24. MARCA 1950 - ŠT. 30 CRNOBELEM VFSTNK SINDIKALNE PODRUŽNICE ?■ T.1 »n U D S K A PRAV I C A « DA BOMO PREHODNO ZASTAVO TUDI OBDRŽALI »Na takšne -kolektive, kakršen je vaš, smo lahko ponosni,« je -dejal tov. minister Ivan Regent, ko je našemu kolektivu slovesno izročil prehodno zastavo. Oh njegovem govoru in spričo besed drugih tovarišev na lepi prireditvi- v petek, 17. t. m., na-m je stopilo še bolj živo -pred oči, v kako usodnem -boju za zgraditev socializma i;n zmago pravih načel marksizma-leni-nizma sodelujemo tudi mi ter s svojimi delovnimi zmagami prispevamo lep delež. Dvorana je bila skromno, vendar depo okrašena. Pred samo slovesnostjo je zaigral na odru naš orkester ter tako -pokazal, da imajo tiskarji' tudi smisel za glasbo. Zborovalci so- goste navdušeno pozdravili. Razen prosvetnega ministra I. Regenta so nas obiskali tudi: -član centralne -uprave iz Beograda tov. čvarlkovič, člana glavnega odbora za Slovenijo ZSJ Boštjančič in Plevnik, zastopnika mestnega in rajonskega komiteja im direktor združenih grafičnih podjetij Štrckelj. Predsednik naše podružnice M. Možina jih je toplo pozdravil. Potem je kratko razčlenil, kateri' glavni pogoji so omogočili, da smo si lani priborili republiško in zvezno zastavo. Poudaril je velik pomen lanskih tekmovanj, globoko zavednost in strokovno usposobljenost našega kolektiva, V imenu kolektiva je obljubil, da bomo še nadalje vlagali vse sile zia izpolnitev nalog med graditvijo socializma. Direktor Viktor Ilovar je prikazal lansko borbo našega kolektiva za izpolnitev plana ter naglasil, da so naši delavci dosegli tako lepe uspehe kljub velikim težavam — obrabljenim strojem, pomanjkanju materiala in kadra. Disciplina se je zelo utrdila. Lani smo: imeli 33 udarnikov in samo v drugem polletju 27. Racionaliizutorja Kolarič in Ažnoli sta tudi precej -prispevala. Tov. Možina pa je s sestavo^ kopirnega kleja omogočil, da samo naše podjetje prihrani na leto 72.479 din v devizah. Tovariši Možina, Kolarič, Beranek, Čeh in Vilhar so prvič v naši državi uvedli Postopek gigantog rafije v foto-lito postopek. V knjigoveznici so si med tekmovanjem za večjo storilnost prido- bili pomembne izkušnje, ki jih zdaj s pridom uporabljajo. Lami je bilo v podjetju 6 strokovnih tečajev, na katerih so se usposabljali ne le naši mladinci, temveč tudi bodoči strokovnjaki' 'iz drugih ljudskih republik. Končno je tovariš direktor govoril o letošnjih nalogah našega kolektiva: plan je za 12% večji, strokovni kader je isti', težave ne bodo nič manjše, morda še celo večje kakor lani. Vendar je iz- razil upanje, da bomo- tudi letos premagali i vse -težave im prav tako kakor lani uspešno izpolnili planske naloge. Tovariš minister Regent je povedal, da ga je najbolj prijetno presenetila delovna disciplina n-ašega kolektiva-; naša naloga je zdaj tudi, da s svojim zgledom vplivamo v tem pogledu -na druge kolektive. Ko je tovariš minister bral poročilo o uspehih, ki so nam zago-to-vili, da smo prejeli zvezno zastavo, je sprevidel, da smo si jo v vsakem pogledu zaslužili, kakor je naglasil. V svojem govoru nas je izpodbujal, da si zastavo obdržimo i’n prikazal je velik pomen borbe vsega našega delovnega ljudstva za zgraditev socializma med ovirami, ki nam jih delajo info rmb i ro j e vsk e države. S tem, da se borimo za neodvisnos-t narodov in držav, se