r >
Poštnina plačana m gotovini
avska
enotnost
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
_____Lj^jnn^T' julija 1949_______Izvod 3 din
Leto V. — Št. 27.
Oboroženi z dragocenimi izkušnjami prvega polletja so delovni kolektivi stopili v drugo polovico petletke
Izpolnili in celo presegli smo plan prvega polletja tretjega leta naše Titove petletke. Za to pomembno zmago gre priznanje vsem udarnikom, nova-torjem, racionalizatorjem in tudi tehničnemu kadru ter vsem delavcem. Prav gotovo pa imajo velike zasluge za pravilno vodstvo tudi naše uprave podjetij in aktivisti množičnih organizacij v podjetjih za uspešno vodenje Socialističnega tekmovanja.
Številne tovarne, rudniki, gradbišča, Podjetja in delavnice so izvršili svoje Planske naloge pred rokom. Vse te delovne zmage pa so še posebno _ pomembne, ker so med kolektivi, ki so Plan izpolnili pred rokom, tudi mnogi baši najvažnejši kolektivi, kot so: Železarna Guštanj, Štore, Jesenice, rudniki Trbovlje, Mežica, Senovo, Idrija, »Sava« Kranj, Inteks, Tkalnica hlače-vjne, Tobačna tovarna, Steklarna Hrastnik, papirnica Vevče, usnjarne, želez-, niča itd. Zaradi pomoči frontnih brigad le plan presežen tudi v gozdarstvu in Spolnjen v kmetijstvu.
Izpolnitev polletnega plana pa predstavlja še posebni uspeh delavskega Razreda in vseh naših delovnih ljudi, Še upoštevamo, v kako težkih okoliščinah, ob nasprotovanju Sovjetske iveze in držav ljudske demokracije, 8°spodarski izolaciji in neizpolnjevanju plenjenih pogodb ter zadrževanju Plačanega materiala in strojev, smo v tem času gradili socializem.
Vse te zmage in uspehi pa so hkrati Ponovno dokazali, kako pravilno so hal CK in vlada s tov. Titom na čelu Ocenili moč in delovno sposobnost ter predanost delovnih ljudi, ko so se od-očili, da ne klonemo pred obtožbami, temveč da bomo z delom dokazali krivičnost obtožb in možnost graditve socializma pri nas, če treba tudi z Iast-oimi silami. Ko smo v tem polletju pri 5®s Pod najtežjimi okoliščinami v zelo P°sPešenem tempu sami gradili šocia-:lzeO>, so se v istem in še hitrejšem r ®Pu voditelji ZSSR in drugi pristaši Jnformbiroja razkrinkovali na doka-z,h, da njihova borba ni le ideološka "Grba proti neki »Titovi« kliki, pač pa Je tudi in predvsem gospodarska borna velikega proti malemu. Pri vsem klevetanju in nasprotovaju proti narodom socialistične Jugoslavije pa se v nesnosti nad našimi uspehi Informbiro-Jcvci vedno globlje pogrezajo v revizionizem marksizma-leninizma in
Č
obveznosti, koliko so nad planom in z njo bo dobra nazorna agitacija uspešno pomagala zlasti na slabih točkah in vzpodbujala tiste, ki zaostajajo.
Predvsem bo treba še zaostriti borbo za izpolnjevanje plana po sortima-nu, kajti nekateri kolektivi so kljub naporom slabše izpolnili svoj plan, ker niso pravočasno prejeli sortimanov, kar zlasti velja za vse železarne. Tudi stalno izboljševanje normativ kvalitete je zelo važna naloga in številni kolektivi so imeli izredne težave pri izpolnjevanju plana prav zaradi slabe kakovosti dobavljenih surovin in polizdelkov. Treba bo še zaostriti medsebojno kritiko kolektivov pri slabem izpolnjevanju plana sortimanov in kakovosti.
V podjetjih bodo dobro zmagovali vse težave in naloge, če se bo še poglobilo sodelovanje vodstva podjetja, partijske, sindikalne in mladinske organizacije.
Tudi delovno disciplino, četudi pri manjšini kolektiva, bo še treba utrjevati. Poleg borbe proti raznim izostankom in fluktuaciji je tudi važna naloga zboljšanje notranje discipline. Delavci čestokrat zjutraj ne vedo, kaj naj delajo, pogosto prestavljanje delavcev — notranja fluktuacija je zelo škodljiva. Z intenzivnim delom in produktivnim izkoriščanjem vsega delovnega časa, osmih ur, bo omogočena odprava raznega nadurnega dela, zlasti pa nedeljskega dela, ki mora delavcem služiti za oddih in razvedrilo. Tako bomo že od vsega začetka izvrševali vse naloge ter ne bo treba v decembru izrednih naporov za plan.
Na izkušnjah naših rudarjev in drugih smo ugotovili, da so kolektivi svoje obveznosti vedno v celoti izpolnjevali, če so direkcije in podjetja te obveznosti vnašale v svoj operativni plan in iočeno izkazovale dosežene uspehe. Naj nam bo v bodoče vodilo, da bomo vse obveznosti, kolektivne in osebne, vnašali v plan, s čimer obveznosti šele dobijo svojo osnovo in realnost. V kolektivu ne sme biti nobenih ločenih nalog vodstva in organizacij, skupni cilj je borba za socializem.
Tudi v minilem polletju smo ugotavljali, da so sindikalni forumi nudili premalo konkretne pomoči velikim kolektivom, zlasti težke industrije, rudarstva. gradenj in kmetijstva, kar bo v tem polletju nujno odpravitL Vsak odstotek plana v velikem ključnem podjetju je izredno važen in pomemben. Prav tako ni bila pomoč dovolj konkretna in sistematična’1, ker se je v glavnem končala na sejah, posvetih in konferencah in je le slabo zajela množico v kolektivu. Delati in govoriti množici pomeni izvršiti 90 % dela, ter bo v tem nujno treba naše delo izboljšati.
Kolektiv pa bo izpolnjeval svoje naloge uspešneje tudi tedaj, ko bo skrb za delavce in nameščence bodisi na delu ali izven podjetja boljša. Ljudska inšpekcija v podjetju bo morala posebno budno paziti na redno in brezhibno poslovanje menz, restavracij, magazinov in ekonomij. Naj_ v tem letu ne bo delavca, ki ne bi bil vključen v industrijski magazin ter naj se v ta namen manjša podjetja združujejo. Tu mora biti delavec in njegova družina polno in hitro oskrbovana, za kar bo potrebno budno odpravljati vse slabosti in hitro signalizirati vsako zavlačevanje ali omalovaževanje.
Naše organizacije naj bodo pri prvi polovici julija iniciatorji širših konferenc v podjetjih, kjer naj na analizi dela v prvem polletju izdelajo s kolektivom naloge, kako in kdo ter do kdaj naj se odpravijo dosedanje napake in slabosti, da bo uspeh večji.
Ko naši delovni kolektivi stopajo v drugo polovico tretjega leta petletke, mnogi že s konkretnimi delovnimi obveznostmi, mnogi pa jih bodo te dni prejemali, nadaljujejo našo gigantsko borbo za socializem. Še večji uspehi bodo še zgovorneje in konkretneje demantirali vse obtožbe in laži Inform-biroja, bodo nadaljnji dokaz pravilnosti naše poti, ki nam jo kaže naša Partija s tov. Titom na čelu. Tako pa bomo tudi največ prispevali v borbi za mir in krepili enotnost mednarodnega proletariata in vseh demokratičnih sil v svetu.
POZDRAVNA BRZOJAVKA II. KONGRESU SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE
Glavni odbor Zveze sindikatov za Slovenijo pošilja v imenu delavskega razreda Slovenije II. kongresu Svetovne sindikalne federacije borbene delavske pozdrave.
Naš delavski razred, enotno združen v Zvezi sindikatov Jugoslavije, je v vsem svojem delu moralno in materialno sodeloval v vseh akcijah, ki jih Je organizirali Svetovni sindikalna federacija. Stavkajočim v Trstu smo poslali din 1,062.275.—, za stavkajoče francoske rudarje smo zbrali din 2,418.181.50, za grške begunce din 3,556.337.50, za albanske poplavljence din 2,545.000.— itd. Z aktivno solidarnostjo s sindikalnimi gibanji, ki so jih preganjali fašistični režimi, so naši sindikati neomajno vztrajali na poti proletarskega inter-nacionalizma in dajali s tem pomemben prispevek v borbi delavskega razred« proti imperializmu, za svobodo, mir in demokracijo v svetu.
Zavedajoč se, da je Svetovna sindikalna federacija velika pridobitev delavskega razreda, najostreje obsojamo vse poizkuse reakcionarjev iz vodstva Ameriške federacije dela, Kongresa industr. organizacij ZDA, Kongresa britanskih Tradeunionov in desnih socialistov v sindikalnem gibanju zahodnoevropskih dežel, ki poizkušajo z razbijanjem SSF slabiti mednarodno enotnost delavskega razreda.
V imenu delavskega razreda Slovenije obljubljamo, da bomo z isto doslednostjo kot doslej tudi v bodoče izpolnjevali vse sklepe, ki jih bo sprejel ta kongres in tako najaktivneje izpolnjevali svojo internacionalistično dolžnost.
Danes, ko naš delavski razred, osvobojen kapitalističnega izkoriščevanja, slavi veličastno delovno zmago — izpolnitev plana prve polovice Titove petletke, ki jo je dosegel pod vodstvom KPJ, s herojem Titom na čelu, ko stopa z naglimi koraki v socializem, izraža svojo pripravljenost, da aktivno pomaga delavskim gibanjem v svetu za čim hitrejšo zrušitev sistema kapitalističnega izkoriščanja in za čimprejšnjo zgraditev socializma.
Naj živi II. kongres Svetovne sindikalne federacije!
Naj živi enotnost delavskega razreda vsega sveta!
Glavni odbor Zveze sindikatov za Slovenijo
Tisoči naših delovnih liudi obsojalo krivične pariške sklepe
Iz vseh krajev naše domovine pošiljajo delovni ljudjg s protestnih zborovanj in sestankov pisma, v katerih odobravajo stališče naše Partije in vlade glede Slovenske Koroške. Ogorčeno pa protestirajo proti krivicam, storjenim našim koroškim bratom in našim narodom na pariški konferenci ter zahtevajo ponovno razpravljanje in pravično rešitev koroškega vprašanja v smislu zahtev naše vlade. Zlasti ostro pa naše ljudstvo obsoja predstavnike Sovjetske zveze, ki so s svojim sodelovanjem pri tej sramotni imperialistični kupčiji ponovno dokazali, da vodi Sovjetska zveza politiko proti življenjskim interesom naših narodov.
Delegati okrajnega plenuma v Ljutomeru v svojem protestnem pismu pravijo:
»Delegati plenuma OS-a v Ljutomeru z ogorčenjem obsojamo sklepe pariške konference štirih zunanjih ministrov na čelu z zunanjim ministrom Sovjetske zveze, po katerih ostane naša Slovenska Koroška še nadalje v sestavu avstrijskega ozemlja. Trdno smo odločeni, da ne bomo tako dolgo mirovali, dokler ne bo tudi koroško ljudstvo skupaj z nami gradilo socializma v naši domovini — Jugoslaviji.«
Delovni kolektiv tekstilne tovarne »Inteks« ugotavlja v svoji resoluciji o krivičnem sporazumu štirih zunanjih ministrov o Slovenski Koroški:
ho
in nji-
“9vo stališče je razkrinkano kot po • s e*n kontrarevolucionarno. S tem pa j!e „ segel ta »spor« daleč preko mej ia$e domovine, s čimer dobiva naša v°roa mednarodni pomen za pravo re-r.°lucionarno pot svetovnega prolefa-*®ta ter pravilne in pravične odnose j®ed socialističnimi državami. Naš de-. jSki razred in vse ljudstvo je že do-ve°aj neštetokrat dokazalo, da je iz 6tSeh dosedanjih borb izšlo .pod vod-tv»m CK KPJ in tov. Tita vedno zma-®°vito, da se je v teh borbah prekalilo ^ Prave revolucionarje, ter da bo tudi ° krivično, vsiljeno borbo vzdržalo do J^sge pravice in resnice za socialistič-116 odnose.
h V borbi za plan minilega polletja so ^ogi delovni kolektivi visoko dvigaj1 produktivnost dela, izkoriščajoč do tedaj še neodkrite rezerve, dvig-s '* so zmogljivost in proizvodnost ter i .tinami novih predlogov novator-g_v.in racionalizatorjev izboljšali or-švP^acijo dela in spopolnili tehnolo-orl Proces dela. Predvsem pa je boljša stilizacija tekmovanja po izdelanem Če ki ga je dopolnjevalo desettiso-vF 0sebnih in brigadnih delovnih ob-gez®osti, katere so ob dokaj boljši evi-Hj Cl in nazorni agitaciji dobro izpol-
in presegali, zelo pomemben hik‘0r Pri teh polletnih planskih uspe-
Oboroženi z dragocenimi izkušnja-st^Jl^ega polletja so delovni kolektivi jijJPl*i v drugo polletje odločeni, da se Ha<j* največjem obsegu poslužujejo v v6čj. jnji borbi drugega polletja za čim VSe'n uspeh in zmago letnega plana. veg. to predstavlja čvrsti temelj za še Hi £e. uspehe, samo, če se bodo delov-Uo j, .Ifttvi od prvega dne dalje vztraj-* za vsakodnevno izpolnjevanje *eOi vsakem podjetju in na vsa-
r>„ ,ovnem mestu.
Mail t ^oct° uaši kolektivi tudi letni $o „_,ako uspešno dosegli in presegli, izdeig fave Podjetij dolžne, da redno ho z J°. mesečni operativni plan skup-Poznaj elavm- Če bo prav vsak delavec $vui ni=V°^° dnevno nalogo, bo opera-itvosti8n z^rps onaliza notranjih zmog-°stati. p redstev in uspeh ne more iz-Pedna’ :nra,v-tako je dobra, predvsem ha; ta «7 ,ua evidenca izredno važ-8e. g n in k1*’ orožje za še večje zrna-Samezniknb0T,.vsem brigadam in po-
s. "SultfiSst
Vključevanje nove delovne sile v industrijo je zdaj najvažnejša gospodarsko politična naloga sindikatov
Akcija Osvobodilne fronte za vključitev več kot 20.000 svojih članov v posebne brigade za izpolnitev plana v gozdarstvu je dobro uspela. Plan gozdarstva je izpolnjen. To je eno največjih del OF po osvoboditvi.
Sedaj je pred našo fronto druga izredno važna naloga — pritegnitev čim večjega števila frontovcev za nove frontne brigade, pri čemer je treba izvršiti diferenciacijo na vasi tako, da se vsa odvišna delovna sila, ki jo zemlja le delno zaposluje, perspektivno upoštevaje prehod kmetov v socialistično zadružništvo, vključi kot stalna delovna sila v industrijo, predvsem v težko industrijo in na najvažnejša gradbišča.
Ta akcija, ki je izredno važna za izgradnjo socializma, za izpolnjevanje vseh naših planskih nalog, je v polnem teku. Posebni štabi so organizirani po vseh oblasteh in okrajih in tudi republiški' štab za pritegnitev nove stalne delovne sile iz naših vasi, je poslal tja v pomoč svoje inštruktorje. Do sedaj so doseženi že pomembni uspehi povsod, kjer je koordinirano delo v okrajnih štabih in kjer sodelujejo pri vključevanju nove delovne sile vse množične organizacije.
Po uspešno izpolnjenih nalogah v gozdarstvu, moramo sedaj storiti prav vse, da bomo dosegli še več uspehov predvsem v težki industriji, to je v železarnah Jesenice, Štore, Guštanj, v TAM, »Splošni« Maribor, »Iskri« Kranj itd., istočasno pa na vseh gradbiščih kapitalne izgradnje težke industrije, v rudnikih in novih hidrocentralah. Vsi okrajni štabi imajo v tem pogledu podrobni konkretni plan potreb.
Pri tem pomembnem delu nam Partija in Fronta dajeta vse perspektive za popoln uspeh. Naše podeželje ima še dokaj delavcev, ki jih lastna zemlja ne zaposluje dovolj, zaradi česar obdelujejo zemljo ponajveč vaškim kulakom in_ tako zavirajo hitrejši razmah zadružništva, to je socializacijo našega poljedelstva. To odvisno delovno #silo pa zaradi gospodarske diskriminacije držav Informbiroja nujno potrebuje težka industrija in gradbišča kapitalne izgradnje za čimprejšnjo osamosvojitev lastne proizvodnje za vse potrebne stroje za našd ostalo industrijo.
Za izpolnitev vseh teh nalog, ki jih
naše množice sicer dobro poznajo, pa aktivisti dosegajo uspehe le tedaj, kadar se poglobijo v tradicionalne razmere kmetov na vasi in z metodo političnega prepričevanja razlagajo perspektivo naše poti v socializem. To delo je izredno važno prav zaradi navezanosti na zemljo in zaradi privzgojenega hlapčevanja mladega kmeta velikemu, v kar ga je stalno vzgajala tako vsaka buržoazna oblast, zlasti' pa vatikanska hierarhija, ki je imela svoje trdnjave skoro v vsaki vasi. Kmetu so vedno drugi krojili življenje, nikdar ni imel možnosti spoznati lastne moči in pravice do soodločanja. Nikdar mu ni bilo omogočeno spoznati, da ga izkorišča vladajoča kapitalistična klika in v vsej bedi se je noč in dan boril za svoj obstoj. Močnik, kaša, saharin, dolgovi, boben itd. — to je bila usoda malih in srednjih kmetov v nedavni preteklosti. S tem so kmeta disciplinirali, da je z upognjenim hrbtom izpolnjeval vse predpise tedanjih oblastnikov in prodajal svoje pridelke za nizke cene. na račun lastne bede, da so bogateli kulaki, me-šetarji in prekupčevalci. Vsega tega pa ga je rešila nova ljudska oblast, ki je prav tako ljudska, ker se bo vedno naprej borila za lažje delo in boljše življenje.
Nad 20.000 kmetov je v frontnih brigadah v gozdarstvu to spoznalo. Prav zaradi tega spoznanja naši kmetje vsak dan množično vstopajo v zadruge, kjer zahteva novo kolektivno delo mnogo manj ljudi', vse odvisne pa je treba zaposliti v industrijski proizvodnji, gradnjah, gozdarstvu itd.
Vključevanje delavcev iz vasi pa je treba gledati kot dejstvo globoko revolucionarnih sprememb na vasi- Vsi, ki se vključijo kot stalni delavci v industrijo ali vstopajo v zadruge, vstopajo v veliko socialistično skupnost in do temeljev rušijo staro življenje. Ruši se vaška zaostalost in revščina, gradi se novo, naprednejše in lepše življenje vsem delovnim ljudem-
Zaradi gornjih dejstev novih delavcev, ki prihajajo v tovarne in gradbišča, ni mogoče sprejeti kot običajno delovno silo, kot delavce, ki so že vajeni industrijskega reda itd. To so res novi delavci, ki morajo dobiti vso pomoč, ki se jim mora posvečati' vsa skrb, oskrbeti prehrana in stanovanje.
: Potrebni so daljšega uvajanja v celotni delovni proces. Omogočiti jim je treba takoj strokovno usposabljanje, uvesti jih v kulturno življenje, jim nuditi' razvedrilo in zabavo. Že sam sprejem na obratu jim mora pokazati tovariško skrb in ljubezen vodstva in množičnih organizacij in vseh delavcev v kolektivu.
