od storitev območnim skup- nostim za opravljena dela, ki se krijejo iz sredstev za gozdnobiološko reprodukci- jo. Del skupnega prihodka, ki je knjižen pod drugimi prihodki, je v večjem delu organizacij neznaten, zato ga tudi zane- marijo. V tistih organizacijah, ki pa op- ravljajo večji obseg del kot storitve dru- gim v okviru gozdnogospodarske orga- nizacije ali pa celo izven gozdnogospo- darske organizacije, ta dela tudi planira- jo, finančno realizacijo v skupnem pri- hod ku pa izkazujejo pod drugimi prihod- ki. V teh primerih porazdelijo del stroš- kov gospodarjenja proporcionalno tudi na ta del skupnega prihodka. V tabeli 2 je prikazana struktura pro- dajne vrednosti gozdnih lesnih sortimen- tov, v tabeli 3 pa struktura stroškov go- spodarjenja, ki odpadejo na ta del skup- nega prihodka. Iz navedenih tabel je raz- vidno, da so stroški gospodarjenja pri gozdnem gospodarstvu Ljubljana v letu 1985 znašali 14,8% od prodajne vredno- sti gozdnih lesnih sortimentov. Po posa- meznih gozdnih gospodarstvih se ti stroški gibljejo od 8 do 15 %. Tako razli- čen odstotek teh stroškov ne izhaja samo iz specifičnosti pogojev gospodarjenja po posameznih gozdnogospodarskih or- ganizacijah, ampak tudi zaradi različne­ ga, včasih tudi napačnega knjiženja in prikazovanja posameznih postavk. Zara- di tega je vsaka primerjava med posa- meznimi gozdnogospodarskimi orgam- ·zacijami nemogoča. STRUKTURA PRODAJNE VREDNOSTI GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN STRUKTURA STROŠKOV GOSPODAR- JENJA PRJ GOZDNEM GOSPODAR- STVU V LETU 1985 Tabela 2 STRUKTURA PRODAJNE VREDNOSTI GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Tabela 3 STRUKTURA STROŠKOV GOSPODARJENJA Stroški gospodarjenja sku- paj - materialni stroški - amortizacija od osnovnih sredstev - za DSSS - obveznosti iz dohodka - za kritje sredstev za gozdnobiološko reproduk- cijo za domačo porabo kmetov - OD delavcev v TOK - skupna poraba delavcev TOK - skupna poraba kmetov - akumulacija v 000 din 370.065 34.677 12.321 34.310 50.191 38.021 113.352 17.886 13.400 55.906 % 14,80 1,39 0.49 1,37 2,0l 1,52 4,53 0,71 0,54 2,23 stroškov, cestni delež amortizacije od os- novnih sredstev in pretežni del akumula- cije, ki se uporabljajo kot sredstva za iz- gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest; - na del za kritje splošnih stroškov gozdnogospodarske organizacije. če bi podrobneje razčlenjevali splošne stroš- ke, bi lahko ugotovili, da so tu zajeti do- ločeni stroški, ki nA spadajo 1< tem stroš- kom. Tako imajo nekatere gozdnogospo- darske organizacije v okviru skupnih služb oddelek za projektiranje gozdnih cest. Stroške projektiranja bi morali po- krivati ali vsaj prikazovati v sredstvih za izgradnjo gozdnih cest, če jih že ločeno prikazujemo. Verjetno bi še marsikaj od- krili, če bi podrobneje analizirali splošne stroške po posameznih gozdnogospo- v 000 din % darskih organizacijah. Predvsem vpraš- ---------------- ljivo pa je, ali stroški, ki nastajajo za op-Prodajna vrednost gozdnih lesnih sortimentov 2,5C·l.959 100 - sredstva za gozdno bio- loško reprodukcijo 314.694 12,5 - sredstva zn izgradnjo gozdnih cest 72.011 2,9 - stroški gospodarjenja 370.065 14,8 - nadomestilo za oddane gozdne lesne sortimente (odkupna cena) 1,745.189 69,8 Obravnavane stroške gospodarjenja, prikazane v tabeli 3, lahko v grobem raz- vrstimo na tri dele, in sicer: - na del stroškov, ki" ·se nanašajo na vlaganja v gozdove, to je del materialnih ravljanje javne službe izven okvira gozd- nogospodarske organizacije, sploh spa- dajo v stroške gozdnogospodarskih or- ganizacij in s tem v stroške gospodarje- nja; - na del. ki je namenjen združenim kmetom lastnikom gozdov za kritje skup- nih potreb. Obseg teh sredstev je po po- sameznih delovnih gozdnogospodarskih organizacijah in pa tudi po posameznih temeljnih organizacijah kooperantov do- kaj različen. Odvisen je predvsem od možnosti in potreb ter stopnje družbe- 35 neekonomskih odnosov med združenimi kmeti in delavc1 v gozdnogospodarskih organizacijah. V glavnem v vseh temelj- nih organizacijah kooperantov oblikujejo sklad skupne porabe kmetov lastnikov gozdov. Sredstva, ki so namenjena kme- tom lastnikom gozdov iz stroškov gospo- darjenja, se uporabljajo zlasti za izobra- ževanje (skupni izleti, razni tečaji) , za po- krivanje dela prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov (117. člen zakona SPIZ), za obli- kovanje rizičnih skladov. ki jih ponavadi oblikujejo skupaj s kmetijskimi zadruga- mi, za oblikovanje skladov za stanovanj- ska posojila združenim kmetom in za druge skupne namene. Stroški gospodarjenja so sicer navi- dezno visoki, vendar z ugotovitvijo, v kakšne namene se uporabljajo, so tudi utemeljeni. Iz grobe razvrstitve stroškov, ki nastajajo pri gospodarjenju z zasebni- mi gozdovi in jih opredeljujemo kot stroš- ke gospodarjenja, ne predstavljajo samo tako imenovanih režijskih stroškov, kot jih nekateri nepoučeni poimenujejo ali pa celo enačijo z maržami v trgovskem smislu. 2.5 Nadomestilo lastnikom gozdov za oddane gozdne lesne sortimen te - odkupne cene Udeležba lastnikov gozdov nn rleležu dosežene prodajne vrednosti (cene) gozdnih lesnih sortimentov se izkazuje v. dveh oblikah, in sicer neposredno v ob- liki odkupnih cen, posredno pa iz skup- nega dohodka oziroma iz stroškov gos- podarjenja za skupne namene združenih kmetov. Po določilih zakona o gozdovih je. na- domestilo lastnikom gozdov za oddan les oziroma odkupna cena gozdnih lesnih sortimentov sestavljena iz dveh delov, in sicer: - iz dela, ki izvira iz lastništva gozdov (renta), - iz dela, ki izhaja iz osebnega dela in vloženih delovnih sredstev. 36 Odkupne cene za gozdne lesne sorti- mente iz zasebnih gozdov so odvisne od: - doseženih prodajnih cen za gozdne lesne sortimente iz zasebnih gozdov, - obsega sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo (biološka amortizacija), - obsega sredstev za izgradnjo gozd- nih cest, - stroškov gospodarjenja gozdnogos- podarske organizacije, - stopnje vključitve lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo pri pridobivanju lesa. Vključevanje lastnikov gozdov v gozd- . no proizvodnjo pri pridobivanju lesa je dokaj različno . Vključujejo se predvsem v posek in izdelavo ter spravilo do ka- mionske ceste. Transport do končnega potrošnika pa v glavnem opravlJajo gozdnogospodarske organizacije. Del te proizvodnje pa lastniki gozdov v celoti prepuščajo gozdnogospodarskim orga- nizacijam. V letu 1985 so lastniki gozdov vključno z oddajo lesa na kamionski cesti in franko skladišče po posameznih gozd- nogospodarskih organizacijah realizirali od 64 do 99 % blagovne proizvodnje, v povprečju po 84 %. Ostalih 16 % blagov- ne proizvodnje pa so izvršile gozdnogos- podarske organizacije v lastni proizvod- nji s prevzemom lesa na panju in ob pa- nJU. Odkupne cene so vsekakor odvisne od doseženih prodajnih cen gozdnih les- nih sortimentov. Medtem ko so v doseže- ni prodajni ceni med posameznimi gozd- nogospodarskimi organizacijami občut­ no velike razlike, pred vsem zaradi raz- lične kvalitete lesa, so razlike odkupnih · cen bistveno manjše na račun drugih po- stavk (vlaganja) pri delitvi prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Razlike odkupnih cen nastanejo tudi za- radi tega, ker gozdnogospodarske orga- nizacije pri prikazovanju le-teh v celoti ne upoštevajo stopnje vključevanja last- nikov gozdov v proizvodnjo, delno pa tu- di zaradi različnega izračunavanja posa- meznih faz proizvodnje. Lastniki gozdov oddajajo les v nasled- njih fazah proizvodnje: na panju, ob pa- nju, na kamionski cesti in na skladišču. Pri določanju odkupnih cen gozdnih les- nih sortimentov se upoštevajo vse faze proizvodnje. Kolikor lastnik gozda odda les na skladišču, se mu pri odkupni ceni upoštevajo stroški vseh faz proizvodnje. Ce pa katerokoli od teh faz prevzame gozdnogospodarska organizacija, se strošek te faze šteje kot odbitna postav- ka. Stroški posamezne faze proizvodnje (poseki, izdelava, spravilo) se obračuna­ vajo po