Letnik 38 2 1994 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet.-predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Gojmir Mlakar, Branko Rojc, dr. Radoš ,m1nrw11L Joe Triglav UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektoriect: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za 01ganizacije in podjetja 1 O 000 SIT, za člane geodetskih društev 1 000 SIT Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 200 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-21]/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1994 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije ODETS ST Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 38, No. 2, pp. 61-148, Ljubljana, July 1994 Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, ancl Technical Eclitor: Božena Lipej, M.Se. I Programme Board: Chainnen of Tenitorial Surveying Societies and the President of the Association of Swveyors of Slovenia Editorial Board: Bolis Bregant, M.Se., Božena Lipej, M.Se., Gojmir Mlakar, ProfDr. Branko Rojc; Dr. Radoš Šumrada, Joe T1iglav UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into English: Lidija Vodopivec Lectar: Joža Lakovič Subscriptions and Edito,ial Address: Geodetski vestnik - Eclito,ia/ Staff, Klistanova ul. 1, SJ-61000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 61 31 2315, Fax: +386 61132 20 21. Publishecl Quarterly. Annuq/ Subscription 1994: SIT 10 000. Personal Subsc,iption (Surveying Society Membership) 1994: SIT 1 000. Drawing Account of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. P1intecl by: Povše, Ljubljana, 1 200 copies Geodetski vestnik is in pari financed by the Minisily far Science mul Teclmology According to the Minist,y of Culture letter No. 415-211/92mb datecl March 2nd, 1992 the Geodetski vestnik is one of the products for which a 5% products sales tax is paid. Copy,ight © 1994 Geodetski vestnik, Association of Surveyors Slovenia Vol. 38 2 1994 l VSEBI co UVODNIK EDITOIUAL TS IZ zr,JANOSTI IN STROKE. FR01n SCIENCE AflD PROFESSION Tomaž Ambrožič, IZRAVNAVA GEODETSKIH MREŽ Z RAZCEPOM PO SINGULARNIH Goran Turk: VREDNOSTIH SURVEYJNG NETS ADJUSTMENT BY SINGULAR VALUE DECOMPOSJT!ON Vasja Bric et al.: TOWARDS 30-GIS: EXPERUvIENTING V✓ITH A VECTOR DATA STRUCTURE PROTI TRIDIMENZIONALNEMU GIS-U· EKSPERIMENTIRANJE S STRUKTURO 67 VEKTORSKIH PODATKOV 74 Radoš Šumrada: ],;!ODELI RAZVOJA PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA MODELS OF DEVELOPlviENT OF A SPATIAL INFORlvIATION SYSTEM 84 Radoš Šumracla: OBJEKTNO ORIENTIRANI MODEL PODATKOVNE BAZE GIS/LIS-A OBJECT-ORIENTED GIS/LIS DATABASE MODEL 93 Radoš Šumrada: OBJEKTNO USMERJENI STANDARDI ZA PODATKOVNE BAZE GIS/LIS-A OBJECT-OR.IENTED STANDARDS FOR G!S/LIS DATABASES 103 Mojca Glinšek, PERSPEKTIVE GEODETSKE DOKUMENTACIJE V INFORMACIJSKEM Jože Kos: SISTEMU VARSTVA OKOLJA PROSPECTS OF SURVEYING DO(UJV!ENTATION IN ENVIRONMENT PROTECTION !NFORMATJON SYSTEM 109 Aleš Breznikar: REFRAKC!JSK! VPLIVI PRI N!VELMANU REFRACTION INFLUENCES WITH LEVELLING 116 PREGLEDI NEWSREVIEW Gregor Lobnik, Samo Jakljič: Joe Triglav: Aclrijana Car: ŠOLANJE NA PODROČJU GEODEZIJE SURVEYING SCOOLING O ZAJEMU DIGITALNIH PODATKOV ON DIGITAL DA.TA CAPTURE GEOLIS III GEOLIS III OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Tomaž Banovec: V ZDA SO DOVOLILI UPORABO SATELITSKIH SLIK IN FOTOGRAFIJ VISOKE PODROBNOSTI SATELLITE PJCTURES AND HIGH RESOLUTION PHOTOS USE 124 129 134 ALLOWED IN THE US.A. 137 Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1994. SYMPOSIA AND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1994 137 Božo Demšar: Igor Karničnik: Božena Lipej: Zveza geodetov Slovenije: V PREMISLEK TO BE CONSJDERED EKSKURZIJA V ZDA l(ANADO EXCURSION TO THE AND CANADA ELBA '94 - 8. GEODETSKI PLANINSKI POHOD 8TH SURVEYING MOUNTAINEERING MARCH OGLASI V GEODETSKEM VESTNIKU ADVERTISEMENTS IN GEODETSKI VESTNIK 139 141 141 147 O NI Spet smo med vami z zajetnim gradivom, ki bo morda dobrodošlo pri vašem širjenju geodetskega obzorja, če boste le imeli vsaj malo volje za resne reči tudi med dopustniškimi dnevi. Kaj pomeni garanje v neznosni vročini, smo pred kratkim dodobra občutili predvsem pohodniki 8. Geodetskega planinskega pohoda v organizaciji Ljubljanskega · geodetskega društva in Zveze geodetov Slovenije, ki smo osvajali in seveda tudi osvojili najvišji vrh italijanskega otoka Elbe. Kljub mukam in težavam kolegijalnosti, prijateljstva in dobre volje med udeleženci ni manjkalo niti na enem koraku. Če bi bil geodetski delovni vsakdan vsaj približno tako strpen in ubran kot je bila naša številna, naključno sestavljena skupina, bi lahko postorili še več kot nam uspe sicer v teh vedno malce „nemirnih" časih. Naslednje množično geodetsko snidenje bo v oktobru v Radencih na Geodetskem dnevu, če se ne bo slučajno, tik pred tem zgodila še otvoritev obeležja v počastitev začetkov zemljiškega katastra na Krimu v organizaciji in izvedbi Ljubljanskega geodetskega društva V Radencih bo, glede na prijave referatov, ki jih je dvakrat več kot običajno, pestro strokovno predstavljanje številnih aktivnosti, ki so se odvijale v zadnjem obdobju, zahvaljujoč odprtosti redakcijskega odbora, ki ni zavrnil nobene prijave, čeprav jih je bilo kar nekaj, ki niso bile povezane z nosilno temo posveta o Geodeziji in prostoru. Prijeten dopust vam želimo - z opravičilom vsem tistim, ki bodo še v prvi polovici avgusta hiteli s pripravo referata, da bi ga lahko oddali do predvidenega roka ta uredniška politika je pa zares brezsrčna! mag. Božena Lipej Tel.:061/715-212 Fax:061/715-116 Tel. : O 6 J / 7 J 5 - 2 l 2 Fax:061/715-116 Tel. : O 6 1 / 7 J 5 - 2 1 2 Fax:061/715-116 Tel. : O 6 J / 7 J 5 - 2 J 2 Fax:'061/715-116 Tel. : O 6 J / 7 J 5 - 2 J 2 Fax:061/715-116 Tel. : O 6 J / 7 J 5 - 2 J 2 Fax:061/715-116 Tel. : O 6 1 / 7 1 5 - 2 1 2 Fax:061/715 116 Tel. : O 6 J / 7 J 5 - 2 J 2 Fax:061/715-116 RAZVOJ, SVETOVANJE IN STORITVE S PODROČJA GEOGRAFSKIH !NFORMACIJSJUH SISTEMOV -podpira ,t-ondord<2 c)Zk \Jzdrž<2\Jonj<2 in di91t-oln<290 -ZI, \Jzdrfo\Jonj<2 ?k t-očk iq 9<2od<2t-skifi t-očk roču11onjo \Jklo-p -podot-ko\J <2ioborot-o \J ori9i11ol zo -področ jo (-po-pirčko\Jo "-\<2-J-0- do) in nu"-\<2rič11<290 (koordinot-n, \Jklo-p) kot-ost-ro loyrno groflko,--PC okolj<2, i'j:S windows ugodni -pogoji nokupo IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK (UDC) 52833:528.14:528.181 IZ AGEODETS H v REZ Z RAZCEPOM PO SI LARNI VREDN STI Tomaž Ambrožič, mag. Goran Turk FNT-Oddelek za montanistiko, FAGG-Oddelek za gradbeništvo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1.6.1994 Izvleček V članku sta prikazani dve metodi za reševanje sistemov enačb popravkovpo metodi najmanjših kvadratov: klasična metoda z nonnalnirni enačbami in novejši razcep po singularnih vrednostih. Izračun neznank za razcep po singularnih vrednostih je izpeljan v celoti. Podane so prednosti in pomanjkljivosti obeh metod. Ključne besede: geodetske mreže, izravnanje, normalne enačbe, razcep po singularnih vrednostih Abstract The least square problem may be solved by two different methods: by the traditional method of normal equations, or by a relatively new singular value decomposition method. The singular value decomposition method is described in detail. Advantages and shortcomings of both methods are discussed. Keywords: adjustment, normal equations, singular value decomposition, surveying networks UVOD v e v 18. stoletju so za optimalno rešitev enačb popravkov vpeljali metodo najmanjših kvadratov. Rešitev po metodi najmanjših kvadratov pa lahko izračunamo na različne načine: o z normalnimi enačbami o z ortogonalnimi razcepi - Householderjeva transformacija - QR razcep - razcep po singularnih vrednostih in drugi. V nadaljevanju si bomo ogledali metodo z normalnimi enačbami in podrobno predstavili razcep po singularnih vrednostih. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 METODA NAJMANJŠIH KVADRATOV pri izravnavi geodetskih mrež tvorimo sistem linearnih enačb popravkov (Feil 1989) Ai = ! kjer je: A X - 1,:,:.l 11X l n - u - matrika koeficientov enačb popravkov vektor neznank vektor opazovanj število merjenj (enačb) m število neznank. (1) Sistem (1) je predoločen, ker je število enačb večje od števila neznank. Ta sistem nima rešitve. Problem rešimo tako, da uporabimo metodo najmanjših kvadratov, ki jo je prvi predstavil Gauss leta 1796. Zapišimo vsoto kvadratov popravkov opazovanj n n n 2 A 2 2 s = S(x) = I, vi = I, ( Ij -- IJ = I, (AXj -- i) i=l i=l i=l Če predpostavimo, da so opazovanja slučajne spremenljivke, porazdeljene z normalno porazdelitvijo, izračunamo najbolj verjetne vrednosti neznank po metodi najmanjših kvadratov. To dokažemo z metodo največje podobnosti (Maximum likelihood) (Press et al. 1992). Takrat iščemo minimum funkcije . SCHREIBERJEVO PRAVILO (2) Vsaka enačba popravkov ima utež, ki je pozitivna po definiciji. Praktično bi bilo, če bi imele vse enačbe popravkov utež enako ena. Zahtevi zadostimo, če namesto enačb popravkov tvorimo ekvivalentne enačbe popravkov (Mihailovic 1981). Te lahko tvorimo na več načinov. Najpogosteje uporabljamo Schreiberjeva pravila. Tretje pravilo pravi, da enačbo popravkov v = ax + by + ... + ut + f z utežjo p (3a) zamenjamo z ekvivalentno enačbo v' = qv = qax + qby + ... + qut + qf z utežjo p/q2. (3b) Če naj imajo vse enačbe popravkov utež enako ena, izračunamo vrednost faktorja q, s katerim moramo pomnožiti koeficiente leve in desne strani posamezne enačbe (3a), po enačbi: %2 = 1 • q = 'P Pogoj me\ode najmanjših kvadratov S(x) := vTPv = min. tako zapišemo kot S(x) == v'1v' = min., kar bomo upoštevali v nadaljnjem izvajanju. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 IZRAČUN REŠITEV PO METODI NAJMANJŠIH KVADRATOV Z NORlVlALNIMJI ENAČBAMI ajbolj razširjen način za izračun rešitve problema po metodi najmanjših kvadratov so normalne enačbe, ki jih izpeljemo v posredni izravnavi z odvajanjem enačb popravkov po neznankah x. Rešitev je kjer je: N matrika koeficientov normalnih enačb ( det(N) * O) m n - vektor desne strani normalnih enačb .. 