dejansko najbolje bojujemo za mir na svetu, za lepšo bodočnost na-rodov vsega sveta. Ponovil je besede tovariša Tita-, da takšnih delavcev, kakršni- so naši, nimajo nikjer na svetu. Zastavo je o-d -tovariša ministra prevzel Marjam Skalar, ki je dejal, da si bo naš kolektiv prizadeval zastavo obdržati v trajni lasti', tako da bomo v prvih vrstah borcev za boljšo bodočnost našega delovnega ljudstva. Zastopnik centralne uiprave tovariš Čva-rkovic je čestital našemu kolektivu im izrazil upanje, da si bomo zastavo obdržali. V imenu -glavnega odbora -pa mam je čestital tov. Boštjančič. V imenu vodstva podjetja je tov. Bruino Čeč razglasil štiri udarnike: strojni stavec Fr. Poženel je zdaj desetkratni udarnik, strojni stavec Vlado Ivančič šestkratni, kemigra-f Fr. Hvastja petkratni, strojni stavec Fr. Jereb pa je prejel častni naslov udarnika prvič. Hkrati je več tovarišev in tovarišic bilo nagrajenih z denarnimi nagradami, številni pa so pohvaljeni. Končno je kolektiv prevzel skupno obveznost, ki smo ji dali tudi poudarka v resoluciji -tovarišu Titu, CK KPS im Zvezi sindikatov; letni -plan bomo izpolniti do 15. novembra in ga do konca leta -presegli za 15%; polno lastno ceno bomo znižali za 5%, storilnost -povečali za 7%, neupravičene izostanke omejili na 006%, stiskali še tri številke »Jugoslavije« in dve številki »Umetniške revije« — vse na kvalitetni višini. Potem so grupe in posamezniki' prevzemali obveznosti ter tako manifestirali, da je naš kolektiv trdno sklenil obdržati zvezno zastavo. Prehodna zastava V tej hiši dan za dnem rodi se pisana beseda in tu dobi polet — potem med ljudstvo se razlije: tu v knjigo se obleče pesem in umetnost, veda — papir se spremeni, v dobrino žlahtno se razvije. Umetnost »črna« — naša ni nikakor zdaj mračnjaška; kaj bolj človeka plemeniti kakor naša knjiga? Zato, da knjigi se odpre še zadnja hiša vaška in ljudstvo naše v bojih vodi ter podžiga — zato naš kolektiv v slovesni uri tej obljublja: Še damo knjig in knjig in pisane besede — morje! Kdor s to zastavo zmaga, nikdar ne izgublja — pred njim se novih, lepših zmag zlati obzorje. 2 MAREC 1950 ST. 30 — ČRNO NA BELEM ZASTAVO SMO Sl PRIBORILI S TRDIM DELOM Leta 1949. je naš kolektiv žel vidne uspehe v proizvodnji. Kot priznanje za dosežene uspehe v prvem polletju smo prejeli republiško prehodno zastavo in naslov najboljšega grafičnega kolektiva LR Slovenije. Pri prevzemu republiške prehodne zastave smo si zastavili nalogo, da bomo napore za dvig proizvodnje še povečali, tako da si bomo priborili zvezno prehodno zastavo. Ob prizadevanju večine članov kolektiva smo to nalogo izpolnili. V drugem polletju smo dosegli uspehe, ki nas upravičujejo, da smo prejeli zvezno prehodno zastavo in naslov najboljšega grafičnega kolektiva v državi. Glavni uspehi, ki smo jih lani dosegli zlasti v drugem polletju, so: izpolnili in IZPOLNJEVANJE PLANA D p*an B izpolnjevanje plan v I. polletju V//A plan v II. polletju ——mesečni plan presegli smo proizvodni plan, znižali polno lastno ceno, povečali storilnost in nekateri naši izdelki so dosegli veliko višino kvalitete. V prvem polletju smo proizvodni plan izpolnili za 111.6%, v drugem polletju za 148.71%, letni plan pa smo izpolnili za 129.49%. Iz grafikona je razvidno, kako smo plan izpolnjevali po posameznih mesecih in kako v prvem in drugem