sprejetih normativih, ki se po po- sameznih gozdnogospodarskih organi- zacijah bistveno ne razlikujejo. Razlikuje- jo pa se stroški kamionskih prevozov za- radi različnega obravnavanja le-teh v posameznih gozdnogospodarskih orga- nizacijah. Nekatere namreč obračunava­ jo povprečno ceno prevozov ne glede na različne razdalje (solidarno pokrivanje stroškov), druge pa po dejanskih stroš- kih, ki izhajajo iz različnih razdalj. Tako pridemo do različnih odkupnih cen. V nekaterih gozdnogospodarskih organi- zacijah (običajno ekonomsko revnejše -območje) se dogovorijo še za solidarno prelivanje odkupnih cen med posamez- nimi gozdnimi lesnimi sortimenti. Tako prihaja do tega, da so v istem kraju na mejah območij za enake sortimente ena- kih kvalitet različne odkupne cene. Pri prikazovanju in primerjanju deleža od prodajne cene lesa, ki pripada lastni- kom gozdov (odkupne cene) z drugimi deleži (sredstva za biološko reprodukci- JO, sredstva za ceste in stroški gospodar- Jenja) gozdnogospodarske organizacije običajno izkazujejo v skupnem znesku, in to kot prevzem lesa na kamionski cesti, kljub temu, da dejansko nastopajo različ­ ne faze prevzema lesa. Po o:::::eni se po posameznih gozdnogospodarskih orga- nizacijah realizira od 50 do 90 % blagov- ne proizvodnje s prevzemom lesa na ka- mionski cesti, ostale količine pa v drugih fazah proizvodnje. Tako je v primeru Gozdnega gospodarstva Ljubljana (ta- bela 2) prikazan delež od prodajne vrednosti lesa, ki so ga prejeli lastniki gozdov v fazi prevzema na kamionski cesti, čeprav drugi podatki kažejo, da je bilo 11 o/o ·od celotne blagovne proizvod- nje realizirane v fazi prevzema lesa na pan ju. Pretežni delež blagovne proizvodnje predstavlja prevzem lesa na kamionski cesti, prevzemi oziroma oddaja na skla- dišču in ob panju pa ne predstavljata večjih količin, zato bi jih eventualno lah- ko zanemarili. Ne moremo pa zanemariti prevzema lesa na panju, ker predstavlja pomemben delež od celome blagovne proizvodnje in je v posameznih gozdno- gospodarskih organizacijah dokaj razli- čen (v letu 1985 od 1 do 46 %). Pomemb- no je tudi to, da z oddajo lesa na panju lastniki gozdov v proizvodnji sploh ne so- delujejo in jim pripada le del prodajne cene lesa, ki izvira iz lastništva (renta). Po oceni znaša ta del od 5 do 20 o/o. Koli- kor so lastniki gozdov udeleženi v vseh fazah proizvodnje, pa prejmejo 65 do 70 % od prodajne vrednosti gozdnih les- nih sortimentov. Prikazovanje povpreč­ nih vrednosti nam zato sliko popolnoma zamegli. Primerjava med posameznimi gozdnogospodarskimi organizacijami pa je sploh nemogoča, še zlasti zato, ker se pojavljajo različni obsegi prevzema lesa na panju. Primerjava deleža stroškov gospodar- jenja z deležem odkupne cene lesa od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- mentov je zaradi različnega zajemanja in izračunavanja tako odkupnih cen kot tu- di stroškov gospodarjenja že v sami or- ganizaciji ne daje prave slike. Primerja- va med posameznimi organizacijami pa je sploh nemogoča. Zato bi bilo nujno po- enotenje zajemanja in spremljanja ter prikazovanja podatkov tako za stroške gospodarjenja kot tudi za odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov. 3. ZAKLJUČEK Namen tega prispevka je bil prikazati delitev tistega dela celotnega prihodka v TOK ki ga predstavlja prodajna vred- nost gozdnih lesnih sortimentov zasebnih gozdov. Zbrali smo podatke za nekaj 37 gozdnogospodarskih organizacij, da bi jih medsebojno primerjali. Ker pa zaradi različne metodologije zajemanja in pri- kazovanja posameznih vrst stroškov tako o višini sredstev za gozdnogospodarsko reprodukcijo, sredstev za odpiranje goz- dov in stroškov gospodarjenja kot posle- dica Le-teh tudi nadomestilo lastnikom gozdov za oddan les med gozdnogospo- darskimi organizscijami niso primerljivi, je v tem sestavku prikazana in analizira- na le planirana porazdelitev navedenih postavk po gozdnogospodarskih organi- zacijah za leto 1987. Dejanska porazdeli- tev ustvarjenega dela prihodka od pro- dajne vrednosti gozdnih lesnih sortimen- tov v letu 1985 pa samo za eno gozdno gospodarstvo (GG Ljubljana). Porazdeli- tev in primerjava vseh stroškov je prika- zana v smislu zakona o gozdovih in ne po predpisanih knjigovodskih določilih. Predpostavljamo, da raznolikosti in posebnosti, ki obstajajo zlasti pri gospo- darjenju z zasebnimi gozdovi, prav goto- vo vplivajo kot posledica za neenotno za- jemanje in prikazovanje posameznih podatkov. Kljub temu predlagamo, da bi za zasebni del gozdarstva v SR Sloveniji sprejeli enotno metodologijo spremljanja stroškov. Ta metodologija ·naj bi bila podlaga za dogovor za enotno shemo kalkulacije in enako vsebino posamez- nih postavk kalkulacije. Predlagamo tudi, da bi zaradi primer- ljivosti strukture prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, dosežene pri kupcu, med gozdnogospodarskimi or- ganizacijami zajemali naslednje postav- ke: - sredstva za gozdnobiološko repro- dukcijo (biološka amortizacija), - sredstva za odpiranje gozdov, - stroški gospodarjenja, - nadomestilo lastnikom gozdov za oddan les (odkupna cena), - faza skladišča, - faza prevzema lesa na panju. 38 4. VIRI l. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 61-810174, 2. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 18-870/ 85. 3. Winkler, I.: Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot družbenoekonomski problem, Ljubljana 1970. 4. Anketa gozdnogospodarskih organizacij SR Slovenije 1986. S. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Poslovno po- ročilo za leto 1985. 6. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slo- venije: Dosežene prodajne cene franko predelo- valni obrat za obdobje od l. l. do 31. 12. 1985 (računalniška obdelava) 7. Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interes- ne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdo- bje 1981-1985, v letu 1985 in za celotno plansko ob- dobje 1981-1985, Ljubljana 1986 8. Zadružna zveza Slovenije, XIV. redni občni zbor, Ljubljana 1986: Letno poročilo 1985 OXF. 923.4:(497.12 Tolminsko) Prehojena pot podružbljanja proizvodnje v zasebnih gozdo~ih SGG Tolmin IgnaciJ Pišlar* Več blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov v organizaciji TOK Gozdarstvo pomeni viš- jo stopnjo podružbljanja proizvodnje v zasebnih gozdovih. Pod pojmom »V organizaciji TOK gozdarstva« razumemo: a) pripravo dela, b) izvedbe dela. Pregled odstotnega deleža odkupa na panju za 10 let nazaj je pri TOK Gozdarstvo Idrija naslednji: 1976 19,6% 1977 28,2% 1978 31,5 % 1979 42,7% 1980 45,6% 1981 51,0% 1982 39J% 1983 43,7% 1984 49A % 1985 43,9% V letu 1986 pričakujemo okrog SO% proizvodnje v organizacijJ TOK. Od leta 1978. še bolj pa od leta 1 ~'18, Je viden porast deleža proizvcdnje v odkupu na panju, saj je pri razmeroma konstantnem odku- pu lesa na kamionski cesti močneje porastla proiz- vodnja TOK in je od skupne pr01zvodnje leta 1976 (62.934 m3) prišla v letu 1979 že na 82.000 m3. Manjša nihanja 1980-1985 so deloma posledica vremenskih razmer, ekonomike in deloma tudi prehodnih zalog. Prav tako niha odkup na kamion- ski cesti med 50.000 mJ leta 1976 in 1983 ter 40.000 m3 leta 1981. Vsekakor pa se zadnja leta ni- kakor ne povečuje odkup na kamionski cesti in ni- kakor ne prispeva k dvigu blagovne proizvodnje TOK v zadnjem desetletju. Ravno narobe, čutiti je upadanje. ki bo posebno izrazito letos, in to zlasti v enotah z razdrobljeno poses~o in slabim sortiment- nim sestavam. Brez proizvodnje v organizaciji TOK bi potemta- kem prOlzvodnja v letošnjem letu znašala komaj polovico načrtovane. Da bi zadovoljevali družbene potrebe po lesu vsaj približno v skladu s proizvod- nimi možnostmi naših gozdov v zasebni lasti, je to- rej vključevanje TOK v podružbljanje gozdne pro- izvodnje v zasebnih gozdovih več kot nujno. Kakšno pot smo torej prehodili na TOK od leta 1980, ko je bil na našem območju, v Nemškem Rutu republiški seminar o isti temi. Za lažje razumevanje navajam le nekaj osnovnih podatkov za TOK