1/ X J V normalnih enačbah ( 4) upoštevamo ekvivalentne enačbe (3b ). Neznanke x in njihovo natarnfoost ocene izračunamo z znanimi algoritmi za reševanje sistemov linearnih enačb (Bohte 1985). IZRAČUN REŠITEV PO NllETODI NAJMANJŠIH KVADRATOV Z RAZCEPOM SVD-JA (4) Od začetka sedemdesetih let se vedno bolj uveljavljajo tako imenovani ortogonalni razcepi za izračun neznank x po metodi najmanjših kvadratov. Ogledali si bomo razcep po singularnih vrednostih ali na kratko razcep SVD-ja (angl. Singular Value Decomposition) (Golub 1989, Press et al. 1992). Slabo pogojenih sistemov (1) ne rešujemo z metodo normalnih enačb, ker se lahko rešitve precej razlikujejo od točnih. S to metodo tudi ne moremo rešiti singularnih sistemov, ki jih dobimo pri izravnavi prostih mrež. Zahteva po izravnavi prostih mrež pa se često pojavlja. V teh primerih lahko uporabimo razcep SVD-ja. Iz enačb popravkov ne tvorimo normalnih enačb, ampak razcepimo (ekvivalentno) matriko koeficientov enačb popravkov A v: A = uwvT ' kjer so: U in V - kvadratni ortogonalni matriki in W = diag(wi) - pravokotna diagonalna matrika singularnih vrednosti. Za ortogonalni matriki U in V velja: uTu = uuT = I in yTy = VVT = I. (5) (6) Najprej poglejmo, kako izračunamo neznanke x, če imamo nesingularen sistem (4). Če vektor popravkov opazovanj v ( enačba (2)) pomnožimo z ortogonalno matriko, se norma llvll; ne spremeni: Geodetski vestnik 38 (1994) 2 s (x) = llu T Ax - u TI II; s (x) llu TAvv Tx - u T1 II; s (x) = llwv Tx - u T1 II; li n S(x) = I, (wt vI i=l T J2 x - ui 1 + r (uI 1J i=u+l (7) V enačbi (7) so: Wi - diagonalni členi matrike W, Ui in Vi - stolpci pripadajočih matrik U in V. Prvi člen na desni strani ynačbe (7) je lahko nič ali različen od nič, drugi člen pa je vedno večji od nič. Ker želimo poiskati minimum funkcije S, moramo postaviti pogoj, da je prvi člen enak nič: · li ~ (wi vI x - uI I J2 = O. 1=1 Vsota kvadratov je enaka nič le, če so vsi členi vsote enaki nič. Zato je: T T A U; l v. x = -- za i = 1 , ... , u. 1 Wi Enačbo (8) zapišimo v matrični obliki: vTx = w-1 uT1 ' kjer je: u w podmatrika matrike U in kvadratna diagonalna podmatrika matrike W. Ker je W kvadratna diagonalna matrika, izračunamo njeno inverzno matriko z naslednjim izrazom: (8) (9) w-1 = diag [:i) za i = 1, ... , u. . (10) Wi ::;1: O za i = 1, ... , u, saj smo predpostavili, da rešujemo nesingularen sistem. Končni izraz za izračun neznank x dobimo, če v enačbi (9) upoštevamo ortogonalnost matrike V (6): (11) Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Izračun neznank x po enačbi (11) je ekvivalenten računu po metodi z normalnimi enačbami. To dokažemo, če matriko A razcepimo, podobno kot v enačbi (5), na matrike U, V in W: Preuredimo normalne enačbe ( 4) v naslednjo obliko: x = (A TA )-l A T l. (12) (13) Enačbo (12) vstavimo v enačbo (13) in upoštevamo lastnosti matrik U, V in W(6): x = (VWUTUWVT)-l VWUTI x = ( V W W V T )-l V W U T 1 x = vw-1w-1vTvwuT1 x = V w-l U TL (14) Vidimo, da sta enačbi (11) in (14) enaki. Dokazali smo torej, da je vektor neznank x enak, če ga računamo z metodo normalnih enačb ali z razcepom SVD-ja. - Sedaj poglejmo, kako izračunamo neznanke x, če je sistem (4) singularen. V tem primeru je vsaj en člen na diagonali v matriki W enak nič. Zato ne moremo uporabiti enačbe (10) pri izračunu neznank x. Vendar bomo dokazali, da dobimo rešitev po metodi najmanjših kvadratov, če postavimo, da so diagonalni členi l/wi enaki nič za vse Wi enake nič ali pri stalno pogojenem sistemu skoraj enake nič. Vrstice in stolpce razporedimo tako, da vse matrike razdelimo na dva dela: enega, ki pripada vrednostim Wi * O in drugega, ki pripada vrednostim Wi = O. Število od nič različnih singularnih vrednosti je rang matrike A in ga označimo z r. Izpeljavo začnemo enako kot v primeru nesingularnih vrednosti. V enačbi (7) se spremeni le meja za seštevanje: , r S(x) = I, (wiv} x - i=l T )2 "i 1 Minimum funkcije dobimo, če postavimo pogoj, da je prvi člen enak nič: r L (wi v} x - u} 1 )2 = O ali i=l v~ x = 1 za = 1 , ... , r. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Če želimo uporabiti enačbo (14) za izračun neznank x, mora veljati, da je T UT J v. x = - 1 - = O za i = r + 1, ... , u, 1 Wi kar je ekvivalentno pogoju, ki smo ga želeli dokazati: l - = O za i = r + 1 , ... , u. Wi Dokazali srno torej, da dobimo rezultat po metodi najmanjših kvadratov tudi v primeru singularnega sistema, ki ga z normalnimi enačbami ne moremo rešiti. ZAKLJUČEK Slaba stran metode normalnih enačb je, da je pri slabo pogojenem sistemu (1) nestaoilna. To pomeni, da že majhne spremembe v sistemu povzročijo velike spremembe v rešitvi. V tem primeru rešitev ni točno izračunana. V izravnavah prostih mrež, kjer imamo premalo danih količin, pa je sistem ( 4) singularen. To pomeni, da lahko proste mreže izravnamo le, če vpeljemo dodatne pogoje med neznankami ali pa računamo z razcepom SVD-ja. Vpeljevanje teh pogojev je programersko precej zahtevno, medtem ko za rešitev z razcepom SVD-ja ne potrebujemo nobenega dodatnega dela. Programi, s katerimi izračunamo razcep SVD-ja, so objavljeni in jih lahko uporabimo (Press et al. 1992). Slaba stran razcepa SVD-ja je, da potrebujemo za razcep bistveno več računalniškega pomnilnika, saj moramo imeti v pomnilniku shranjeno celotno matriko A in matrike U, V ter W. Do sedaj še ni znanih algoritmov, ki bi pri razcepu SVD-ja varčno shranjevali elemente matrik. Pri reševanju po metodi normalnih enačb je taka na primer metoda "skyline" (Ambrožič et al. 1993). Reševanje problema po metodi najmanjših kvadratov z razcepom SVD-ja zahteva tudi več računskega časa v primerjavi z metodo normalnih enačb. V literaturi (Golub 1989) podajajo število računskih operacij ("flop"). Z normalnimi enačbami potrebujemo (un2 + n3/3) operacij, z razcepom SVD-ja pa (2un2 + 2n\ Z razcepom SVD-ja lahko zelo hitro odkrijemo vse napake merjenj, saj moramo le preveriti, kateri popravki so po izravnavi izredno veliki. Za te meritve lahko zatrdimo, da so napačne in jih moramo popraviti ali izločiti. ačunalniški program GeM (Ambrožič 1988) smo priredili tako, da lahko izravnamo poljubne mreže v ravnini z normalnimi enačbami ali pa z razcepom SVD-ja. Rezultatov izravnave, dobljenih po različnih poteh, ne navajamo, ker so v obeh primerih enaki. Literatura: Ambrožič, T., 1988, Izdelava programa za izravnavo ravninske mreže za ATARI in IBM, Diplomska naloga, FAGG, Ljubljana. Ambrožič, T. et al., 1993, Uporaba metode "skyline" v izravnavi geodetskih mrež, Geodetski vestnik (37), Ljubljana, štev. 2, 115-119. Bohte, Z., 1985, Numerične metode, Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana. Feil, L., 1989, ·Teorija pogrešaka i račun izjednačenja, Prvi dio, Geodetski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Golub, G.H. et al., 1989, Matrix Computations, 2nd Edition, Johns Hopkins University Press, Baltimore, USA. Mihailovic, 1981, Geodezija JI, I deo, Gradevinska knjiga, Beograd. Press, H.P. et al., 1992, Numerical Recipes in Fortran, 2nd Edition, Cambridge University Press, Cambridge, USA. Recenzija: mag. Bojan Stopar profdr. Ranko Todorovič Geodetski vestnik 38 (1994) 2 TO RDS 3D-GIS: UDC 528:659.2.011.56 681.3:65.012.45.001 EXPERI ENTIN WITH CTOR DATA STRUCTURE Vasja Bric, Morakot Pilouk, and Klaus Tempfli Department of Geolnformatics, ITC, Enschede, The Netherlands Received for publication: May 27, 1994 Abstract Spatial analysis has traditionally used two-dimensional techniques. T/11:ee-dimensiorial computer graphics offer more realistic presentations of geoinformation than what can be conveyed by a 2D map, especially of urban are as. Da ta base technology offers efficient ways to handle large and complex sets of data. Focusing on urban phenomena, we have selected a vector model. To test its practicability, we have built an experimental PC-based 3D-GJS and examined various aspects of data acquisition, database creation, querying and visualization. This paper also presents an elegant way of computing topologic space. Keywords: data acquisition, forma! dala structure, queries, standard components, topology, vector model, visualization, 3D-GJS Izvleček Za prostorske analize se tradicionalno uporabljajo dvodimenzionalne tehnike. Tridimenzionalna računalniška grafika nudi realnejše prezentacije geografskih informacij kot jih lahko izraža dvodimenzionalna karta, posebno za urbana območja. Tehnologija podatkovnih baz nudi učinkovite poti za ravnanje z velikimi in kompleksnimi podatkovnimi seti. K.er smo se osredotočili na urbane pojave, smo izbrali vektorski podatkovni model. Za testiranje njegove uporabnosti smo zgradili eksperimentalni PC tridimenzionalni GIS, nato pa smo proučevali različne vidike zajemanja podatkov, kreiranja podatkovnih baz, povpraševanja ter vizualizacije. Članek predstavlja tudi eleganten način računalniškega obvladovanja topološkega prostora. Ključne besede: formalna podatkovna struktura, poizvedbe, standardne sestavine, topologija, tridimenzionalni GIS, vektorski model, vizualizacija, zajemanje podatkov Geodetski vestnik 38 (1994) 2 1. INTRODUCTION he demand for spatial information is most pressing in urban areas. Tl:ie majority of the population lives, builds, moves about, and earns its living in urban areas ( eg, 75% of the US. population; in Britain, some 90% of the population is concentrated on about 12% of the land; Petchenik, 1991, Rhind 1993). Traditional sources such as maps and 2D-GISs can only partly support civic activities ranging from administration to planning, construction, facility management, security assurance, environmental management, conservation, etc. There is a rapidly increasing inte,rest in having full 3D information available for better inventory, analysis, visualization and prediction-thus a 3D-GIS. r developing a 3D-GIS for an urban area, which components are already available? Designing, manipuiating and graphically presenting three-dimensional objects can be done by commercially available CAD systems. Especially impressive for a user is the high level of realism of 3D