polletju. Pri pregledu izpolnjevanja plana po mesecih ugotovimo, da smo plan izpolnjevali skokovito, to se pravi, da smo ga v posameznih mesecih izpolnjevali različno, neeenakomemo. Vzrokov je bilo mnogo. Mislim, da ni industrijske stroke, kjer bi imeli naročniki med samo proizvodnjo toliko vpliva in možnosti za spreminjanje proizvodov kakor v naši stroki, Razni naročniki s korekturami in spremembami povzročajo motnje in zastoje, kar je eden glavnih vzrokov neenakomernega izpolnjevanja plana. Drug vzrok je pomanjkanje raznega izdelav-nega in pomožnega materiala, ki ga pogosto ne moremo pravočasno dobiti. Mnogo motenj povzročajo razna termin- ska dela, ki rušijo pravilno- organizacijo dela in s tem zmanjšujejo' zmogljivost obrata. To zlasti velja za kvalitetna komplicirana dela, n. pr. za revijo »Jugoslavija«. Zanimiva je ugotovitev, da je bil plan najbolj presežen avgusta in decembra, ko je nastal zastoj pri »Jugoslaviji« in smo tedaj večidel tiskali navadne knjige. To je tudi eden vzrokov, da smo v teh mesecih plan tako visoko presegli, hkrati pa dokazuje, da imamo težje pogoje za izpolnjevanje planskih nalog in za tekmovanje, ko smo zaposleni s kvalitetnimi deli. Plan za znižanje polne lastne cene smo v prvem polletju dosegli za ICO.46%, v drugem poletju pa za 297.56%, kar pomeni, da smo polno lastno ceno znižali za 5.89%. Drugo polletje nosi večidel teže znižanja. Naš kolektiv je nedvomno dosegel velik uspeh s kvalitetno izdelavo nekaterih —• poudarjam nekaterih —■ izdelkov. Ne moremo še trditi da so vsi naši izdelki kvalitetno na višini. V tem pogledu bo treba še mnogo naporov, da odpravimo napake, če že ne izvirajo iz neprimernega materiala. Ko smo julija prejeli v delo reprezentativno revijo »Jugoslavijo«, nam je bila nedvomno naložena težavna in odgovorna naloga. Izdelati je bilo treba kvalitetno revijo, ki naj predstavlja našo državo v tujini. Naloga je bila zlasti težka, iker so bili za izdelavo določeni mnogo prekratki roki glede na našo zmogljivost. Razen tega so med delom nastopali razni zastoji, ki niso nastali po naši krivdi, povzročali pa so desorgani-zacijo dela vse naše proizvodnje. Treba je bilo nešteto posvetovanj in mnogo nadurnega dela, da smo nalogo častno izpolnili. S tem izdelkom moremo po kvaliteti tekmovati s tehnično visoko razvitimi državami; talko častno predstavljamo našo domovino v tujini, zlasti še grafično industrijo in naše podjetje. V državi sami pa smo si pridobili ugled in priznanje, kar je mnogo pripomoglo, da smo si priborili prehodno zastavo. »Jugoslavija« je eden največjih kvalitetnih izdelkov našega kolektiva, vendar ne edini. »Slovenski slikarji« in razne reklamne tiskovine, ki so- namenjene propagandi za izvoz naših artiklov, so bili prav tako kvalitetno izdelani. Omeniti je treba lepak »Slovenija-sadje« v angleščini, ki je bil kvalitetno na višini in pri katerem smo prvič z našimi primitivnimi sredstvi uporabili postopek gi-gantografije in s tem napravili velik korak naprej v fotolito tehniki. Pomembno delo, ki bo kmalu izšlo, je Slovenski pravopis, pri katerem je glavno težo prevzela strojna stavnica. To je nekaj naših izdelkov, na katere smo lahko ponosni. Da smo lani imeli toliko uspehov, gre priznanje večini članov našega kolektiva. Oddelkovodje so s svojo skrbjo za boljši razvoj in organizacijo dela v