Da bo ta najvažnejša politično gospodarska naloga dobro i'n uspešno opravljena, bi v vsakem podjetju, ki ima po planu dobiti novo delovno silo, nujno morala obstajati posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov vodstva podjetja, partijske, sindikalne in mladinske organizacije. V sami komisiji bi morali imeti' odgovorne tovariše za pridobivanje delovne sile in povezavo z istoimenskim štabom pri' OLO, za pripravo stanovanj in prehrane, za sprejem in uvajanje na delovna mesta, za delovne odnose in plače, za kulturno življenje in razvedrilo. Taka komisija je potrebna vse do tedaj, ko bodo komisije sindikalne organizacije sposobne voditi vso skrb, če tega že v samem začetku ne bi bile.
Ker pa bo med novodošlimi tudi precej tovarišic, je zlasti nujno že vnaprej predvideti zanje primerna delovna mesta in v ta namen bo treba prestaviti moške delavce od lažjih del itd. Posebno lokalna in lahka republiška industrija imata pri tem važno vlogo in dokaj možnosti, ker bo morala biti žena z otroki zaposlena v bližini doma.
Imamo podjetja, kjer teh nalog niso vzeli dovolj resno. Dogajajo se razne napake in površnosti, kar nove delavce samo odbija, da celo zapustijo obrat. Take slabosti bo treba v bodoče odločno odpravljati ter jih konkretno in javno kritizirati in celo predlagati za kaznovanje. Velik delovni polet frontovcev v gozdarstvu je kot naplavino dvignil saboterje, škodljivce in birokrate, ki jih je ljudska oblast morala nujno odstraniti: V vsaki revoluciji se progresivne ustvarjalne sile krepijo in čistijo, kar zahteva od vsakega posameznika in od vsega aktiva maksimalnih naporov za popoln uspeh, ker se zavedamo, da izvršujemo veliki program naše Partije in tov. Tita za čimprejšnjo socializacijo naše domovine.
B. M.
»Krivični sporazum je bil sklenjen brez našega pristanka, brez našega sodelovanja in brez predhodnega razpravljanja s predstavnikom vlade FLRJ. Sporazum štirih zunanjih ministrov glede Slovenske Koroške, kakor tudi glede naših upravičenih zahtev do reparacij, je za nas nesprejemljiv in ga naši narodi nikdar in nikoli ne morejo in ne bodo priznali.
Kakor nekako razumemo krivice, storjene od strani zapadnih imperialistov, ker poznamo njihove izkoriščevalske odnose do malih narodov, tako nas tem bolj preseneča, da se je socialistična država, Sovjetska zveza, znašla na isti liniji z zapadnimi imperialisti, da s takšnim sporazumom odreka malemu evropskemu narodu najosnovnejšo pravico do nacionalnega življenja in to v korist nedavnemu fašističnemu okupatorju. Ta dejstva vzbujajo pri nas največje ogorčenje in ne bomo nikdar pozabili, kdo nam je te krivice storil. Pri tem pa se zavedamo, da je edino nova socialistična Jugoslavija vztrajno, neomajno in načelno branila življenjske interese slovenskega ljudstva na Koroškem in mu bo tudi v bodoče najmočnejša opora v borbi za dosego njegovih nacionalnih in demokratičnih ciljev.«
Z veličastnega protestnega zborovanja v Splitu, katerega se je udeležilo okrog 17.000 prebivalcev, z zborovanja v Zadru, Zrenjaninu, Prištini, Peči, rudarjev v Zenici in še iz neštetih naših delovnih kolektivov pošiljajo brzojavke, v katerih obljubljajo, da bodo podpirali borbo koroških Slovencev vse dotlej, dokler resnica in pravica ne bosta zmagali.
Pismo kolektiva »Indus« Centralnemu komiteju KPJ
Delovni kolektiv Tovarne usnja »Indus« iz Ljubljane je na delovni, konferenci dne 24. junija 1949 obsodil nepravične sklepe, ki so jih določile štiri velesile na sestanku v Parizu.
Pozivamo vse napredne sile sveta, da podprejo naše utemljene zahteve po pravičnih mejah napram Avstriji, da se priključi Slovenska Koroška k materi Jugoslaviji.
Sporočamo vam, da smo neomajni in ne bomo umaknili naših zahtev, dokler ne bodo izpolnjene.
Delovni kolektiv tovarne usnja »Indus«, Ljubljana.
Cementarna v Trbovljah Izpolnila polletni plan
Kakor v dveh preteklih letih naše Petletke, se je tudi v prvem polletju letošnjega leta kolektiv Cementarne v Trbovljah trudil za dosego planskih nalog. 'Uspelo mu je, da je plan v klinkerju izpolnil deset dni pred rokom, v mletju cementa osem dni pred rokom, a v odpremi zadnji dan polletja. Vse polletje se je vršila tiha, a uporna borba. Vsaka tona laporja, apnenca, blata, moke, vsaka tona klin-kerja in cementa je bila skrbno registrirana in dnevno so bile primerjane planirane in ustvarjene številke. Čim se je nekje pojavila nižja številka, kot pa je bila planirana, takoj se je ugotavljalo vzroke znižanja in jih odstranjevalo, in drugi dan je bila številka gotovo ^višja. Težave so nastale zlasti pri večjih in manjših okvarah na strojih, večkrat pa tudi zaradi pomanjkanja materiala in rezervnih delov.
V zadnjih dneh borbe za plan je bila vsa tovarna kot na trnju — primanjkovalo je vagonov in plan odpreme je bil ogrožen. Neštete intervencije pri šefu postaje v Trbovljah, ki je šel v tem pogledu upravi na roko, pa na direkciji železnic v Ljubljani, so uspele in 30. junija ob 17. uri je s posebnim vlakom prispelo v Trbovlje zadnjih 8 tovornih vagonov, ki so še manjkali do izpolnitve polletnega plana.
II. kongres sindikata gradbincev je nakazal naloge, ki jih morajo reševati sindikalne
organizacije
Pretekli teden se je vršil v Sarajevu II. kongres sindikata gradbincev, ki je široko analiziral napake v delu kolektivov in na osnovi tega nakazal naloge in sprejel sklepe, ki jih morajo začeti gradbeni delavci z vso resnostjo reševati'.
Kongres je v svojih sklepih najodločneje zahteval, da sindikalne organizacije skrbijo za to, da bodo uprave podjetij, kakor gradbišča razdelile svoje operativne plane na tromesečne, mesečne, dekad n e in dnevne plane, da jih bodo delavci poznali, ker bodo le na osnovi' tega lahko sprejemali osebne in brigadne obveznosti.
Tekmovanje, ki je bilo dostikrat kampanjsko, je treba pravilno usmeriti in ga še bolj utrditi ter vztrajati na tem, da postane stalna oblika dela v vseh podjetjih in na vseh gradbiščih. Sindikalne organizacije morajo nuditi moralno in materialno pomoč za vsestransko razvijanje udarništva, nova-torstva in racionalizatorstva i'n skrbeti, da bodo ti delavci pravilno nagrajeni in da se bodo z njihovimi iznajdbami in izkušnjami' okoristili tudi drugi delovni kolektivi. Posebno skrb je treba posvečati kvaliteti gradenj in kvaliteti proizvodnje gradbenega materiala.
Nadalje je kongres razpravljal o utrditvi delovne discipline in zahteval, da se uvede odločna borba proti fluk-tuaciji delovne sile.
Uvede naj se vsepovsod štednja gradbenega materiala in izkoriščajo naj se vsi izvori lokalnih surovin. Pobe o plačah, in skrbeti za pravilno nagrajevanje delavcev in učencev v gospodarstvu, kakor to določajo uredbe o plačah in skrbetn za pravilno razporeditev delavcev v plačilne skupine po delu, ki ga opravljajo in po njihovi strokovni sposobnosti.
Centralna uprava bo skupno z odgovornimi organi' pregledala še nekatera važna vprašanja za izboljšanje organizacije dela. Predvsem, da bodo graditelji že V tem letu predvideli, kaj bodo v naslednjem letu gradili, tako da se bo lahko na osnovi tega zagotovil podjetjem že • v začetku leta potrebni plan gradnje. Vsepovsod bodo morali uvesti nove načine zidanja po sistemu dvojk in trojk, kar bo omogočilo boljši zaslužek delavcev in večjo proizvodnost dela-
Za boljšo preskrbo in stanovanja bodo morala vsa večja republiška m zvezna podjetja, ki gradijo zvezne in republiške objekte izven naseljenih mest, organizirati trgovine v okviru delavske preskrbe, v katerih bodo oskrbovani gradbinski delavci in člani njihovih družin.
Zaščita dela, ki doslej ni bila vsepovsod na potrebni višini, mora najti nove oblike za izboljšanje dela. Vse sindikalne organizacije naj organizirajo sistematično agitacijo in propagando za zaščito dela in uvedejo popularna predavanja o tehnični zaščiti in higrjenskih ukrepih v delu., o delovnih odnosih itd. Prav tako je treba vzgojno vplivati na delavce, da bodo pazili in pravilno izkoriščali obstoječa higiensko-tehnična zaščitna sredstva.
V	ideološko političnem in kulturno-prosvetnem delu morajo naše sindikalne organizacije neprestano razkrinkavati vojnohujskaškb imperialistično politiko podpihovalcev nove vojne, delati za krepitev mednarodne solidarnosti delavskega razreda in neprestano vzgajati svoje članstvo v duhu socialističnega patriotizma in proletarskega internacionalizma. Razviti morajo najširšo . agitacijo proti klevetnikom in pristašem resolucije Inform-biroja s tem, da pojasnjujejo množicam cilje te nebrzdane klevetniške kampanje.
V	vseh gradbenih kolektivih naj bi se organizirali aktivi' agitatorjev in se uvedla nazorna agitacija, a v velikih gradbenih podjetjih je treba stremeti za ozvočenjem gradbišč.
Ob zaključku je kongres, ki je široko razpravljal tudi o pomoči' sindikalnih organizacij za socialistično preobrazbo vasi, sprejel sklep, da morajo sindikalne organizacije nuditi vsestransko pomoč kmečkim delovnim zadrugam, posebno z izgradnjo in adaptacijo zadružnih domov ter z organiziranjem kulturno-prosvetnega dela na vasi.
Kongres, ki je resolucijo o tekočih nalogah v celoti sprejel, je poslal pozdravne telegrame tudi Centralnemu komiteju KPJ, tovarišu Titu in Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije.
Z izvolitvijo nove Centralne uprave, predsedništva in sekretariata pa je kongres zaključil svoje delo.
Kemična industrija je dosegla velike uspehe kljub težavam, ki so ovirale proizvodnjo
Ob zaključku ostre borbe za izpol-altev' polletnega plana, je podal obračun o delu sindikalnih organizacij Republiški odbor sindikata delavcev in nameščencev kemične industrije na svojem občnem zboru 3. julija.
Predsednik Republiškega odbora je v svojem 'referatu poudaril velik delovni polet, ki je zajel po izdaji zloglasne resolucije Informbiroja vse kolektive kemične industrije. Uspehi kemične industrije pomenijo velik delež v borbi za izpolnitev petletnega plana in so pomembni' tem bolj, ker so se prav kolektivi kemične industrije borili z velikimi težavami zaradi pomanjkanja surovin, za katere smo navezani na uvoz- Kljub temu pa je izpolnila preteklo leto papirna industrija plan po količini in obsegu 107%, po asortimentu pa 98%, industrija. stekla po količini 109%, po asortimentu 9b/o republiška kemična industrija pd količini 93,% po asortimentu 83%, industrija smodnika po količini 107,53%, po asortimentu 98,8%, najboljša pa je bila industrija gumija, ki je izpolnila lanskoletni plan po količini 120%, po asortimentu pa 100%.
Za svoje požrtvovalno in uspešno delo so zato prejeli nagrade din pohvale od zvezne vlade, zveznih ministrstev in CO ZSJ kolektivi papirnice Vevče, tovarne »Sava« v Kranju in podjetja v Kamniku.
Svoje delo, ki je velikega pomena za uspešno graditev socializma v naši državi, pa uspešno nadaljujejo kolektivi kemične industrije tudi v letošnjem letu. Polletni plan so izpolnili in presegli kolektivi kemične tovarne v Celju, papirnice v Radečah, tovarne tesnil »Donit« v Medvodah, tovarne gumija »Sava«, tovarne brusov »Swa-ty«, tovarne celuloze v. Goričanah, kemične tovarne v Domžalah, steklarne v Rogaški Slatini, tovarne lepenke v Tršaku, hrastnike steklarne, tovarne tekstilnih usnjarskih pomožnih sredstev v Ljubljani, vevške papirnice, papirnice v Količevem, tovarne celuloze na Vidmu in papirnice na Sladkem
Borbo za plan so ovirale neredne in čestokrat pomenki jive dobave m-formbiirojevskih držav. V tovarni celuloze so češki strokovnjaki, le delno montirali piritno peč, kemična tovarna v Mostah ni prejela Samotne opeke, v steklarnah ®o ovirali proizvodnjo slabi lonci za topljenje stekla, a naši steklarji so začeli izdelovati sedaj sami' boljše šamotne lonce.
Zelo velike uspehe pa so dosegli kolektivi kemične industrije v zniževanju polne lastne cene. Tako je tovarna barv »Aero« dosegla plan znižanja proizvodnih stroškov 318%, tovarna »Swaty« 182,1%, tovarna tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev v Ljubljani 142,86%. v papirni industriji tovarne lepenke Tržič 518%, lepenke Ceršak 328%, papirnica Količevo 133%, ostale papirnice pa plana znižanja
PL C niso dosegle. Prav tako ga nista kemična tovarna Hrastnik in kemična tovarna Moste- Steklarna Hrastnik pa ga je dosegla 171%, in tovarna dušika Ruše 65%.
K vsem tem uspehom so v veliki' meri pripomogli najboljši delavci in nameščenci, ki jih v kemični industriji ni malo. Lani so imeli 208 udarnikov, 11 novatorjev, 14 racioinalizatorjev in 2 odlikovanca. Pripomogla pa je k uspehom tudi uvedba norm, brigaldne-ga načina dela in vedno živahnejše tekmovanje. Tekmovanje so najboljše izvedli v elektrokemični industriji, kjer ima jo redno mesečno evidenco in redna mesečna posvetovanja. Nepravilno stališče p,a so zavzeli v tovarni celuloze na Vidmu, ker niso niti odgovorili na napoved tovarišev iz Goričan, češ da ni i zgledov, da bi mogli doseči prvo mesto.
Na občnem zboru sprejeti sklepi se tičejo predvsem utrditve sindikalnih organizacij, zboljšanja dela na vseh področjih ter odprave dosedanjih pomanjkljivosti. Najvažnejše tekoče naloge so uvajanje brigadnega načina dela v tovarnah, kjer ga še nimajo, poostritev borbe za doseganje dnevnih planov, posvečanje kar največ pozornosti novatorjem in racional izatorj eni ter neprestano zniževanje polne lastne cene. Prav tako morajo kolektivi še nadalje skrbeti za dvig strokovnega kadra, za izboljšanje delovne discipline, za ustanovitev otroških ustanov v podjetjih, kjer dela več delavk, sindikalne organizacije pa morajo dvigniti tudi prosvetno-ideološko delo.
Prva konferenca sindikalnih funkcionarjev ljubljanske oblasti
5. julija je oblastni odbor za ljubljansko oblast sklical prvo konferenco sindikalnih funkcionarjev svojega področja, katere so se udeležili poleg funkcionarjev OS-ov in KS-ov tudi funkcionarji večjih in važnejših delovnih kolektivov, zlasti kolektivov prioritetnega značaja.
Čeprav se oblastni sindikalni odbor Ljubljanske oblasti še ni dokončno formiral, ker mu primanjkuje kadrov, je vendar začel s svojim delom, saj se zaveda važnosti nalog, ki se postavljajo pred njega v tem času.
Oblastna konferenca je analizirala izpolnjevanje planskih nalog delovnih kolektivov ter po ugotovitvi dobrih strani v izvrševanju plana I. polletja istočasno ugotavljala tudi vse napake, ki so ovirale to delo.
Kljub vsem oviram in težavam, ki so nam jih prizadejali sovražniki izgradnje socializma v naši državi, so naši delovni kolektivi znali vse te težave premostiti ter taiko ponovno dokazali vsem klevetnikom svojo borbeno sposobnost za izgradnjo socializma v naši državi.
Delavci in kolektivi so v tekmovanju za izpolnitev plana sprejemali visoke de-
Hali kmetijski deiaeci, zadružniki m delovni kmetje gradijo socializem v naši domovini
3. julija je bil v Mariboru II. občni zbor Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev in nameščencev Slovenije. Občnega zbora so se poleg delegatov, udarnikov in odlikovancev udeležili tudi minister za kmetijstvo ing. Levstik Jože, sekretar Centralne uprave Vuja Todorovič, zastopnik GO ZSS, ministrstva za delo in OS-a.
Predsednik Republiškega odbora tov. Duh je v svojem poročilu ocenil organizacijsko delo sindikalnih podružnic. Grajal je slabo delo sindikalnih grup in komisij pri upravnih odborih. Zlasti zanemarjeni pa sta evidenca in statistika. Prav tako je nezadovoljivo sodelovanje med upravami in podružnicami, ker nekatere uprave še vedno ne razumejo vloge sindikata. Uspešno sodelovanje med upravo in sindikatom se najlepše odraža v Stari cerkvi na Kočevskem, na Plaču, Jarenini in drugod v dobrem izpolnjevanju planskih nalog.
Z uvedbo brigadnega desetinskega načina dela se je precej povečala storilnost v našem kmetijstvu. V vinogradništvu je brigadni način uveden že 98°/o, manj jpa v vrtnarstvu in sadjarstvu, v živinoreji pa uvedba zelo počasi napreduje. Brigadno desefinski način dela so najbolje organizirali na državnem posestvu v Pekrah-Limbušu, kjer ima vsaka desetina tudi svoj proizvodni plan. Pri uvajanju norm so večinoma sprejemali kolektivne norme, dočim so individualne norme zanemarjali, čemur pa ni vzrok samo pomanjkanje normirskega kadra, ampak tudi nedelavnost komisij pri
upravnih odborih podružnic in oportunistično gledanje nekaterih uprav do norm in revizije plač.
Številna državna posestva bi lahko mnogo bolje izpolnjevala plan, če bi bili vsi delavci seznanjeni s planskimi nalogami in če bi več razpravljali na rednih delovnih posvetovanjih, v brigadah, desetinah, oziroma grupah. Podružnice in uprave posvečajo vse premalo skrbi tudi vzgoji strokovnega kadra. Absolvente enoletnlih kmetijskih šol zaposluje«) večinoma v administraciji, namestovda bi jim omogočili napredek. Na vseh državnih posestvih primanjkuje vajencev. Tečaje za kvalificirane in polkvalificirane delavce je obiskovalo 476 tečajnikov.
V	letošnjem tekmovanju so dosegla najlepše uspehe posestva Pekre-LiHliniš, Zavrč in Gornja Radgona. Udarnikov so letos v primeri z lanskim letom letos manj priglasili; po nepopolnih podatkih so proglasili le 5 udarnikov in nagradili 198 delavcev.