Idrija za leto 1985, povzetih po poslovnem poročilu. Podatki so razčlenjeni na štiri organizacijske enote TOK po občinah Idrija, Aj- dovščina. Nova Gorica in Tolmin. OE Povr. štev. štev. Povpr. Povpr. Odkup Odkup Skupaj gozdov last- gozd- velik. velik. na kami- na panju v ha nikov nih pose s. pare. enski gozdov pare. ha ha cesti Idrija 17.446 3.6~0 16.230 4,73 1.08 18.277 9.953 28.230 Ajdovščina 11.219 9.264 24.496 1.21 0,46 8.961 4.231 13.192 Gorica 16.375 16.366 44.707 l. OO 0,37 7.572 9.380 16.952 Tolmin 20.571 8.024 29.227 2,56 0,70 12.253 13.?03 25.456 Skupaj TOK 65.61} 37.344 114.659 1,76 0,57 47.063 36.767 83.830 Struktura blagovne proizvodnje TOK za leto *I. P., dipl. inž. gozd., TOK Gozdarstvo idrija, 1985 nam še pove, da je od 37.344 lastnikov gozdov 65280 Idrija, Trg svobode 2, YU sodelovalo v blagovni proizvodnji le 2714 ali komaj 39 7.3 %, ostali pa niso sodeloval! in jim pravimo »glu- hi« lastniki gozdov. V odkupu na pan ju 36.767 m3 so delavci TOK po- sekali 11,6 %, kooperanti pa 88.4% lesa. Pri spravilu so delavci TOK sodelovali z Il%, kooperanti s 85% ter obrtniki s 4 %. Težak traktor je spravil 10% lesa, srednji in la- hek 78 %, motorni vitel 3 %, ročne spravilo 5 %, noš- nja in vlačenje s konji 4 %. Domača poraba lesa je znašala neto 25.400 mJ, to je slaba tretjina blagovne proizvodnje. Od tega je bilo 80% drv za kurjavo. Odkup iz negozdnih površin je znašal okrog 8000 m 3 in se iz leta v leto giblje okrog 1 O% blagov- ne proizvodnje TOK. V TOK je včlanjenih ?51 lastnikov gozdov, od te- ga jih je 137 zavarovanih zdravstveno. pokojninsko in invalidsko. Delavcev ima TOK 90, od tega jih 44 dela v neposredni proizvodnji. drugi pa so pred- vsem tehnično strokovni kader. I. SAMOUPRAVNA IN FUNKCIONALNA ORGANIZIRANOST TOK Samoupravljanje in osveščeno sodelovanje v TOK se je dalo doseči pri večini članov, torej pri večini tistih, ki jim gozd pomeni pomemben vir za preživljanje. Prek samoupravnih organov, zadruž- nega sveta in odborov teče del odločanja . Zelo pa so obiskani zbori članov TOK, kjer se obravnavata dve bistveni zadevi: zaključni račun in plan za na- slednje leto. Tudi obveščanje je dokaj urejeno zlas- ti za tiste, ki so člani odborov in zadružnega sveta ter za IPZ zavarovane kmete. Pomembno pri tem je tudi konkretno sodelovanje s krajevnimi skupnost- ml na podeželju pri izboljševanju življenjskih raz- mer. Velikanska večina lastnikov gozdov pa zaradi nepomembnosti dohodka iz gozda in nezanimanja ni včlanjena v TOK. Pri tem pa je zlasti pri mestnem prebivalstvu opazen špekulativen odnos do svoje- ga gozda, kar povzroča kar precej težav. S širje- nJem osveščenosti, pridobivanjem zaupanja in šir - jenjem vsebinske misli samoupravljanja si torej upamo zagotoviti pnmeren razvoj tudi vnaprej, kot smo si ga zagotavljali do dane~ . Brez zaupanja pri kmetu, lastniku gozda, pač ne gre. Operativna organiztranost TOK Je po našem mnenju primerna. TOK ima 4 operativne centre, or- gamzacijske enote, ki uspešno operativno pokriva- jo teren Nadalje se deli v revirje, ki so glede na in- tenzivnost gospodarjenja lahko različno veliki. PrejšnJO organizacijo dveh tehllikov v enem revir]u, enega, Id načrtuje, in drugega, ki to izvaja, ki smo jo delno imeli, smo spremenili in zdaj imamo manj- še revirje, kjer en revtrni gozdar prevzema celo- kupno skrb m odgovornost nad revirjem glede prOizvodnje in nege gozdov ter tudi drobnih opra- vil v revirju. Tako ima boljši pregled nad dogaja- njem v revirju m tudi poti se ne podvajajo toliko. Tak je bil naš razvoj v operativni organizaciji, zdaj pa stremll11o k temu, da pridobimo nekaj grad- 40 benih tehnikov, ki bi razbremeniti v tem pogledu naše rev1rne, saj le-ti vsekakor premalo rrusliju rJo gozd, na pravo delo gozdarja v gozdu, vse preveč pa na buldožer. mlmranje itd. Od tega si obetamo, da bomo pridobili nekaj na kvaliteti dela v gozdu, ki smo jo morda malo preveč zanemarili. II. PORAST ŠTEVILA PROIZVODNIH KOOPERANTOV število tako imenovanih proizvodnih kooperan- tov, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavaro- vanih, torej kmetov, katerih pretežni del dohodka izvira iz dela v gozdu, se je stalno povečevalo. Leto število 1977 4 1978 51 1979 61 1980 74 1981 97 1982 106 1983 125 1984 131 1985 137 Ti kooperanti poleg del v kmetijstvu opravijo še vse delo v svojem gozdu ter precej tudi v gozdu drugega. To je človeški, kadrovski potencial TOK, ki je s tem, da se je številčno toliko okrepil, tudi omogočil, da so se dela v takem obsegu tudi izvr- ševala. Od minulega seminarja v Rutu se je to šte- vilo skoraj podvojilo, predvsem se je povečalo šte- vilo kooperantov na Idrijskem. S sprejemom pred- pisov o zavarovanju združenih kmetov v začetku leta 1984 se k TOK ni prijavilo veliko novih zavaro- vancev, saj smo vse potencialne kmete, lastnike gozdov, bili že prej zavarovali . Večina novih se je tedaj zavarovala pri kmetijskih zadrugah. Obseg odkupov na panju se seveda ni propor - cionalno povečal s porastom šrevila proizvodnih kooperantov, delno zaradi storitev v letih 1983, 1984 posebno veliko, delno pa zato, ker so vsi ve- čmoma veliki kmetje in imajo sami doma zelo veli- ko dela. Dogaja se tudi to, da nekateri premalo naredijo v gozdu. Z novim letom bomo začeli sklepati letne pogodbe, kjer bodo kooperanti prejeli letne obve- ze za delo v gozdu, ki bodo seveda odvisne od ob- sega kmetijskih de!. Kolikor obveze. ne bodo izpol- njene in zato ne bo objektivnih razlogov, bo prene- hal zanje razlog biti zavarovan pri TOK gozdar- stvo. Kooperant, ki je pravi kooperant, ima doma tudi kmetijo. Kot kmet ima največ dela prav poleti. Po- leti, ko je čas za sečnJo najmanj primeren, ga torej ni v gozdu. To je v pogledu sezonskega dela v goz- du zelo ugodno. Kot onentacijo navajam povprečni zaslužek pro- Izvodnega kooperanta v letu 1985. Ta je znašal 404.955 din. povprečno izplačano nadomestilo za delovna sredstva in prihod na delo pa 368.972 din. skupaj torej 766.600 din. Toliko denarJa Je torej pri- teklo v povprečju na kooperanta v lanskem letu. kar je bil vsekakor pomemben prispevek za so- clalno varnost kmečkih družin. Z gotovostjo lahko rečemo. da so tako unenovani proizvodni kooperanti udarna sila TOK. ki je prek ostalih v nadaljevanju referata naštetih vzvodov sposobna vsak hip izvršiti svoje delovne naloge. JII. INVESTIRANJE TOK V ODPIRANJE GOZDOV S CEST A:MI IN VLAKAMI lN ZA OPREMO Brez investiranja v izgradnjo cest in vlak je po naših izkušnjah nemogoče vzdržati s tako proiz- vodnjo vnaprej. Če bi prenehali z vlc.ganji v odpi- ranje gozdov, bl morali vsekakor drastično znižati blagovno proizvodnjo. Obseg vlaganj v odpiranje gozdov je v letu 1985 bil zelo velik, najbrž realno največji v zadnjem desetletju. V r.eloti je TOK inves- tiral v letu 1985 sledeča sredstva: a) Investicije v izgradnjo cest b) Oprema c) Anuitete d) Za vlake iz dohodka e) iz 6% SkupaJ 81.102.442 din 11.380.211 din 3.863.563 din 40.998.930 din 59.293.216 din 196.638.362 din Pri prodajni vrednosti lesa skupaj 737.950.000 din znašajo vložena sredstva kar celih 26,6 %. torej več kot četrtino. Za ta denar smo na novo zgradili ali primerno rekonstruirali 19,6 km gozdruh cest, 16,7 km mehkih cest, 83,0 km primarnih vlak in 14.4 km sekundarnih vlak, skupaj torej 134 km no- vih in rekonstruiranih gozdnih prometnic. V letu 1384 je odnos investira nih sredstev v od- piranje gozdov nasproti celotni vrednosti lesa zna- šal 21.8 o/o, leta 1983 pa je bil tudi zelo visok in je znašal 26,3 %. V omenjenih ugodnih letih, ko je TOK po dolgem tasu, predvsem po zaslugi sporazuma z območno lesno industrijo. lahko resnitno veliko vlagal v od- piranje gozdov, se je tudi proizvodnja TOK povz- pela zelo visoko in se je na teh relativno visokih šte- VIlkah nekaj let tudi zadrževala. Slaba odprtost gozdov na Tolminskem, še zlasti pa gozdov v zasebni lasti (tolminski zasebni gozd 1ma odprtost komaj 8,3 m ceste na 1 ha) bo še na- dalje terjala nadaljnje pospešeno odpiranje goz- dov. Ce temu ne bo tako, se bo proizvodnja lesa prav