computer graphics, attainable by ray . tracing and animation. The underlying data model of a CAD system is in essence limited to the geometry of solid objects, using either a volume or a boundary representation. Boundary representations ( eg. polyhedrons) are favoured for their visualization of solid objects, whereas a volume representation ( eg. constructive solid geometry) is likely to have advantages for object-oriented data access. Conversion between volume and boundary representation is possible (Bric 1993, for a detailed overview of CAD models). CAD models, however, usually have no capacity to handle topology among solid objects and can not deal with point objects, line and surface objects. CAD systems are not built for analyzing spatial relationships among various abstractions of the real world. Moreover, they do not support association with a multitude of thematic properties. Such desirable features are available in 2D-GISs. Taking into consideration that many a municipality has already built a 2D-GIS with spatial analysis tools and a wealth of thematic data, Forstner and Pallaske (1993) suggested a hybrid CAD-GIS concept. The functionality of both systems could be maintained by adding three-dimensional geometric data, as structured by a CAD volume representation, to the list of attributes of the 2D-GIS objects. There are open questions, however, concerning the flexibility of data access and problems of updating. On the other hand, extended tools are already provided by the software industry. ArcCAD (the "marriage" of ARC/INFO and AutoCAD) offers 2D analysis and 3D presentation, AutoCAD SQL (ASE link to dBASE, PARADOX, ORACLE, etc) offers the possibility to attach thematic attributes to objects structured in AutoCAD. The first solution does not provide 3D-GIS capabilities, the second allows building a 3D-GIS, but is limited to solid objects and simple data retrieval. There does not seem to be an easy way to implement complex topologic queries. Desirable possibilities such as "walk through ahd query" are not (yet) provided. An alternative is to define one single 3D data model that can cope with geomctry, topology and semantics, and can be handled by a single DBMS. TI1e desired compatibility with an existing 2D-GIS model that is specifically suited for man-made objects and with a 3D boundary representation for visua!ization suggests a vector model. Molenaar (1992) developed such a model, the 3D forma! data structure (3D-FDS). Geodetski vestnik 38 (1994) 2 In addi~ion to :he b_asi~ issue of a_de~uate data modelli_ng and pro~i~i~g tools for analys1s and v1sualizat10n, the th1rd 1mportant aspect 1s data acqms1t10n. Photogrammctry can offer accurate and economical techniques for acquiring geometric data of topographic objects, such as buildings, streets, urban green, etc. Data collection techniqucs that are supported by today's commercially available analytical and digital stereo-plotters produce vector data. Our present investigation has not aimed at a fundamental analysis of information requiremcnts for the various civic activities and by what kind of data model they could be served best. We want to explore the prospects of the 3D-FDS and identify problems in using it. To start with, we limited ourselves to ( simple) buildings, an important component of an urban scene. To this end, we built a rudimentary 3D-GIS and we will report here on our approaches and first experience with manual extraction of houses from images, editing and building topology, querying the databases, and visualizing objects and query results. For the implementation of queries, we developed an algorithm for computing the topologic space. 2. DATA MODEL AND STRUCTURE olenaar (1988) suggested a model for vector-structured 2D representations of a terrain. What he called the formal data structure of a single-valued vector map distinguishes three data types: terrain features, their geometric primitives, and their thematic attributes. These components and the links among them are shown in figure 1. Although the coordinates can be three-dimensional, the model provides only 2D topology. As such, it suffices for many applications, being merely (topographic) surface-related without detailed interest in phenomena above or below it. Area Class Point Class !/) m C .o 19 .!!! C J, o (j) () (ti 0 ls~!n Point Feature Are / J~ / ~ Aight \~ / 7 ' ~~ _,,- / '----- ___,- / ~ -----~ .,,...,, Coordinates ---------- __ End __ ----- (X, y, Z) FC•Llnks GG-Llnks GF•Llnks GF•Llnks - -- Figure 1: FDS for a vector map offering 2D topology Geodetski vestnik 38 (1994) 2 To extend to full 3D, a metamorphosis of the area feature is necessary (see figure 2). Introducing a two-dimensional geometric primitive face supports both surface features and body features, a surface feature consisting of one or more faces, a body feature being bound by faces ( eg a park in a city could be modelled as a surface feature ). A body is the smallest solid object meaningful to a user, eg a room in a building. A traffic-light could be a point feature, a power-line a line feature. A face is a polygon in space bounded by a closed chain of arcs; it can be a plane facet or mathematically simple curved surface - as defined by fshape. In the present investigation, we limited ourselves to simple objects and thus planar faces. Edge is another additional geometric primitive, needed to provide a link among arcs and faces that assures distinction among left and right bodies with respect to a face. Edges add a sense. of direction to arcs. Arcs need not be straight lines; their shape is defined by ashape, but here we do not consider curved arcs. The 3D-FDS can be seen as an extension of the edge-based boundary representation known from solid modelling. Considering single-valued vector maps, Molenaar (1992) linked each feature to one thematic class (see figures 1 and 2). '"11" ~ 1 o 1111 0 t ro surface feature fshape 1: Q) face [ Q) border 1 edge are node --- ------backward I and ~ )(YZ Figure 2: FDS for a vector map offering 3D topology In general, the data model presented in figure 2 can be translated into different kinds of database structure. Choosing the relational structure offers several practical advantages, such as easiness of defining relations (tables), flexibility with respect to extensions, and availability of mature database management systems. Following Smith's (1985) approach yields fully normalized tables (see figure 3), thus ensuring avoidance of redundancy, which will safeguard database integrity in data updating processes. For implementation, we selected the widely available dBASE IV DBM-software (Pilouk, Tempfli 1993). Geodetski vestnik 38 ( 1994) 2 SURFACEO BODYOBJ LINEOBJ POINTOBJ sid sclass bid bclass lid lclass pid pclass nid arcid apar!ofl NODEONF ARCONF nid nisonf bidleft bidright arcid aisonf FACE ARCINB NODEINB fid enoseq arcid forback arcid aisinb EDGE arcid arcbeg arcend ARC NODE Figure 3: Relational tables of 3D-FDS 3. TOPOLOGY investigate topologic relationships among spatial objects in 3D and implement queries, a formal approach is needed because of the vast number of existing complex relationships. Egenhofer and Herring (1992) developed a method for the analysis of binary topologic relationships for 2D, which was applied by Meij (1992) to 3D. By distinguishing among the interior, the boundary and the exterior of an object, we obtain nine possible intersections of two objects. Allowing only binary relationships implies that there are as many as 29 = 512 different topologic relationships possible between two objects. Not all of them are relevant, however, when considering real objects. In order to determine the minimum set of relevant relationships, we developed and tested an algorithm based on set algebra (Bric, Pilouk 1994). Tedious manual elimination can now be replaced by an elegant computation of topologic space. 4. TREVIS For building the experimental 3.D yector GIS (TREVIS, Bric 1993), standard components were used: A PC 486/33, 210Mb HD, colour graphics monitor with an ATI VGA 24XL graphics card and a monochrome monitor with a Hercules card, and a mouse; dBASE IV with SQL and compiler; AutoCAD; Zeiss C120 analytical plotter equipped with Kork digital mapping software. The program shell and display graphics were programmed in Turbo Pascal, the queries in dBASE IV. Access to the system is from a shell. It combines the 3D grapbics and the database modules and offers various utilities. The queries that were programmed can be selected from a menu. The results are shown on the monochrome monitor if they are textual. Graphic query results are shown on the colour monitor, superimposed on the display of all objects. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 A minimum set of tools was developed for visualization, providing the following capabilities. Objects are presented as wirefrarne drawings in a perspective view, either monoscopically or stereoscopically using the anaglyph principle. The graphics are produced directly from the dBASE files. For viewing purposes, data are kept in video memory; it is therefore very easy and fast to change the viewing position, the target position and the scale. This al!ows inspection of an object from all sides and with different enlargements. For large datasets, we still have to solve the clipping and panning problem. All viewing functions are also available for displaying query results; depending on the mode of display, the answers are shown in either a different color or with a higher intensity than the underlying objects. 