356
Politični pregled.
Državni zbor se snide dne 3. novembra. Vlada mu že prvi dan predloži proračun, ki bode tudi letos izkazal nekaj prebitka, če tudi ne veliko. Finančni minister je pa tako srečen, da bode zboru mogel naznaniti, da je lanski sklepni račun ugodnejši mimo proračuna. Zbor bode tudi letos kakor lani po okrajšanem potu se posvetoval o budgetu in ga rešil do Božiča. Največ budgetnih točk še niti odseku izročilo ne bode, temveč se bode kar rešilo v zbornici. — V januvarji se pa zopet skličejo deželni zbori. Po končanem deželnozborskem zborovanji se pa snide zopet državni zbor, ki bode začel posvetovanje o novem kazenskem zakonu. Dotični odsek hitro nadaljuje posvetovanja o tej stvari in jih bode končal do Božiča, tako da bode v febiuvarji zbornica v plenumu lahko začela obravnavati to stvar, ki se že odlaša več let.
Škofovska posvetovanja. — Odbor škofov je imel zadnje dni posvetovanja na Dunaji, ki so se sukale menda največ okrog verske šole. Odbor je koncem izrekel v pismu do kardinala Grusche svoje obžalovanje, da ga nekaterniki napadajo in pri tem celo mislijo, da koristijo cerkvi. V šolskem vprašanju so škofje vse storili, kar je bilo v njih močeh in niso krivi, če njih prizadevanja niso bila vspešna. Letos v marcj_so_zopet se obrnili do vlade. Da se pa take stvari ne bodo dogajale7~kaEor se je letos na Dunaji, ko se je katoliškim otrokom prepovedalo v šoli celo glasno delali sveti križ, je treba, da vsi poklicani faktorji sodelujejo, da v vse L postavodajne zastope in šolske svete pridejo le pravi katoliški 2-možje. ^kofiesami pa ne morejo delatiJSudežev.
Shod odposlancev čeških klubov bode dne 2. novembra v Pragi. Sedaj so že vse stranke obljubile, da se tega shoda udeleže.   Mladočehi bodo s svojimi moravskimi so-
mišljeniki na shodu imeli devet zastopnikov. Kacega vspeha od tega shoda ne pričakujemo, ker bodo baje Mladočehi zahtevali od Staročehov, da naj odlože svoje mandate, da bodo volilci imeli priliko pokazati, če se še ujemajo ž njih politiko. Staročeški listi priporočajo, da bi se posvetovali o kakem praktičnem programu za svoje prvo postopanje. Pred vsem naj bi se dogovorili, kako bi se naj obnovila prejšnja desnica, ker le tako bi bilo mogoče se upirati Nemcem. Mladočehi seveda ne bodo za tak praktičen program. Le predobro vedo, da bi takoj zgubili vso popularnost, ko bi se poprijel! praktične politike in bi pri vsaki priliki ne premlevali češkega državnega prava. Baš v tem pravu obstoji namreč njih moč. Narod ne mara nič slišati o praktični politiki, ljubši so mu lepodoneče fraze o njegovem državnem pravu.
Ogersko. — Huda debata v zbornici o tem, da korni poveljnik v Budimpešti položi venec na honvedski spomenik in honvedi ovenčajo Heutzijev spomenik, se je končala s tem, da je osrednji deželni odbor ogerskih honvedov 1848. in 1849.1 sklenil sklicati občni zbor honvedov, da se posvetuje o tej zadevi. Odkritje spomenika se je zatorej moralo odložiti in v zbornici stvar postaviti z dnevnega reda. Skrajna opozicija je pa bila baje sklenila na vsak način preprečiti ovenčanje Heu-tzijevega spomenika. Opozicijski poslanci so nameravali vstopiti se okrog spomenika, da bi nikdo ne bil mogel do njega, da bi nanj položil venec. Umaknili bi se pa ne bili drugače, kakor če bi jih bili odstranili s silo. Hude debate v zbornici so pa napravile v višjih krogih kaj slab vtis. Dvor se je zaradi tega kar preselil z Ogerskega na Dunaj.
Italija. — Ker se bližajo dnevi novih volitev v zbornico, so se jeli posebno vsi bivši ministri prav marljivo gibati in sklicevati volilne shode, na katerih dokazujejo, da je politika sedanje vlade dobra in v pravem tiru. Tako delajo vladni pristaši, nasprotniki pa obratno prav močno rujejo proti sedanji vladi in hočejo na vsak način pri bližajočih se volitvah vr^či sedanjo vlado in se tako odločno izreči zoper te politiko vzlasti kar se tiče trojne zveze.
Srbija. — Eistič jel je že spoznavati, da ni prave zadel, ker je liberalce poklical v ministerstvo. Neki radikalni deputaciji je rekel, da se ustava ne sme rušiti in da bode v slučaji, če pri volitvah zmagajo radikalci, takoj zopet te poklical v ministerstvo. — Kakor zahteva ustava, sklicala se je skupščina na 13. dan novembra, a se bode takoj tudi odložila na dva meseca, se potem koncem, decembra razpustila in nove volitve bodo februvarja meseca. To se ujema z ustavo. Radikalci pa tudi zahtevajo, da se pri prvem snidenji skupščine voli tudi tretji regent. Tudi to zahteva ustava in zatorej se bodo radikalci lahko z opravičenjem upirali odložitvi skupščine.
Francija. — Debata glede nemirov v Carmauxu- bila je v zbornici jako burna. Radikalci so zahtevali podržavljenja rudokopov, zmerni republikanci in monarhisti so pa očitali vladi, da ni zadosti energično postopala proti delavcem. Mini-sterski predsednik je očital zbornici, da je ta kriva vseh nemirov, ker ni o pravem času vsprejela zakona glede razsodišč mej delavci in delodajatelji. Ko bi naposled ne bil eden poslancev v imenu lastnikov rudokopa se, izjavil, da so ti pripravljeni vso stvar prepustiti posebnemu razsodišču, na kar so vsi drugi predlogi odpadli, bi bilo ta dan ministerstvo dobilo prav gotovo nezaupnico. — Delavci so se tudi izrekli zato, da se stvar izroči razsodišču, na kar je pred par dnevi ministerski predsednik razsodil zadevo v korist delavcem. Strajk je vsled tega končan in delavci lotili so se zopet dela.
Nemčija. — Nova vojaška predloga je še vedno na dnevnem redu. Bivši kancelar izrekel se je v svojem glasilu odločno proti novi predlogi. Tudi vojaški krogi pruski so baje odločno zoper predlogo, zlasti zoper dveletno službovanje. — Cesar hoče pa na vsak način, da nova predloga prodere in tudi, če bi bilo treba zbornico razpustiti,  kar se bode najbrže
357
zgodilo, kajti zagotavlja se od več strani, da je ni večine v dižavneui zboru, ki bi vsjrfjela napoininano vojaško predlogo. — Poroča se, da nova vojaška predloga določa mirovno stanje nemške vojske na letnih 492 068 mož pri dveletnem službovanju. Oni, ki so se pregrešili zoper kaz. zakon prisiliti je k triletnemu službovanju V 24 letih bo naraslo število iz-\MŽbanih vojakov na 4,400.000 mož in bo tako nemška vojska nadkrilila francosko in ne bode dosti manjša od ruske.