V	diskusiji so delegati poročali o naporih in uspehih za izpolnitev planskih nalog v našem kmetijstvu. Delegat iz Rakičana je sporočil, da so z raznimi agrotehničnimi ukrepi povečali hektarski donos za 25°/o, pri nekaterih semenih pa izboljšali tudi kakovost. V imenu svoje podružnice je pozval na tekmovanje vsa državna kmetijska posestva Slovenije za dvig proizvodnje in hektarskih donosov, predčasno izpolnitev plana, omejitev izostankov, poživitev kulturno-prosvetnega dela itd. V diskusiji je spregovoril tudi minister za kmetijstvo ing. Levstik. Med drugim je prikazal
razvoj ter napredek našega socialističnega kmetijskega gospodarstva. — Kmetijski delavci na državnih posestvih, zadružniki v kmetijskih obdelovalnih zadrugah, iti izpolnjujejo planske naloge v kmetijstvu, so omogočili, da v času, ko rešujemo najtežje vprašanje naše ljudsko-demokratične revolucije — kmečko zadružno vprašanje, proizvodnja ni padla, ampak se nasprotno dviga. To najbolje potrjuje dejstvo, da je danes stalež v naši živinoreji tak, da smo dosegli planske številke petletnega plana, in že zdaj, sredi petletke, postavljamo nov, povečan plan v živinoreji. Minister Levstik je govoril tudi o klevetniški kampanji proti naši državi, krivičnem sklepu pariške mirovne konference glede naše Koroške in končno dejal; »Naši kmetijski delavci, naši zadružniki, naši delovni kmetje, ki se bore za izpolnitev planskih nalog v kmetijski proizvodnji, so zavestni graditelji novega življenja, so zavestni graditelji socializma v kmetijstvu, na naši vasi, S svojim delom se vključujejo v splošne napore vseh naših delovnih ljudi za izgradnjo socializma v naši deželi. Na ta način prispevajo h graditvi socializma pri nas, ki ga gradimo z lastnimi silami in navkljub za-padnim imperialistom in Informbirojn s Sovjetsko zvezo na čelu.«
Ob zaključku občnega zbora so sprejeli več pozdravnih resolucij in sklepe za organizacijsko utrditev, sindikalnih podružnic, razvoj socialističnega. tekmovanja, dvig življenjske ravni delavcev in okrepitev kulturno-prosvetnega dela.
DOPUSTI IN NEPRAVILNOSTI PRI IZDAJI OBJAV
Naši člani v tem času odhajajo v velikem števila na planirane letne dopuste. Pretežna večina dopustnikov uporablja objave za znižano vožnjo, saj je ugodnost, res velika in kljub zvišani železniški tarifi se delovnemu ljudstvu ni prav nič povišala voznina za odhod na redni letni oddih.
Glavni odbor ZSS je v zadnjih treh mesecih razdelil na okrajne in krajevne svete nad 90-000 objav za znižano vožnjo, katere so že, odnosno bodo v kratkem prejele posamezne podružnice.
Prav v tem času pa moramo opozoriti na grobe nepravilnosti z objavami, ki so namenjene izključno za vožnjo na redni oddih in popust v gostinskih obratih. Primeri, da objave niso pravilno izpoln jene, nežigosane od podružnice, so na dnevnem redu. Dogajajo se tudi primeri, da na objave potujejo starši člana, čeprav so te namenjene le njegovim najožjim svojcem to je ženi in otrokom.
Pred kratkim se je dogodil celo primer, da je sindikalna podružnica lesnih delavcev št. 1 v Straži pr-i Novem mestu izdala neki svoji članici več objav, s katerimi se je omenjena vozila iz Straže v Ljubl jano na zdravljenje zob. Taka zloraba objave kaže na popolnoma nepravilen in nezdrav odnos do predpisov in dolžnosti in bodo krivci klicani na odgovornost.
Tako za ob jave, kakor za uputndce v počitniške domove je važno, da so točno izpolnjene. Kam privede malomarnost v tem pogledu, kaže nasledn ji pittmer. Sindikalna podiružrica usnjarjev na Vrhnika je poslala z uputnico in objavo svojega člana v Čufarjev dom v Dvorsko vas pri Begunjah. Namesto, da bi navedli pravilno zadnjo železniško postajo, to je Lesce—Bled, so napisali v objavo Dvoiriska vas pri »Grosupljem«- Ker v Grosupljem ni nikakega počitniškega doma, se je tovariš po brezuspešnih poskusih, da bi tamkaj našel Čufarjev dom, vrnil zopet nazaj na Vrhniko.
Prav v zadnjem času pa smo opazili škodljivo prakso, da se uputniice, ki so vedno določene le za eno osebo, delijo tako, da uputmico za 16 dni izkoristita dve osebi, vsaka po 8 dni- Tudi' taka delitev je nedopustna, ker je uputnioa namenjena le eni osebi z namenom, da se dejansko okrepi in odpočije v določenem raizdobju. Tudi tu velja princip nedeljivosti kot pri dopustili na splošno. kar je poudarjeno tudi v uredbi o rednem letnem oddihu.
Da v bodoče ne bo prišlo do podobnih primerov, naj s mikal ni' funkcionarji podružnic vestneje izpolnjujejo svoje dolžnosti tildi v tem pogledu, saj je plačani redni letni oddih ena največjiih pridobitev za_ delovne ljudi, ki jo je iz voj e vala naša Partija. Nepravilen odnos do teh pridobitev pa predstavl ja nepravilen odnos do Partije in s tem do vsega delovnega ljudstva.
V vseh dvomljivih primerih', ki bi nastali v zvezi z dopusti...objavami in uputnlcami, naj se podružnice obračajo za pojasnila na pristojne krajevne odnosno okrajne svete.	Š.
»»*»»»**»***»»»***»»»»»»**»»**•****•****•••*****»***
lovne obveznosti in jih tudi častno izpolnili. Na prvem mestu pa so bili naši rudarji.
Konferenca je nadalje razpravljala tudi o sečnji drv za široko potrošnjo in potrebe delovnih kolektivov. Tudi vprašanje delovne sile za posamezna podjetja in gradbišča je bilo na dnevnem redu. Po tem vprašanju se je razpravljalo o vključevanju novih delavcev v naša prioritetna podjetja, gradbišča m gozdove, da bi se z novo delovno silo zagotovila izpolnitev tretjega planskega leta Titove petletke. Razpravljali so tudi o sprejemu novih delavcev in uvajanju v delo, preskrbi s stanovanji in podobno.
--------------------—
£ ndibalne organizacije tekstilne mdasslršie morajo povečati skrb na izboljšanje proizvodnje in za delavce
Na občnem zboru Republiškega odbora tekstilne industrije Slovenije, ki je bil 2. julija v Ljubljani, so delegati, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije, razpravljali o številnih problemih za izboljšanje organizacije dela in proizvodnje in o izboljšanju delovnih pogojev naših delavcev.
V tekstilni industriji, kjer je nov socialističen način dela dobil največji razmah, imajo kljub temu v nekaterih podjetjih še zastarelo gledanje na nove oblike dela in tvajanjc točne evidence. Odpor do brigadnega načina dela ne obstoja več pri delavcih, temveč le pri nekaterih upravah. Prav zato, ker je brigadno delo še marsikje nerazvito, tudi tekmovanje ne dosega posebno dobrih uspehov.
Delo udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev še vedno zanemarjajo. Tako n. pr. v Sv. Pavlu pri Preboldu proglašajo za udarnike le 1. maja in 29. novembra, čeprav bi številni najboljši delavci zaslužili, da se jih sproti proglaša za udarnike. Poleg tega pa redno proglaša-nje udarnikov predvidevajo tudi zakonski predpisi, Iti se jih morajo uprave podjetij brezpogojno držati. Slab odnos do novatorjev in racionalizatorjev pa so imeli predvsem v Kranju in Mariboru. Krivda je v tem, ker niti vodstva podjetij, ne sindikalne organizacije in še manj članstvo ne poznajo zakona o izumih in tchničnili izpopolnitvah, ki imajo namen pospešiti razvoj tehnike, zavarovati pravice izumiteljev, racionalizatorjev in novatorjev ter razviti tekmovanje delovnih ljudi.
Večina delovnih kolektivov sc bori za uvajanje realnih tehničnih norm, za zniževanje polne lastne cene, istočasno pa tudi za kakovost proizvodov. Trditev, da realne norme in zniževanja polne lastne cene škodujejo kakovostnemu delu, je lažna in jo razpihujejo naši sovražniki, da bi škodovali našemu planskemu delu. Borba za kakovost proizvodov ne sme biti nič manjša kakor borba za količino. Primer, ki nam lahko služi za opomin, je slabo izdelovanje trikotažnega perila, ki
ga kljub povpraševanju lahko najdeš ležati na tisoče komadov v raznih industrijskih magazinih in trgovinah, ker so nekateri artikli pletenin izdelani v popolnoma surovem stanju, to je nebeljeni, ne* barvani in tudi slabih krojev.
Nasprotno pa je v oblačilni proizvodnji kakovost, posebno v nekaterih podjetjih na višku. Oblačilna produktivna zadruga v Ljubljani izdeluje kakovostno najboljše izdelke. Sindikalna podružnica in uprava podjetja sta vseskozi skrbeli za strokovno uspobaljanje kadrov. Uvedli so polletni pregled oziroma izpit dela za učence v gospodarstvu.
Sindikalne organizacije so vse doslej premalo skrbele za pravilno urejevanje delovnih norm in s tem za nagrajevanje delavcev za njihovo delo. Še do danes ni rešeno plačevanje krojačev in šivilj, ld
delajo po meri.
Delo delavskih inšpektorjev se je_T večini primerov omejevalo bolj na tehnično in higiensko zaščito, pri tem pa so P®* zabijali na pravno zaščito delavcev in uslužbencev. Skoraj nikjer ne vodijo evi' dence o vzrokih zapuščanja služb, niti se ne zanimajo za tiste, ki večkrat menjujejo svoja delovna mesta.
Prav v tekstilni industriji, kjer je zaposlenih največ žena, mora biti skrb za izgradnjo jasli in DID-ov posebno velika. V nekaterih krajih in tudi številna velik® podjetja niso temu vprašanju posvetila prav nobene skrbi. Do sedaj imamo v tekstilni industriji Slovenije le pet otroški" jasli z 203 posteljami in en Dom igre i® dela za 50 otrok. Najslabši primer je v Kranju, kjer nima vse mesto niti eni" otroških jasli, čeprav je Kranj eno izmed naivečjih središč tekstilne industrije.
Preskrbovanje delavcev je dobro 1® tam, kjer so znali pravilno urediti poslovanje v industrijskih magazinih.
V letošnjem letu, to je tretjem planskem letu, pa so naša podjetja v velik® večji meri začela graditi tudi stanovanja« s čimer bodo v mnogočem izboljšani živ-Ijenjski pogoji delavcev.
Novi proizvodi republiške industrije LRS
Glavna naloga naše lahke republiške industrije je oskrbovanje delovnih množic s predmeti široke potrošnje, s čimer se dviga življenjska raven in tako neposredno izpolnjuje glavni pogoj uspešne borbe za dograditev težke industrije. Tu sektor dela jo zelo širok in zahteva od naših delovnih kolektivov in operativnih vodstev tovarn, dn ustvarijo vse pogoje za uspešno proizvodnjo, ki mora oskrbovati široke ljudske množice z vedno novimi predmeti. Naše delovne množice se bijejo za te pogoje. Razšir-grla se obstoječa grla v proizvodnji. Proizvodnost dela se stalno veča, uvajajo se tehnične norme, razširja se socialistično tekmovanje in bije se borba za ustalitev delovne sile, ki je pogoj za povečanje storilnosti dela. Vse to je omogočilo, da postopoma prehajajo na maksimalno izkoriščanje strojnega parka, ki po drugi strani ustvarja možnost, da daje naša industrija na trg vedno več novih predmetov za široko potrošnjo.
Tako je kovinska industrija že v precejšnji meri izpolnila plan, ki je predvideval 90 novih predmetov, tako šivalne igle, škarje, stiskače in druge predmete za spenjanje oblek, turistični pribor, kuhinjske in gospodinjske predmete kot cedila, stiskalce za krompir in sadje, ključavnice, ključavnice za kolesa, kakor tudi mline za meso, orehe in kavo, zvonce za kolesa, okovje za obutev in galanterijo, sekance za _ pete, kuhinjske škatle, ščitnike za čevlje, kosirje, pločevinaste pladnje, čevljarske žeblje, galanterijske predmete iz metala, bakelitno galanterijo, drobni pribor za gospo-
dinjstvo, drobne vijake za elektroindustrijo itd.
Kemična industrija izdeluje lZ umetnih smol, bakelita in galalti® razne elektro in galanterijske predmete kot glavnike, gumbe, lasne sponk®« naprstnike, kakor tudi kolinsko vod®; razne kreme, brivske kreme, toaletn* glicerin, brilantino, orehovo olje, zobno pasto itd. Vedno več proizvod®* se pojavlja tudi iz področja industrij® organskih barvil za tekstilne potreb^ omeniti pa je tudi proizvodnjo p is®*' nih trakov, matric, akvarelnih barvi®1 tempera barv in tušev.	.
Živilska industrija je zelo obogatil® svoj asorfiman likerjev, pecilnih P1’®' škov in raznih sladkorjev (vanilnR'
Usnjarska industrija je poveča,1 količino in izboljšala kakovost svoj1 proizvodov z razno kožno galanterij ’ rokavicami, copatami, tekstilno, gaj®1 terijo, galanterijo iz lepenke in ce Iji za dojenčke.	n
Vsi navedeni	predmeti so	predm ^
široke potrošnje in večinoma tndi prosti prodaji.	. t.
Borba za nove artikle široke P,ot nje je stvar socialističnega razvoja še industrije, je stvar delovnih k® tivov v proizvodnji in znanstvenili vodih. V socializmu se borimo za ^ hitrejše ustvar jan je pogojev- J11 gajo življenjsko	raven ljudskih	,0
žic. Zato lahko	trdimo, da	se
zic. zuiio laiiKO iruimv.	.	n0-
uspehi v borbi za plan,.udain (jo-eionnlizatorji in novatorji Pa 1.. dokazujejo. da so ustvarjalne sne lovnih množic neslutcne.	g. g.




Med številnimi vprašanji, Id jih danes .suje naša Partija, sta nedvomno najti Pomembni: socialistična preobrazba ,'lr‘UHjstva in vedno večje vključevanje M množic v graditev socializma. „®,r®šitve teh dveh vprašanj je odvisen stv )nii r.azvoj vsega našega gospodar-i_ zlasti pa še razvoj naše industrije sh'a ^ življenjske ravni delovnega ljud-
„,3° so pred dvemi leti začeli rasti v s\ v® .vaseh prvi zadružni domovi in po-liUv' žai"išce gospodarske kulturne in pota?® dejavnosti na vasi, je večinoma p °ynih — srednjih in malih — kmetov Ni10 yazu:nE*a pomen in važnost tak-W sr.edišč. ke redki, predvsem ostanki Ju?11balističnih elementov na vasi, ki bi t 1 radi še naprej držali kmečke delov-Pr0-”lnožice v zaostalosti in bedi, daleč f,i. °d kulture in napredka, so se upi-1,11 temu, ker so v socialistični preobraz-ip, kjnetijriva videli in občutili, da se p, ^išujejo možnosti njihovega izkorišča-p„l 2ato nasprotniki tudi niso zamudili p, e”e prilike, da bi zavrli socialistično r®2"Bo va$i- S širjenjem najbolj go-“tasnih in sovražnih parol so skušali
Veli^ dnik zadruge Ulaga France ima
8 zasluge za napredek in uspehe ^	zadruge
Vpfcii male in srednje kmete in jih od-da ue bi pomagali pri gradnji za-,,(ir’Jge domov io množično vstopali v
W	Pokusi kapitalističnih ostan-
°*>držati “S1 . ‘ so hoteli za vsako ceno vPl:v • 1 ,sY°i gospodarski položaj, svoj ptojj j?, okoriščanje na vasi, so klavrno kop ® , Graditev socializma na vasi, ka-Ulpp ®.a ie postavila naša Partija in k če-veu ,e zlasti še pripomogla uspešno iz-ipL agrarna reforma, ki je izpodre-ip d korenine izkoriščevalskim elementom vEe |„ j;1 reakciji na vasi, je ne glede na to an,’ sta nevzdržema in zmagovito svo-lia ^?Pr„ei!
Posipj.jjsoče zadružnih domov, ki so v j"niov;ila. zrastli širom vse naše . ovpi 8 111 nad štiri tisoč kmetijsko-ob-?’ii, ki 7 zadrug, od tega 282 v Slove-}®riin s_° bile doslej ustanovljene in ka-7zuje ,vsak dan pridružujejo nove, do-ph Itoci 50 milijonske množice delov-,.?rtije ‘°v ne le osvojile program naše ')slva 8 socialistično preobrazbo kme-”eSa l|aQlPak ta program in sklepe dru-!resniči,1a=Uma ^ KPJ tudi zavestno 7aia J 0,0 ne glpde na vsa prišepeta-Lr?Prič''a0]Yražnikov socializma, ker so se ri^ektiw’ kakšne so prednosti velikih h ’^uain' gospodarstev pred malim in-”°i« zaQlSl, gospodarstvom. Zato sta v 7S toric?°cializem postala kmetijstvo in P‘cti 0s.Ce najbolj ostre razredne borbe ankom kapitalizma v naši državi. Te	" *
e^_, sedanji kmetijsko-cbdelovalni u,.1. Čgj., :ranceta Prešerna« v Arji vasi ^la ki je bila ustanovljena že 1. 3. *zL\S0 Položili agrarni interesenti 7 ^anov*111 'isžovnikovi hlapci in dekle, v;, ie «li T od tega 24 za delo sposobnih J® žadfefllio> da se združijo in ustano-7°cn»i nV®0< v kateri bodo z združenimi zidarja ilovali zemljo pobeglega go-Nl in ki, >ih ie skozi desetletja izfco-VU» rQ,t’' brezdelju živel od žuljev nji-
Živ^azii zemljišča, 12 glavami go-p’*■ Prvi? ’ 20 sviniiami in 7 konji so zatavali ? v svojem življenju so tisto leto
'J7 tudi klipn° zemljišče in prvič v tem v* 2 a s; p	v-i i 
c v	m prvie v lem
Še ,,?s.e Poželi pridelek. Takrat žabji. j*,1 imela niti brigad niti skupin. 0r6. Prav„5 kolikor so mogli in ker ni bjij ®'zityla med njimi, ki bi znal delo
L Idi#*. ID iih usmemfi nenotii men
I li
tijlj ,	“pnu, ki di znal ueio
ie L akšni ,In jib usmerjati, uspehi niso čeg ai-siltej’ kakršni bi morali biti. Zato (L saj n 0 °d sosedov zmajeval z glavo, Part?0 tudi nič iz tega in prerokoval,
‘a. ta zadruga prej ali slej pro-
It!'11®’ da/*ri Ieta kasneje lahko ugotav-iijr.5v0v0ri]i .Se zelo zmotili vsi, ki so ta-pr^fsnjain m” mislili. Kljub težkim pre-van?.Zadrn«7u!a- trdemu delu, ko so se C1, kljub se borili z začetnimi teža-*10v.1!.Vsega da v začetku niti niso ?udra 1 m kliuh razP°lago, kar so potre-iit :ruga celo „ .t.e,*“’.,da se je kasneje ta *adrap.0sled DoJ.lk?,ucil,a zadrngi v Vrbjem »Czuiki nZtB Ve vni?na ekonomija,
UPor; Sveileiše dni V ,' ^GrovaIi so v vali 1°stio itt j" Vztrajno, z največjo tat ^Početo 'V’ubovajnost)o $o nadalje-»rVj. Vsem, bi so °’ trd”° odločeni poka-
h n=usPehot d! 28 V6SalUi njihovih
■ da so si izbrali zadruž-
niki edino in pravilno pot, ko bodo vsi njihovi napori prej ali slej kronani z zmago. Zaupanje v lastne sile jih je vodilo in gnalo naprej. Korak za korakom so stopali k novim zmagani in januarja 1948. se je zadruga že spet osamosvojila.
Takrat so prišli med nje novi borci za socializem, družine iz Primorske, Vojnika in Planine, ki so prinesli poleg svoje borbenosti in revolucionarnosti tudi bogate izkušnje, strokovne in organizacijske sposobnosti. Iz svoje sredine so si izvolili nov upravni in nadzorni odbor, ki je pod predsedstvom tov. Ulage Franca popeljal zadrugo po poti, kakor je učila in jo pokazala naša Partija, novim zmagam naproti.