oddelkih odpravljali -mnogo zastojev in pripomogli k povečanju storilnosti. Številni delavci so vložili mnogo truda v delo in marsikdo je prebil skoraj vse popoldneve pri nadurnem delu. S tem so pokazali, da razumejo potrebe, ki jih narekujejo interesi skupnosti in čas. Saj je bilo treba nadomestiti mnogo ur za tovariše, ki so sodelovali pri raznih akcijah izven podjetja, hkrati pa povečati zmogljivost obrata ali izdelati več, kakor moremo v normalnem delovnem času. Z utrjevanjem delovne discipline smo zmanjšali število izostankov in skrčili na minimum število tistih, ki bi se radi okoriščali na račun skupnosti. Z raznimi racionalizatorskimi posegi, z uvedbo in korekturo norm smo povečali storilnost in vrednost proizvodnje v primeri s plačami. Za svoje delo je v prvem polletju prejelo naslov udarnika šest tovarišev, eden pa naslov racionalizatorja. V drugem polletju pa je bilo 27 udarnikov, en racionalizator in en tovariš je izpolnil pogoje za novatorja. Ti podaki pričajo, da se kolektiv kot celota zaveda svojih nalog in dolžnosti PORAST VREDNOSTI PROIZVODNJE ______ indeks vrednosti produkcije na osebo povprečje .....- indeks odnosa plač proti vred- ....... povprečje nosti produkcije do socialistične domovine. Vendar so med nami še posamezniki, ki bi hoteli stati ob strani. Te bo treba pač prepričati, kaj so naše skupne dolžnosti. Ves kolektiv pa se mora zavedati: d asi smo plan dosegli in presegli, s tem še zdaleč nismo krili potreb po grafičnih izdelkih. To velja zlasti za kvalitetne izdelke. Naloga prav našega kolektiva je, da zmogljivost v ta namen poveča ter vzgoji kader, ki bo prevzel znanje in izkušnje starejših tovarišev. Dolžnost mladine, ki dela v proizvodnji, je, da posveti vso pozornost strokovni izobrazbi in izpopolni svoje znanje ter si pridobi najvišjo kvalifikacijo. Za to pa je treba vztrajnosti in zanimanja ter študija tudi izven rednega delovnega časa. V našem podjetju so dani najboljši pogoji za to in kdor ima vsaj osnovno znanje, voljo i® je vztrajen, se more strokovno izpopolniti. Dolžnost starejših tovarišev pa ie' da svoje znanje in izkušnje prenašajo na naraščaj ter tako povečajo število strokovnjakov in zmogljivost obrata. Dolžnost vsega kolektiva je, da vloži vse sile v svoje delo, da bodo letošni1 uspehi še večji, tako da si priznanje i» zastavo obdržimo. S tem bomo dokazali, da hočemo biti v prvih vrstah gradite' ljev socializma v novi, Titovi Jugoslaviji- Nagrade — priznanje našim najboljšim FRANC POŽENEL VLADO IVANČIČ desetkratni udarnik šestkratni udarnik Olb prevzemu zvezne prehodne zastave smo pozdravili štiri udarmliiktej, so ise v našem kolektivu odlikovali prejšnji mesec (Poženel, Ivančič, Hvastja in Jereb), hkrati pa so bide Podeljene nagrade naslednjim 60 tovarišem in tovarišicam: Fr. Poženel, Vil. Ivančič, Edvard Ažnoih, Allbim Hrovat, Marjam Skalar, Bdi Leskošek, Ivan Jerič, Rudolf Leskovic, Fr. Puntar, Leopold Maitinger, Fr. Hvastja, Fr. Jeirelb, Lado Vrhovnik, Marija Poiviše, Ema Srakar, E. Goslar, Matevž Kržišnjiik, Rudolf MarSinčič, Jože Urbančič, Lojze Hartman, Feliks Uršič, Vinko Štrukelj, Dušan Accetto, Pavle Bain, Mirko Puikel, Roza Orel, fav-la Zrimšek, Anton Peroivšek, Mar-Wa Sadlair, Janez. Cizelj, Jože Neiuman, Marjan Možina, Riiko Beranek, Janko ki - ............ FRANC HVASTJA FRANC JEREB petkratni udarnik prvič udarnik Čeh, Matija Vilhar, Bruno Čeč, Martin Zajc, Ferdinand Premru, Maliči Abe, Viktor Jenko«, Tine Vodiišeik, Božo Sintič, Rudolf Ježek, Rado Šturm, Tončka Likovič, Ivanka Kreč, Joža Fink, Joža Delničar, Maks Hvale, Ev. Kolarič, Franc Podlesnik, Lado Hren, Rudi Meden, Rezika Jager, Otmar Gašperlin, Lado O vin, Jože Paradiž, L. Friedl, Lojze Burlkolijc in Vinko Vokal. Pohvaljeni,h pa je bilo 21 tovarišev in tovarišic: Ivanka Kikelj, Iv. Čebokli, Oto Turnšek, Fr. Prešeren, Fr. Snoj, Marjan Rožanc, Lojzka Rejec, Franc Trontelj, Marija Ferenčak, Fr. Hočevar, Marija Gosar, Ljudmila Snoj, Francka Januš, Fir. Urbančič, Fr. K.ra-šovic, Edo Brajnik, Fr. Štrukelj, Fr. Bantan, Nace Šemrov, Mailei Triink in Lado Magollč. SPRIČEVALO NAŠE ZAVEDNOSTI IN BORBENOSTI Kolektivne in posamezne obveznosti, ki smo jih prevzemali, ko smo Prevzeli prehodno zvezno zastavo — bi ,ne 'bila1 več prehodna, ampak bi tiflj postala nalša trajna last — so najboljše spričevalo naše zavednosti in borbenosti. To pa je tudi najboljše Ugotovilo, da borno uspešno izpolbje-V(tii letošnje planske naloge, čeprav težavnejše in večje. Letošnji' plan to za 12 % večji od lanskega, toda izginiti ga, hočemo do 15. novembra-^Diejeli smo tudi več osebnih obveznosti, ne le da« smo sc kolektivno za-vozali izpolniti letni plan do 15. no-1'etobra in ga do konca leta preseči 15%. Grupa ročne stavnice se je zaveda, da 'bo v prvem polletju odpra-V'lu vse »ribe« v oddelku. Albin Hor-'nt bo prelomil I. del knjige »Elek-°tehnika< v 60 urah, medtem ko je ^'o normirano za 72 ur. Premru in onard pa bosta postavila tovorni ozni red« namesto v 207 že v 18? "i-ah. Grupa strojnice ‘knjigotrška se je T^ezola, da bo- prvo številko revije T>rniteja za zunanjo trgovino p ra vodilo stiskala in delala po (»trebi oj v nadurah; revija bo častno za-°bala grafično umetnost v tujini. y M klišairni bodo tovariši Maitinger, °renčan, Hvastja in Kolarič opravili .^Produkcijo za reprezentativno revi-P komiteja za zunanjo trgovino — ^ treba tudi v nadurah. Grupa litografije se je zavezala, da bo uvedla gigamtogrefijo kot stalen delovni način in ga kolikor mogoče izpopolnila. Priredliila bo tudi tečaj za fo tod i tog rafijo. Mladinci i'z litografije: Zaletel, Turnšek, Smrajc in Rožanc sp se zavezali, da se bodo na tem tečaju usposobili za samostojno delo. Učenci litografije so prevzela obveznost, da bodo redno vsak teden dajali vpogled risbe in osnutke, tako da' se bodo čim bolj usposobili v svoji stroki. V knjigoveznici so tri brigade prevzele obveznosti: I. brigada bo vezala »Slovenski pravopis« po novem delovnem načinu, tako da bo delo končala 175 ur prej, kakor je določeno po normi: II. brigada bo končala izdelavo platnic v 300 urah prej, III. brigada bo končala broširan j e »Komunista« v 36 urah prej. Udarnik Vladimir Ivančič se je zavezal, da bo najmanj 60% vsega dela delal ,po normali in presegal tehnično normo zai 20%. Hkrati je sprejel tekmovalno napoved strojnega stavca Po-kriča iz Zagreba ter se bo boril za mesto najboljšega stavca v Jugoslaviji. Faktor Egon Goslar se je zavezal, da bo zaradi pomanjkanja kadra, delal vsako nedeljo do 1. maja po 5 nadur. Brusač Fr. Trontelj se je zavezal, da bo sam izdelali nože za trore/jnike. Posebne obveznosti, zlasti v zvezi z volitvami, so sprejeli trije mladinski aktivi' in člani