3D cursor allows the user to move around in the perspective view or in the anaglyph stereo-model and snap to the nearest node or to the middle of the nearest are. The result of snapping, a node or are identifier, can readily be used as input to a query. Some queries use this possibility by asking the user for graphic or textual input. When operating in the anaglyph mode, a "stereo-cursor" (like a . photogrammetric floating mark) can be used instead of the 3D cursor; this provides an even better pointing facility. Also available are rudimentary editing functions. Using the 3D cursor, simple 3D objects can be constructed. The result of "digitizing" goes into two files with the same content as the NODE and ARC tables. Further development is still needed to obtain full editing capabilities and to fill the database with clean data. 5. QUERIES y navigating through the 3D model, it is possible to find whether a particular question posed to the system can be answered. For the designer it is very important to know which questions can be answered ( and which can not). Unfortunately there is no forrnalized procedure available for deterrnining the complete query space of a data model, but analytic thinking helps. The response tirne to a query depends on the data structure used for implementing the model and, of course, on the hardware and DBM software employed. For experimental testing we created two databases. The first database we created contained several geometrically simple objects. The tables were filled according to sketches of the artificial objects with manually numbered faces, ordered edges and nodes. The most time-consuhiing step was filling the EDGE table. The database was used to test several sets of topologic queries ranging from simple ones such as "coordinates of a node", "nodes of a body feature", "faces of a surface feature", "give class of body X", "give body in which point X is lying", etc, through to standard ones such as "which lines touch line X", "which surfaces share are X", "which bodies touch face X", "give line features that bound surface X", "give body object on which line X is lying", etc, to complex queries such as "where is point X", "is surface X an isla:nd of surface Y", "does line X pass through bodies", etc. We also tested some metric and application queries: "distance between nodes X and Y", "give all point features within 10 units of line feature X", "show outline of building X", "show roorns touching room X by walls/edges/corner", etc. These and many more queries were answered correctly by TREVIS, the response tirne ranging from a few seconds to a few tens of seconds. The longer response tirne Geodetski vestnik 38 (1994) 2 was encountered when searching through many tables, as needed for graphic presentation of the result. PJ1 example of a query result is shown in figure 4. The second database, also created from artificial data, had to accommodate a hierarchy of bodies, ie, buildings, floors, ~Nhich buildings touch building no. 3 rooms. To achieve this, the original 3D-FDS was extended to include higher thematic levels (see figure 5). The rooms were defined as body features; for the floors and buildings, new tables FLOR and BUIL were constructed. To avoid redundancies in FLOR and BUIL, the tables FLORDES (floor description) and BUILDES (building description) were introduced. The efficiency of querying has not been tested yet against that of an alternative extension of the model, ie, adding attributes in BODYOBJ instead of introducing more tables. Figure 4: Query example from database "JTC" FACE BUIL flid 1buid BUILDES buid bi.mame FLORDES flid flname BODYOBJ bid bclass bidlefc bidright fid enoseq arcid forback EDGE 1 lid I lclass 1 ARCPOFL 1 arcid ' apartofl ARCONF arcid aisonf ARCINB arcid aisinb arcid arcbeg I arcend ARC POINTOBJ lpid Figure 5: Extended 3D-FDS to accommodate a hierarchy of bodies Geodetski vestnik 38 (1994) 2 6. DATA ACQUISITION Efficient data acquisition is one of the major bottlenecks in 3D-GIS. Photogrammetry-aerial and terrestrial-offers attractive means for 3D data acquisition, specifically in urban areas. It is economical for surveying large areas, flexible with respect to the level of detail and level of accuracy, it attains a high level of completeness, does not pose problems related to safety, allows for a timely survey, and offers the additional benefit of an image archive. Photogrammetric measurements are done in 3D, but traditionally only the "planimetry" of objects was mapped. For a 2D description of a building, it was sufficient to measure the outline of the roof and project it orthogonally to a reference plane (datum). For a 3D description, however, we need explicitly all faces of a house,. ie, its roof facets, its walls, its footprint, and these in terms of geometry and topology. This implies considerably more work in measuring and/or building topology. In view of the enormous demand for up-to-date data, automation of data acquisition will be decisive for the broad introduction of 3D-GISs. An account of what is already . possible today in terms of (semi-) autornation was given by, for example, Forstner and Pallaske (1993). Our present interest focuses on finding the best strategy for collecting and structuring house data with means available also outside laboratories. We are testing two approaches: (a) a "measure it all" procedure and automated conversion from 3D spaghetti to 3D-FDS and (b) measure in a structured way to reduce the measuring effort and develop a tailored procedure for filling the database tables. Procedure (a) is of interest in view of a general input function to TREVIS. Many existing 3D data could easily be converted to a spaghetti structure where every face of an object is given by all its edges. Also semi-automatic extraction of houses frorn images would deliver closed polygons for detectable faces. Subsequent manual building of topology would be too cumbersome for large d.ata sets, but if automated it would serve many potential data sources for a 3D-FDS. In procedure (b ), not all edges of every face are measured, but all roof edges only (without duplication). This can be done on any photogrammetric plotter with 3D digitizing software, using aerial photographs. Constructing the walls, footprint of a building and non-visible corners is done computationally, at least for simple objects. To this end we need a DTM, produced either automatically (by a digital plotter, eg, Traster TlO) or semi-automatically (by an analytical plotter, eg, DSRl and COPS, (see Tempfli, 1986)). The vertices of a polygon outlining a roof are projected orthogonally onto the DTM, thus producing the footprint and the walls of a building. For the tirne being we assume vertical walls ( and rectangular buildings in case of incomplete roof outlines) and also use AutoCAD for checking and editing if necessary. Surface, line and point features such as streets and their furniture can be digitized by known manual procedures. The surface model is exported frorn AutoCAD using the 3DFACE command to produce the NODE, ARC, and EDGE tables. The last step is tracing the faces and filling the FACE and BODYOBJ tables. This general procedure allows for different variants and must include consistency checks. The experiment following procedure (b) is being applied to the city of Ljubljana, Slovenia. The phase of data acquisition is complete. The second phase, to convert these data into 3D-FDS, still has to be done. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 7. EXPERIENCE AND OUTLOOK Developing 3D vector GISs is still in its infancy. The transition from 2D to 3D considerably increases complexity, effort of data collection, data structuring and data volumes. The 3D-FDS offers attractive possibilities of spatial analysis for applications where the real world can be described by solid objects, surface, line and point features. The data structure can be simplified, depending on the intended application, eg, if only body features are needed. The 3D-J' LI z jh, + f s2 Llz3}2 pri čemer je: LiZj višinska razlika med dvema reperjema tiz : višinska razlika na enem stojišču z dolžino s Hi, Hi-1 : višine točk na koncu sekcije h1, h2 : konstanti, dobljeni iz izravnave. Konstanti sta definirani z nasiednjima izrazoma: l_(dnl (d2tl 6 dt dz2 h2 = _l (dn 1 ( d4t 1 480 dt)ldz4) (9) (10) (11) dn : sprememba lomnega dt količnika s spremembo temperature d-t sprememba temperature z višino. d-z . Pri običajnem načinu izravnave ima enačba (9) samo člen Hi - Hi-1 na desni strani. V omentarji na Remmerjeve raziskave so bili zelo različni. Sam je o svojih ~aziskavah dajal zelo pozitivne in prepričljive izjave. Rezultati njegovih testiranj nivelmanskih mrež so se dejansko izboljšali z uvedbo korekcij s koeficienti, dobljenimi pri izravnavi. Vendar pa to še ni pozitiven dokaz. Prej bi lahko zaključili, da to dovoljuje sklep, da ima ta način izravnave pozitivne učinke v posameznih primerih. Remmerjev način statistične obdelave rezultatov niveliranja ima s stališča ugotavljanja pogreška zaradi vpliva refrakcije predvsem dve pomanjkljivosti: Geodetski vestnik 38 (1994) 2 o Obravnava le pogrešek zaradi vpliva refrakcije, ki se pokaže v posameznih pogojih nivelmanskih meritev: zapiranje nivelmanskih zank in odstopanja med niveliranjem v eno in drugo stran. Ne odpravimo pa na ta način pogreška zaradi vpliva refrakcije, ki se odraža direktno v pogrešku višine posameznih točk. Tako ne moremo na ta način odpraviti celotnega sistematičnega vpliva tega pogreška. o Prav tako ne moremo celotnega pogreška, ki ga dobimo iz statistične analize, pripisati refrakcijskim vplivom. Pri takšnem načinu obdelave podatkov se pokažejo tudi še drugi sistematični vplivi, s katerimi se srečujemo pri niveliranju. · 3.3 Indirektni model popravka zaradi vpliva refrakcije Pri prejšnjih enačbah za nivelmansko refrakcijo so bile te enačbe izražene v enotah gradienta refraktivnosti, ki je funkcija temperaturnega gradienta. Temperaturni gradient pa lahko izrazimo v enotah meteoroloških parametrov v odvisnosti od višine nad tlemi, oziroma privzete temperaturne funkcije. E.K Webb je prvi pokazal, da bi bilo praktično zelo ugodno računati temperaturni gradient v mejah meteoroloških parametrov. Enačbe so bile razvite v okviru obsežnih raziskovanj atmosferske turbulence in toplotne uravnoteženosti v mejnih plasteh. Enačbe, ki bazirajo na preprosti osnovni teoriji, so bile razvite na osnovi zelo zahtevnih in preciznih meteoroloških meritev. Pri tem je pomembno, da razlikujemo dve tipični atmosferski stanji: stabilno in nestabilno s srednjim nevtralnim stanjem. Kadar so tla segreta, se zaradi konvekcije toplota dviguje v obliki turbulentnih vrtincev v ozračje. Atmosfera se tako meša in je nestabilna, temperaturni gradient pa je negativen. Pri pozitivnem temperaturnem gradientu pa hladen zgoščen zrak leži na tleh in ni tendence, da bi se mešal. To imenujemo stabilno stanje. Webb je tudi pokazal, kako pri nestabilnem stanju obstajajo plasti, ki so odvisne od mehanizmov turbulence. Globina plasti se spreminja v odvisnosti od jakosti vetra in drugih parametrov. Če vzamemo kot primer za merjenje: sončen dan, kar pomeni nestabilno stanje, potem velja v tej plasti atmosfere, skozi katero poteka nivelmanske vizura, naslednja zveza: dt = _ ( H 2 t0 y/3 dz \. ( Cp p )2 g j pri čemer je: dt dz : temperaturni gradient H količina toplotne energije, ki jo nosi konvektivni toplotni tok cp specifična toplota pri konstantnem tlaku v zraku p specifična teža zraka g gravitacijski pospešek to : srednja vrednost temperature zraka v spodnjih plasteh. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 (12) Toplotni tok (H) je eden najbolj značilnih meteoroloških parametrov, vendar pa ga ne moremo meriti direktno. Angus Leppan (1979) je pokazal, kako lahko določimo toplotni tok na tri možne načine. Pri tem je za praktično uporabo najbolj zanimiv način izračuna toplotnega toka direktno iz merjenih temperaturnih razlik (t2- ti) na različnih višinah (z1, z2) po naslednji enačbi: ½ _ (t2 - t1) + 0,01 (z2 - z1) 0,078 H - _11 -1; Zz 3 - Z1 3 (13) G lavna prednost načina izračuna refrakcijskega vpliva po indirektni metodi je v tem, da lahko velikost toplotnega toka z dovolj visoko natančnostjo ocenimo na osnovi preprostih opazovanj: oblačnosti, vetra, vrste podlage, pokritosti z vegetacijo, naklon terena, smer niveliranja. Vendar pa so za izdelavo kvalitetnih modelov potrebna obsežna predhodna merjenja. 4. VELIKOST REFRAKCIJSKEGA VPLIVA Pri praktičnem iz~ačunu velikosti refrak~ijskega v~liva s_e r~zul~ati razlikujejo gl~de_ na to, katerega izmed modelov uporabimo. Razlike v 1zracumh med posamezmm1 modeli sicer niso velike, posebno še, če so meteorološki pogoji pri merjenju normalni. Poglejmo si praktičen izračun velikosti temperaturnega gradienta pri naslednjih pogojih (glej sliko 1): Zs = 0,50 m Zz = 2,50 m Zi 1,50 m s 40 m p 1013 mb t = 20° C (293 K) dT/dz=-0,25, Kirn; kar je povprečen temperaturni gradient za september med 8. in 9. uro dopoldne ob sončnem vremenu, dobljen na osnovi praktičnih meritev v Sloveniji. Velikosti refrakcijskih vplivov, ki jih dobimo z zgornjimi podatki, so naslednje: model rs Iz r (mm) (mm) (mm) Kukkamakijev 0,150 0,064 0,086 indirektni 0,142 0,062 0,080 Pri zgornjem izračunu refrakcijskega vpliva je treba poudariti, da so velikosti odčitkov pri latah in dolžina vizure maksimalne vrednosti, ki jih lahko srečamo pri preciznem nivelmanu, če upoštevamo praviinike, medtem ko so vrednosti temperaturnega gradienta povprečne. Maksimalne vrednosti temperaturnega gradienta med letom dosežejo tudi -0,8 do -1,0 K/m. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 5. ZAKLJUČEK Veliko avtorjev je do zdaj raziskovalo vpliv refrakcije. Praktični eksperimenti so pokazali, da so rezultati različnih enačb podobni in so blizu realnim vrednostim. Cilj uvedbe refrakcijskih korekcij v nivelmanske meritve je predvsem odprava sistematičnega dela refrakcijskega pogreška. Korekcije bi morale temeljiti na moduliranih temperaturnih gradientih ali na merjenih temperaturnih razlikah. Rezultati bi bili v obeh primerih lahko zadovoljivi. Vendar imata obe metodi svoje pomanjkljivosti: o pri uporabi merjenih temperaturnih razlik so potrebna precizna merjenja temperature, kar ni lahko doseči, hkrati pa merjenje temperature obremenjuje nivelmanske meritve, o pri uporabi ustreznih modelov za indirektno metodo izračuna refrakcijskega vpliva pa so potrebne obsežne raziskave za izdelavo modelov, ki bi v naših klimatskih pogojih z zadovoljivo natančnostjo opisovali različna stanja atmosfere. · Literatura: Breznikar, A., 1993, Izbira najprimernejše metode izračuna nivelmanske refrakcije v naših klimatskih razmerah, Doktorska disertacija, FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana. Bnmner, F.K, 1984, Geodetic Refraction, Springer Verlag Berlin, Berlin. Kakkuri, J., 1988, A Physical Model Developed for Computing Refraction Coefficients, DGK Reihe B, Muenchen, No. 287, 235-239. Pelzer, H., 1982, En-ar Propagation in Levelling Netwoks, Verojf, DGK Reihe B, Hannover, Heft 258/V, 104-114. Remmer, O., 1982, Nonrandom Effects in the Finnish Levelling of High Predsion, Manuscripta Geodaetica, Vol. 7, No. 6, 353-373. Remme1; O., 1984, Refraction und andere systematische Effelcte im Nivellement, Verm. wes. und Rawnordnung, 46. Jahrg., Berlin, Nu. 2, 69-78. Recenzija: dr. Božo Koler Miro Logar Geodetski vestnik 38 (1994) 2 PREGLEDI UDK (UDC) 528:37(497.12) ,,17/19" (091) v v SOLANJE NA PODROCJU GEODEZIJE Gregor Lobnik, Samo Jakljič FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 16.5.1994 lzv}eček V članku je opisana zgodovina geodetskega šolanja ter razmišljanje in p1ime1janje našega geodetskega šolstva s šolstvom v tujini. Z napredkom tehnologije, modernejše organizacijske stmkture družbe in ekologije naj bi se odpirala nova področja študija, v katerih bi geodet osvojil znanje, ki ga bo potreboval v prihodnosti. Ključne besede: geodezija, Slovenija, šolanje, trendi, zgodovinski prikaz Abstract The article describes the history of the surveying schooling and presents some thoughts and facts by companng S/ovene with foreign surveying schooling. The progress in technology, modem organizational structure of society and in ecology is sure to open new fields of study where a surveyor is to master knowledge needed in the future. Keywords: history description, schooling, Slovenia, surveying, trends ZAČETKI ŠOLANJA NA J?ODROČJU GEODEZIJE V 18. stoletju sta na Kranjskem delovali dve šoli, ki sta neposredno vzgajali in šolali zemljemerce, ali jim vsaj v okviru svojega učnega programa dajali osnove za opravljanje zemljemerskega poklica. Prva od teh je bila pri upravi rudnika živega srebra v Idriji ter je šolala predvsem jamomerce. Ta rudniška šola je vzgajala rudarske tehnike in zemljemerce predvsem za svoje potrebe. Približno enako skromen obseg znanja nižje in inženirske geodezije je v tem obdobju posredoval svojim gojencem ljubljanski licej. Učni program tehničnih ved in spretnosti na tem zavoda razmeram in potrebam v deželi skozi zadnja desetletja 18. stoletja ni več zadoščal - dežela je potrebovala vse več višješolsko izobraženih ljudi, ki jih je želela izšolati na lastnem učnem zavodu. Gabriel Gruber je leta 1768, ko je predaval na filozofskem študiju, učil tudi na šoli za umetnike in obrtnike, kjer je predaval mehaniko in risanje: v njegovem šolniškem delovanju na ljubljanskem liceju in v obrtni šoli se kaže težnja, ki so jo deželni stanovi slabih dvajset let pozneje jasno in odločno podčrtovali v svoji zahtevi po ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani: doma izšolati pomembne tehnične kadre. Gruberjev učni program na liceju je zajemal teoretično fiziko, mehaniko in navtiko, na obrtni šoli pa predvsem zemljemerstvo in zemljemersko risanje. Gruberjevo obdobje poučevanja na ljubljanskem liceju in obrtni šoli lahko štejemo za začetke teoretične inženirske geodezije. Geodetski vestnik 38 ( 1994) 2 Po Gruberjevem odhodu iz Ljubljane leta 1787 pa do Marmontove uredbe praktične geodezije in zemljemerstva (l. 1810) ni poučeval nihče več. Po Marmontovi uredbi o centralnih šolah sta bila liceja v Ljubljani in Zadru preimenovana v centralni šoli na ravni vseučilišča. Devetintrideseti člen te uredbe je določal program in trajanje študija zemljemerstva, ki je sodilo v petega od sedmih učnih tečajev centralne šole. To je bil triletni tečaj, ki je zajemal v prvem letniku pouk govorništva, metafizike in fizike, v drugem matematike, risanja in arhitekture ter v tretjem letniku pouk trigonometrije, risanja in arhitekture. S tem učnim programom je ljubljanska centralna šola znova začela oz. nadaljevala poučevanje inženirske geodezije, zemljemerstva ter -vsaj obrobno - kartografije. Vendar pa od leta 1812 na centralnih šolah Napoleonove Francije niso več poučevali trigonometrije in astronomije. Slovenski inženirski geometri so se odslej šolali na tehniških in višjih šolah zunaj meja svoje domovine, katastrski zemljemerci in maparji pa na občasnih tečajih deželnega mapnega arhiva v Ljubljani. Leta 1911 je bila obrtna šola v Ljubljani, ki je vsa zadnja desetletja preteklega stoletja poučevala tudi zemljemerske veščine, preobfikqvana in preimenovana v državno obrtno šolo z učno široko zastavljenim tehniškim oddelkom, kjer se je šolalo tudi veliko število geometrov. GEODETSKO ŠOLANJE MED OBEMA VOJNAMA Od leta 1911 je v Ljubljani že delovala slovenska sekcija Udruženja jugoslavenskih inženirjev i arhitektov, ki je na Slovenskem združevala inženirje vseh strok, torej tudi geodete. Ta sekcija je poslala 25. januarja 1919 deželni vladi slovito spomenico, v kateri je zahtevala ustanovitev geodetskega oddelka na bodoči tehniški visoki šoli v Ljubljani. Spomenica je predlagala tudi že začasno zasedbo učnih mest na geodetskem oddelku z docenti - predavatelji. Ker pa s študijskim delom ni bilo mogoče začeti čez noč, je sekcija mesec dni po spomenici predlagala ustanovitev seminarjev, ki bi začasno nadomestili prva dva letnika - med njimi tudi geodetskega - ter postavitev izpitnih komisij za 1. in 2. letnik in zaključni državni izpit na oddelkih za stavbeništvo, strojništvo, kemijo in rudarstvo; za geodezijo pa le, če uspejo dobiti dovolj usposobljenega docenta - geodeta. Deželna vlada za Slovenijo je z majsko naredbo (2.5.1919) odprla začasni tehnično visokošolski tečaj, ki je vključeval tudi dveletni zemljemerski tečaj za geodete. Pouk naj bi potekal od maja do novembra 1919. leta. Ljubljanska