gotovo morala zmanjšati. V strukcuri sredstev za odpiranje gozdov je na primer v letu 1985 bilo polovico, na:ančneje 49 o/o namenjenih za invesllcije in opremo, 51% pa za iz- gradnjo kapil'ar (vlak), ki so kratkoročno za proiz- vodnjo odJočilnega pomena. Sem spadajo tudi še nujna vzdrževalna dela, ki so prav tako zelo po- memnna~Slabo polovico sredstev (49 %) pa smo to- rej vlagali dolgoročneje v izgradnjo gozdnih cest. Kljub vsem naporom pa nam na primer ostajajo še neodprti oziroma povsem nedostopni tako veliki gozdm kompleksi, kot je Porezen v Baški grapi. Poudarjam, da je odpiranje gozdov med najpo- membneJši!Tlj vzvodi. ki zagotavljajo realizacijo bla- govne proizvodnje v zasebnih gozdovih pri nas in najbrž tudi drugod. IV. KREDITIRANJE NABAVE OPREME ZA DELO V GOZDU PROIZVODNIM KOOPERANTOM IN DRUGIM ČLANOM TOK Da bi proizvodnja mogla teči pri tako visoki ude- ležbi kooperantov v delovnem procesu poseka in spravila lesa, je bilo predvsem nujno tega koope- ranta za delo tudi primerno opremiti. Zanimanje je pokazal predvsem on sam. Le v nekaj primerih smo ga morali pregovarjati. Tu gre predvsem za nabavo primernega traktorja in villa za spravilo le- sa ter varnostne kabine. Le izjemoma in v zadnjem času so kooperanti nabavil i nekaj Mpri'lv za spra- vilo lesa po žici. Čutiti je tendenco, da pri novih na- bavah želijo kupiti nekoliko močnejše stroje, kot so jih imeli doslej. Ker nov traktor, opremljen z vitlom. stane veliko, je bllo logično treba poiskati vire za najem posojila. Glavni vir so pri nas HKS, katerih soustanovitelj je tudi TOK, saj ves odkup lesa teče prek njihovega računa. HKS kreditirajo kooperan- te same ali pa dajo kredit TOK. katerega gospo- darski odbor po lastni uvidevnosti dodeljuje poso- jila potencialnim blagovnim proizvajalcem lesa. Tu ne delamo razlik, ali Je to tako imenovani proizvod- ni kooperant ali ne. Merilo nam je le bodoča bla- govna proizvodnja. Posojila so pri različnih HKS z nekoliko različniml pogoji. kar nekoliko moti. Naj- ugodnejše pogoje ta trenutek nudi HKS Tolmin, ki posoja sredstva na 4 leta po 35 %obrestni meri. Za- radi močnih podražitev traktorjev in vitlov v zad- njih nekaj letih, ko se. kot pravijo, les draži počas­ neje od železa, smo pričakovali nekaj manj interesa za nakup. Vendar interes ne poneha, kar je vseka- kor dobro. Letos smo na pnmer že najeli in oddali naprej 4 stare milijarde posojil. Do konca leta bomo najbrž razdelili vsaj še eno staro milijardo. Nekaj posojil je b1lo danih na naše priporočilo tudi narav- nost prek HKS. ki ima enake vračilne pogoje. kot so pri nas. Pri najemanju in dajanju posojil v proizvod- ne namene ne iščemo nikakršnega zaslužka, ima- mo pa s tem sorazmerno veliko dela. V letu 1985 je bilo skupaj razdaljeno 4,8 stare milijarde posojil, okrog 200 starih milijonov pa je po posebno ugod- nih pogojih dala Zavawvalna skupnost za nakup in montažo varnostnih kabin. Čeprav imamo za vsak primer odprta vrata za posojila tudi pri Ljubljanski banki, zadnjih nekaj let nismo koristili njihovih sred- stev, ker nam zaenkrat povsem zadostujejo sred- stva HKS. Denimo, da bodo ta sredstva znašala le- tos okrog 7 starih milijard (direktno in prek TOK), to pomeni 35 traktorjev s po 200 milijonov posojil, kar je za naše razmere dokaj v redu. 41 Opaziti je močnejši pritisk na cene spravila pri novo nabavljeni opremi , kar je posledica inflacije. Z vračanjem posojil v glavnem ni težav. Več dela pomeni spremljanje posojil ob neprestanem spre- minjanju obrestnih mer. Za·Jedamo pa se globoko, da brez tega pač ne bi imeli prave osnove za delo in kreditna pohtika bo še nadalje pomemben vzvod za pospeševanje blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih. V. IZOBRAŽEVANJE KOOPERANTOV Ce bi pogledali v poslovno poročilo za leto 1985, bi videli. da smo v tem letu ime:i naslednja izobra- ževanja: a) 10-dnevm tečaj za delo z motorno žago (4 de- lavci) b) 6-dnevm tečaj za delo z motorno žago (li kooperantov) c) 14-dnevni tečaj za delo z žičnim žerjavom (8 delavcev in kooperantov) d) l-dnevni tečaj za varno delo pri spravilu lesa s traktorjem, tehniko dela pri spravilu s traktorjem in osnove vzdrževanja traktorja (165 članov TOK) e) 2 ekskurziji, Radgona in Krško-Gorjanci. Za- grebški velesejem (100 udeležencev). Iz naštetega se da razbrati, daje slab za izobra- ževanje kooperantov precejšnja. Sodimo, da naj ne bi noben mlajši kmečki sin. ki ima gozd. smel manj- kati na tečaju za motorno žago. Tam dobi osnove za varno delo, pa tudi tehniko dela spozna, kar je vse- kakor velikega pomena. Ker se zdi, da je izobraževanje gozdnih delav- cev-gozdarjev nekoliko v krizi, bo tukaj na razpo- lago vsaj deloma izšolana in deloma priučena de- lovfla sila, ki je avtohtona, ima korenine na našem podeželju in je voljna delati. To je rezerva, ki jo je vsekakor vredno upoštevati. Poleg tega pa je izob- raževanje nasploh vsekakor neka višja kvaliteta odnosov v TOK. saj bi samo odkup lesa na kamion- ski cesti pomenil skrajni minimum vsakršnih odno- sov v TOK. V izobraževanju kmetov lastnikov gozdov s po· udarkom na varnem delu vtdimo torej v našem TOK pomembno torišče dela, ki se bo prej ali slej obrestovalo. Tudi ekskurzije. ogledi sejmov in po· dobno delujejo izredno pozitivno, saj se novosti od drugod hitreje uveljavijo v naših hribovskih in ne- koliko odmaknjenih krajih. V času od leta 1980 do danes se je zvrstilo veliko število raznih tečajev. V zadnjem času več LZobražujemo tudi za delo na žič ­ nih žerjavih, ker vidimo v tem neko pArspektivo tehnološkega razvoJa. VI. SKRB ZA V ARNO DELO Zadnje čase se ob pripravi novih predpisov ok- rog varstva pri delu veliko govori tudi o varovanju člana TOPK pri delu v gozdu. Opazni sta dve skraj- nosti, ena. ki hoče slehernega kooperanta v gozdu 42 tako zavarovati kot delavca, kar je seveda zelo drago in vprašljivo, all je to sploh moč izpeljati ali ne. Druga skrajnost je seveda prepustiti varstvo pn delu stiluj1 in nič poskrbeti za varno delo kmeta v gozdu. Resnica Je verjetno nekje na sredini. TOK Idrija že leta skrbi za varno delo v gozdu. Posebno skrb posveča proizvodnim kooperantom. Ti vsekakor delajo v gozdu največ . Le-ti imajo pravico do brez- plačnih osebnih zaščitnih sredstev, po delovnem nalogu so jih dolžni tudi uporabljati. Ta osebna var- stvena sredstva imajo rok trajanja izražen v norma urah. Proizvodni kooperanti opravljajo redno tudi teoretični in praktični preizkus znanja. še prej pa so seveda opravili tečaj za delo pri poseku lesa. Tukaj seveda manjka prav tečaj za delo s traktor- jem, kar pa mislimo v bodoče nadoknaditi v dogo- voru s centrom v Postojni, kjer bl se dogovoriti za skrajšan program. Ostali člani TOK dobijo čelade in poduk o var- nem delu. Kadar pride do kalamHet - ledo!oma, na primer organiziramo priložnostne tečaje, kjer last- nike posebej o pozor iuio na prežeče nevo.rnof;ti. Vpeljano imamo tudi kolektivno zavarovanje pri zavarovalni skupnosti za primere invalidnosti ali nezgodne smrti . Za proizvodne kooperante je tako zavarovanje obvezno. Polovico letne premije krije sklad skupne porabe, polovico pa zavarovanec sam. Veliko delamo tudi na varnostnih kabinah. Proizvodni kooperant ne sme delati, če nima var- nostne kabine. Zelo ugodno tudi kreditiramo naba- vo 10 montaže varnostnih kabm v naši delavnici na Poljubinu. Pn delih, kjer je več izvajalcev, sestavljamo var- nosten elaborat. Sodimo, da je varstvo pri delu pomemben ele- ment v odnosu do našega članstva . Mislimo, da je relativno malo nesreč v gozdu do neke mere tudi zasluga takšne usmeritve. Smo za povečanje skrbi za varno delo članov TOK v gozdu. vendar vse v okviru naših ekonomskih zmogljivosti. VII. STORITVE ZNOTRAJ DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZUNAJ NJE Analiza, narejena pod strokovnim vodstvom Tat- jane Božič. ki odpira vprašanje, ali je odstotek od cene lesa, v našem primeru 12.79%. dovolj za po- krivanje stroškov gospodarjenja TOK, je pokazala, da nam usluge prinesejo toliko, za kolikor bi sicer moral biti procent