S pravilnimi organizacijskimi prijemi, ko so kmalu zatem ustanovili že brigado, katero vodi skrbni brigadir Gros Avgust, ko so formirali poljsko, vrtnarsko, živinorejsko in mešano skupino s skupino-vodjo in se lotili elektrifikacije ter obnove gospodarskih objektov, je delo steklo. Napeljali so vodovod, in ko so v razne strokovne tečaje poslali še nekaj svojih članov, ki so pozneje prevzeli odgovorne naloge v zadrugi, tudi uspehi niso izostali.
Od takrat, ko fe bil položen prvi temelj tej zadrugi pa do danes, so zadružniki napravili ogromen korak naprej. Svojo prvotno zadružno imovino so pomnožili na 68 glav goveje živine, na 9 konj in 199 svinj, zgradili lep, moderen kokošnjak za 300 kokoši, vrtnarijo s toplimi gredami pa povečali na 3,5 ha, In da bi znali pravilno oceniti, kar so dosegli v tem kratkem času, je treba vedeti še to, da so si ves ta prirastek na živini sami vzredili brez tuje pomoči.
Takšne uspehe so lahko dosegli predvsem zato, ker je zadruga dobila dobro vodstvo, ker je _ vsak nov uspeh dvigal delovni polet zadružnikov in ker so delo normirali in je bil vsak nagrajen po učinku svojega dela in ne več, kakor je bilo v začetku, ko so vsi brez razlike, ne glede na delo, prejemali enak zaslužek. Danes je v zadrugi vključenih že 25 družin s 70 člani, ld obdelujejo 151 ha zemlje,
Skrb zadružnikov — 48 jih je sposobnih za delo, — pa ni posvečena le izboljšanju njihove lastne življenjske ravni. Častno in vestno izpolnjujejo tudi vse svoje obveznosti glede obvezne oddaje svojih pridelkov, ko oskrbujejo delavsko-name-ščenske menze z zelenjavo, saj so samo letos do konca maja oddali že 3.453 kg solate, 1282 kg špinače, 314 kg radiča, 726 kg kolerabe, 208 kg redkvice in drugega sočivja. Plan živinoreje pa so že celo presegli za 4 glave.
Zadruga goji zaenkrat še različne kulture, njen načrt za bodočnost pa je, da se bo pečala predvsem le s hmeljarstvom in sadjarstvom ter živinorejo, saj v ta namen že preurejajo in pripravljajo nove hleve.
Že iz teh okolnosti, ko stalno povečujejo hektarski donos, ko neprestano dvigajo živinski fond, ko oskrbujejo redno menze delavcev in nameščencev v industrijskih središčih s prepotrebno zelenjavo in dosledno izpolnjujejo vse obveznosti glede oddaje žit, krompirja, fižola, živine in drugih pridelkov, čemur se vaški špekulanti tako radi izmikajo, lahko spoznamo, kako pomembno vlogo igra ta zadruga in vse zadruge sploh pri preskrbi dejovnega človeka, ko onemogoča izkoriščanje kapitalističnim elementom na vasi in regulira cene njihovim pridelkom.
In če pri vsem tem vemo še to, da je v tej zadrugi le 27 članov-zadružaikov, ki so zaposleni z obdelovanjem 116 ha obdelovalne površine, kar pomeni, da vsak
na zadruge upravičeno lahko primerjajo z napori delavcev v tovarnah. Te številke pa na drugi strani tudi govore, kako velik je njihov delež za stvar skupnosti. Končno pa dokazujejo, da je s kolektivno mehanizirano obdelavo na široki obdelovalni površini mogoče doseči tudi večji delovni učinek.
Vsi ti uspehi, ki jih je ta zadruga dosegla prav v poslednjih dveh letih in prednosti kolektivne obdelave zemlje, niso ostali brez odziva pri soseski
štirinajst novih kmetov je hotelo ustanoviti novo zadrugo. Zato se je v poslednjih tednih razvijala v Arji vasi srdita borba, ali bo prišlo do ustanovitve nove zadruge, ali pa bo obveljalo načelo: ena vas — ena zadruga. Zmagalo je poslednje, čeprav so bili reakcionarji ves čas neumorno na delu. in ker niso mogli zanikati uspehov zadruge, so vsem, ki so še kolebali, prišepetavali, da bo v zadrugi le toliko časa dobro, dokler ne bodo zvabili tudi ostalih, potem bodo pa uvedli kotle, stometrske postelje itd. In ko so se kmetje začeli odločno otepati tudi teh laži, so jih začeli vznemirjati z vestmi, da jim bodo ob vstopu v zadrugo še žlice prešteli in ne bodo imeli prav nič svojega. Toda kmetje tudi temu niso nasedli.
Led je bil prebit, ko sp poleg Žužeja, Antloge in Privška podpisali izjave še: Pešec Stanko, Koren Franc, Koren Ana, Poteko Jože, Kopriva Fani, Kopriva Anton, Arzenšek Franc, Kopriva Rozi, Koreni Ivan, Delakorda Mihael in Razbor-šek Ivan.
Na izrednem občnem zboru je zadruga na slovesen način sprejela v svojo sredino nove člane. S pristopom teh novih članov pa se ni povečalo le število članov in delovna sila v zadrugi, ni se povečala le obdelovalna površina na skoro 350 ha zemljišča, ampak bo ta dogodek pomenil za Arjo vas in vso okolico nov pomemben mejnik v socialistični preobrazbi kmetijstva, ker je pokazal pot vsem ostalim manjšim kmetom, ki so še omahovali in čakali le na to, kako se bo odločila skupina novih zadružnikov.
Tako gospodarsko okrepljena zadruga Arje vasi predstavlja že danes močno socialistično trdnjavo, ki bo lahko odslej še uspešneje razvijala svojo dejavnost in usmerjala gospodarsko, politično in kulturno delo na vasi. Upravičeno zato pričakujemo, da bodo vzgledom teh prej ali slej sledili še vsi ostali in tako vsi iz Arje vasi kot en mož gradili socializem, lepše in svetlejše dni sebi in vsem delovnim ljudem.
dili. Mleka trenutno pni nas ni mnogo, ker ga popijejo teleta, precej krav pa je tudi brejih.«
Pregrada, kjer imajo sedaj teličke, pa ni vedno služila temu namenu. Nekoč je bila to spalnica Ježovnikovih hlapcev. Nič čudnega, saj za hlapcp je bilo takrat vse dobro. Danes pa so odpravili to nečastno zapuščino in napravili red: živino v hlev, ljudi, do zadnjega zadružnika pa v hišo.
Kravar Leban Andrej -je prišel v arjevaško zadrugo na spomlad 1946- Z njim je prišla v zadrugo tudi žena in
Veselo |e pognal par konj po svoji, zadružni zemlji v nov dan
»Kako, o(ka, pa ste vi prišli v zadrugo ?«
Vprašanje je bilo izgovorjeno naglo in Vidmarjevemu Francetu je zazvenelo nenavadno. Vse gube, gubice in brazde na njegovem ostarelem obrazu so se zganile, ko je s komaj opaznim nasmehom ponovil:
Vidmar France
»Kako sem prišel v zadrugo?« in hitro si je odgovoril:
»Saj sploh nisem prišel. Na tem posestvu sem delal že dvajset let. In ko je prišlo to,« veselo je pomežiknil z edinim očesom, »sem pač začel ustanavljati zadrugo in sem takorekoč njen steber.«
Za čuda ponosno so zazvenele zadnje besede, nihče bi si ne mislil, da jih je izgovoril nekdanji Ježovnikov konjski hlapec, ki se je v dvajsetih letih garanja za tuje koristi odvadil govoriti ponosno in odkrito ter se je s pogovori raje zatekal k svojim konjem kot pa k ljudem. Pa so prišla leta 1945 in 1946 in stari Vidmar se je spremenil. Ni videl več samo svojih konj in v belem, velikem poslopju gospodarja — videl je gosposka gospodarska poslopja, zapuščena polja, nasade hmelja, vse brez lastnika in končno — videl je tudi svojega sina Tin-četa, kateremu se je v rani mladosti prav tako obetalo grenko hlapčevsko življenje. Pa se je odpravil na pot.
Najprej v Celje.
»Tako, tako, da je treba zemljo obdelati, čim boljše, da bo rodila, kar je največ mogoče, da se bo obdržal ta red, da mu sin ne bo nikdar več hlapec pri brezdelni gospodi. ■.«
Z vsem, kar je Vidmar povedal, so v Celju imeli razumevanje, samo to so mu še rekli, da je za zadrugo treba ljudi in naj jim pri tem pomaga.
Sel je na Kal, pod goro Oljko in še dlje ter pripeljal več družin, ki so prav tako kot on do tedaj delali na tuji zemlji za gospodarja, a so danes zadružniki v Arji vasi.
•
Vražje trda so bila ta prva leta. Zadružnikov malo, zemlje veliko, še letos so jo dobili več hektarjev na novo od kulakov, ki je sami niso obdelovali. Vse to pa je treba obdelati in to tako, da se že po bujni rasti spozna, katera njiva je zadružna in katera ne.
Vidmarjev France ve vse to. če se je prej zanimal samo za konje, se zato sedaj tem bolj zanima za vse življenje, delo, skrbi, uspehe in težave svoje zadruge. Kako se pohvali z novimi kokošnjaki, s hmeljem, ki je višji in bolje obdelan kot ostalih kmetov, kako mu godi, da se okoliški kmetje, ki so sprva tako postrani gledali zadružnike in zadrugo, sedaj že vse bolj odkrito zanimajo za njene uspehe in načrte.
In čeprav ne da niti sebi niti konjem miru od zore do mraka, za kar je predlagan tudi za udarnika — ne more in ne more preboleti, da mu je žena umrla prav na pragu teh lepih dni.
»Eh, koliko težkega je užila kot dekla, sedaj pa, ko je tako lepo in bi bila lahko na svojem, član zadruge, je pa ni.«
Pri teh besedah mu je v razgovoru o zadrugi postalo lice prvič žalostno, zresnil pa se je tudi njegov sin Tinče, ki je vse doslej poslušal očeta veselih oči m komaj čakal, da pride tudi on do besede.
Na polju dela, po normah in čeprav je mlad, se ima s čim postaviti. Mar ni tudi on z nenehnim delom pripomogel, da so se preteklo jesen mladinci aktiva zadruge v Arji vasi tako postavili s poljedelskimi proizvodi na razstavi v Št. Pavlu. Tistega mladega, temnosivega bi-keca ob zadnji steni govejega hleva so dobili takrat kot nagrado za eno najboljših mest na razstavi.
»Da, da,« kima stari, »nagrado so dobili za dobro opravljeno delo, nagrado, ki bo v korist vsej zadrugi. Mladina res ne ve, kako živi danes, ko je komaj poskusila življenje, kakršno je bilo včasih.«
*
Vidmarjevemu Francetu, ki je posku sil tisto življenje včasih in dal svojo mladost za skopo rezan kruh kulaku, je žal le enega: da ni mlad, jasnih oči in močnih rok sedaj, ko s tolikim veseljem in zanosom požene svoja konja — Princa in Lisko — v to jasno jutro, ki obeta lep, prelep dan.
Leban Andrej
hči, s sabo pa je pripeljal še šest glav goveje živine- Niti za hip se še ni pokesal tega svojega koraka. Po agrarni reformi je dobil od nove Jugoslavije zemljo in ko so začeli ustanavljati zadruge, se je med prvimi priglasil. Leban je dobro vedel, da majhno kmečko gospodarstvo ne da toliko, kolikor zahteva truda.
V zadrugi je sedaj povsem drugače-Poleg potrebščin za življenje, mu ob koncu leta ostanejo še lepi tisočaki, katere dobi od zadruge ob izplačilu za storilne dneve, za svoje vestno delo.
Andrej je navajen delati' in dela mu nikoli ne zmanjka. Vse delo opravlja z ljubeznijo in skrbjo kot pravi gospodar, posebno pa se razvname ob pri-vedo vanju, kako bo takrat, ko bodo hlev povečal; in modernizirali in bo živina še bolj uspevala, ko bo lahko dejal, da je vsa živina domač prira-slek- Takrat bodo imeli tudi izbrano, najboljšo pasmo.
Z molžo se ukvarja Lebanova žena, dobrodušna ženskai, kar občutijo celo živali- S silnim bikom, katerega se človek že od daleč ogne, sta dobra prijatelja, češki merjasec, »Velikan« in to ne samo po imenu, ampak po svojih 280 kg pri 19 mesecih, pa ji sledi kakor pes. Dobro ve, da ga gospodinja cesto^ ljubeznivo počehlja po širokem hrbtišču in da skrbi za hrano njemu in ostalim številnim prašičem. Sploh je vsa živina v a rje vaški zadrugi zelo pohlevna, seveda s tisto telečjo izjemo, se je nasmehnil Leban.
TAKŠNI SO NOVI GOSPODARJI
Brigadir Gros Avgust
od teh članov obdeluje povprečno pa 4.3 hektare zemljišča in da je pri vzreji 68 glav goveje živine in 199 prašičev zaposlenih nadaljnjih 8 zadružnikov, kar pomeni, da vsak od teh oskrbuje po 33 glav živine, že samo te številke dovolj jasno povedo, da se napori vsakega čla-
Še preden posveti .sonce T bogato Savinjsko dolino, tja do Arje vasi, je oskrbnik živine zadružnega posestva Leban Andrej že pri svojem delu. 34 glav ga čaka, da jim položi v jasli prvi obrok. Slišati je zadovoljno lomastenje, vsa živina od tistega tolstega junčka na spodnjem koncu hleva, do mogočne temnorjave krave, s tekom poisjpravlja sočno travo. Mlada teleta v četverokotni gajbici so tudi že navsezgodaj budna, in s pristriženimi ušesi poslušajo, kdaj se bo prikazal Andrej, jim odprl vrata, da vsako zdrvi k svoji kravi in s slastjo posesa mastno mleko.
Andrej nima posebnih nevšečnosti s to »mladino«, teleta so za čuda »pametna«. To je potrdil tudi sam, pri tem pa se mu je razlezel obraz in s prstom je pokazal na lepo zalito belo-rdečo teličko.
»Vidite, tale« — je dejal — ta mi je pa že naredila nekaj sivih las.« Jel je ^pripovedovati, kako mu je nekega večera, nič hudega slutečemu, ucvrla iz hleva in uprizorila pravcati kros po travnikih in poljih. Kljub temu, da so šli takoj za njo, je niso mogli dohiteti m ker je bila vrh vsega še noč, ji-m fe izginila izpred oči.
»Lahko _ si predstavljate, v kakšen stroji nas je spravila,« je nadaljeval — :n jo pri tem nežno pobožal. »Do treh po polnoči smo jo iskali am jo potem našli, trdno spečo v visoki travi- Sedaj Pa j? ciganka, zopet disciplinirana Ne vem kaj bj počel, če je ne bi našli. Živina je naše največje bogastvo, ki ji posvečamo največjo skrb in nego. Saj je dovolj, da smo mprali' v začetku nakupiti nekaj krav, sedaj pa se borimo za čim večji domači prirastek. Poglejte, vse telice v tej vreti smo doma zre-
Leban Lucija
*
Arja vas je ena izmed tisoče-v obdelovalnih zadrug, ki širom vse naše domovine rušijo staro miselnost na vasi in odpirajo poglede v novo, svetlo bodočnost, Že njeni dosedanji uspehi so privabili samo letos več kot 400.0 obiskovalcev. Nešteto kmetov je prav po ogledu te zadruge prelomilo s starim in se odločilo za ustanovitev zadrug tudi v svojih vaseh.
S premagovanjem največjih težav, z zavestno disciplino in tovariško pomočjo, 5	. vn m , usposabljanjem, ideološko
političnim poglabljanjem v nauke marksiz-ma-Iemnizma in s krepitvijo socialistične zavesti na vasi je postala zadruga v Arji vasi svetal vzor in važna postojanka v .em delu Spodnje Savinjske doline. Zato so njeni uspehi toliko bolj pomembni, Vsaka nova zadruga, ki bo zrastla po njenem vzoru, pa bo opeka, bo kamen za-cementiran v trden zid, v srečen dom vedrih, svobodnih in ponosnih ljudi Titove Jugoslavije.
Naslonitev na lastne sile v izgradnji socializma
je vzpodbudila leseniške železarje k novi ustvarjalnosti
Od dobrega sodstva zadrug je v veliki men odvisen uspeh in napredek zadruge
V	kateri koli oddelek ali delavnico Jeseniške železarne pogledaš, vsepovsod naletiš na velike ustvarjalne zmožnosti naših delavcev, ki so številne specialne izdelke, katere smo prej uvažali, izdelali doma boljše kakor v inozemskih tovarnah. Še veliko več pa je takih ljudi, ki so izboljšali načine dosedanjega dela in s tem dvignili storilnost in prištedili delovno silo.
Ni objekta, ne delavnice, kjer bi delo potekalo lagodno. Oddelki so v tekmovanju, ki ga pospešuje brigadno delo nad 700 brigad, podobni velikemu mravljišču. '
Tem delovnim naporom delavcev pa uprava podjetja, niti partijska in sindikalna organizacija ne posvečajo vedno dovolj pozornosti in dopuščajo, da razne nepravilnosti ostajajo mesece in mesece nerešene.
V	martinarni, kjer delovna mesta niso stoodstotno zasedena, izpolnjujejo delavci kljub pomanjkanju delovne sile vse naloge, kar dokazuje tudi to, da so planske naloge prvega polletja izpolnili že 25. junija, to je pet dni pred rokom. Delavci, ki niso štedili svojih sil za uresničenje teh nalog, še danes nimajo pravilno urejenih norm. Norme so postavljene tako nerealno, da jih le redkokdaj dosegajo. Dogaja se, da ponekod en delavec opravlja delo na dveh ali celo treh delovnih mestih istočasno, vendar pa svoje dnevne norme ne dosega, čeprav je dnevna planska naloga v martinarni kljub temu redno dosežena. Krivda, da se to vprašanje še do sedaj ni pravilno rešilo, je v tem, da v nekaterih drugih oddelkih železarne nimajo pravilno postavljenih norm in Se ponekod na delovnih mestih delovni čas za deset in tudi več odstotkov premalo izkorišča. Uprava podjetja bi morala organizacijo dela tehničnega biroja vse bolj kontrolirati in zahtevati, da bi glavni normirec in za to odgovorni ljudje temeljiteje poznali problematiko dela posameznih oddelkov železarne. Vprašanje pravilne ureditve norm v mantisami se ne bo rešilo samo^z revizijo norm v martinarni, temveč ko bodo tudi prenizko postavljene norme v nekaterih drugih oddelkih popravljene. To pa predvsem tam, kjer se planske naloge ne izpolnjujejo in se norme z lahkoto visoko presegajo in kjer postavljajo vprašanje, ali bi delavce plačali po njihovi dejanski storilnosti, ali pa po storilnosti, ki jo dosegajo s postavljeno normo.
Partijska in sindikalna organizacija pa bi morali voditi vztrajno in ostro borbo proti napakam, ki povzročajo
nezadovoljstvo med delavci, in proti tistim, ki so odgovorni za odpravo napak, ki trajajo že več mesecev. Tudi nagrajevanje delavcev po težini dela ni povsod pravilno izvedeno in se delavci upravičeno odtegujejo tistim delovnim mestom, ki niso pravilno ocenjena. Zavedati se je treba, da izgradnja socializma pri nas ne zahteva samo povečanih naporov naših delovnih ljudi, ampak tudi povečano skrb za njihove delovne in življenjske pogoje.