visoka tehnična šola je začela s poukom maja 1919. Učni načrt prvega letnika dveletnega zemljemerskega tečaja za geodete je obsegal pouk treh predmetnih skupin, skupnih teoretičnih predmetov matematike in opisne geometrije, posebnih predmetov: situacijsko risanje, nižja geodezija in optika; kot splošne predmete so šteli zemljemerstvo in upravno pravo. Splošni predmet je bilo narodno gospodarstvo s finančnimi operacijami. Ta dveletni zemljemerski tečaj je trajal do leta 1928, ko se je preoblikoval v štiriletni pouk kulturno geodetske usmeritve. V tej prvi fazi razvoja je ta tečaj omogočil, da so se tudi Slovenci v večji meri posvetili geodetski stroki. Štiriletni pouk kulturno - geodetske smeri je bil ukinjen že leta 1931. Vpeljan je bil v dobi gospodarskega razmaha, ki je od geodetov zahteval širšo in temeljitejšo visokošolsko izobrazbo, pokopala pa ga je nastopajoča gospodarska kriza, ki je močno prizadela finančne možnosti fakultete. Tako je diplomiralo komaj 45 slušateljev. Nato je geodetska stroka našla mesto v Institutu za rudarska merjenja in Geodetski vestnik 38 (1994) 2 geodezijo, katerega predstojnik je bil prof. ing. Dimitrij Frost vse do leta 1930, ko se je osnoval samostojen Institut za geodezijo, ki se je leta 1935 preimenoval v Zavod za geodezijo. Vsa predvojna leta je bil za geodezijo na razpolago en sam večji prostor v pritličju vzhodnega krila stare tehnike v Aškerčevi ulici. Učni načrt za štiriletni kulturno - geodetski tečaj je v letu 1929/30 obsegal 34 predmetov, in sicer 12 osnovnih in 22 strokovnih. Po ukinitvi tega tečaja sta od vseh predmetov ostala v okviru Zavoda za geodezijo samo še nižja in višja geodezija, oboje so predavali samo gradbenikom, arhitektom pa le še prvi predmet. GEODETSKO ŠOLANJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Geodetski oddelek je bil ustanovljen že v študijskem letu 1945/46, in sicer potem, ko so se za njegovo ustanovitev zavzeli ing. Leo Novak, doc. J. Črnač in ing. Miroslav Črnivec. Novi geodetski oddelek je dobil prostore v starem rudarskem paviljonu ob Aškerčevi cesti. Prvi povojni učni načrt je vsebinsko zajemal le predmete geodetske stroke, brez močnejše zastopanosti predmetov gradbeništva, ki so bili sicer tesno povezani z geodetsko stroko. Ta geodetsko usmerjeni učni načrt je začel veljati v šolskem letu 1945/46 in je predvideval 9-semestrski študij. Obsegal je 36 predmetov, od tega 11 splošnih teoretičnih, 25 pa strokovno usmerjenih. Druga sprememba učnega načrta je bila leta 1956, ko se je pokazalo, da usmeritev študija samo na področje geodezije ni dovolj za potrebe prakse. Zato se je na predlog slovenskih občin, ki jim je primanjkovalo kadra za izvajanje komunalne in urbanistične politike, tudi s pomočjo Republiškega sekretariata za urbanizem, k:omunalne zadeve in stanovanjsko izgradnjo, učni načrt dopolnil z nekaterimi predmeti nizkih gradenj in s predmeti urbanistične in komunalne gospodarske dejavnosti. Potrebe po interdisciplinarnem reševanju komunalne prostorske in upravne problematike v okviru občine so narekovale izobrazbo kadra, ki bo kot poznavalec in spremljevalec deloval v teh procesih. Z izobrazbo geodetsko-komunalnega ali komunalnega inženirja je bil v to smer napravljen prvi korale Veliko zanimanje in uspešno delo absolventov je dokazalo smotrnost uvedbe te smeri študija. Tretja pomembnejša sprememba učnega načrta je bila uvedba dvostopenjskega študija inverznega tipa, ki pa se v praksi ni obnesla. Zgrešena je bila zato, ker je znižala kvaliteto prejšnjega kontinuiranega tipa študija, ne samo zaradi krčenja učne snovi in izgubljenih ur pri ponavljanju snovi na drugi stopnji, temveč tudi zaradi neenake predhodne izobrazbe novincev, prihajajočih iz gimnazije in iz strokovnih šol. Leta 1967/68 je bila izvršena četrta reforma študijskega načrta na oddelku. Ponovno je prišel do veljave že prej preizkušeni kontinuirani način študija z 9-semestrskim trajanjem. V letu 1968/69 je imel oddelek 5 kateder in dva inštituta. USKLAJEVANJE ŠTUDIJA S POTREBAMI DRUŽBE V 70. LETIH Geodezija si je še iskala svoje pravo mesto v družbi. Nove metode in možnosti stroke je bilo treba uskladiti z zahtevami in potrebami urejanja prostora. Pred geodete je bilo postavljenih čedalje več nalog. Vedno je bil razkorak med potrebami po šolanem geodetskem kadru in vpisanimi študenti, ki so bili pripravljeni in odločeni tudi doštudirati. Nov učni načrt leta 1970/71 je predvidel S-semestrski študij. Predmeti so se nekoliko skrčili, nekaj je postalo izbirnih in fakultativnih, vendar se čas študija od vpisa do diplome ni bistveno skrajšal. Pojavila se je želja po prekvalifikaciji Geodetski vestnik 38 (1994) 2 - komunalnega inženirja v specializiranega projektanta. Ideja se je realizirala v 4. odseku gradbeniškega študija v letu 1972/73 z ustreznimi spremembami učnega načrta, vendar za študente-gradbenike ni bila zanimiva in število slušateljev je zelo padlo. Geodetsko-komunalni oddelek je prešel spet v geodetski oddelek. Učni načrt je bil smotrno razširjen s predmeti gradbenih, urbanističnih in planerskih osnov, saj so geodeti tisti, ki morajo reševati probleme in naloge komuna]ca v občini. Urejanje in izkoriščanje prostora postaja zahtevna in odgovorna naloga. Za pravilnejše in smotrnejše planiranje so potrebne tudi točnejše in kvalitetnejše informacije in podlage. Tako so se naloge geodetov zelo razširile in so mnogi geodeti postali protagonisti in raziskovalci na področju prostorskih informacijskih sistemov in z njimi povezanih vrstah raziskav in projektov geodetskih evidenc, postopne realizacije računalniško vodenega zemljiškega katastra, avtomatizirane kartografije itn. Za potrebe operativnega izvajanja in vodenja je bila leta 1973/74 uvedena nova oblika študija, redni višješolski 2-letni 4-semestrski študij. Diplomanti - inženirji geodezije dobijo v teh 4 semestrih zaključeno izobrazbo, ki je s skromnejšo teoretično osnovo in nivoju primemo tvarino v 2. letniku zadovoljiva za uspešno operativno in vodstveno delo na mnogih področjih geodetskega delovanja. Ta stopnja izobrazbe ustreza zahtevam in kriterijem upravnih organov in delovnih organizacij. Veliko izkušenj za sestavo učnega načrta rednega višješolskega študija je dal prvi višješolski študij ob delu v letih 1968/73. Ta je potrdil obliko seminarskega dela. Pokazalo se je, de je bolj smotrno organizirati občasen študij ob delu, kadar je dovolj kandidatov, kot pa permanentno omogočati vpis ob delu posameznikom ali manjšim skupinam na splošno smer. Podiplomski študij se je na geodetskem oddelku začel leta 1970/71. Na FAGG se je začel dveletni študij za magistre fotogrametrije in kartografije. Tri leta kasneje je bil uveden tudi magistrski študij za smer prostorskega in urbanističnega planiranja. GEODETSKO ŠOLANJE V SVETU IN PRI NAS Razviti svet je, ali prav zdaj opušča redno 3-4 letno šolanje geodetskega kadra. Rutinsko delo in tudi variantne odločitve za tako delo lahko nadomestita robot ali računalniško podprta oprema, ki jo opravlja priučen sodelavec. Usposabljanje smiselno in splošno primerno izobraženih sodelavcev traja le nekaj mesecev in se opravi po potrebi. Sodobni računalniki imajo shranjeno in uporabno obsežno znanje, ki v veliki meri zamenja človekovo. Načrtovanje in vodenje del zahtevata več znanja, zato ga opravljajo inženirji, ki so po šolanju ali sposobnostih razdeljeni v dva ali tri nivoje. Postopno spreminjanje programov poteka v dveh smereh. Nikjer se ne zanašajo na zakonski monopol geodetske stroke, ampak poskušajo vzgajati geodetske strokovnjake, ki bodo sposobni ali potegniti nase kot nosilca nova področja dela ali pa se vključiti v skupine pri drugih kompleksnih delih. Za čista geodetska dela je potrebnih zaradi vključevanja avtomatike vse manj strokovnjakov, tako se že (npr. na geodeziji v Stuttgartu in Darmstadtu) v predmetnikih krčijo rutinska znanja (npr. v instrumentalni tehniki, izmeri, izdelavi načrtov ... ) in se širijo predvsem računalništvo, informatika, projektiranje in načrtovanje, ekonomika, organizacija, skratka znanja, ki omogočajo visoko strokovno delo, vodenje, odločanje, timsko delo. Vse bolj se uveljavljajo interdisciplinarni programi v zadnjem letniku, ki jih izvajajo v okviru projektov v institutih. Analiza programov študija geodezije na Dunaju, v Gradcu, Muenclmu in Zuerichu je pokazala veliko podobnost z našimi programi, s tem da povsod uvajajo Geodetski vestnik 38 (1994) 2 usmeritve tudi v ekologijo, za kar so pri nas priprave tudi že v teku. To prehajanje nikjer ni revolucionarno, ampak sproti, nekje hitreje, nekje počasneje. Trendi pa so jasni. Podiplomski študij poteka v velikih centrih, v tesnem sodelovanju s fakultetami in inštituti. Pridobivanje novih znanj, poglabljanje znanja, sledenje novostim v svetu potekajo prek raznih firm (tudi proizvajalcev opreme, projektantskih firm itd.), v sodelovanju s pedagogi visokih šol, ki so stalni ali občasni sodelavci. Iz napisanega bi lahko povzeli in razmislili, da na področju srednjega izobraževanja zamenjamo srednjo geodetsko šolo z usposabljanjem kvalitetnih sodelavcev za rutinska opravila s pomočjo sodobne opreme. V visokem šolstvu pa bi bilo treba preusmeriti študij v usposabljanje inženirjev, ki bodo ustvarjali na širšem področju ali pa se bodo vključevali v širše time. Iz tega pa sledi, da je treba skrčiti študij nekaterih klasičnih znanj in poglobiti študij informatike, vodenja, načrtovanja, managementa, zakonodaje in ekologije. V bistvu naj študijski program teži k temu, da izobrazi mislečega človeka z osnovnim znanjem, ki bo sposoben v kratkem času osvojiti še specialna znanja za uspešno delo na ožjem strokovnem področju. Seveda pa se mora progran1 postopno prilagajati novim globalnim znanjem in strokovnim zahtevam. Predlagava, da naj bi uvedli še predmet psihologija, ki bi prišel prav pri delu s strankami in pa management, ki bi pomagal geodetu tržiti njegovo znanje in tako uveljavljati stroko kot celoto. ZAKLJUČEK Kot je razvidno, so potrebe po geodetskih strokovnjakih pri nas narekovale gospodarske in politične razmere, pri tem je