večji, da bi pokrili stroške gos- podarjenja. Pobiranje tako visokega odstotka za stroške gospodarjenja bi nam vsekakor prineslo rekord med slovenskimi gozdnogospodarskiiTU or- ganizacijami in tudi rekord v najnižji odkupni ceni. Ta drugod prislužen.i odstotek je torej zelo dra- gocen in je v letu 1985 znašal 4,1 %. Lani je bila vrednost vseh storitev TOK 87.287.156 din. Ta je v primerjavi z vrednostjo bla- govne proizvodnje lesa 737.950.233 din 11,8 %. Ta znesek je seveda še totiko pomembnejši, ker vse- buje manj stroškov kot redna proizvodnja lesa. Za- rimive so predvsem zadnje čase interne storitve za TOZD gozdarstva družbenega sektorja. Tu se rea- hzuajo interno dogovorjene cene, ki veliko prispe- vajo h kritju režije TOK. Po zakonu o gozdovih mora znotraj gozdnogos- podarskega območja biti organizirano gospodar- Jenje z dru~benimi gozdovi in tudi gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Oba torej morata obstajati in zato morata imeti tudi pozitivne zaključne račune . Kadar TOK zaradi silno razdrobljene posesti, predvsem pa zaradi zelo slabega sortimentnega sestava pride na rob obstoja, je po na~em prepri- čanju najbolj prav, da si manjkajoči dohodek pri- s luži sam, z delom svojih članov , tudi v storitvah. Kadar se storitve realizirajo v družbenem sektorju gozdarstva, se del njegovega prihodka prenese na TOK, tako da TOK lahko preživi. Kadar pa so sto- ntve eksterne (Soške elektrarne, drugi GG), pa se 1Jstvarja realizacija zunaj podjetja. V zadnjem času draga delavčeva ura predstavlja oviro pri iskanju dela drugod, vendar se kljub temu uspevamo an· gažirati marsikje, saj smo poznani kot delovna or- ganizacija, ki svoje delovne zadolžitve jemlje do- volj resno. Nenadno prenehanje opravljanja storitev bi TOK prizadejala hude ekonomske preglavice. Po drugi strani pa bi premočno angažiranje TOK za storitve v TOK ne koristilo. Njegova prva in poglavitna na- loga je gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v ob- .rnočju. Če bi TOK v to prisilila ekonomska nuja. bi bilo povsem jasno, da gre za sistemsko napako pri financiranju TOK. Pravzaprav že danes lahko o tem razmišljamo. Samo ob svoji redni dejavnosti, iz- ključno znotraj svoje delovne organizacije, pri takih naravnih in socialnih razmerah, kakr~e imamo pri nas, TOK ldrlja že danes ne bi mogel več pozitivno poslovati. Vsi našteti vzvodi: organiziranost TOK. proizvod- nt kooperanti., investiranje v odpiranje gozdov, kre- ditiranje nabave opreme, izobražev3Jlje. skrb za varno delo ter iskanje dodatnega zaslužka drugod so več ali manj zadeva notranjega razvoja TOK, ki se skuša obdržati na površju kljub zaostrenim raz- meram gospodarjenja, seveda v danih okvirih, ki jth narekuje naša zakonodaja. Mislim, da je bil na tem področju dosežen nek napredek, ki je deloma zgrajen na temeljih priza- devanj pionirjev tako imenovane proizvodne ko- operacije ter na nekih širših pogledih na pomen TOK. Pri razmišljanju o razvoJU TOK pa ne moremo mi- mo tega, da ne bi omenili nekaterih zunanjih vpli- vov, ki so vsekakor odločujoči, pravzaprav bolj za nadaljnji razvoj TOK kot pa za dosedanji razvoj TOK. l. Spremembe predpisov Omenjam predvsem nov zakon o gozdovih, ki ne jamči v dovoljni meri združevanje sredstev za iz- gradnjo gozdnih cest. TOK brez izdatnih vlaganj v odpiranje gozdov ne bo zmogel dosegati doseda- nje proizvodnje. Moral jo bo zmanjšati. To pa bo po- tegnilo za seboj še mnogo drugih stvari. ki bodo peljale v ekstenzifikacijo proizvodnje, ki pa si je za- enkrat nobeden ne želi. 2. Energetska laiza Pri dragih gorivih, elektriki, premogu in nafti in občasnem pomanjkanju le-teh so drva, kljub temu da jih dražim o, v splošnem prehitevanju cen vedno znova najcenejša. To se pri TOK Idrija, ki ima v svo- ji blagovni proizvodnji skoraj polovico lega sorti- menta, kaže tako, da je zaradi nizke odkupne cene, ki znaša komaj slabo polovico tržne vrednosti drv. skoraj v celoti zaostal odkup drv na kamionski. ces- ti. Odkup drv je praktično samo še v odkupu na pa- nju. To je na primer za OE Gorica, ki ima v svojem sortimentnem sestavu 82 %drv, od sile neugodno. Ta enota bi praktično 82 % morala svojo hlagnvno proizvodnjo napajati iz odkupa na panju, za kar pa ima premalo kadrov in tudi številne možnosti za odkup na panju so pri prevladujoči drobni posesti že dodobra izčrpane . Ker bo energetska kriza še trajala, bo povečan pritisk na domačo rabo drv, kar bo v bodoče zmanjševalo blagovnost v teh gozdoVIh. Pri določenem izobilju m poceni gorivih pred le- ti marsikdo ni računal na svoj gozd in ga je bil za nekaj drobiža pripravljen dati v sečnjo . Danes ni več tako. Vsak vidi v svojem gozdu zalogo drv za slabše čase m dogovor z lastniki je iz dneva v dan težji. Poleg tega obstaja črPi trg za drva in celo do se- daj najlojalnejši lastniki gozdov podlegajo vablji- vim cenam. Pri vseh naporih, ki so potrebni, da se v hribih pripravi nekaj metrov drv in se jih spravi na cesto, je težko lti se strogega policaja. Danes si policaj z izkaznico in značko, jutri pa moraš k iste- mu kmetu, lastniku gozda, da bi se dogovoril za blagovno proizvodnjo lesa. Ta dvojna vloga gaz- darja se zdi dokaj problematična . 3. Zadrege lesne industrije Lesna industrija se je zadnje čase znašla v ne- ugodnem položaju. To se bo hočeš nočeš odražalo tudi pri nas. če nič drugega, so resno ogrožena sredstva za izgradnjo gozdnih cest. Čutiti pa je tudi že resne težave pri iverki, kjer zadnje čase kljub močnejši inflaciji nikakor ni moč doseči bistvenega povečanja cen drv za izdelavo ivernih plošč . 4. Ekonomska in socialna slika podeželja To je lahko Je bežen zapis grobih opazovanj pro- cesov, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. Ta sli- ka se v zadnjih nekaj letih ni bistveno spremenila. 43 Proces deagrarizacije se je dodobra zausiavil in kmečko prebivalstvo se je v vseh občinah naše re- gije ustalilo na nekaj manj kot lO%. Kljub temu se kmetijska proizvodnja drži na dokaj visoki ravni, kar je posledica povišanja produktivnosti dela tudi v kmetijstvu. Avtobusne zveze in Izgradnja infra- sturkture na podeželju je naredila svoje in zausta- vila proces deagrarizacije. To stanje se na TOK od- raža tako , da je večina ljudi prezaposlena s službo in kmetovanjem in jim za gozd ostaja kaj malo časa. V nekaterih predelih, na primer na Cerkljanskem, se je očitno izoblikovala močnejša skupina proiz- vodnih kooperantov, ki postori veliko gozdarskih del tudi drugim, s čimer se večina lastnikov goz- dov tudi strinja. Zaradi zaposlitve in dodatnega vira dohodka iz kmetijstva večinoma ni večje ekonomske potrebe za sečnjo v gozdu. Zato je trebe. lastnike gozdov po- večini le nagovarjati in prepričevati . Izdelava drv in odkupna cena le-teh pa v le malo zahtevnejših spravilnih razmerah omogoča tako klavrn zaslu- žek, da se lastniki za to delo vse bolj poredkoma odbčajo. ZAKLJUČKI I Zdi se, da smo ta trenurek primerno samo- upravno in operativno-funkcionalno organizirani. Zahtevnost priprave dela bi terjala gostejše polai- vanje terena s strokovnimi kadri. Da bi se lahko 44 bolj posvetili gozdu, bi tehnični kader morali raz- bremeniti del v zvezi z gradnjami prometnic. II. Tehnološko smo obvladali motorno žago in spravilo s traktorjem. Zaradi visokih stroškov smo se izogibali spravilo s konji (vlačenje m nošnja). Za- radi visokih stroškov in tudi za to, ker nismo imeli dovolj izvežbanih ljudi, smo se izogibali tud1 spra- vilu z žičnimi žerjavi. Zadnja leta pa smo izšolali ne- kaj dobrih žičničarjev. V spravilu z žičnimi žerjavi vidimo določen telmološki napredek (saj ne more- mo povsod in v največjih strminah graditi vlak) po- leg tega pa bomo pridobili odkupe na panju tam, kjer kmet ne more sam, ker take naprave nima. Ko- nja bomo uporabili za nošnjo drv iz prvih redčenj, ko bomo le-ta izvajali s pomočjo sredstev za razšir- jeno reprodukcijo republiške SIS za gozdarstvo. S tem bomo v gozdovih opravili zelo koristen gojitve- ni ukrep. III. TOK se v zapirajočih se kleščah ekonomike vedno težje prebija