K plavžem, ki so srce proizvodnje, spadata tudi apnenica in kamnolom. Od njih je odvisno pravočasno izpolnjevanje nalog na plavžih. Izboljšave, ki so jih izvedli na apnenici in v kamnolomu, so pripomogle, da plavži redno dobivajo potreben material. Tako je tov. Markovič Alojz izboljšal nameščanje tira za ročno prevažanje materiala iz kamnoloma in apnenice. Tire polagajo brez pragov, kar je zelo priročno za prestavljanje in hitro nameščanje tračnic. Vsako tračnico pritrdijo na 10 cm dolge železne kremplje, ki se zarijejo v zemljo. S tem načinom so mnogo prištedili na materialu, saj so odpadli vsi pragovi, vijaki, žeblji itd., odpadla pa so tudi vsa montažna dela. Z montiranjem in prenašanjem tira so vsako leto pokvarili nad 600 m tračnic, poleg tega pa je delavec na star način postavljal 100 m tračnic ves dan. To naredi sedaj delavec po novem načinu že v dveh urah. To racionalizacijo, ki je zelo pripravna, bi lahko uporabili tudi drugi delovni kolektivi in bi s tem prištedili sto in sto tisoče dinarjev. Toda komisija za izboljšave je to racionalizacijo omalovaževala in predlogi so ostali le doma. Že samo primer, da je tov. Markovič za svojo iznajdbo, po šablonski ocenitvi, dobil samo 750 dinarjev nagrade, je vreden graje.
Tudi tov. Luka Valentin, ki j^ na apnenici popravil ter izpeljal vitrine in dimne vode okoli apneničnih peči, je podjetju s svojo racionalizacijo prištedil letno nad 300.000 dinarjev, vendar pa je za to dobil samo 1500 dinarjev nagrade. Lukan ima v načrtu še nove izboljšave, o katerih s ponosom pripoveduje, ker ve. kako velikega pomena bo to za izboljšanje dela v apnenici.
Delavci v apnenici in v kamnolomu pa so tudi najboljši v prostovoljnem delu. Letos so opravili že 6200 prostovoljnih ur dela. Med najboljšimi so trikratni udarnik Zgonc Jože, ki je sam opravil 280 ur prostovoljnega dela.
Butinar Alojz je opravil 360 ur, Markovič Alojz pa prav tako 360 ur. Dobri so tudi Čufar Martin, Burnik Janez in Finžgar Pavla.
Delavci na plavžih pa imajo sedaj največ dela s preizkušanjem uporabe domačega oglja. Naši sovražniki, ki so nam znižali dobave koksa, da bi nam zavrli proizvodnjo, so tudi tukaj propadli. Z uporabljanjem kakovostnega oglja, ki je enakovreden koksu, bomo prištedili milijone in milijone deviz. Sodelovanje med gozdarskimi upravami in upravo podjetja tovarne bo pripomoglo, da bo kakovost oglja prilagojena potrebam jeseniških plavžev.
Konstrukcijska delavnica, kjer so polletni plan izpolnili s 100.2 %, se lahko nedvomno uvršča med najboljše oddelke v tovarni. Pomanjkanje delovne sile so olajšale racionalizacije, ki so jih predlagali najboljši delavci. Konstrukcijska delavnica izdeluje danes številne nove proizvode, ki smo jih doslej uvažali. Delavci so na svoje sposobnosti ponosni.
62letni Ulčar Alojz, ki dela že 42 let v tovarni in je v njej kot doma, je ob pripovedovanju razburjeno pripomnil: »Pa naj imajo svoje umetnosti, tudi mi jih poznamo in jih bomo naredili.« — Vitrile, to so ventilatorji, za peči, ki so jih prej dobivali iz Češke, so njegov proizvod.
Vitrile, ki jih izdeluje Ulčar, pa so celo bolje izdelane kot uvožene. Izdelki iz Češke so bili sestavljeni in potem zakovičeni, medtem ko je Ulčar izdelal šablone, po katerih izdeluje nerezane vitrile. Na ta način mehanizirano delo daje boljše in cenejše izdelke.
Tudi druge novatorske zamisli, po katerih so preusmerili svoje delo, Jim prinaša uspehe. V teh uspehih pa niso sebični, svoje znanje so prenesli tudi v konstrukcijsko delavnico »Splošne« Maribor, v Zenico in na Reko.
Orodni ključavničar P r e š e r n I v a n je vsemu konstrukcijskemu oddelku desna roka. Ko nihče v tovarni ni mogel popraviti specialnega avtogenskega rezalnega stroja, se ga je lotil sam, čeprav ni bil strokovnjak v tem. Popravil ga je v prav kratkem času m tako pokazal, da je sposoben opraviti vsa, tudi najbolj zamotana specialna dela.
Vse te ustvarjalne zmožnosti jeseniških delavcev pa se bodo ob temeljiti podpori uprave podjetja in tovarniških organizacij nedvomno še bolj razmahnile. Jeseniški železarji se jasno zavedajo, da so sposobni zgraditi socializem z lastnimi silami, čeprav naši klevetniki trdijo, da za to nimamo dovolj strokovnjakov.
Kmečko obdelovalna zadruga »Slavko Šlander,« v vasi Vrbje blizu Žalca je bila od leta 1946 do novembra 1947 združena z zadrugo v Arji vasi in zadrugo Vojnik v Št. Petru. Zaradi oddaljenosti, in nezaokroženih posestev so se vse tri zadruge konec leta 1947 osvamosvojile. Medtem ko je zadruga v Arji vasi pod vodstvom predsednika Ulage napredovala iz leta v leto in izboljševala gospodarstvo in življenje svojih zadružnikov, pa nam je razvojna pot zadruge »Slavko Šlander« lahko primer, kako daleč pripravijo zadrugo kulaški elementi, če se jim posreči prevzeti vodstvo zadruge.
Kmet Lamovšek, ki si je z lepim govoričenjem zagotovil po osamosvojitvi zadruge v Vrbju položaj predsednika, je smatral, in tako tudi ves njegov odbor, delo v zadrugi v osebnem oziru za precej donosno, z družbenega stališča pa mu je položaj predsednika omogočal, da je s sabo-terskim delom slabil moč in uspehe socialističnega zadružnega sektorja v svoji vasi’.
Že po nekaj mesecih njegovega predsedovanja so se začeli v zadrugi prepiri in nesoglasja. Večini zadružnikov, ki so hoteli slediti napredku in razvoju zadruge v Arji vasi. točno izpolnjevati plan odkupa, dvigniti plačilo storilnega dne in razširiti hmelj eve nasade, ni šlo v račun, kako bo možno vse to doseči, če je odbor pošiljal zadružnike na delo v času najvažnejših poljskih del šele po osmi, deveti uri zjutraj. Nerazumljivo jim je bilo tudi, da je Lamovšek po vseh lepih besedah o zadrugah kot predsednik take zadruge, obdržal svoje posestvo v vasi z živino vred ločeno od zadružnega imetja. Njegov vzgled je pritegnil še eno družino, ki je prav tako živela in delala v zadrugi, posebej pa obdelovala in uživala še svoje posestvo.
Primer, kako si znajo podobni elementi kot Lamovšek zavarovati položaj in v kar največji meri škodovati socialističnemu sektorju na vasi, pa nam pojasni tudi izbira brigadirja — osebe, ki lahko s svojim delom in vplivom veliko ali pa zelo malo pripomore k napredku zadruge.
Lamovšek je izbral za to funkcijo Miklavca, ki je bil izven zadruge. Bil je tak brigadir, da ni hotel slišati', ne upoštevati mnenj zadružnikov, da
so namreč norme, brigadni način A& la in socialistično tekmovanje eonU uspešni načini' dela tudi v poljedelstvu-Tako je ostalo delo v zadrugi kljun večkratnim zahtevam zadružnikov zaradi njegovega stališča do zadrug_ne' normirano, brez brigadnega načina 'dela in brez tekmovanja.
Končni rezultat takega dela od jeseni 1947 do jeseni 1948 je bil slan sloves zadruge med kmeti, ki še nis° bili vključeni vanjo, in nizko plačilo za storilni dan — 52 din, medtem k® je žnašalo isto leto v Arji vasi 88 diU'
Izredni občni zbor, sklican na pobudo Partije, je vodil zadružnik Podbregar, ko se je vrnil iz kmetijsko-hmeljarske šole na Češkem. Krivci j# bili izključeni, zadružnike pa je čakalo težko delo, da bi čimprej popravili napake in začeli z uspešnim delom.
Letos so uspehi zadruge pod no, vim vodstvom vidni že vsepovsod, p/1 vseh delih. Predsednik Podbregar i® brigadir Ribič Franc sta ob sodelovanju vseh zadružnikov uvedla brj" gadno-desetinski način dela.^norme j® še bolj utrdila zavest zadružnikov, da z dobrim obdelovanjem zadružne zemlje pomagajo sebi in vsej skupnosti. To je pripomoglo, da so leto5 z vsemi poljskimi deli kljub slabem11 vremenu na tekočem, kar je zelo utrdilo tudi ugled zadruge na vasi.
Dela na velikem zelenjadnem vrtUi s katerega je bilo lansko leto planiranih pol milijona dinarjev dohodkov, a je prinesel zaradi' malomarn* obdelave v vsem letu le 160.000 di®1 vodi letos po h val j en ec zadruge to1'1 Goršek Ivan. Čeprav ni vrtnar, tel®' več le dober zadružnik, ga je lanskj’' letni polom z vrtom tako prizadel, f je letos sam prevzel skrb za vrt d ga obdelal z dvema pomočnikoma ko smotrno in vestno, da znašajo f dosedanji dohodki 100.000 din, §° konca leta pa bo planirana vsota 56 visoko presežena.
Zadružnikom vasi Vrbje ne bo P°' slej premotila več nobena nakan® protil.judskih elementov, če bi' se h°‘ teli še vriniti v vodstvo zadruge. P®”, skušali pa bodo podobni element1 uvajati nered še v marsikateri va*1’ kjer se danes porajajo nove zadrugf Zato je neprestana budnost zadružnikov prvi pogoj za dobro izbran odb<^ in s tem tudi pogoj za uspešno naPre' do vanj e zadrug.
Mlada zadruga .Poljana' na Marofu pri Jurkloštrii
močni tipično živinorejski zadrugi Zbj,
ZMAGOVITA POT MARIBORSKE KURILNICE
v tretlem letu Titove petletke
Kurilnica Državnih železnic v Mariboru je med tistimi po-djetji, ki so častno izpolnila svojo polletno proizvodno nalogo. Pri tem velikem delu bo morali premagovati' vse mogoče težave, toda ker je bila požrtvovalnost in vztrajnost kolektiva še večja, ker so včasih delali podnevi in ponoči, so polletni plan dosegli. Plan po obsegu dela so izpolnili že do 20, junija, 30. junija pa so bili že za 8% čez plan.
Delavnice in kurilnice državnih železnic so po značaju dela medsebojno povezane. Zlasti kurilnica je v pogledu številnih delov navezana na delavnice. Mariborske delavnice državnih železnic pa so imele velike težave s svojim lastnim planom in zato se je morala kurilnica še posebno truditi, da je dobila potrebni material. Pri tem je bila kurilnica nadvse iznajdljiva. Upoštevala je, da delavnicam primanjkuje delavcev, zato je cesto pošiljala v delavnice svoje delavce, da so izdelali tiste dele, katere potrebujejo, vendar jih sami ne morejo izdelati. \ sami kurilnici so tudi na .iracionalne 1 e izrabili vsak uporaben material in tako so po vsestranskem prizadevanju vedno pravočasno izvrševali vsa popravila. Kurilniški kolektiv je upravičeno ponosen na to, rla po njegovi krivdi ni izostal niti en vlak-
Veliko laže in bolje pa bi mariborska kurilnica izpolnjevala plan, če ne bi imela tolikšnih težav z nabavo materiala. če bi bila distribucija _ boljša. Kurilnica Maribor je v dobavi materiala iz skladišč v Zalogu nekoliko zapostavljena. kar bi bilo nujno treba odpraviti, da bi ji olajšali izpolnjevanje plana v drugi polovici leta. Skladišče v Zalogu bi' na splošno moralo hiti bolj gibčno in ekspeditivno, da ne b; oviralo izpolnjevanje plana po železniških kolektiv: h.
Sele če poznamo najpožrtvovalnejše izpolnjevalce plana v tem kolektivu, lahko razumemo, kako je mogla kurji.-, niča kljub težavam izpolniti polletni plan. Vzgled pravega in požrtvovalnega borca za socializem je vsekakor priučeni strugar Koželj Miha ki je bi vselej pripravljen za delo. Ni mnogo govoril pač pa tem več delal v želji, da bi bil polletni plan izpolnjen, iako te prispeval najbolj častni delež k polletni zmagi in ni mu bilo žal, da je neštetokrat delal tudi po 18 ur nepretrgoma.
Velike zasluge za izpolnitev polletnega plana ima tudi oddelek za režimska popravila s tov. Borinom Štefanom na čelu. oddelek za vzdrževanje lokomotiv >n vsi pomožni oddelki. Tudi kotlarji so delali ne glede na delovni čas. samo da so izivršili popravila.
V ostri medsebojni borbi, v tekmovanju za čim manjšo potrošnjo premoga in maziva, boljše vzdrževanje lokomotiv in njihovo čistočo, so stroje-
vodje. Med lokomotivami se po čistoči najbolj odlikuje lokomotiva 06006 strojne skupine Lemeža Jožeta, Vodiška Rudolfa, Zajca Franca in Veleja Avgusta, Lepe uspehe dosegajo tudi lokomotive 06016 pod vodstvom Barla Viktorja, Pisaneca Antona, Vezjaka Štefana in Lorbeka Jožeta, lokomotiva 06018, ki jo opravljajo Šauperl Viktor, Šalamon. Franc, šunko Alojz in Kolarič Anton; lokomotiva 25018, ki' jo upravljajo Brančič Julij, Vajs Matevž, Iršič Jože in Mlakar Viktor, lokomotiva 25011 s tovariši Habitom Jožetom, Jakopecem Antonom, Štrafelo Jankom, Lazarjem Ivanom in lokomotiva 25019, ki je v rokah Bombeka Edvarda, Klemenčiča Alfonza, Štritofa Jožeta in Skerbiša Jožeta.
Te skupine strojevodij in kurjačev, ki medsebojno tekmujejo, dosegajo najboljše uspehe in vzpodbujajo tudi ostale. Ves kolektiv pa z zanimanjem spremlja dva stroja, ki tekmujeta v tem, da bosta brez večjih popravil prevozila 120.000 kilometrov, kar bo pomenilo 85% povišanje norme. To bo nova zmaga mariborske kurilnice.
Kurilnica Državnih železnic, ki je polletni pilam dosegla, o težavah noče več govoriti, saj je polletna zmaga dokazala, da jih znajo revolucionarno premagovati. Zato borbeno nadaljujejo z izpolnjevanjem letnega plana, ker se zavedajo, da so dolžni storiti vse, da čim več prispevajo k izgradnji naše socialistične domovine.
V Titovi petletki dograjena tovarna je predčasno izpolnila polletni plan
V sredo 29. junija 1949 je ob 11.30 v Tekstilni tovarni Novo mesto zatulila sirena, znak, da je delovni kolektiv tovarne izpolnil plan za L polletje. Težka je bila borba za dosego plana. Še v začetku junija ni bilo prav nobenih izgledov, da bi delovna kolektiv izpolnil obljube, katere je dal svojemu ljubljenemu voditelju maršalu Titu in Partiji. Pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje surovin^ in drage težave so skoraj onemogočile izpolnitev plana. Vendar se je vsak posameznik zavedal, da se z odločno voljo doseže vse in da bi bila sramota, ' če plana ne bi dosegli. Partijska, sindikalna organizacija in tehnično vodstvo so v tesnem sodelovanju reševali probleme in težkoče. Na vseh obratnih sestankih so se skupno z vsem kolektivom ugotavljale možnosti, na podlagi katerih bi se težkoče premagale. Z vzorno . agitacijo po oddelkih in z grafikoni je bil vsak delavec točno seznanjen s svojimi' delovnimi nalogami. Noč in dan, neprestano so ropotali v obratih stroji, iz dneva v dan se je krivulje kumulativne dosege plana na grafikonu dvigala. Oddelki' so tekmovali z oddelki, brigade z brigadami, vsakemu posamezniku je bilo v ponos, če je njegov oddelek dosegel najvišji odstotek dnevne proizvodnje.
V predilnici in barvarni so se delavci zavezali za prostovoljno nadurno delo, samo da bodo lahko še pred določenim rokom dali' tkalnici dovolj preje za nadaljnjo predelavo. Uspeli ni izostal. Dne 27. junija ob 18.30. uri je bil plan predilnice dosežen, kakor tudi finančni plan vsega podjetja-
Za predilnico nikakor niso hoteli zaostati' tkalci. Na obratnem sestanku so delavci sklenili, da bodo delali nepretrgoma vse do dosege piana. Vsak
posameznik je vložil v svoje delo vse sile. Medsebojna tovariška pomoč je prišla v tem času do popolnega izraza. Marsikdaj nisi niti vedel, katera tkalka dela na katerem stroju, kajti boljše delavke so povsod priskočile na 'pomoč svojim mlajšim, neizvežba-nim tovarišicam. V njihovo največje zadoščenje je bil plan tkalnice izpolnjen že 'dne 28. junija ob 17. uri popoldne.
Tudi apretura je izpolnila svoj plan predčasno kljub temu. da so nastale delne okvare na rezervoarju za vodo.
Na kratkem sestanku ob proglasitvi' dosege plana dne 29. junija se .je na vsakem obrazu črtalo veselje in ponos, da njihov trud ni bil zaman. Na tem sestanku je bil sklep delovnega kolektiva, da ne bodo čakali z.a dosego letnega plana do konca leta, temveč da bo njihov 31. december že 29. november 1949, naš največji drž. praznik, dan, ki je dal delovnemu človeku vse njegoVe pravice, ki mu daje pobudo, da premaguje vse napore in se bori za boljšo bodočnost.
Zadruga »Poljana« na Marofu pri Jurkloštru je gotovo obsežna, saj že ime izraža širino, nepregledna polja?!
Kdor pa se potrudi do nje, začne v to dvomiti, ker &e mu nehote vsili vprašanje, kje naj bi bila polja med temi prostranimi, ponekod še povsem zaraslimi jurkloštrskimi gozdovi,
»Poljana« res ni poljana v pravem pomenu besede. Svet, ki ga obsega, je namreč hribovit, zelo razdrobljen in primernejši za živinorejo kot za kmetijstvo,
Da, naša zadruga bo predvsem živinorejska«, je pritrdil tudi predsednik ma-rofške zadruge, ki so jo ustanovili letošnjega februarja.
Za Marof, ki leži 400 do 500 m visoko, za ta od sveta odmaknjeni kraj, ki je bil vseskozi pod močnim nemškim vplivom, je zadruga revolucionarna prelomnica s preteklostjo. Temelje za ta veliki preobrat pa je položila naša narodno osvobodilna borba, v kateri je to ljudstvo spoznalo, da ga revščine ne bodo rešili okupatorji — Nemci, kakor so to nekateri pričakovali, ampak da si morajo pomagati sami. Že med okupacijo so tu razpravljali o živinorejski zadrugi.
Letošnje leto so zamisel uresničili agrarni interesenti in mali kmetje, ki so pravilno gledali v zadrugi dvig iz zaostalosti in revščine. Ker so trenutno močnejši kmetje še izven zadruge, je razumljivo, da sedaj še ne moremo govoriti o
ne zaenkrat še nimajo toliko, kakor jo lahko imeli, potrudili pa se bodo, jo bodo vzredili doma. V kratkem prlC v kujejo množični vstop v zadrugo še ® Strani stoječih kmetov, s čimer 6e bo <■* druga gospodarsko močno okrepila in * sčasoma pretvorila v pravo živinoreja^ zadrugo. Njihova glavna panoga bo z! vinoreja in seveda tudi sadje, s poljed1^ stvom pa se bodo ukvarjali le v tolik®' kolikor bo to v prid živinoreji* Saj rij, nima pomena, da bi tu forsirali polj®®6 stvo, ko ga zaradi višine in razdrobi]c® sti ni mogoče mehanizirati in ker zah va preveč truda in dela, daje pa prem® '
Sčasoma se bo govedoreja na marof5^ zadrugi tako razvila, da bo prava far^ za meso in deloma tudi za mleko mlečne izdelke.