pisarn. Vpogled v delo naše mladinske organizacije Večkrat se vprašujemo, kako je z delom naše mladinske organizacije. V našem podjetju je S8 mladincev in mladink. V tem poročilu se nam nudi kratek odgovor, kaj in kako dela naša mladinska organizacija v podjetju. Podatke smo posneli iz poročila predsednice tovarišice Marinke Karmel j na zboru, ko je mladinska organizacija polagala račune o svojem delu v preteklem letu. Za organizacijo naše mladine je pomembno, da bo poslej imela svoj tovarniški komite; to bo mnogo pripomoglo, da bo mladina bolje čutila svojo organizacijsko povezanost in živahne j e ter odločneje izpolnjevala svoje organizacijske naloge. Pregled dosedanjega dela po aktivih kaže, da v nobeni grupi ni bilo več kakor osem organizacijskih sestankov vse leto, torej niti po eden na mesec. Vzrok je iskati predvsem v tem, da so se člani sekretariata stalno menjavali. Razen tega 33 mladincev ni, bilo dva meseca v podjetju, ker so obiskovali strokovno šolo. (Mladina je sodelovala pri štirih sindikalnih prireditvah. Imela je dve zabavni prireditvi s plesom. Udeleževala se je izletov v zvezi s sindikatom. Najboljša udeležba je bila pri izletu na Triglav. V našem glasilu je mladina imela svoj kotiček, toda za več številk ni poslala prav nobenega prispevka. Ideološko vzgojno delo ni bilo dovolj uspešno. Mladina je ,imela svoje ožje študijske sestanke, razen tega pa se je udeleževala študija v sindikatu. Največja napaka je bila, da študijski sestanki niso bili redni. Lani se je mladina udeležila strokovnih tečajev v ročni stavnici. Razen tega je bil risarski tečaj v litografiji, V ročni stavnici in litografiji sta bila tečaja za učence, v knjigoveznici pa za polkvali-ficirane delavce. Izpite za kvalificirane delavce so lani naredili: Anica Vrtačnik, Marinka Kovačič, M. Jezeršek in Marijan Mlakar v ročni stavnici; J. Lah in J. Ferenc v knjiigotisku; T. Jordan in J. Kobal v knjigoveznici; 0. Turnšek, A. Smrajc, I. Šavs, (M. Rožanc in M. Zaletel v litografiji; J. Usnik in J. Porenta v klišami; Fr. Kmetič, Milica Končar, Miroslava Furlan, I. Ban in Marinka Karmelj v bakrotisfou. K tem usposobljenim mladincem in mladinkam je treba prišteti tovariše, ki so prišli iz grafičnega tehni-kuma. Mladina dosega norme povprečno za 102%. Po normah dela 27 mladincev in mladink. Najbolj, presega norme tovarišica Marija Povše, ki je štirikratna udarnica. Mladina je prispevala precej pri prostovoljnem delu. Odlikovala se je zlasti Alb,inča Mikol, ki je opravila 400 ur. Naša mladina sodeluje v raznih fiz-ikultumih društvih, v okviru našega sindikata pa so sodelovali le posameznik: pri nekaterih tekmovanjih. Prav tako Ljudska tehnika ni zajela dovolj mladine. Deloval je letalsko-modelarski krožek, ki ga je obiskovalo sedem mladincev. Prve tečaje so napravili s prav dobrim uspehom. Povezava s sindikatom se je po občnem zboru okrepila. Potrebno je tudi, da se utrdi povezava mladine v oddelkih, kar velja zlasti za knjigotisk. NAŠA SMUČARSKA EKIPA JE ZMAGALA V začetku tega meseca, v soboto 4. in v nedeljo 5. marca, je bilo v Kranjski gori tekmovanje za smučarsko prvenstvo gra-fičarjev Jugoslavije. Dobro smo- se zavedali pomena te fiz-kulturne prireditve, zato je naš fiz-kuLturni aktiv posSail -nanjo svojo borbeno smučarsko ekipo. Tekme smo- se udeležili -trdno- odločeni, da dosežemo