naprej. Živeti od slabega sor- timenta in imeti pri tem skrajno zamudno in zato drago pripravo dela mora nerninovno pripeljati v težave. Vršenje uslug znoiiC!j i.n zunaj delovne or- ganizacije samo oddaljuje ta trenutek. Najbrž se boste strinjali z ugotovitvijo, da če bi že kdaj TOK šli na boben, najbrž ne bi šli vsi hkrati. pač pa eden prvi in eden zadnji. Idnja zaradi svoje žilavosti ob tako neugodnih naravnih in socialnih razmerah in pri takih ekonomskih trendih danes še posluje po- zitivno. Kaj lahko pa se zgodi, da kar naenkrat to ne bo več mogoče. OXF.: 622:(497.12 Tolminsko) Ekološka in sestojna predstavitev pogorja Mija Jože Papež* l . UVOD Pogorje ivfijP. RP. nahaja na desnem bregu reke Nadiže. Preko Mije poteka jugoslovansko-italijan- ska meja tako, da je na jugoslovanski strani le se- verna stran Mije. Celoten predel obsega 927 ha gozdov, zaraščenih senožeti in planin ter nad Robi- čem neprehodnega skalovja in rnelišč. Na Miji sta bili nekoč dve planini, na katerih se Je okoli l. 1932, ko je bila planina obnovljena. paslo 300 glav goveje živine. Med Il. svetovno vojno so pašo na planini opustili. Po vojni so v manjšem ob- segu pasli vse do leta 196}. ko so planino dokonč­ no opustili. Sedaj Je planina popolnoma zaraščena z bujnim leskovim grmovjem. Za gozdarje je bila Mija že od nekdaj zanimiva, saj so v njene gozdove močno posegli že Italijani. Na}močnejše sečnje so bile okoli leta 1932, ko so lesni trgovci na centralni planoti Mije zgradili raz- vejani sistem gozdne železnice, ki je bil povezan z gozdno žičnico , po kateri so spuščali les do Ro biča . Gospodarjenje je bilo skrajno ekstenzivno, saj so ves les izdelovali v drva. Lastniki so trgovcem pro- dali les na panju, potem pa so jim ga Udi posekali, izdelali v drva, ročno spravili do železnice in ga nato po vagončkih potiskali do žičnice. Odkazila ni bilo, sekati so sami puščali redko debelo drevje za semenjake. Posledica takega načina gospodarje- nja so sedanji pretežno panjevski gozdovi. Mija je za gozdarje postala ponovno zanimiva z izgradnjo tovarne ivernih plošč v Novi Gorici ter po potresu 2 razširitvijo ceste Borjana-Podbela in na novo zgrajeno cesto Podbela-Robedišče. Dosedanja cesta Breginj-Logje-Robedišče je bil:~. za gozdar- stvo praktično neuporabna , s cestno povezavo Ro- oedišča s Podbelo pa se je nenadorr~a odprlo ca. 200 ha gozdov, ki gravitirajo na to cesto. Hkrati smo si gozdarJi in iveraši zastavili vprašanje: AJi je na Jvliji res toliko bukovine, da se splača zgraditi cesto ~ .. Mag. J. P., dipl. inž. gozd ., Soško gozdno gospo- darstvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 23, YU nanjo? Zato smo l. 1978 pristopili k načrtnernu raz- iskovanju in ugotavljanju proizvodnih zmogljivosti rastišč in sestojev. Povzetek elaborata Ekološka, sestojna in sečno-spravilna analiza pogorja Mija je podan v tem prispevku. 2. OROGRAFSKE IN RELI.EFNE RAZMERE Pogorje Mi ja se dviga od 270-300 m nadmorske višine pri Nadiži in doseže višino 1188 m. Samo se- verno pobočje se strmo dviga do približno 600-700 m nadmorske višine, strmina pa znaša 30-50 · . Nato se izravnav blago nagnjeno in valo- vito pobočje s pop rečnim nagibom l 0-30 ·.ki se tik pod vrhom ponovno strmo dviga. Vzhodno poboč­ je pa so zelo siTme in nekje tudi prepadne stene, ki se končajo z melišči nad Nadižo. 3. GEOLOŠKE IN PEDOLOŠKE RAZMERE Spodnje plasti Mije predstavlja dachteinski ap- nenec, ki proti vzhodnemu delu pogorja prehaja v dolomitiziran apnenec. Od Ljubije do nekako polo- vice Mije pa so v spodnjem delu morenski nanosi. ki poleg apnenega vsebujejo tudi flišni drobrr . Večji strnjeni nanos rdečkastih skrilavcev je na za- hodni strani pobočja, drugače pa se pojavlja le tu in tam v manjših ali večjih krpah. Zgornji del Mije predstavljajo jurski apnenci, v katerih so se že raz- vili kraški pojavi. V tem pasu se pod vrhom Mije in v območju opuščene planine pojavljajo tudi apnen- ci z roženci. Področje dachteinskega in jurskega apnenca je bilo vedno pod go:idom, v flišnih pre- delih in nekje tudi na apnencih z roženci pa je bil gozd izkrčen v kmetijske namene. Te povrŠine se sedaj zaraščajo s pionirsko vegetacijo. Na apneni podlagi so na pobocjih razvite v glav- nem rendzine (organogena in organomineralna rendzina) in le v manjši meri rjava pokarbonatna tla. V zgornjem delu, kjer so razvih kraški pojavi, 45 pa prevladujejo rjava pokarbonatna tla. Na bazič­ mh rdečkastih skrilavcil1 so razvita srednjeglobo- ka do globoka rjava Ila, ki so zelo plodna. Na mo- renah, kJer se meša ta apnenec in fliš, pa so razvite rendzine in plitva do srednjegloboka rjava tla. 4. KLIMATSKE RAZMERE Podatki Hidrometeorološkega zavoda SRS v Ljubljani o padavinah za postaJO v BreginJU, ki je na nadmorski višini 557 m, kažejo, da znašA za obdo- bje 1937-1958 letno poprečje 2477 mm padavin. Pojavljata se dva izrazita maksimuma. Prvi je junija z 276 mm in drugi oktobra in :1ovembra z 267 mm padavin. Podatkov o poprečnih letnih temperatu- rah za Breginj ni na razpolago. Zaradi submedite- ranskega vpliva, ki prihaja po reki Nadiži navzgor, so zime v sami dolini mile in brez velikih snežnih padavin. V okoliških hribih, posebno v severnih le- gah, pa se klima z večjo nadmorsko višino zaostru- je in ~e že pozna vpliv alpskega sveta. Ker je na mi- neralno bogatih tleh v ugodnih toplotnih razmerah dovolj padavin, je vegetacija zlasti na flišu zelo buj- na. S. FITOCENOLOŠKE RAZMERE Pogorje Mija poraščajo sestoji naslednjih gozd- nih združb: - Enneaphyllo-Fagetum var. Anemone trifolia, - Luzulo albidae-F'agetum submediterranewn, - Ostryo-Fagetum. 5.1 Enneaphyllo-Fagetum geogr . var. Anemone trifolia (Predalpski gorski bukov gozd}, Kosir 1971 Predalpski gorski bukov gozd se pojavlja v pasu 300-11 OO m nadmorske višine in porašča str ma enakomerno nagnjena pobočja. Klimatski ekstremi so zaradl submecliteranskega vpliva močno omilje- n i. Prevladujoči talni substrat so apnenci, pojavlJa pe. se tudi na dolomiUZJ.ranib apnendh z roženci . Razvita so rjava pokarbonatna tla in organomine- ralna rendzma. Velika višinska razlika, pobočna razgibanost in tudi različnost petrografskega sub- strata so povzročili izoblikovanje naslednjih glav · mh subasociacij: - typicum na rjavih pokarbonatnih tleh rahlo vrtačastega svetu - F'estucetosum silvaticae na skalovitih legah z organomineralno rendzino - aceretosum v vlažnih ulekninah na pobočju - luzuletosum albidae na napetih hrbtih, kjer je zaradi skalovitosti povečana sušnost in oviran raz- k!'oj organskih snovi. Zgradba združbe je stabilna in v normalnih po- gojih poteka razvoj prek bukve, kateri so normalno primešani če~nja, g. javor, v. jesen in č. gaber. Pri 46 premočnin sečnjah pa se odvtsno od nadmorske višine močno poveča delež spremljajočih dreves- nih vrst 5.2 Luzulo albidae-Fagetum subrnediterraneurn (Primorski bukov gozd z belkasto bekico), Košir 1974 n. n. Primorski bukov gozd z belkasto bekico je azo- nalna združba, ki se pojavlja v vseh legah in to na zmerno nagnjenih pobočjih . ki so razbrazdana z erozijskirru jarki. Prevladujoči petrografski sub- strat tvorijo bazični eocenski fliši in rdečkasti skn- lavct Razvita so kisla rjava tla, v razponu od sred- njegloboklh do plitvih skeletnih tal, ki so sveža do suha. Pobočna razgibanost in razbrazdanost z erozij- skimi. jarki ter različne lege in nagibi povzročajo , da so se izoblikovale naslednje subasociacije: - luzuletosurn na zmerno nagnjenih pobočjih - athyrietosum v ulekninah in erozijskih jarkih - calamagrostidetosum na sušnih južnih legah. Primorskemu bukovemu gozdu z belkasto beki- co so normalno primešani li pak, graden in veliki je- sen. Zgradba združbe je labilna. Pri premočnih sečnjah se na severnih legah močno poveča delež velikega Jesena. na južnih pa termofi!nih listavcev. Na opuščenih senožetih severnih leg poteka suk- cesivni razvoj vegetacije prek naslednjih stadijev: - opuščene senožeti se zaraste jo z visokostebe\- no brezkolenko (Molinia altissima) - drugi stadij predstavlja zaraščanje s črno jelšo - v tretjem stadiju se pod strojenimi krošnjami črne jelše prične pojavljati veliki jesen - stadijev z jesenovim debeljakom še ni , zato o nadaljnjem razvoju lahko samo ugibamo, vendar predvidevamo pričetek pomlajevanja bukve. 