Nedaleč od zadruge na Marofu, P3,!^ ustanovljena še ena podobna, na Pl®01 a Po svojem značaju je prav takšna kot Marofu, pozneje pa bo tudi predvsem vinorejska. V to zadrugo je stopilo 11 ® žin agrarnih interesentov in 8 večjih k®1^ tov, zaradi česar je ta zadruga g0*? darsko precej močnejša od prejšnje.
Porajanje zadrug tudi v takšnih v'i6°, kih predelih dokazuje, da so kmetje *P v videli, da jim bo v skupnem življem } zadrugi življenje lažje in kulturnejšp'^, kar se bori naša ljudska oblast prl calizaciji naše vasi.
Tudi v prostovoljnem delu so izpolnili polletni plan
Celjski frontovci so s pomočjo sindikalnih podružnic izpolnili tudi plan prostovoljnega dela. Ob zaključku prve polovice ne šega petletnega plana se je pred poslopjem MLO vršila velika konferenca iln podelitev priznani ter značk za prostovoljno delo.
Frontovci ko izpolnili že 60% letošnjega plana prostovoljnega dela. Če upoštevamo, da ie bilo^ leni v vsem letu izpolnjenega komai 89.9% predvidenega dela, je to nedvomno velik uspeh. D.
Nad 58,000 kubikov, je nai odgovor
Dne 1. julija so se vrnili iz gozdov naši dragi brigadirji. Kdor koli jih je obiskal v gozdovih pri delu in življenju, jih j s vzljubil. Njihov delovni polet se je stopnjeval iz dneva v dan — tudi po 14 ur so delali v nekaterih brigadah. Drevesa so padala, kuhiki in norme so rasli ves čas. tako da sta imela okrajni štab in gozdno gospodarstvo v Celju zadnji čas v resnici težko delo pri ugotavljanja. katera brigada ie najboljša. Pri tem pa ni bilo zanemarjeno politično in kulturno prosvetno delo v brigadah.
Partija in Fronta sta ponosni ua brigadirje iz Celja in okolice. In to upravičeno. Nad 58.000 kubikov lesa raznih sortimentov so izdelali, prekoračili plan. presegli norme tudi do 300 odstotkov, nad 200 brigadirjev in brigadirk pa se ie prostovoljno vključilo kot stalna delovna sila v proizvodnjo in že v brigadah podpisalo pogodbo. Partijske organizacije v brigadah so sprejele v kandidaturo nad 70 najboljših brigadirjev in brigadirk iz kmečkih in delavskih vrst. izdanih je bilo nad 200 legitimacij OF Šlandrovci so vsi, razen dveh, izjavili, da gredo, če jih bo Fronta poklicala, en ali dva meseca zopet na kakšno podobno akcijo.
To so dejstva, zaradi katerih ie Partija in Osvobodilna fronta Celje-okolica lahko upravičeno ponosna na brigadirje.
Granitolomci v tekmovania
Delovni kolektiv granitne indu5^, je Oplotnica je napovedal tekm0 g nje kolektivu granitne industri je v {[■ eipdolu. Trajalo bo od 1. julija d® decembra 1949. Tekmovali l>oclo v. ,r slednjem: katero podjetje bo preIfu> polnilo plan za leto 1949, v kat®'v. podjetju bo boljša kakovost izdel ^ kje bodo uvedli večji odstotek d01 fluor mah, bol j znižali proizvodne ške, imeli man j neopravičenih itonsko v, katero podjet je bo imelo JeC 'mjŽ' žičnih sestankov in predavanj ,Po.ečj0 nega in gospodarskega pomena in udeležbo, kje bodo ažumejši v krtici) vodstvu, katero podjetje bo <opr3 ,c' več ur prostovoljnega dela in v ^ £t' rem podjetju bo več kulturno-P1®* nih prireditev.	, u?c®1
Oba kolektiva sta dosegla v dr • ;<• polletju 1948 najboljše uspehe, dobil kolektiv v Josipdolu Pr.£ - (cit1 zastavo predsedstva vlade L najboljši kolektiv v industriji ,^6* Ilenega materiala, dočim je * . 0(jji0 graniti) lom a Oplotnica prejel P1 rJ1e|i3 zastavo Glavnega odbora m r® 1® ministrstva. Granitolom Opto n3 napovedal tekmovanje, ker 61 , e(jst®3 vsak način osvojiti zastavo Pr c ^ vlade LRS v industriji gradbene« teriala. če ga ne bo prehitel Celjskih opekarn, ki /VJ? kolek*1/ rent za naslov najboljše.-3 -”fe LRS v industriji riala.
gradbenega g ^
Silovit vzpon naše industrije, ogromna gradbišča, velike	tis°^e
terjajo vsak dan več delovne sile, tisoče in desettisoče delovn novih borcev za socializeml
LEMAHER IVAN -
zgled socialističnega delavca v železarni Guštanj
Pred leti je delovni kolektiv železar-Ue na Muti zaradi nevzdržnih razmer Proglasil stavko. Strokovno organizirani delavci so uporabili skrajno .sredstvo, da si izboljšajo življenjske pogoje. V stavkovnem odboru je bil tudi Ivan Lema-ner. Stavka so je uspešno končala, toda kmalu za tem je bil tov. Lemaher na cesti brez kruha. Ni bil edini sindikalni funkcionar, ki je prišel v stari Jugoslaviji na »črno listo« in .se po uspešno končani stavki znašel brez dela. Zastonj ■ie iskal zaslužek in delo in preostala mu je le pot v inozemstvo. Toda tudi v tujini je bila borba za kruh silno težka. Leta okupacije so mu prinesla zapor in prisilno delo. Svobodo, za katero so ,se borili narodi Jugoslavije, je dočakal v tujini. Domovina delovnega ljudstva pa ga je vabila in z drugimi izseljenci se je vrnil preko Kapfenberga in Gradca v novo, Titovo socialistično Jugoslavijo.
Prvi koraki po svobodni domovini so Ca pripeljali v Guštanj. Od stare železarne. v kateri so se znojili delavci za Crofa Thurna, je ostalo le malo sledu. Nizki, z lesenimi trami podprti objekti se umikajo novim, svetlim in zračnim prostorom. Delavci podjetja »Gradis« gradijo nove moderne delavnice, monterji pa delajo na montaži strojev in iz dneva v dan so vidnejši sadovi naše petletke. Tem monterjem se ie pridružil tudi Ivan Lemaher. Z revolucionarno Zavestjo, da dela prvič v svojem življenju zase in z mnogimi izkušnjami, ki ti jih je pridobil v svetu, je uspel pred tokom opraviti montcrska dela. za kar ie tudi prvič prejel časten naslov udarnika. Dnsedai je bil proglašen že štirikrat. Eden izmed njegovih velikih uspehov v železarni je preureditev petton-skega kladiva. Izrabljen ‘troj so hoteli izločiti iz obrata. Posamezni sestavni deli so bili izrabljeni in pretila ie nevarnost. da se bat odtrga, zaradi česar ie bila ogrožena varnost delavcev pri delu. Tov. Lemaher ie sklenil, da bo kladivo obnovil, neuporabne dele pa nadomestil z novimi. Napravil pa ni samo to. temneč je spremenil tudi konstrukcijo kladiva samega. Na mestu dveh matic je Montiral le eno. odstranil je sleherno Nevarnost za ljudi, ki delajo pri hladiti!. kladivo samo pa je usposobil za Nadaljnje še uspešnejšo delo.
, Pred nekaj dnevi sem ga obiskal pri d*lu. Stal je nizko sklonjen nad veliko °8io. katero je pregledoval pred dokončno montažo v nov stroj. Okoli njega se ■I® razlegal ropot stiskalniškega stroja.
Kovači so iz peči vlačili razbeljeno železo. ga sekali in oblikovali v krogle. Ko je stroj za trenutek obmolknil, mi je ponosen pokazal svoj novi delovni uspeh — preureditev stiskalnice. Na močnem podstavku so še vedno vlite črke inozemskega dobavitelja »Ksender-presse«, kar bi pomenilo, da ta stroj samo stiska in oblikuje žareče železo. Tov. Lemaher pa je uresničil zamisel
Lemaher Ivan
tov. Staugla in Kokalja, da bi namreč ta stiskalnica, ki ima zelo široko ustje, lahko istočasno rezala in oblikovala železo. Mnogo težav je bilo. preden se je stvar posrečila. Stiskalnica ie bila izdelana tako. da je bila udarna moč na sredini ustja. Prenesti jo je bilo treba na obe strani, tako da se na enem koncu lahko seka, na drugem pa oblikuje železo. To je po mnogih poskusih izvedel udarnik Lemaher. Sicer pa tudi to ni zadnji uspeh tega udarnika.
V sindikalni pisarni železarne imajo zapisnik, v katerem piše o tov. Lema-herju sledečo: »Brigada tov. Lemaherja, ki je v najtežjih pogojih pomagala pri popravilih in reševala naše planske naloge. ne oziraje se na čas. ki je bil predpisan, ie z delom dokazala, da ie v resnici najboljša brigada v železarni.«
Za mnoge delovne zasluge pa je tov. Lemaher prejel tudi odlikovanje — medaljo dela. s katero ga ie odlikoval Prezidij ljudske skupščine FLRJ. L. Z.
V TOVARNI SPLOŠNIH METALNIH KONSTRUKCIJ V MARIBORU NADALJUJEJO BORBO ZA IZPOLNITEV LETNEGA PLANA
v Nedeljska nočna izmena še ni kon-?-.a .z delom, ko se že zbirajo tova-, , 12 prve izmene, da nadaljujejo z Gelom. Žrtvovali bodo svoj nedeljski počitek in pomagali pri dovršitvi plan-®kih nalog. Med njimi je večina tovarišev, ki so v zadnjem času delali' dnevno po 12—16, nekateri pa celo več Ur dnevno. Tu so sestavJjači, monterji, zakovičarji, kovači, ki jim je postala tovarna dom. Tu so udarniki, novator-Ji. ra cion ali zato rji, ki so pripravljeni, Ga dajo vse od sebe, samo, da doseže tovarna čim večji uspeh v izvršitvi F*ana. Brigade si napovedujejo tekmo-Tunje med seboj, ter dajejo pobudo s.?, tistim tovarišem, ki še zmiraj stopo ob strani, da se tudi oni vklju-^ lo v njihove vrste, ki korakajo po GUagoviti poti v socializem.
Še nekaj je privedlo nekatere to-Sl"iše danes v tovarno. Tovariš di-^eKtor je obljubil, da bodo ta dan ^oglasili nove udarnike ter obenem r?uli nagrade vsem tistim tovarišem, 'So že večkrat proglašeni. Ko je zankala sirena, so se zbrali delavci' izmen, da prisostvujejo proglasiti novih in ponovno proglašenih Udarnikov. Tovariš predsednik sindi-je podčrtal trud udarnikov in ®ekaterjh drugih tovarišev, ki so bili j-elp požrtvovalni v borbi za izvedbo
Polletnega plana. Toda polletni plan ker1^
fr
Bil dosežen tako, kakor so želeli, niso dobivali' materiala. Poudaril da prav tiste demokratične države, 1 Pas danes toliko klevetajo, nam ni-Pravočasno ali pa sploh niso posla-re materiala, katerega bi mi nujno GLili za pravočasno izvedbo našega Ruskega dela. Nato je tovariš pred-j, duik še posebej poudaril, da je orisi :|o izpolnjevanje plana neaktivnost ] *lGikalne podružnice, ki je v začetku zelo slabo delala. Pododbori posl l.lz;Uice, razen treh, so bili precej jjpPi. Proizvodnih sestankov, niti skupil: sestankov pododborov ni bilo. — in *no referent za tarifno tekmovanje h;i teferent za fizkulturo in šport sta liaa Precej aktivna. V bodoče bo tre-Daziti na .to, da bo več aktivnosti lm'5 racionalizatorji,	nov ato rji ter
jj^uiki. Tovariš direktor Sturm je navedel glavne vzroke, kj so ovi-r-j' dosego plana. Rekel je. da ni ovite-; 'Proizvodnje le pomanjkanje ma-izioSf a’, temveč v veliki meri tudi — ibil0tan'ki- Po njegovem poročilu je ISO* v Prvem polletju izgubljenih Uprni*-Ur.’ G^ tega nekaj nad 32.000 Uf)ra^j,venjB izostankov ter 38.000 ne-
dan
la i
Wa;dl^j eno tretjino, bi bil to txv,, 6<lZen' Tovariš direktor je na-k borbV1,.1TSe toTari?e, da pristopijo Totem ■ Za, zmanjšanje izostankov. — frade	d>rektor podelil na-
Hedžet ris °	udarnikom. Tovariš
S.loualizatnr6' •več,k^f.tni udarnik in ra-frav 4lt“r.-,e dobl! jed dela IIT st. rako tov. Arzenšek Franc. Tov.
Upra-,--*	. n izostankov ter »8.000 ne-
ga .1Cenih ur. Ob izvršitvi polletne-Uormaaila je manjkalo le še 60.000
znižsi- ur’ tako, da če bi se izostanki ali vsa i »a	u: v o
direktor je tudi sporočil, da bosta v kratkem času najboljša delavca tovarne tov. Pivec Maks, ki dela na skladišču železa, ter tov. Mlinarič Franc, ki je zaposlen kot sestavljaš, že izvršila svoj letni plan. Nadalje so dobili še red dela III. stopnje tov. Hude Franc, Rožman Ivan, Harb Alojz, Pliberšek Anica, Čelofiga Angela, Lačen Hilda. Proglašeni so bili že večkratni udarniki, tako tov. Lozin-šek že enajstič, tov, Huso Jože petič, Koren Slavko, Reinhold Maks, Jagodi« Martin, Mohorič Ivan, Gojčič Avgust ter Černej Franc četrtič. Sledili so še trikratni in dvakratni udarniki' ter novoproglašeni udarniki. Denarno nagrado so dobili tisti udarniki, ki so s svojo požrtvovalnostjo dosegli’ čast večkratnega udarnika. Tov. direktor je na koncu pozval vse udarnike, naj nadaljujejo borbo tako uspešno, kakor so do sedaj.	H. J.
Graditelji hidrocsntrale Moste se borijo za plan
Delovni kolektiv HC Moste-Žirovnien je častno izpolnil obveznosti, katere si ie zadal v počastitev II. kongresa stav-bincev. Plan je izpolnil 100 odstotno kljub pomanjkanju delovne sile. V dneh tekmovanja so dvignili odstotek doseganja plana za 13 odstotkov, kakovost betonskega agregata pa za 50 odstotkov. Delavci so skupno s strokovnjaki izdelali pralno napravo, ki je veliko boljša od prejšnje, saj se je tudi kakovost betona s tem izboljšala za 10 odstotkov. Polno lastno ceno so znižali za 3 odstotke. V maju je delalo po normah 09 odstotkov delavcev, v mesecu juniju pa 100 odstotkov. Norme so v predkongresnem tekmovanju dosegali povprečno 130-odstotno. Organizirali so tečaj za pomožne delovodje, katerega ie obiskovalo 8 tovarišev. Individualne obveznosti so izvršili, pa tildi presegli. Uslužbenci so v knjigovodstvu dosegli ažurnost, realno operativno planiranje in vodili vsakodnevno evidenco o učinku in o izpolnitvi obveznosti. Izmed vseh pa je dosegel inž. Omerza Igor največji uspeh s tem. da ie konstruiral nov način usedalnika za pesek pri pralni napravi in s tem prihranil 12.270 norma ur ali 177 tisoč dinarjev.
Da bi bolje izvrševali vse naloge, z nestrpnostjo pričakujejo frontno brigado. ki jim bo v veliko pomoč, posebno pri odkopu plazil, ki jih ovira pri izpolnjevanju planskih ualog. Za frontno brigado, ki naj bi prišla v najkrajšem času, je uprava podjetja skupno s sindikalno in partijsko organizacijo že pripravila vse potrebno, tako v noeledn stanovanja, prehrane, kakor tudi kulturnega življenja.	B. A.
KULTURA IN PROSVETA
Cankarjeva založba v letu 1949
Pregledali smo že načrte Državne založbe Slovenije, Slovenskega knjižnega zavoda in založbe »Mladinske knjige« v Ljubljani. Danes si oglejmo kaj pripravlja Cankarjeva založba. V svoj načrt je vključila predvsem klasike marksizma-leninizma.
Tako bo v jeseni izšel prvi zvezek »Zbranih del« Marxa in Engelsa. Tu je treba podčrtati, da mnogo razprav in člankov, ki bodo izšle v skupni izdaji, že imamo vsako posebej, kakor »Manifest«, »Mezdno delo in kapital«, »Osemnajsti brumaiire«, »Izvor države, privatne lastnine in družine«, »Razvoj socializma od utopije do znanosti« — druge pa bomo dobili prvič v svojem jeziku, od katerih omenjamo:	»Raz-
redni boji v Franciji«, »Državljanska vojna v Franciji«, »Stanovanjsko vprašanje« 'itd-, saj bodo izbrana dela imela obseg čez 1200 strani
Silno važna bodo tudi »Izbrana dela« V. I. Lenima od katerih letos izidejo tri zvezki. V to veliko izdajo, ki bo obsegala več kot 1500 strani, so sprejeta najvažnejša Leninova dela od prve dobe Boljševiške partije pa do prve graditve socializma v sovjetski državi: »Kdo so prijatelji ljudstva?«, »Kaj storiti?«, »Korak naprej, dva nazaj«, »Država in revolucija«, »Proletarska revolucija in renegat Kautzky«, »Levičarstvo — otroška bolezen komunizma« itd. Tako bomo imeli najpomembnejša dela V. I. Lenima v slovenščini in prvič v zgodovini zbrana v štirih zvezkih.
V posebnem zborniku »O socialističnem tekmovanju« bo založba izdala Leninove in Stalinove govore in članke, ki govore o socialistični organizaciji dela in novem odnosu do dela v socialistični družbi.
Sila važen kulturen dogodek za Slovence bo tudi obsežno delo »Zgodovina filozofije«, ki jo je uredil Aleksandrov in ki je eno od najobsežnejših del, ki jih je založba sprejela v svoj program, saj obsega skupno sedem zvezkov. Letos lizvde prvi, v katerem je tolmačen razvoj filozofije v antični in fevdalni dobi ter prikazano ustvarjanje in iskanje vseh antičnih ih fevdalnih filozofov.
Prav tako pomembno bo M. Ro zen-tatovo delo »Marksistična dialektična metoda«, ki je prvo obsežnejše delo v marksistični dialektiki, prav posebej še važno zato, ker poljudno razlaga vse bistvene znake in temelje marksistične dialektike, pri čemer uporablja primere r,x najrazličnejših panog znanosti.
Važno je tudi, da bo založba nadaljevala z zbirko »Mala knjižnica marksizma-leninizma«. od katere je že do zdaj izšlo 23 zvezkov. Prav te dni so
izšli spet trije zvezki in sicer: V. I. Lenin »Država in revolucija«, ki obsega sedem poglavij od Marx-Engelso-vega nauka o državi preko pariške komune pa do oportunistov Plehanova, Kautzkega in Pannellocka — J. V. Stalina:	»Marksizem im nacionalno
vprašanje«, ki je razčistila problemi e nacionalnega vprašanja, zaradi česar jo moramo prav danes dobro poznati —, »Komunistični manifest«, ki je že šesta slovenska izdaja (prva 1908). V »Mali knjižnici« pa bo še izšlo Leninovo delo »Levičarstvo — otroška bolezen komunizma«, Engelsov _ »Kratek pregled« (konspekt), .Kapitala’«, ki bo važno za študij politične ekonomije, posebno še, ker Marxovega »Kapitala« v doglednem času še ne bomo dobili v slovenskem jeziku. Marxovo delo »H kritiki’ politične ekonomije«, Leninova »Proletarska revolucija in renegat Kautzky« in Leninovo »Agrarno vprašanje v Rusiji«. Obe deli sta pomembni za naš študij, posebno, ker je prvo nekakšno nadaljevanje »Države in revolucije«, drugo pa nas nauči pravilnega razumevanja kapitalističnih odnosov v kmetijstvu.