imela znanost manjši vpliv. Za dobro načrtovanje šolanja je potrebno temeljito poznavanje perspektiv razvoja gospodarstva in posameznih dejavnosti v njem. Vpis dijakov in študentov je bil v glavnem odraz trenutnih ugodnih razmer stroke in se ponavadi ob zaključku študijske dobe ni več skladal z njimi. Zato je smotrno, da se program in vpis ravnata po svetovnih trendih. To je bil tudi vzrok, da so bili š9lski programi večinoma prilagoditve vzorom iz sosednjih držav in ostalega sveta. Srednja geodetska šola je do zdaj izobrazila približno 1600 geometrov oz. geodetskih tehnikov. Geodetskih inženirjev in diplomiranih inženirjev je bilo doslej v Ljubljani izšolanih okrog 850. Odločitev fakultete, da izobrazi še geodeta komunalca v letih 1957-1972 je dala vrsto uspešno delujočih strokovnjakov. Prenos tega študija na gradbeni oddelek je pomenil skoraj popoln izostanek diplomantov in še danes se pozna pomanjkanje teh strokovnjakov. Uvedba prostorsko-planerske smeri geodetskega študija leta 1980 daje letno 3-4 diplomante, ki pa se uspešno uveljavljajo v stroki in je njihova vloga vidna. Usmerjeno izobraževanje je prineslo znižanje ravni znanja, saj je za večino študentov učenje nadomestilo študij. Vir: Unive1Za v Ljubljani, 1979, Ob šestdesetletnici visokošolskega študija arhitekture, gradbeništva in geodezije v Ljubljani, 1919-1979, Ljubljana 131-160. Recenzija: Gojmir Mlakar dr. Anton Prosen Geodetski vestnik 38 (1994) 2 O zajem-o digitalnih podatkov Ob prebiranju gradiva RGU-ja za Regijski posvet o posodobitvi zemljiškega katastra (v nadaljnjem besedilu: gradivo), ki je bil v Mariboru dne 7.4.1994, se mi zdi potrebno opozoriti predvsem na določene pomanjkljivosti pri opisu zajemanja grafičnih podatkov in njihove pretvorbe v digitalno obliko. Glede na to, da avtorji gradiva na osmi strani gradiva pod točko 1.2. omenjajo, da so postopki zajemanja podatkov le delno definirani, upam, da so naslednje pripombe dobrodošle. Pripombe so napisane z namenom, da tistim, ki se bodo ukvarjali z zajemanjem analognih grafičnih podatkov s katastrskih načrtov ter z analiziranjem in uporabo teh podatkov v digitalni obliki, prihranijo kakšno bridko urico in kakšen šop sivih las. POZOR, ENOJNA NATANČNOST! (glej Gradivo - Uvod, str. 10) Najprej je treba opozoriti, da programski orodji PC Arc/lnfo in ArcCAD delujeta z enojno natančnostjo oz. v takoimenovanem načinu „single precision", namesto z dvojno natančnostjo oz. v načinu „double precision". Verjamem, da večina med vami le približno ve, v čem je razlika med obema načinoma. Preprosto povedano, razlika je v natančnosti obdelave števil, kot pove že samo ime obeh načinov. Enojna natančnost pomeni, da zmore program natančno obdelovati le šestmestna števila, medtem ko sedma cifra v večmestnem številu že „pleše". To hkrati pomeni, da v programih z enojno natančnostjo ne moremo neposredno obdelovati npr. koordinatnih podatkov v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu, ker bodo decimetri v koordinatnem zapisu že nezanesljivi. Decimetri so namreč sedma cifra v formatu koordinatnega zapisa, centimetri pa osma (npr.Y GK = 123456,78 ). Načrte zajemamo v digitalno obliko v lokalnem koordinatnem sistemu, ki ima običajno izhodišče 0,0 v spodnjem levem kotu spodnjega levega lista katastrskega načrta za posamezno katastrsko občino. Po zajemu ne smemo transformirati grafične vsebine neposredno v Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem, temveč je treba izvesti transformacijo v „premaknjeni" Gauss-Kruegerjev sistem, v katerem vrednosti koordinatnih podatkov nikoli ne segajo prek 9999,99. To storimo tako, da pravim Gauss-Kruegerjevim Y in X koordinatam „odrežemo" prvi dve cifri, če to zaradi lege delovišča v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu ni mogoče, pa Y in X koordinatam odštejemo neki konstantni števili, tako da nobena koordinata Y ali X na območju enega delovišča ne bo presegala vrednosti 9999,99. Primer: vsaki Y koordinati (npr. 595675,87) odrežemo prvi dve cifri 59 (in dobimo 5675,87) in vsaki X koordinati (npr. 173456,78) odrežemo prvi dve cifri 17 (in dobimo 3456,78), kar je enako kot odštevanje konstant 590000 od Y in 170000 od X koordinat. Pri tem si je treba konstanti za koordinate Y in X skrbno zabeležiti, ker nastopata v vseh drugih postopkih pretvorbe v digitalno obliko. Podobno je treba tudi vse morebitne koordinate danih trigonometričnih, navezovalnih, poligonskih in mejnih točk premakniti za isti konstanti na zgoraj navedeni način. Posebna pozornost velja datotekam DXF-a, ki so običajni Geodetski vestnik 38 (1994) 2 izmenjevalni format med različnimi vektorskimi grafičnimi programi. Pred zapisom kakršnekoli slike ali koordinat v format DXF-a je treba poskrbeti, da koordinate v zapisu ne presegajo vrednosti 9999,99. Npr. uporabniki AutoCAD-a morajo pred ukazom DXFOUT z ukazom MOVE ustrezno premakniti vsebino celotne slike v polje dimenzij največ 10 km x 10 km in z izhodiščem v točki (0,0). Zgornji nasvet se zdi banalen, a ga je treba trenutno še upoštevati. Po napovedih borno ve1jetno kmalu dočakali verziji programskih orodij Windows NT PC Arc/lnfo in ArcCAD, ki se bosta končno znebili predpotopne enojne natančnosti. „NAPENJANJE" PARCELNIH MEJA NA MERJENE ZK TOČKE (glej Gradivo - Uvod, str. 9 do 11) Predvideni postopek zajemanja grafičnih podatkov zemljiškega katastra predvideva vektorizacijo skaniranih načrtov ali klasično digitalizacijo načrtov in na območjih numerične izmere šele nato „napenjanje" na obstoječe merjene ZK točke. Opisani predvideni postopek zajema in usklajevanja digitalnih podatkov, ki je opisan v Uvodu gradiva za posvet na straneh od 9 do 11, je treba spremeniti, sicer bo pretvorba numerične izmere v digitalno obliko napačna in za geodete neuporabna. Opisani postopek ne upošteva dejstva, da so koordinatno določeni le mejniki oz. meje posestnih kosov. Meje vrste rabe niso koordinatno določene, ne glede na to ali so to parcelni deli ali samostojne parcele. Tudi površine parcel in parcelnih delov znotraj posestnih kosov so določene le grafično, medtem ko so površine posestnih kosov izračunane numerično iz koordinat. Na območju občine Murska Sobota so na tak način izvedene prav vse nove izmere po letu 1974, razen zadnjih nekaj delovišč. Ker so nove izmere v vsej Sloveniji izvajali isti izvajalci, domnevam, da so tudi drugje po Sloveniji razmere enake. V gradivu opisani postopek predvideva prvo topološko kontrolo podatkov na območjih posameznih listov. Po vseh topoloških kontrolah na listu se nato izvede združevanje listov za območje celotnega delovišča in ponovna topološka kontrola itd. Nato sledi transformacija v Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem, ki ji sledijo postopki usklajevanja. Med temi postopki je tudi „napenjanje" parcelnih mej na merjene ZK zočke. Glede na to, da je „napenjanje" predvideno kot obvezno opravilo geodetskih uprav in ne izvajalcev vektorizacije ali digitalizacije (!), je v interesu predvsem RGU-ja in občinskih geodetskih uprav, da take in morebitne druge pripombe vzamejo v premislek pred začetkom serijskega izvajanja vektorizacij; sicer bosta nepotrebno podvajanje dela in zapletenost postopkov odmaknila čas uporabnega digitalnega katastra v prihodnost. Težava je v tem, da so merjene ZK točke le mejniki, medtem ko za meje vrste rabe predhodni numerični podatki ne obstajajo. To pomeni, da se bodo s postopkom napenjanja na svoj pravi položaj pomaknile le določene točke (mejniki), medtem ko bodo druge ostale nespremenjene (meje vrste rabe in sečišča le-teh s posestnimi mejami). Vse skupaj sicer ostaja v mejah grafične natančnosti, ampak to v tem primeru ni dovolj. Tu se mora grafika mej vrste rabe pripeti na meje posestnih kosov na zaokroženi centimeter natančno. Zakaj? Ker se bo sicer spremenila površina posestnega kosa, ki je bil določen v mejnem ugotovitvenem postopku in se njegova površina ne sme spremeniti. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Karikirano je primer v gradivu predvidenega načina vektorizacije numeričnih izmer prikazan v spodnji skupini štirih slik. PREDVIDENI NACIN VEKTORIZACIJE NUMERICNIH IZMER CD Rastrsko slika posestnega kosa C "' 545 546 E C .5 lil ID w o Skupni prikaz vektorizirane vsebine in ZK toek pred "napenjanjem" ~---------<,~ 0 0 545 546 0 0 Pozicijsko odstopen je ZK tock od vektorizirane vsebine je v mejah (dP) graficne notanenosti originalov ZK nocrtov. @ Vektorizir• no 11Sebina 545 546 Vektorizirnjo se meje posestnih kosov in meje vrste robe hkrati. Polozoj ZK toek pri ,vektorizaciJi se ni znon. Skupni prikaz vektorizirnne vsebine in ZK toek po "napenjanju" 545 546 Rezultat so meje posestnih kosov,ld so no seciscih z mejami vrste robe nedopustno pozicijsko lomljene z• vec kot zaokrozeni cm! V naslednji skupini štirih slik je enako karikirano prikazan način vektorizacije numeričnih izmer, ki ga predlagam. Iz obeh skupin slik je razvidna očitna razlika med obema načinoma dela. Pri načinu vektorizacije, ki ga predvideva gradivo, se vektorizacija v bistvu izvaja dvakrat. Prvič vektorizira izvajalec samo na osnovi skanirane slike katastrskih načrtov. Drugič pa isto vsebino, ki je zdaj že v vektorski obliki, ,,vektorizira" oz, „napenja" geodetska uprava. Napenjanje na obstoječe ZK točke namreč ni nič drugega kot nepotrebno ponavljanje dela, ki bi ga lahko opravil že izvajalec. Poleg_ tega, da je postopek časovno praktično podvojen, so rezultati takega dela napačni, kar je razvidno tudi iz slik. Geodetski vestnik 38 (1994) 2 PREDLAGANI NACIN VEKTORIZACIJE NUMERICNIH IZMER CD Rastrska sliko posestnega kosa 545 546 " @ E C E gJ ., o Skupni prikaz 11ektorizirone vsebine posestnih mt:j in ZK taci< Najprej se 11ektarizirnja le meje posestnih kosov in to neposredno na dejonske polozajtl ZK teci<. @ Skupni prikaz rastrske slike in ustreznih ZK tock 0 545 0 546 0 0 Pozicijsko odstopanje ZK tock od rastrske vsebine je v mejah ( dP) grnfiene natcmenosti originalov ZK notrto11. Veldorizocija mej vrste rabe in ostale 11sebine, ki ni pademo z ZK tockomi. •1\------e--------/1> 545 \~ 546 ~ 