5.3 Stadij Alnetum incaneae (stadij s sivo jelšo) Razvojno stopnjo nekdanjega aceretalnega bu- kovega gozda na ledeniških morenah, v katerih se mešala apneni drobir in fliš, predstavlja stadij s si- vo jelšo. Sestojem sive jelše, na plitvih do srednjeg- lobokih rjavih tleh, so primešam v. jesen, g. javor. maklen, č. jelša in bukev. Posamezno in šopasto mladje bukve nakazuje nadaljnji razvoj v smeri bu- kovega gozda. 5.4 Ostryo--Fageturn (Termofilni bukov gozd), Wraber 1954 Termof1lni bukov gozd je azonalna gozdna združba. Pojavlja se na južnih, toplih in strmih po- bočjih . Petrogra[ski substrat tvorijo dolomiti in do- lomJtizirani apnenci. na katerih so razvita tla tipa rendzine. Zgradba termofilnega bukovega gozda je labi!- na. V normalnih razmerah poteka razv·:>j prek buk- ve, pn pn::l!Oočnih sečnjah pa se močno poveča de- lež črnega gabra in malega jesena. Ta gozdna združba ima izrazit varovalni značaj. 6. OPIS SESTOJEV Kot posledica intenzivnega človek:ovega udej- stvovanja se na Miji pojavljajo različne vrste sesto- jev, od ohro.njenih do sestojev v nastajanju, ki se po- Javljajo na opuščenih kmetijskih površinah. Različ­ no!}! sestojnih oblik pa narekuje različne cilje in po- ti za njihovo doseganje. Osnovne značilnosti gospo- darskih razredov so prikazane v tabeli 1 Gozdni fondi in v tabeli 2 Predvtdena gojitvena dela ter v nadaljnJem tekstu. 6.1 Enneaphyllo-Fagetum, ohranjeni sestoji Ohranjeni bukov1 debeljaki in drogovnjaki se razprostirc.jo na severnem pobočju pod centralno planoto v nadmorski višlni 350-380 m. Poleg buk- ve se posamezno pojavljajo še g. javor, v. jesen in češnja. Odvisno od potreb lastnikov ;e bilo v pre- teklosti uveljavljeno posamično prebiranje in za- storno gospodarjenje. Kvaliteta sestojev je dobra do odlična, v desetletju 1980-1989 pa smo predvi- del! redčenje Ln uvajanje pomlajevanja v progah, da bi tako zastavili bodoče gospodarjenje z robni- tni sečnjami. Predvidena intenziteta sečnje naj bi znašala 19% od lesne zaloge in 92% od prirastka. Gojitveruh del nismo predvideli. 6.2 Enneaphyllo-Fagetum, degradirani sestoji Degraduani bukovi drogovnjaki in debeljaki se razprostirajo v glavnem na centralnem platoju Mi- Je, kjer so bile pred II. svetovno vojno izredno moč­ ne sečnje. Drevje je -pretežno panjevskega porek- la. Sestojem so posamezno primešani bukovi koši (nekdanji semenjaki). primes plemenitih listavcev pa znaša 5-10 %. Ker so sestoji pretežno panjev- skega porekla. smo se odločili za direktno preme- no na ca. 60 %površine. Na preostalih površinah je zaradi skalovitosti poudarjena varovalna vloga sestojev ali pa je sestojna zasnova tako bogata, da se sestoje splača negovati. V prvem desetletju smo predvideli premeno na 138 ha in t0ssmrekoin ma- cesnom. Na ostali površini pa smo predvideli red- čenje in nasemenitvene sečnje. Predvidena intenzi- teta scčnje je 57% od lesne zaloge ir. 228 %od pri- rastka. 6.3 Enneaphyllo-Fageturn, varovalni gozdovi Bukovi drogovnjaki s poudarjeno funkcijo se raz- prostirajo na strmem skalovitem svetu nad Nadižo In pod samim vrhom Mije. Predstavljajo degrada- cijski stadij v razvoju bukovega gozda. saj je pri· mer b . gabra in v. jesena v spodnjem delu in g. ja- vorja in č gabra v 7.gornjern delu le posledica pre- tiranih sečenj v bližnji pretPItanja gozda je ne- mogoče -opraviti s ceste ali pa celo iz avtomob1la. Preveč Je v gozdu JJObiskov« in premalo strokovne- ga poglobljenega dela. Kljub naštetim nekaterim objektivnim in subjek- tivnim težavam pri sečnospravilnem načrtovanju v zasebnih gozdovih smo v ljubljanskem obmoeju dosegU nekaJ uspehov na tem področju. Obseg sečnospravilnega načrtovanja je v posa- mezmh TOK precej različen : od 5 % do 22 % bla- qovne proizvodnJe. To je obenem tudi delež lastne proizvodnje v zasebnem sektorju. V primerih, ko kmetje opravljajo dela v svojem gozdu, ne načrtujemo . Menim, da to ni povsem opravičljivo in bomo v bodoče vsaj večjim gozdnim posestnikom ponudili tovrstne strokovne mforma- cije. Tudi v primeru lastne proizvodnje izvajamo seč­ nospravilno načrtovanje v enostavnejši obliki, kot za družbene gozdove. Osnova so normativi za seč­ njo. spravilo, nakladanje in prevoz. Iz teh podatkov izračunamo posamezne m skupne stroške proiz- vodnje po veljavnih cenikih. Na osnovi odkazila predvidlmo sorlimentacijo in prodajno ceno. To je tudi osnova za ponudbo usluge gozdnemu posest- niku. Ce lastnik soglaša s ponudbo za izvajanje del, Je to dokončni znesek ne glede na realizirane stroške. V primeru, da nastanejo višji stroški, jih po- kriva TOK. Prodajna cena je praviloma dokončna ob oddaji S3 lesa kupca. Pri oddaji imamo doba vnice, na katerih je poleg generalij Iash1ika razvidna tudi sortimen- tacija in stroški za posamezna dela. Dobavnice ob- račWlavamo dekadno. V nekaterih TOK, kjer imajo lastno mehanizacijo in lastno delovno silo, ima sečnospravilno načrto­ vanje kompleksnejši pomen. Zajema poleg norma- tivnega dela tudi dinamiko del. Pri tem se večkrat pojavljaJo težave zaradi tega, ker se nekateri kmet- je odločijo za uslugo šele v zadnjem trenutku in ta- ko TOK preostane za načrtovanje izredno malo ča ­ sa. V takih primerih želi kmet v č:im krajšem času zvedeli ponudeno ceno oziroma stroške za uslugo. OXF.: 923.4 Ker je ta izračun večkrat precej dolgotrajen, si bo- mo v bodoče pomagi'lli s terminalom na TOK in z njegovo pomočjo prišli lažje in v krajšem času do informacij. V organizacijski obliki podružbljanja proizvod- nje smo v našem območju usmerjeni v lastno delov- no silo in mehanizacijo. Kooperantski odnosi v ve- čini pnmerov niso dali načrtovanih rezultatov. Ob zaključku tega razmišljanja želim poudariti, da smo v našem območju pri sečnospravilnem na- črtovanju še precej na začetku in da mu bomo v prihodnosti morali posvetiti veliko več pozornosti. Pristopi k blagovni proizvodnji v zasebnih gozdovih Marko Janež* l. UVOD Slovenija je dežela z močno razvito lesnoprede- lovalno industrijo, ki za svoje delovanje potrebuje več lesne surovine, kol jo trenutno dajejo naši goz- dovi. Viri preskrbe z drugih področji so dražji, pa tudi nezanesljivi. Zato so vsa družbena prizadeva- nja usmerjena v čim boljšo izkoriščenost domačih naravnih virov . Pri iskanju notranjih rezerv in iska- nju možnosti za večjo proizvodnjo v naših gozdovih pa analize kažejo na veliko razliko glede na last- ništvo gozdov. V dručbenih gozdovih se etati rea - lizirajo ali celo presegajo. Zato se možnosti za večjo sečnjo iščejo edino v zasebnih gozdovih. ki jih je nad polovico površine, etati pa se že vrsto let ne realizirajo. Na nekaterih območjih se zaradi tega dejstva še bolj obremenjuje družbene gozdove, da se izpolnjujejo skupne zadolžitve, kar pa že ogroža načelo trajnosti v družbenih gozdovih. Te ugotovit- ve niso nove. Vendar to dejstvo postavlja pred od- govorno nnlogo gozdarje. ki gospodarijo z zaseb- nimi gozdovi in jih navaja k vedno novim razmišlja- njem, kako v sklopu današnje zakonodaje in druž- benoekonomskega položaja iskati nove rešitve za izboljšanja stanja. V svojem prispevku bom :1avedel nekatera raz - mišljanja in praktično izvajanje ukrepov pri TOK * M. J., dipl. inž. gozd .. Soško gozdno gospodar- stvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 23, YU 54 Gozdarstva Idrija, ki go~podari z zasebnimi gozdo- vi v tolminskem gozdnogospodarskem območju. Nekateri problemi in njihovo reševanje so zelo podobni kot v drugih delih Slovenije, zato bo po- udarek na naših specifičnih rešitvah. Največja teža bo dana odkupu lesa na panju. v sklopu tega pa na- črtnemu kompleksnemu gospodarjenju z zasebni- mi gozdovt. 2. OBLIKE REALIZACIJE BLAGOVNE PROIZVODNJE Z vidika različne stopnje aktivne vloge gozdno- gospodarske organizacije pri realizaciji blagovne proizvodnje lahko na grobo ločimo dve obliki od- kupa lesa od lastnikov: a) odkup lesa na kamionski cesti. b) odkup lesa na panju. 