Posebej še izide znani Lysenkov referat »O stanju v biologiji'«.
Drugi del je založba posvetila domačim avtorjem, od katerih omenjamo delo našega voditelja Josipa Broza-Tita« »Graditev nove Jugoslavije«, drugi del, ki je pravkar izšel, Kardelja — Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, Borisa Kidriča »Gospodarski problemi FLRJ«, Beblerjeve govore in izjave »Za pravične meje« in Moše Pijade »Govore in članke«.
Tretji del svojega letošnjega načrta je založba posvetila literarno-kritične-mu slovstvu. Tako izide zbornik Marx-Engels »O literaturi«, zbornik iz Leninovih del »O umetnosti in literaturi« in V. Belinskega »Književno - kritični članki«, kar bo na eni strani pomagalo razčistiti naša umetnostna vprašanja, na drugi pa nas bo seznanilo s kritičnim gledanjem Belinskega na dela Lermontova, Puškina, Gogolja in druge.
Četrti del svoje zatožbene dejavnosti je Cankarjeva založba posvetila leposlovju. Tako bo izdala Maksima Gorkega »življenje Klima San gina« in »Življenje Matveja Kožemjakima«, P-Pavlenka »Sreča«, Čolakovičeve »Zapiski iz narodno osvobodilne vojne«, IT. del in Avgusta Cesarca »Izbrane novele«.
Založba je tako pokazala, da bo našo književnost obogatila z deli, s katerimi si bomo poglobili svoje znanje, da bomo lažje pomagali pri' delu za ustvaritev socialistične družbe v svoji državi.
$ udij v strokovn h šolah — del plana
Ce hočemo v redu izpolniti svoj plan, če torej hočemo zmagati v petletki, si moramo ustvariti potrebne kadre, ki bodo pomagali pri uresničenju petletnega plana. Toda dejansko stanje je pokazalo, da je bilo s strani absolventov nižje gimnazije premalo odziva na poziv v strokovne šole. Vzrok je morda v neuspešni propagandi, po srednjih šolah kjer niso znali pridobiti mladine za tiste poklice, ki zaradi predvojne gospodarske zaostalosti niso bili dovolj razširjeni ali pa jih sploh ni bilo. morda niso bile upoštevane želje, sposobnosti in težnje mladincev, morda pa ni bil pravilno obrazložen plan in vsa pisanost poklicev, ki jih ima in potrebuje naša socialistična družba.
Zato bomo tu omenili šole, ki še čakajo novih učencev, da jih izobrazijo v resne, delovne ljudi, v strokovnjake, ki bodo po študiju stopili v delovno skupnost za gradnjo socialistične domovine.
Te šole so: rudarski odsek in lesni odsek na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, geometrski odsek Gradbenega tehnikama v Ljubljani, razne kmetijske srednje šole. Gozdarski tehnikam. Rudarski odsek na Tehnični srednji šoli je posebnega pomena, ker daje tehnike za rudarski poklic, ki ie poln zanimivosti: iskanje rude. kopanje rud. mehanizacija rudnikov, elektrifikacija rudnikov itd. Gojenci so z vsem preskrbljeni. Prejemajo velike denarne podpore v obliki štipendij, imajo urejene internate z vso oskrbo, pomoč pri študiju, praktično delovanje itd.
Iz lesnega odseka prihajajo lesni tehniki. Lesno-industrijski gojenci imajo pa še poleg pouka tudi počitniško prakso, tako da postanejo res odlični strokovnjaki in bodo po končanem študiju zasedli vodilna mesta na vseh področjih lesne industrije.
Tudi v gradbeni stroki nam še manjka " strokovnjakov. Koliko izvežbanih. strokovno izobraženih ljudi potrebujemo pri gradnji elektrarn, tovarn, stanovanjskih zgradb, železnic, mostov, cest! — Gradbeni tehnikum v Ljubljani ima tri odseke: arhitektonskega, gradbenega in geometerskega. Teorija je povezana s prakso, z delom na terenu. Tehnikum ima tudi internat, gojenci lahko dobe štipendije.
Velika potreba ie tudi po geometrih. In geometerski poklic je eden najlepših saj se geometer večinoma giblje v svobodni prirodi. Izdelava regulacijskih načrtov, količenje tras in stavbišč, merjenje površin in kultur zemljišč itd., to je delo geometra.
In srednja kmetijska šola v Mariboru. ki ima štiri oddelke! Vsi oddelki: živinorejsko-poljedelski, sadjarski, vrtnarski in sadiarsko-vinogradniški dajejo široko strokovno znanje tako v šoli, kakor^ pri samem praktičnem delu in s poučnimi izleti. Med počitnicami imajo učenci strokovno prakso. Strokovnjaki, ki bodo izšli iz te šole, bodo pomagali pri
socialistični rekonstrukciji naše vasi, pomagali pri obdelovalnih zadrugah, organizirali socialistično kmetijsko gospodarstvo itd.
Tudi Srednja veterinarska šola v Ljubljani je pomembna, saj bodo njeni absolventi po nekai letih prakse že samostojni strokovnjaki.
Omenimo naj še: nižjo gozdarsko šolo v K romb er g u pri Novi Gorici, nižjo lesno šolo v Šiški pri Ljubljani, industrijsko šolo za pohištveno stroko v Solkanu, šolo za učence v gospodarstvu v Duplici pri Kamniku in gozdarski tehnikum v Ljubljani in Mariboru, ki vzgajajo gozdarje,, lesne manipulante, mizarske pomočnike za fino dekorativno pohištvo, mizarske pomočnike splošnega značaja in gozdarske tehnike, in ki je za njih študij — razen gospodarskega tehnikuma — potrebna le osnovnošolska izobrazba.
Kakšna pisanost poklicev! Kakšna bodočnost za mladega človeka! Mladina, premisli, starši, pogovorite se s sinovi in z hčerkami, domovina vas kliče, vas vabi!
Kliče pa tudi petletni plan in vsa naša socialistična bodočnost.
sg
f F I L ; Mi
»Srečanje na hubi«
Film je režiral znani režiser »Pastirja Kosije«, »Volge, Volge«, »Cirkusa« in sicer po motivih odrskega »dela bratov Tur in L. Sejnina, kj nosi naslov »Gubernator province«. Snemal ga je operater E. Tis s e, glasbo je zložil
D.	Šostakovič, pesmi pa sta spesnila
E.	Dolmatovskv in že mrtvi Lebedev Kuzmač. Film preprosto, nevsiljivo in umetniško prepričevalno tolmači sodobno družbeno politično problematiko, je napredno dobro delo sovjetske kinematografije in je tudi igralsko izdelano, saj v njem nastopajo znani sovjetski' umetniki L. Orlova, V. Andrejev, M. Nazvanov, G. Judin, I- Jurov-sfci. Dejanje filma se godi leta 1945. ko se srečata na demarkacijski črti za Berlinom sovjetska in amerikanska armada, obe kot zmagovalki nad faš:'-sti. Vojaki obeh armad se sicer spoprijateljijo — toda amerikanskj vojski poveljujejo poveljniki - kapitalisti, ki takoj vržejo svoje mreže za dobičkom na okupiranem ozemlju, tudi podpisani sporazumi ne pomenijo nič več. V tem vzdušju se razvija dejanje, ki nas seznan,; z najrazličnejšimi značaji in poklici od največjih reakcionarjev preko sredinca do komunistov — obenem pa nam prikazuje dvoje svetov: kapitalističnega in socialističnega, ki takoj zadeneta drug ob drugega. Film skoraj meji’ pol na dokumentarnost, toda je živ in dosega svoj cilj.
Sodelovanje sindikatov pri zaključnih šolskih proslavah
Razvoj in rast naših bodočih kadrov je odvisen od pravilne vzgoje naše mladine. Tega se tudi naši sindikati prav dobro zavedajo. GO ESS je dal pobudo, naj bi sindikalne ^podružnice sodelovale pri zaključnih prireditvah v šolah in naše sindikalne podružnice so takoj pristopile k delu. Sindikalna podružnica tovarne gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj, je sodelovala na zaključni prireditvi' v osnovni šoli v Kranju. Zastopnik delovnega kolektiva je učencem čestital k doseženim uspehom pri učenju, kakor tudi učiteljem za njihovo požrtvovalno delo med učenci, obenem je razdelil med najboljše učence deset knjižnih nagrad. Prav tako je tudi delovni kolektiv tovarne »Iskra« poslal svoje zastopnike na zaključno prireditev v tekstilno šolo v Kranju in prav tako nagradil najboljše učence s knjižnimi nagradami. Sindikalna podružnica »Projekt« je obiskala deželsko osnovno šolo v Preddvoru, 14 naj pridne jšili učencev je bito nagrajenih z lepimi knjigami. Prav tako so ostale sindikalne podružnice sodelovale na zaključnih proslavah, kakor n. pr. Tiskanina, Inteks. Industrija bombažnih izdelkov, sindikalna podružnica mizarskih pomočnikov in še mnoge druge podružnice.
Pri zaključnih šolskih prireditvah so predstavnike sindikalnih organizacij vsepovsod prisrčno sprejeli. S toplo^ hvaležnostjo so naši najboljši pri učenju prejemali knjige kot nagrado za marljivo učenje. Obljubljali so, da se bodo v bodoče še bolj marljivo učili, da bodo vredni daril našega delavstva. S svojim znanjem hočejo sodelovati in pomagati pri izgradnji socializma.
Otvoritev lutkovnega gledališča SKUD Angel Besednjak v Mariboru
Življenje gledališč v Mariboru se je po osvoboditvi pa do danes naglo razvilo in poraslo za tri zelo dobre skupine. katere delujejo pod okriljem sindikalnih kulturno umetniških društev. Vse njihove predstave so vedno polno zasedene, kar ie dokaz vse večje potrebe za razmah gledališke umetnosti.
Gledališka umetnost v Jugoslaviji širi iz leta v leto krog novih gledalcev, razvija pa se tudi v kvalitetno umetniškem pogledu. Ta uspeh ie pripisati predvsem temu. da so naša gledališča postala last ljudstva, da je njihovo umetniško ustvarjanje plod revolucionarnega preobrata, ki se ie izvršil in se še vrši v naših delovnih množicah.
Pri vsem tem naša oblast in aktivni člani društev ne pozabljajo na našo mla-uino. na naše pionirje, bodoče graditelje in ustvarjalce socializma pri nas.
Tako smo 2. julija 1949 doživeli nov uspeh na kulturno umetniškem področju. Tega dne je SKUD »Angel Besednjak« odprl nov lutkovni oder. za katerega lahko trdimo, da ie eden najboljših in najlepših v Sloveniji.
V prisotnosti zastopnikov množičnih organizacij mesta Maribora ie »tvoril lutkovno gledališče predsednik 6KUD »Anton Besednjak« tov. Levec, ki ie med drugim dejal, da ie SKUD »Anton Besednjak« z zaključkom del na lutkovnem odru dal velik prispevek k vzgoji naših pionirjev na kulturno umetniškem področju. Člani lutkovne sekcije so že ob njeni ustanovitvi leta 1945 začeli misliti na gradnjo tehnično izpopolnjenega odra. vendar zaradi pomanjkanja prostora in materiala to ni bilo mogoče. V začetku letošnjega leta so si zadali člani lutkovne sekcije nalogo, zgraditi tehnično popoln oder. kar so tudi izvršili. Požrtvovalnim tovarišem te sekcije, M so pri tem delu napravili nad 1400 ur prostovoljnega dela. ie izrekel prisrčno zahvalo, kakor tudi upravi delavnic državnih železnic, ki ie materialno pomagala za dokončno in uspešno dovršitev lutkovnega odra.
Po referatu tov. predsednika ie podal poročilo vodja lutkovnega gledališča tovariš Ul Fraaiijo, ki ie nakazal kratek razvoj lutkovnega odra v sklopu SKUD »Angel Besednjak«.
Nato so razdelili denarne ter pismene nagrade najboljšim Članom lutkovne sekcije.
Po svečami otvoritvi so predvajali igro »Najdragocenejši zaklad«.
Predstava ie zelo dobro uspela, predstavniki množičnih organlzacii so z dolgotrajnim ploskanjem potrdili trud in požrtvovalnost aktivnega članstva lutkovne sekcije SKUD »Angel Besednjak«.
Prepričani smo. da bo ta prvi in najlepši lutkovni oder dal vzpodbudo vsem ostalim kulturno umetniškim skupinam v Mariboru, da bodo tudi oni začeli z ustanavljanjem podobnih kulturnih u-stanov, ki bodo služile našim naj mlajšim. ter jim dajale obenem veselje za kulturno umetniško udejstvovanje. Našim pionir lem pa priporočamo, da se vključujejo v aktivno članstvo teh akcij in razvijajo široko agitacijo za obisk lutkovno-gledaliških predstav, ki bodo redno vsako nedeljo v šolskem poslopju v Žolgarjevi'ulici.	š. V.
Dve umetniški razstavi v Ljubljani
Te dni sto v Ljubljani odprti dve razstavi. V Moderni galeriji je razstava Bož: da r j a Jakca, s katero je pokazal svoje 50-letno delo, v prostorih Akademije za upodabljajočo umetnost na 1 oljanski cesti’ pa je razstava mladih absolventov akademije, na kateri so nekateri pokazali že vel.ko umetniško zrelost.
Zvesta internacionalističnim tradicijam ho Zveza sindikatov Jugoslavije še naprej vzgajala svoje članstvo v duhu mednarodne proletarske vzajemnosti
II. kongres Svetovne sindikalne federacije je prejšnji teden začel v Milanu s svojim delom. S kako živim zanimanjem naši delovni ljudje spremljajo delo kongresa, so pokazale številne brzojavke, ki so prve dni prispele iz najrazličnejših kolektivov. Idrijski rudarji na primer ponosno sporočajo, da so polletni plan tretjega leta naše petletke izpolnili 5 dni pred rokom, ker se zavedajo, da ta njihova borba za zgraditev socializma v naši državi ni samo naša borba, ampak je ta borba važen činitelj v vsem mednarodnem delavskem gibanju, ko se s tem posredno krepi tudi enotna borba vsega delovnega ljudstva proti kapitalističnim izkoriščevalcem.
držav je znal in je bil sposoben, da je prevzel v svoje roke usodo naroda, v mnogih državah pa je postal glavni iini-telj socialnega napredka na poti k resnični demokraciji.«
Ko je govoril o delavnosti Zveze sindikatov Jugoslavije, je Louis Saillant najprej prikazal organizacijsko sestavo jugoslovanskih sindikatov, nato pa poudaril iniciativo sindikatov za povečanje proizvodnje in pravilno nagrajevanje dela.
LJUDSKA TEHNIKA
V VSAKEM DELOVNEM KOLEKTIVU IN V VSAKI VASI NAJ BODO KROŽKI LJUDSKE TEHNIKE
S tekmovanja koscev in grabljic
Podobne pozdrave so poslali kongresu SSF tudi kolektiv tovarne »In-dus«, delavci in nameščenci okrajnega magazina v Idriji, OS-a v Kočevju, Centralne uprave sindikata rudarjev, uslužbencev državnih ustanov, Glavni odbori ZS v posameznih republikah, delavci tekstilne industrije v Pančevu, kolektiv železniških delavnic v Zrenja-ninu in drugi.
Kongresu prisostvuje več kot 400 delegatov iz 50 držav, ki zastopajo skupno skoraj 70 milijonov organiziranih delavcev iz vsega sveta. Poleg delegacij nacionalnih zvez sindikatov držav — članic SSF so se kongresa udeležili tudi predstavniki Mednarodne federacije demokratičnih žena, mednarodne zadružne zveze, Svetovne federacije demokratične mladine, Mednarodne organizacije znanstvenikov, Mednarodnega urada za delo, predsednik tajništva OZN in drugih mednarodnih organizacij.
Kakor nekaterim drugim delegacijam iz kapitalističnih držav, tako tudi delegaciji Japonske zveze sindikatov ameriške okupacijske oblasti niso hotele izdati potnega dovoljenja, da bi lahko odpotovala na kongres. Prav tako ni dobila dovoljenja tudi delegacija vietnamske sindikalne organizacije in je morala ta delegacija prepotovati več kot 1000 km peš preko hribov skozi francoske zasede, če se je hotela udeležiti kongresa.
Poročilo o delu SSF od njenega prvega do sedanjega kongresa je podal generalni sekretar Louis Saillant, ki je v prvem delu poudaril, da je SSF ostala dosledna načelom mednarodnega proletariata. SSF je vseskozi podpirala delavce vseh držav pri organiziranju njihovih sindikatov in se vztrajno borila proti vsem oblikam fašistične vladavine, v prvi vrsti pa proti Francovemu režimu v Španiji in monarhofaši-stičnemu nasilju v Grčiji. ICo je potem govoril še o razbijačih sindikalne enotnosti iz vrst Kongresa industrijskih organizacij ZDA in Kongresa angleških Trade-unionov, ki so hoteli razbiti enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja, je potem prešel na gospodarska, politična in socialna vprašanja v svetu in dejal:
»Zaradi lega — je rekel v svojem poročilu — so dosegli v Jugoslaviji povečanje delovnega učinka in zvišanje plač ter utrditev gospodarske moči ljudske države. Zveza sindikatov Jugoslavije je izpolnjevala vse obveznosti iz sklepov in priporočil Svetovne sindikalne federacije. Jugoslovanski sindikati so z živahnim zanimanjem spremljali vse manifestacije mednarodnega življenja in v praksi učinkovito izvajajo mednarodno solidarnost.«
»Danes se svet nahaja pred nevarnostjo nove gospodarske krize in nove vojne, kar nujno izziva socialne pretrese. Predvsem lahko ugotavljamo, kako upada kupna moč delavcev. Kriza inflacije in brezposelnost se v kapitalističnih državah čedalje bolj širita. Jasno je, da bo vsa teža te bližajoče se krize padla na ramena delavcev, če se ne bodo znali organizirati in združiti svojih naporov.
Do teh nevarnosti, do bližajoče se krize in priprav za novo vojno Svetovna sindikalna federacija ni bila ravnodušna. SSF si je v minili vojni nabrala veliko izkušenj za borbo proti reakciji. Te izkušnje, katere so bile pridobljene s krvjo številnih padlih delavcev, so pokazale, da je ves delavski razred dokazal svojo nezlomljivo silo. Delavski razred nekaterih
S. to izjavo o delu jugoslovanskih sindikatov je Louis Saillant pred svetovno javnostjo potrdil in dal Zvezi sindikatov Jugoslavije vse priznanje o njenem odnosu do SSF in mednarodnega delavskega gibanja, s tem pa je tudi ovrgel trditve informbirojevskih klevetnikov, ki hočejo z lažmi in potvarjanjem dejstev prepričati svet, da so se jugoslovanski sindikati ločili od borbe za enotnost delavskega razreda vsega sveta in se znašli na isti poti z razbijači mednarodnega sindikalnega gibanja.
V diskusiji na ta referat so sodelovali predstavniki številnih delegacij. V imenu ZSJ je govoril član naše delegacije tov. Ivan Božičevič, ki je poudaril, da jugoslovanska delegacija odobrava delo SSF in v celoti sprejema poročilo generalnega sekretarja..