kar najboljše uspehe ter si priborimo prehodmii pokal, ki ga je darovala -za zmagovalca centralna uprava Sindikata -delavcev in nameščencev' grafične industrije Jugoslavije. tekmovanja sc je prvi dan udeležilo 70 tekmovalcev -grafičnih kolektivov me le -iz Ljubljane, temveč tudi iz Beograda, Zagreba, Maribora im Celja. Prvi dan so tekmovali člani -na 8 km dolgi progi v smuškem teku, medtem ko je bila proga za ie-kmo-va-nje mladincev 4 km -dolga. Proga- za smuk pa je bila 1800 m dolga za člane in -mladince. Sneg je -bil pomrznjen, zato je bilo prece-j padcev. Pri teku je bil med člana- prvi Milan Lukovič -(beograjska tiska-rna »Omiladine«), drugi naš Boris Vidmar, četrto me-sto pa je med našimi tekmovalci zasedel Fr. Jereb. Med mladinci sta prvo -in drugo mesto zasedla naša tekmovalca Breceljnik in Tomažič. Pri smuku smo med člani dosegli tretje in četrto mesto (Jarc in Alj-ainčič). Med mladinci pa so si izvojeva-li vsa prva mesta naši tekmovalci: Verdeik, Po-čkaj, Žic, Jerneje din Dobrilovič. Naslednji dam je -bilo tekmovanje v slalomu na 800 m dolgi' progi-. Tekmovalo je 50 članov in mladincev. Med člani je dosegel prvo mesto Celjan M. Hrastnik, med mladinci pa naš Božo Počka j, ki je po-stal hkrati prvak v alpski kombinaciji. V ekipnem tekmovanju si je izvojeva-1 prvo mesto maš f-i-zkul-turni' aktiv. S tern smo si priborili prehodni pokal. Naš fizkul-tu-rni aktiv je dosege! že precej zmag. Reči smerno, da ga ibo ta -zmaga iizip-od-bujala k nadaljnji borbenosti in delavnosti ter da bo tudi poslej častno zastopal -naš sin-diikait Zato pa si' bo tudi prizadeval, da si prehodni pokal obdrži -tudi pni prihodnjih tekmovanjih. ' ■ a— iiiliii ■»« mm Iz zgodovine šaha (Nadaljevanje) Poglejmo si dve naj-bolj značilni partiji tetli dveh šahovskih velikanov. Dr. Laslkerjeva -igra [j-arano kaže, da je imel nedvomno velike -težave z kli" mo na Havani. Nikdar -prej in tudi pozneje ni dr. Lasker delal takih napak ikot v tem dvoboju s Capablanco. Beli: Capablanca Črni: dr. Lasker (5. partija, Havana) 1. d4, d5, 2. Sf3, Sf6, 3. c4, e6, 4. Lg5; Sbd7, 5. e3, Le7, 6. Sc3, 0-0, 7. Tel, b6?, 8. cd, ed, 9. Da4, c51, 10. Dc6, Tb8, 11. Sd5:, Lb7, 12. Se7:+, De7:, 13. Da4, Tbc8?, 14. Da3, De6, 15. LI6:, Di6:, 16. La61, L!3:, 17. Lc8:, Tc8:, 18. gf, Df3, 19. Tgl, Te8, 20. Dd3, ,g6, 21. Kfl, Te4, 22. D dl, Dh3+, 23. Tg2, Sf6, 24. Kgl, cd, 25. Tc4!, de, 26. Te4:, Se4:, 27. Dd8+, Kg7, 28. Dd4+, Sf6, 29. fe, De6, 30. Tf2, g5, 31. h4, gh, 32. Dd4:, Sg4, 33. Dg5+, Kf8, 34. Tf5, h5, 35. Dd8+, Kg7, 36. Dg5+, Kf8, 37. Dd8+, Kg7, 38. Dg5+, Kf8, 39. b3, Dd6, 40. D14, Ddl+. 41. Dil, Dd7, 42. Th5:, Se3:, 43. Df3, Dd4, 44. Da8+, Ke7, 45. Db7+, Kf8?, Db8+, in črni odneha. — Stil igre v -tej partiji je značilen za Capablanco. Beli: Capablanca Črni: dr. Lasker (11. pariti ja, Havana) 1. d4, d5, 2- Sf3, e6, 5. c4, Sf6, 4. Lg5, Sbd7, 5. e3, Le7, 6. Sc3, 0-0, 7. Tel, Te8, 8. Dc2, c6, 9. Ld3, dc, 10. Lc4, Sd5, 11. Le7:, T-e7: ?, 12. 