2.1 . Odkup lesa na kamionski cesti Za to obliko blagovne proizvodnje je značilno zlasti to, da lastnik gozda sam izvrši ali pa organi- zira fazi sečnje in spravila lesa do kamionske ceste. Temeljna organizacija od njega odkupi les in izvrši samo od kazilo in eventualno načrtovanje in izgrad- njo potrebnih gozdnih prometnic. Ta način realiza- cije blagovne proizvodnje trenutno v Sloveniji da- leč prevladuje in je za gozdarje tudi najbolj zaže- len, ker zahteva najmanj dela. Pogoj zanj pa je eko- nomska zainteresiranost lastnika za sečnjo, fizična m tehnična usposobljenost lastnika za delo v goz- du. Zato ta način prevladuje na območjih. kjer so uqodne odkupne cene lesa, kjer je zaradi kvalitete g;zdov ugodna sortimentna struktura lesa, kjer so gozdov! zadovoljivo odprti z gozdnimi komunikaci- Jami in kjer med lastniki gozdov prevladujejo krnet- je. Le-ti so običajno bolje opremljeni za dela v goz- du, poleg tega pa so rudi bolj vezani na trajni do- hodek iz g:nda. Kjer gre za večje gozdne posest- nike, je smotrno, da TOK lastniku naredi gozdnogo- )ltveni načrt in vsaJ poenostavljeno obliko sečnosp­ ravJlnega načrta, ki vsebuje načrt izgradnje gozd- nih prometnic, vrste spravila in dinamiko sečnje. Pn tem nabnu dela pa je razmeroma zahtevna na- loga za TOK-e, da imajo tehnično opremljene in za delo v gozdu usposobljene lastnike gozdov, zato moraJO precejšnjo pozornost posvetit!. kreditiranju nabave op~ eme in izobraževanju lastnikov gozdov. Kot posebna oblika, ki pa se ne pojavlja v veli- kem obsegu, je tudi odkup lesa na skladišču . Pri tem na6in~,;. lastnik gozda poleg sečnje in spravila opravi tudi tretjo fazo, to je prevoz do skladišča. Po- javlja se tam, kJer gozdovi niso veliko oddaljeni od žagarskih obratov ali mehaniziranih skladišč . Pri TOK Gozdarstva Idrija je žal združenih veči­ na pogojev, ki negativno vplivajo na to obliko bla- govne proizvodnje. Imamo slabo vrednostno struk- turo lesnih sortimentov, razmeroma zaprte gozdo- ye, veliko število parcel in lastnikov in neugodno strukturo lastnikov (majhen delež kmečkega pre- bivalstva). Ce bi naša blagovna prolZ'Jodnja slone- la le na tej obliki, bi dosegali polovično proizvodnjo od sedanje in s tem zelo slabo realizacijo etatov, za- to smo toliko bolj prisiljeni razmišljati in posluževati se drugih pristopov za povečanje proizvodnje. 2.2. Odkup lesa na panju Za odkup lesa na pan ju je značilno, da TOK Goz- darstva opravi vse fa?:e gozdnP. proizvodnje, seč­ njo, spravilo do kamionske ceste in prevoz lesa. Lastnik gczda ne nastopa kol aktivni dejavnik v prOlzvodn_;i, od gozda dobi le vrednost posekane- ga lesa na panju oziroma rente. Ta način blagovne pr01zvodn)e pomeni najbolj skrajno obliko po- družbl]anja gozdne proizvodnje. Le-ta je že po- vsem podobna tisti v družbenih gozdovih, s tem da Je sama pnprava dela dosti bolj dolgotrajna in za- htevna. Poleg same priprave dela za izvedbo pro- Izvodnega procesa je najbolj zahteven del spora- zumevanje z lastnikom gozda glede samega kon- cepta ukrepa v gozdu, termina sečnje in višine vrednosti lesa na panju, ki ga bo dobil lastnik. KdaJ se prične postopek načrtovanja višine od- kupa lesa na panju? Začne se pri sestavi letnega plana za naslednje leto. Podlaga je sečni predlog, s ka tenm se uskladi razmerje med etati na eni stra- m ter domačo porabo in blagovno proizvodnjo na drugi strani. Tedaj je treba predvidevati, kako bo- mo na nivoju nekega TOK dosegli skupne zadol- žitve, katerim so podlaga določila gozdnogospo- darskih enot in srednjeročnih planov. Koliko bo vi- šina odkupa lesa na kamionski cesti, lahko predvi- devamo na osnovi obsega prijav za sečnjo in višini od kazila v tekočem letu, dober pokazatelj pa je do- sežena višina odkupa na kamionski cesti, ki je bil realiziran v tekočem in predhodnih letih. Pri tem je lahko stanje po posameznih revirjih znotraj TOK-a zelo različno . Razliko med predvidenim odkupom lesa na kamionski cesti in želeno višino celotne bla- govne proizvodnje lahko nadoknadimo le z odku- pom lesa na panju. Za sestavo kvalitetnega plana moramo imeti tudi podatke o sečiščih, kjer se bo iz- vajal odkup lesa na panju, da lahko planiramo stroške proizvodnje. Po izgradnji potrebnih gozdnih prometnic se pri- stopi k realizaciji proizvodnega procesa. Le-ta se izvaja na različne načine: s kmeti kooperanti TOK, z gozdnimi delavci TOK ali z gozdnimi delavci TOZD Gozdarstva ali TOZD, ki se v okviru gozdno- gospodarske organizacije ukvarja z mehanizira- nim spravilom lesa. Stanje po posameznih gozdnih gospodarstvih je glede tega zelo različno. Pri TOK Gozdarstva Idrija močno prevladuje prvi način, to je izvajanje sečnje in spravila lesa s kmeti-koope- ranti, ki so invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovani. Zaradi drobne gozdne posesti ne mo- rejo ustvariti dovolj dohodka iz lastnega gozda in delajo zato preko TOK še v proizvodnji pri odkupu lesa na panju od drugih lastnikov gozdov. Kjer gre za ročno spravilo in spravilo lesa s traktorji prak- tično opravijo vse~ dela . 'l'n ohlika se je v praksi iz- kazala kot najbolj racionalna. Z delavci TOK in TOZD Gozdne gradnje in mehanizacije opravljamo le težje oblike spravila, ki zahtevajo večjo usposob- ljenost in specializacijo, zlasti se nanaša to na spra- vilo z večbobensk:imi vitJi in žičnimi žerjavi. V veliki večini primerov prepusti lastnik gozda TOK izvedbo tako sečnje kot spravila lesa, vendar nastopajo tudi razne kombinacije. Ena izmed njih je 1. i. odkup lesa pri panju, ko lastnik les sam poseka, TOK pa izvede le spravilo lesa. Zlasti je to pojav pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi ali s konjem, saj last- niki gozdov le redko razpolagajo s temi spravilnim1 sredstvi. Sama izvedba odkupa lesa na panju je povsem tehnični problem in se malo razlikuje po svoji pro- blematiki od proizvodnje v družbenih gozdovih. Dosti bolj zahtevni, specifični so vsi tisti postopki pn pripravi dela, ki so potrebni, da do izvedbe sploh pride. Večina težav, ki pri tem nastaja pa po svoji vsebini izhaja iz lasmištva gozda, čeprav za- konodaja prepušča gospodaqenje z zasebnim goz- dom gozndogospodarski organizaciji. Sečnospravilno načrtovanje je potrebno izvajati povsod, le oblike načrta so nekoliko različne. V praksi nastopajo razne kombinacije, saj v nekem oddelku izvajajo proizvodnjo običajno tako lastniki gozdov kot TOK Gozdarstva. Sečnospravilni načrt je potreben tudi v primeru, ko lastniki sami izvajajo sečnjo in spravilo lesa,le da sta oblikam obseg na- črta v tem primeru temu prilagojena. ':'ud1 glede izmere lesa in ·::Jbračuna do lastnika parcele so možni razni načini izvedbe: _ _ - obračun po oddaji lesa - vsakemu !astnJku IZ- vršimo ločeno odkaz1lo po parcelah, na osnovi te- ga pa vse sestavne dele _načrta . PLačilo za Les na pa:1ju dobi lastnik po zaključku prOizvodnega pro~ cesa, na osnovi tzmere lesa pn oddaJI, na osnovi katere se dobi točna sortimentna struktura. Tak na- čir. je najbolj enostaven. obr_~čun pa čist. ~zvaja se pri odkupu na pan ju na večJm parcelah,kJ_er se vr - ši proizvodnja ločeno na vsaki parcelt, 1ZVaJalec sečnje in spravtla pa je isti; . . . - obračun po izmeri lesa pn panJU- po 1zvedb1 faze sečnje se sortimente po posameznih parcelah izmen pri panju, kar je osnova za obračun do last- nika. Po spravilu in odvozu lesa se še prekontrolira oddane in izmerjene količine pri panju in izravna eventualna odstopanja. Tak način dela pride v po- štev. kjer se spravlja les na cesto z več pare~! na tsto mesto. Nujen je tudi tam, kjer Je zelo različna sortirnentna struktura po parcelah. Zlasti se upo- rablja pn izdelavi prostorninskegaie~a in iznos~s konjem, pa tudi pri sprav1lu lesa z ž1čmm1 žeqav1 m večbobenskimi villi: - obračun na osnovi odkazila - ta načm je manJ nctančen. ker se neto masa, ki napade pri proiz- vodnJi. ne ujema povsem z odkazilom. poleg tega je težko ocentti sortimenlno strukturo lesa. Ta na čm v glavnem uporabljamo, k~ odl