Po poročilu o splošni politiki . in delu SSF, ki sta ga podala Vasilij Kuznjecov in Santi, je diskutiral tudi šef delegacije ZS Jugoslavije tov, D juro Salaj, ki je med drugim ugotavljal:
»Jugoslovanska delegacija popolnoma soglaša z ugotovitvami v referatih tovariša Kuznjecova in Santija, da je borba za mir ena izmed osnovnih nalog mednarodnega delavskega razreda in Svetovne sindikalne federacije. Naša dolžnost je, da se organizirani zaroti mednarodnega imperializma, kapitalistične reakcije in njihovim agentom upremo z odločno akcijo združenih delovnih ljudi vsega sveta. V borbi, katero vodi SSF zaradi ohranitve miru in proti podpihovalcem vojne, lahko SSF z vso gotovostjo računa na popolno aktivno pomoč Zveze sindikatov in vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Prav nobenega dvoma ni, da bodo program Svetovne sindikalne . federacije in naloge, ki so izražene v. referatu, za katerih uresničenje se bori SSF in nacionalne sindikalne centrale, pripomogle, da bo SSF postala še močnejši organ mednarodnega delavskega razreda. Mednarodnega proletariata ne bodo zbegali nobeni poskusi sovražnikov delavskega razreda in družbenega napredka.«
Na koncu je dejal:
»Zvesta svojim internacionalističnim tradicijam bo Zveza sindikatov Jugoslavije še naprej vzgajala svoje članstvo v duhu mednarodne proletarske solidarnosti. Jugoslovanski sindikati bodo še naprej aktivizirali svoje članstvo za borbo, za krepitev Svetovne sindikalne federacije, za utrditev miru in bratskih odnosov med narodi.«
Kako velikega pomena je za naš razvoj Ljudska tehnika, nam posebno sedaj, ko smo v gradnji socializma navezani na lastne sile, dokazujejo številne racionalizacije in movator-stva, ki so nastala v krožkih Ljudske tehnike. Toda ne samo to, Ljudska tehnika je v letošnjem letu izobrazila stotine in stotine novih strokovnjakov, ki so potrebni našemu gospodarstvu. V Tednu tehnike je položilo izpite okrog 5000 mladih šoferjev, padalcev, fotografov itd.
Organizacija LT je v Sloveniji dobila že precej močne oblike. Do sedaj je v Ljudsko tehniko vključenih nad 16.000 članov, ki so posebno v Tednu tehnike dosegli vidne uspehe. Izpolnili so večino dosedanjih obveznosti in sprejeli že nove, ki jih bodo izpolnili do 29. novembra. Tako so se 203 novatorji in racionaliza-toiji obvezali, da bodo izdelali 105 novih konstrukcij in izvedli 30 novatorskih ter 94 racio-nalizatorskih predlogov.
Napačno mišljenje, ki še vedno obstaja v nekaterih krajih pri množičnih organizacijah in tudi pri upravah podjetij, da je ustanavljanje in popularizacija teh krožkov samo stvar Ljudske tehnike in da je to več ali manj športnega značaja, zavira širši razvoj tehnike, ki je v podjetjih kot na vasi velikega pomena. Vse sindikalne organizacije kot uprave podjetij in tudi množične organizacije na vaseh, morajo podpirati in pomagati Ljudski tehniki pri čim širši organizaciji krožkov in centrov za raciona-lizatorje in novatorje.
Najboljše so razumeli nalogo v Celju, kjer so samo v Tednu tehnike ustanovili 21 novih krožkov.
Doslej najmočneje zastopana je avto-moto zveza, ki ima v Sloveniji 7000. članov, 26 društev in 5 samostojnih grup.
Tudi za druge zveze, kot je na primer Letalska zveza Slovenije, je veliko zanimanje. V modelarskih tečajih je bilo opravljenih 1600 izpitov in izvedenih 16-000 startov. Izdelali so tudi dva nova jadralna modela, ki sta ponos letalske zveze vse Slovenije. Dosežen je bil tudi nov svetovni rekord v jadranju. Vse te zveze, katerih razvoj je pomemben tudi za pred-vojaško vzgojo, morajo najti v sindikalnih organizacijah največ zanimanja.
Radio-zveza in pomersko-brodar-ska zveza sta v zadnjem času dosegli prav tako vidne uspehe.
Po dosedanjih poročili^ iz 25 okrajev je sodelovalo v tekmovanju koscev in grabljic ne 101 centru 2642 tekmovalcev, od tega 1748 koscev in 844 grabljic. Prijav za republiško tekmovanje je dosedaj po poročilih iž 15 okrajev 212, kar pa ni zadovoljivo.
Kljub nekaterim napakam in pomanjkljivostim in v posameznih primerih nedelavnosti okraiinih vodstev po tem vprašanju, pa moramo ugotoviti, da je zainteresiranost kmečke mladine kakor tudi starejših za tekmovanje veliko. To nam kažejo^ posamezne številke iz okrajev kot: Sežana, kjer je tekmovalo na 21 centrih 441 tekmovalcev, ki so pokosili in delno posušili okrog 50 ha površine. Dalje Postojna 10 centrov, 301 tekmovalec, Solkan 6 centrov 246 tekmovalcev, okraj Ptuj, kjer je bilo tekmovanje 19. in 26. junija na 9 centrih s 261 tekmovalci in imajo že 40 prijav za republiško tekmovanje, s čimer so predvideni plan presegli za 29%. Poleg samega tekmovanja so bile po vseh centrih kulturne prireditve z zabavami.
Okraj Črnomelj je začel sodelovati v tej akciji šele zadnje dneve. Pokazalo pa se je, da je mladina zainteresirana, treba ji je dati zato samo vzpodbudo. Tako je bilo tekmovanje na 6 centrih s 220 tekmovalci. Dobro je pripravil tekmovanje tudi Maribor -mesto, kjer je bilo poleg 77 tekmovalcev tudi 800 gledalcev in kjer so bili tekmovalci tudi primerno nagrajeni.
V	dravograjskem okraju je tekmovalo okrog 190 mladincev.
V	okrajih Kranj. Kamnik in Trbovlje, kjer je vodstvo poskrbelo predvsem za tehnične priprave, pa je bila pomanjkljiva agitacija za udeležbo. Tako so omenjeni kraji pripravljali za nedeljo 26. junija okrajno tekmovanje, 'ki se pa
zaradi slabe udeležbe ni nikjer 'TŠilo.
Poleg teh pomanjkljivosti pa se opaža tudi to. da so bila tekmovanja v po; sameznih primerih organizirana le zgolj kot tekmovanja in niso bila povezana s kulturnimi nastopi, zabavami. Prav tar. ko ni bilo tekmovanje povezano s tekmovanjem kolesarjev, konjenikov in podobno. kar bi. jasno, dalo še večji poudarek kmečkim praznikom.
V okviru celotnega tekmovanja, to je v košnji, obiranju češenj in okopavanju krompirja je tekmovalo 4 tisoč 160 tek" movalcev.
Ves teden, od 3. do 10. julija pa tekmujejo v Kočevju najboljši iz okraj* nih tekmovanj za republiško prvenstvo. Otvoritev tega tekmovanja je bila v nedeljo in SKUD Jože Moškrič je ob tej priliki priredil tekmovalcem lepo kulturno umetniško prireditev.
Za zdravje in vzgojo naših otrok
Na pobudo GO AFŽ je ministrstvo za prosveto začelo z ustanavljanjem tečajev za varuhinje otrok na igriščih kmetijskih obdelovalnih zadrug. Ti te-
čaji bodo ta teden v Mariboru, po
juliju pa v Slovenjgradcu. Poljčanah. Radgoni. Ljutomeru in v Ptuju. V Murski Soboti bodo po 10. juliju.
Na teh kratkih tečajih bodo tečajnice pridobile znanje, ki je nujno potrebno pri vzgoji otrok.
Pod vodstvom organizacije AFŽ in v spremstvu mladinske skupine bo v nekaj dnevih odpotovalo 22 otrok iz naših industrijskih središč, da se odzovejo vabilu kmetijskih obdelovalnih zadrug v Vojvodini in ostale republike Srbije ter pri njih kot gostje prežive počitnice.
GORE DELOVNEMU LJUDSTVU
V novi družbeni ureditvi je tudi planinstvo in z njim alpinizem dobilo nov značaj.
Planinska organizacija je takoj s svojimi najboljšimi in predanimi organizatorji obnovila organizacijo, katere naj-večja naloga je vključiti v planinstvo široke plasti delovnega ljudstva iz tovarn, gradbišč in rudnikov. Naši delovni ljudje v največii meri zaslužijo, da se jim v kraljestvu gora pripravi prijetno razvedrilo. Vsi. ki iim je količkaj do zdrave rasti našega ljudskega planinstva, morajo nenehoma stremeti, da postane prav planinstvo prva množična oblika naše ljudske fizkulture.
V nadaljevanju svojega delu .je kongres slišal doslej tudi še poročilo
o delu Federacije glede zaščite osnovnih gospodarskih in socialnih pravic delavcev, ki je prikazalo, s kakšnimi težavami se morajo boriti sindikati v kapitalističnih državah, ko ogromni vojaški izdatki poganjajo delavski razred teh držav v bedo in pomanjkanje, ko ponekod sploh še nimajo urejenega socialnega zavarovanja v pravem pomenu besede in se zaradi izvajanja Marshallovega plana čedalje bolj^ slabša gospodarski položaj v teh državah, dečim so v Grčiji in Španiji pregnali sindikate v ilegalo, sindikalne voditelje pa pobili.
Zato milijoni članov sindikatov vsega sveta upravičeno pričakujejo, da bo II. kongres SSF pripomogel k še večji enotnosti mednarodnega delavskega gibanja, s čimer bo zajamčena zmaga naprednih šil nad razbijači v mednarodnem sindikalnem gibanju.
Planinsko organizacijo ie treba nenehno jačati. Nikjer ne smemo dopustiti, da bi bila v planinsko organizacijo vključena le peščica izbrancev. Z živo propagando moramo prodreti v vse delovne kolektive in prepričani smo. da
bomo v resnem in predanem delu dosegli taike uspehe, o kakršnih v časih protiljudskih režimov nismo mogli niti misliti.
Kakor je potrebno navdušiti naše delovne ljudi za planinstvo z organizacijo množičnih izletov, tako moramo vzgajati tudi mlade planince, katerim moramo pokazati vse koristi planinstva in vrhunskega alpinizma, ki v visoki šoli sten in grebenov vsakomur veča moralne in fizične sile.
Tesno sodelovanje alpinistov iz vseh republik bi lahko dovedlo do najboljših rezultatov. Veliko pomoč moramo nuditi alpinistom v ljudski republiki Hrvatski-Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoniji. k:ier so najboljši pogoji zn j’1' rok razmah planinstva in alpinizma. Zavedati se moramo v največii meri. da je prav planinstvo in vrhunski alpinize® najboljša predvoiaška vzgoja naših mte' dih kadrov.

petek! l^liesIčna^tročninB myip-Jteeiy eek..poWce 6-30803-9. - Tiska tiskarna
Na vrhu Prisojnika
TONE SELIŠKAR
Maši delovni ljudje pišejo z delom Imjigo o resnici
Na konferenci izvršilnega odbora mednarodnega fonda za prvo pomoč otrokom, ki je bila te dni v Parizu, so obravnavali načrt razdelitve fondov za pomoč otrokom. Za predlog, da se Jugoslaviji dodeli 100.000 dolarjev kot pomoč otrokom, so glasovali vsi člani izvršilnega odbora, edinole predstavnik Sovjetske zveze Kazanovski se je glasovanja vzdržal.
In tako so postali tudi jugoslovanski itroci »Titova klika«, kajti predstavnik Sovjetske zveze tovariš Kazanovski je tori! to ostudno gesto na ukaz Inform-»iroja, to se pravi na ukaz funkcio-tarjev sovjetske Partije, ki izjavljajo
hotenj, majhno vprašanje, pa je zato v luči vseh še neosvobojenih narodov veliko vprašanje, zlasti še zaradi tega, so le-ti narodi do sedaj gledali
v Sovjetski zvezi, kot najmočnejši proletarski državi na svetu, največjo za-
;dno in'povsod/da "nišo proti jugo- govornico teženj majhnih narodov, ovanskemu delovnemu ljudstvu, tem- S
VodpiralS
la so koroške Slovence za 150 milijo- telju ter napravila z imperialisti kup-lov prodali germanskim šovinistom na cijo na račun nase države in na račun nilost in na nemilost, pa govore o raz- koroških Slovencev, ki so se tako srčno ;roju marksizma-leninizma v miselno- borih proti istemu sovražniku kot Šoti sedanjih partijskih funkcionarjev vjetska zveza, je do kraja razgaljen Sovjetske zveze in demokratičnih dr- pogled v delavnico sedanje zunanje pojav. Zlasti barantanje za koroške Slo- litike Sovjetske zveze, ki na račun renče ie docela razkrilo sedanjo zuna- lastnega dobička brezdušno tepta J ijo politiko Sovjetske zveze in pa vse svetlejše napore tisocev m tisocev -liene metode, ki jih je pričela pre- suznjemh delovnih ljudi. Mu* je■to mjati iz imperialističnega arzenala v korist interesom gibanja mednarodn g ivoio taktiko odnosa močnejšega do proletariata« Ne in ne. To je le v -šibkejšega. Nesmrtni Lenin, ki je usta- rist samo Sovjetski zvezi m mednarod-lovil prvo Komunistično partijo na ni reakciji.	.
svetu, bi danes od sramu zardel, da Časopisi Sovjetske zveze govore, ko se je to njegovo najdražje dete pa za- pišejo o sporazumu štirih velesil gle slugi njenih voditeljev tako izprevrglo. mirovnih vprašanj z Avstrijo — o je’ Čeprav ie vprašanje koroških Slo- likenl diplomatskem uspehu sovjetske vencev v okviru svetovnih dogajanj, diplomacije. Nam pa je tako, da gledanih skozi očala imperialističnih upravičeno lahko mislimo takole. Ne-
koč je sloviti ruski pisatelj Gogolj na: pisal poemo »Mrtve duše«, to se pravi poemo o barantanju z mrtvimi dušami ruskih tlačanov. Zdaj pa se nudi prilika pisatelju napisati poemo »Žive duše«, kajti del nekega naroda prodati za borih 150 milijonov dolarjev, pnea o veliki skoposti trgovca z živimi dušami! Takrat je Gogolj napisal na koncu svojega poema: »Kam drviš, Rusija, odgovori mi!« Kaj pa naj danes napišemo k vsemu temu, kar prihaja prav iz te dežele, ki jo je naš človek ljubil kot svojo lastno domovino?
Do kakšnih absurdov pa lahko zagazi strupena propaganda, ki jo vodijo sovjetski partijski funkcionarji proti Titovi Jugoslaviji, pa nam priča prav primer sovjetskega delegata na konferenci izvršilnega odbora mednarodnega fonda za pomoč otrokom, ki edini od vseh delegatov ni hotel glasovati za pomoč jugoslovanskim otrokom. Ce bi to storil kak nemški nacistični delegat, bi ga razumeli« Tega pa, da je to storil delegat Sovjetske zveze, Rus, komunist — tega pa ne moremo razumeti kar tako, kakor smo navajeni ra: zumevati take geste od katerega koli delegata kake imperialistične države. Toda prav ta primer nas sili, da moramo tudi to razumeti, čeprav neradi, ker moramo končno le vsi razumeti namene in cilje Informbiroja! Saj k sreči so ti cilji že povsem jasni, me več jih ne morejo prikrivati. Vsak nas patriot danes ve in občuti, da ne gre pri tem ne za Tita, ne za Kidriča, ne za Kardelja, ne za druge voditelje naše Partije in naše države ne za »Titovo kliko«, kajti »Titova klika« je mogočna mnogomilijonska armada jugoslovanskih državljanov, ampak da gre za Jugoslavijo celo zaradi tega,, ker gradi ta Titova Jugoslavija socializem.
Za nas preproste komuniste, ki se
učimo živeti, delati in boriti se iz naukov marksizma-leninizma, je ta ugotovitev takšna, da je kot take komunisti ne moremo použiti, ker nam prav znanost marksizma-leninizma potrjuje, da je gonja Informbiroja proti Jugoslaviji ne le samo za jugoslovanske komuniste, temveč za borbo proletariata, vsega sveta kontrarevolucionarna. Ce je bila stvar v začetku hudo spretno zamišljena, pa je danes zato že osvetljena tako, da ni za nikogar več uganka, zlasti pa za nas, Titove delovne ljudi, ne.
Kaj je Informbiro? Organiziran izraz diktature Sovjetske partije nad ostalimi partijami na svetu; organiziran izraz diktature močnega nad šibkejšim; organiziran izraz strasti ukazovanja; organiziran izraz samoljubja; organiziran izraz sile, ki naj bi zaustavila proces socialistične graditve v naši deželi, ker se vodstvo VKP(b) s tem ne strinja. Kaj je še Informbiro? Organiziran, toda spretno zabrisan ukaz, ohraniti za vsako ceno le eni Partiji na svetu, to se pravi VKP(b) privilegij izvora in razvoja proletarskih revolucij na svetu; ohraniti Za vsako ceno Oktobrsko revolucijo kot edino izhodišče proletarske borbe v zgodovini. A kaj se to pravi? To se pravi učiti ljubiti le svojo Partijo in le svojo domovino, ljubiti druge Partije in druge dežele pa le za toliko, za kolikor so pripravljene le-te njihovi domovini povečati ugled, čast in slavo; v tej informbirojski taktiki pa ljubiti le svojo Partijo, ker le ta Partija vse ve in vse zna. Ne drzni se podvomiti v to informbirojevsko »marksistično resnico«, ker sicer si pri priči sovražnik Sovjetske zveze, klevetnik VKP(b) in izdajalec proletariata!
Prav zaradi globoke ljubezni do Sovjetske zveze, do njenih narodov, do VKP(b), je bil naš delovni človek v
začetku, ko se je razpočila prva bom$ Informbiroja, silno pretresen. Saj ® mogel tega v svoji poštenosti in, iskr8' nosti zapopasti. Toda razvoj dogodku’1 atentati, ki so jih izvršila po uka?? Informbiroja vodstva demokratičuj? držav na žulje naših delovnih lj®8' ki vsemu proletariatu v prid gradiJ' socializem, so sami porinili našim lovnim ljudem orožje v roke, da so s, pričeli braniti. Zlasti pa je kupčija, koroškimi Slovenci utrdila tudi posle njega omahljivca. Danes ga ni kotle* v naši deželi, kjer ne bi ljudje sp* gledali peklenskih naklepov Infora1 biroja proti naši domovini.
Kak mesec pred resolucijo Inf°*?j, biroja sta me obiskala dva mlada 8:j banska pisatelja. Ko sta videla v. ® pisarni sliko maršala Tita$ katero risal znani slovenski umetnik, je bo njih dejal:	,
»Lahko ste srečni in zadovoljuj
kajti mi imamo učenca, vi pa učitelj8'
To je dejal prisrčno in iskreno. jg ko sem ju vprašal, kaj bi rada P°n® jja za spomin iz Ljubljane, sta me P*°jal za Titovo sliko. Seveda sem ji®8 jv8 sliko maršala Tita. Morda sta ta mlada albanska pisatelja danes v,L<a
«15 nn f-4n rrn nnrTiilil iona Irfllfl SrC®^,
ali pa sta že pogubljena, kajti sr ® Informbiroja za pokončavanje P ^.jet šev resnice so danes v deželan, se je razdivjala strast revizio
vsak čas pri roki.	.g^e
Lenin je nekoč za ruske	^
napisal brošuro »En korak n?J ;0Jd8' dva nazaj«. Podobno brošuro P1 _pJv;ziO' nes naši delovni ljudje yse® ipm, T?
nistom in kontrarevolucionarj	n;ci
brošura naših delovnih. lju(ii , str8' ima vsak dan več strani; {*?,' entral8' ni je nova tovarna, nova hi	a /
nova obdelovalna kmečka zmaguje' neovrgljivi dokazi, da resnica z®8*