0-0, Sf8, 13. Tfdl, Ld7, 14- e4, S5b6, 15. Lfl, Tc8, 16. b4, Le8, 17. Db3, Tec7, 18. a4, Sg6, 19. a5, Sd7, 20. e5, lb.6!, 21. Se4, Tb8, 22. Dc3, Sf4, 23. S:16, Sd5, 24, Da3, f6, 25. Se8:, De8:, 26. ef, gf. 27- b51, Tbc8, 28. bc, Tc6:, 29. Tc6:, Tc6;, 30. ab, ub, 31. Tdel, Dc8, 32. Sd2, Sf8, 33. Sc4, Dd8, 34. ih4, Tc7, 35. Db3, Tg7, 36- g3, Ta7, 37. Lc4, Ta5, 38. Sc3, Sc3:, 39. Dc3:, Kf7, 40. De3, Dd6, 41. De4, Ta4?, 42. Db7+, Kg6?, 43. Dc81, Db4?, 44. Tel?, De7?, 45. Ld3+, Kh6, 46. Tc-7, Tal-f, 47. Kg2, Dd6, 48. Df8: in -črni odneha- Partija je zelo poučna v končni fazi, kjer im ije potrebno -precizno igranje za zmago. -Novi svetovni prvak Jose- Raoul Capablanca ipa m!i -tako doligo uspešno (Trzal svojega naslova, kot ga je -pred -njim St-einitz in dr. Lasker. Že 1. 1927 ga je izzvail im tudi gladko porazil Aleksa,nder Aleksan-drovič Aljehin. (Dalje prihodnjič) V okviru vsesplošnega p redvoilliilnega tekmovanja je tudi -našo podružnico Slovenski poročevalec pozval na tekmovanje, med drugim tudi v šahu-Dela smo -se takoj l-o-tili. Šah v širino, šah med delovne ljudi! to je naša vodilna misel- Treba je šahovsko razgibati ves naš kolektiv, da se bomo uspešno uveljavili v tekmovanju s Slovenskim poročevalcem. To je naša moralna dolžnost, kajti podelitev zvezne zastave naši sindikalni podružnici je jasen dokaz, da je naš kolektiv pozitiven pri izpolnjevanju delovnega plana kakor tudi napreden v fižk-ui turi. Na razpisano medoddelkovno eki-P_ no šaliorvi-iko tekmovanje se je pTija vilo 8 oddelkov, ki igrajo sedaj tui^ n,ir vsak z vsakim po točkovnem na' činu. Eno moštvo šteje 4 člane, lahko pa postavi oddelek -tudi več ekip. Dosedanji izid šahovskih dvobojev Je naslednji: Prvo kolo: Kmečki -glas je prem*' -gal Sklladiče-Knjigotiisk s 3 in pol ’ pol, Fisairne so zmagale nad RakrO' tiskom s 3 : 1, prav tako Kllšarna nad Litografijo- I., Knjigoveznica pa je 5 4 : 0 premagala Litografi jo II. Drugo kolo: Pisarne-Skladišče Knjigotisk 4 : 0, Bakrotisk-Klišarn® 2 : 2, Litografija I.-Knj,igovezinica 2 '• Kmečki gla-s-L-itoigrafiija II. 3 : 1. Po II. kolu imajo točk: Pisarna 7, Kmečki glas 6 in pol. Knjigoveznica 6, Kllšarna 5, Litografija I- j? Bakrotislk po 3 točke, Litografija "j 1 -točko in SMadišče-Knjigotisk P°* točke. Pr-a-v to šahiranje je pokazalo, ima naš aktiv- precej igralcev ki_ -e pa dosedaj še niso pokazali v našej11 rdečem kotičku za šahovnico. Ka-^ pa, da ravno taka ekipna tekmovali H najbolj »vlečejo« in hkrati vzbudi)" potrebno borbenost -ter tekmovalo1 duh, saj gre za ugled oddelka. Pa^ -tiije so zanimive in 'igrajo jih z vs*j resnostjo. Kar veselje je -pogledat3 mladinoai, ki se, vles rdeč v obram trudi, da bi vendar kako »podrl« sta' rejšega tovariša v plemeniti iborb1^ Teikmovanje se razvija v redu in sp®' rov ne poznamo. Nadaljenje izld objavimo prihodnjič. Sindikalno ekipno šahovsko tekm°_ -vanje, ki se ga je letos udeležilo re__ kordno število aktivov, se bo še o? daljevalo z igranjem po strokah, 1 sicer na 50 deskah- Vsak krajevni , bor bo lahko sestavil reprezentanco V vseh svo-jih aktivov. Ljubi jansk1^ »Imi ch d ru k e r j e v-šali i stov« p-a je P.1e cej nad 100 in zato smo prijavili ® moštvi po 50 igralcev. -O— V velikem šahovskem dvoboju slavija : ZDA, v katerem je jugoel0'. ek o mošt vo z zm ago na d tako renomi-nim nasprotnikom doseglo svoj d®se 32. Tlf3, Tc2, 33. Ta3:, Tc5:, 34. %7. Kf8, 35. Taf3, T8e7, 36. Lb3, Teb 4g, Tfl, Til:, 38. Tfl:, Te5, 39. g4, Te*. ^ g5, Le5+, 41. Kh3, f6, 42. gf, F’ 46-Ld5, Tb4, 44. Tf3, b6, 45. Tb3, Tdb ^ Le6, Td6, 47. Lf5, Tdl, 48. Tbl, Tto^. partija se je zaradi neenakih l°vceVI)0l{8' čala neodločeno. Oba mojstra s^a.£gost-zala zelo dobro igro in veliko borb Hren Lad