0)\----ij----------/0 Rezultat so me}9 posestnih kosov.ki so na seciseih z mejami vrste rabe dopustno pozicijsko lomljene le za zaokrozeni cm! Pri načinu vektorizacije, ki ga predlagam, se vektorizacija izvaja le enkrat in sicer na rastrski sliki načrta, ki je še pred začetkom vektorizacije združena z vektorsko sliko ZK točk. Na osnovi parcelnih mej, ki so razvidne iz rastrske slike, povezujemo neposredno v vektorski sliki podane ZK točke. Najprej povežemo meje posestnega kosa in šele nato meje vrste rabe znotraj posameznega posestnega kosa. Tako je zagotovljeno, da se bodo že pri sami vektorizaciji zajemale parcelne meje neposredno na ZK točke, kjer le-te obstajajo. Meje vrste rabe pa se bodo tako topološko natančno pripenjale neposredno na prave meje posestnih kosov in vsako naknadno ,,napenjanje" bo nepotrebno. Idealno bi bilo, če bi še obstajale datoteke povezav obodnih mejnih točk posestnih kosov, ki so bile pri vsaki novi katastrski izmeri po letu 1974 izdelane za izračun površin posestnih kosov. Na osnovi teh datotek povezav bi bilo možno izdelati vektorsko sliko povezav posestnih kosov za stanje ob uveljavitvi posameznih novih Geodetski vestnik 38 (1994) 2 • izmer. Poleg ZK točk bi lahko v tem primeru v rastrsko sliko „pripeljali" tudi vektorske povezave ZK točk, kar pomeni, da nam mej posestnih kosov sploh ne bi bilo treba veHorizirati. Vektorizirali bi le tisto vsebino (nove posestne meje, novi objekti itd.), ki je nastala zaradi vzdrževanja načrtov in pa seveda vse meje vrste rabe. Geodeti z vsaj malo strokovne domišljije si verjetno predstavljate časovni in siceršnji prihranek pri takšnem načinu dela. Žal so na magnetnih trakovih RGU-ja precej neurejeno arhivirani le seznami koordinat, povezave obodnih točk posestnih kosov pa iz nerazumljivih razlogov niso arhivirane, z izjemo zadnjih nekaj let. Čeprav povezave obodnih točk posestnih kosov niso ohranjene v digitalni obliki, pa le-te obstajajo vsaj v pisni obliki. V elaboratih novih izmer jih najdemo v enem ali več ( običajno debelih) zvezkih z naslovom „Računanje površin parcel". Praksa je pokazala, da je smiselno podatke iz teh zvezkov vtipkati v ASCII datoteko, ki je potem skupaj s seznamom koordinat ZK točk osnova za izdelavo vektorske slike posestnih kosov. Pred prenosom vektorske slike na rastrsko podlago je seveda treba odpraviti napake v vektorski sliki, ki nastanejo predvsem zaradi napačno vnešenih šifer ZK točk v datoteki povezav ali zaradi napačnih koordinat točk v datoteki koordinat ZK točk Pri tem je kriterij predhodnega odpravljanja napak v vektorski sliki lahko različen. Najnižji kriterij je, da napak v originalni vektorski sliki sploh ne odpravljamo, temveč vse napake lovimo šele po združitvi vektorske z rastrsko sliko. Možnost se zdi vabljiva, vendar je odpravljanje napak na tak način kljub nasprotnim pričakovanjem vse prej kot enostavno. Med plezanjem gor in dol po rastrski sliki in med prebijanjem skozi grozde dvomljivih točk se namreč operaterja za zaslonom prav zlahka poloti neka čudna destruktivna apatija. Najvišji kriterij je maksimalno odpravljanje odkritih napak že v originalni vektorski sliki, še preden jo prenesemo na rastrsko podlago. Pri tem odpravimo npr. vse napačne šifre točk v datoteki povezav, popravimo vse ugotovljene napačne koordinate točk v datoteki ZK točk, dodamo vse naknadne parcelacije, izločimo vse nesmiselne in nepotrebne ZK točke, primerjamo površine posestnih kosov iz vektorske grafike s tistimi iz seznama površin itd. Pri takem načinu dela je potem vektorizacija v bistvu le igriva dopolnitev vektorske slike z mejami vrste rabe in objekti ter vizualna primerjava vsebine vektorske in rastrske slike. Moje mnenje je, da je treba napake odpravljati postopno. Ker je napak več vrst, je treba vsako vrsto napak „loviti" na lastnem nivoju do najvišje možne stopnje. Šele, ko so odpravljene napake na posameznih nivojih, začnemo odpravljati napake na prvem in nato na naslednjih skupnih nivojih. Odpravljanje napak se mora lokacijsko izvajati pri viru podatkov, to je na posameznih geodetskih upravah, kjer so na razpolago vsi razpoložljivi podatki. Ob tem je treba opozoriti na dejstvo, da je za bodoče izvajalce zajema katastrskih načrtov v digitalno obliko predviden lažji del (vektorizacija oz. digitalizacija) zajemanja podatkov, medtem ko bo geodetskim upravam ostal težji del ( odpravljanje vsebinskih napak in usklajevanje podatkov). Iz vseh dosedanjih materialov to ni dovolj razvidno, temveč dobi nepozoren bralec iz njih ravno nasprotni občutek, da bodo levji delež vsega zahtevnega dela opravili izvajalci, geodetske uprave pa bodo opravile le nekatere obrobne in manj zahtevne naloge. Odpravljanje vsebinskih napak in neskladnosti med posameznimi podatki zemljiškega katastra bo namreč najzahtevnejši in najzamudnejši del prevedbe podatkov v digitalno obliko. Tega se Geodetski vestnik 38 (1994) 2 moramo zavedati vsi, da bodo vloge sodelujočih v postopkih zajemanja digitalnih podatkov jasne in pravočasno pravilno ovrednotene, še zlasti v strokovnem, finančnem in časovnem vidiku. Prispelo za objavo: 12.5.1994 GeoLIS III Joe Triglav Geodetska uprava Murska Sobota, Murska Sobota V Avstriji, na Dunaju, je bil od 6. do 8. aprila 1994 simpozij z naslovom GeoLIS III - lnformationsmanagement. Organizatorja sta bila gospod Hrbek, predsednik avstrijske geodetske uprave (Bundesamt fuer Eich- und Vermessungswesen - BEV) in Prof.Dr. Andre Frank, vodja Oddelka Geoinformation und Landesvermessung, Tehnične univerza na Dunaju. Posvetovanje je bilo v prostorih BEV-a. Posvetovanja se je udeležilo okrog 120 udeležencev, večinoma Avstrijcev, različnih strok (geodezija, geologija, geofizika, hidrologija, ekologija, gozdarstvo, ekonomija, arheologija). To so bili predstavniki državnih institucij (npr. državna geodetska uprava, ministrstva, mestne uprave itn.), univerz (TU Dunaj, TU Gradec, Universitaet fuer Bodenkultur Dunaj, Wirtschaftsuniversitaet Dunaj, Montauniversitaet Leoben itn.) in zasebnih podjetij. Predstavljenih je bilo 27 referatov. Članki so objavljeni v posebni številki časopisa „Oesterreichische Zeitschrift fuer Vermessungswesen und Geoinformation" (prejšnji „OeZ") v izdaji avstrijskega Društva za geodezijo in informatiko (Oesterreichische Gesellschaft fuer Vermessungswesen und Geoinformation prejšnji Oesterreichische Verein fuer Vermessungswesen und Photogrammetrie ). Geopodatki, kot najvažnejša komponenta vsakega geoinformacijskega sistema, so bili glavna tema posvetovanja. Geopodatki so v najširšem pomenu podatki o Zemlji: od temeljnega geodetskega sistema prek katastra in zemljiške knjige, izrabe tal, geoloških, meteoroloških, ekoloških, bioloških podatkov do podatkov popisa prebivalstva, statističnih in arheoloških podatkov. Z dosedanjih posvetovanj o GeoLIS-u so publikacije o zbirkah geopodatkov (G. Gerstbach). To posvetovanje je šlo korak naprej: posvetilo se je upravljanju z geopodatki in geoinformacijami (geoinformation and geodata management). Ker obstajajo v Avstriji vrste baz geopodatkov, so se pojavili novi vidiki, kot so: različnost rnodelov realnega sveta, različni formati geopodatkov, potreba za določanjem novih standardov, kvaliteta podatkov, metabaze podatkov in pravni vidiki na tem področju. Po uvodnih besedah gospoda Hrbka o pomenu komunikacij na področju geoinformatike, posebno o možnostih komunikacij med različnimi sistemi (formati, standardi, različne arhitekture baz podatkov), je govoril direktor Državne službe za avtomatsko obdelavo podatkov E. Zimmerman. Prof. A Frank je govoril o izmenjavi in normiranju podatkov. Posebej je poudaril prenašanje semantike podatkov (predlagan ustrezen matematični model, ki podrobno opisuje pomen podatkov), da bi se lahko preverjala prenos in izguba podatkov. Pravni vidiki v zvezi z digitalnimi podatki in aplikativnim softverom so bili glavna tema govora Dr. Twarocha. O Geodetski vestnik 38 (1994) 2 definiciji modela kvalitete podatkov je govoril Dr. Stanek. Podal je potrebne parametre za kvalitativen opis podatkov (viri, merilo, metoda merjenja, metoda obdelave, zgodovina, položajna in atributna točnost, logična konsistentnost, celovitost, aktualnost). Ti parametri zelo vplivajo na odločitve o namenu in načinu uporabe (metoda obdelave) teh podatkov. Dr. Stanek je govoril še strnjeno o standardu ISO 9000, ki se nanaša na normiranje procesov razvoja, dobave in vzdrževanja softvera. Od predavanj, ki so se nanašala na podatke in aplikacije, je treba omeniti naslednja: magistri ekonomskih znanosti Z. Daroczi in G. Magenschab sta govorili o uporabi GIS-a za ekonomsko-sociološke potrebe (GIS in Business). Predstavili sta aplikacijo ,,ArcAustria", v kateri so statistični podatki popisa prebivalstva ( demografski podatki) kombinirani z geometrijo začenši z nivojem blokov hiš do raznih agregacij (volilni, statistični, popisni okoliš). Ta in temu podobni informacijski sistemi se uporabljajo npr. pri reševanju alokacijskih ( optimalna lokacija), marketinških in managerskih problemov (npr. raziskovanje javnega mnenja). Arheolog M. Doneus je predstavil bazo podatkov o arheoloških najdbiščih, izdelanih iz fotogrametričnih posnetkov (Luftbildarghaeeologie ). Dipl.Ing. Schabl je govoril o izkušnjah pri uporabi standardov ISO 9000 pri izvedbi projekta GIS-a v lastnem podjetju. Prikazano je sedanje stanje baz podatkov digitalnih katastrskih načrtov in zemljiške knjige (DKM in GDB) in večnamenskega katastra (Mehrzweckkarte Wien) ter prostorskega informacijskega sistema (Raumbezugssystem Wien) Dunaja. Prav tako so bile prikazane razne baze podatkov in softverske aplikacije v gozdarstvu, meteorologiji, hidrologiji, geologiji, geofiziki in katastru infrastruktur. Posvetovanje se je končalo s plenarno razpravo, ki jo je vodil Prof. Frank, v kateri so sodelovali Doc. Norbert Bartelme (Technische Universitaet Graz), Prof. Manfred M. Fischer (Wirtschauftsunivarsitaet Wien) in Doc. Herbert Fuchs (Universitaet fuer Bodenkultur, Wien). Glavno vprašanje je bilo, ali obstaja (svobodno) tržišče geopodatkov. Tržišče analognih podatkov že dolgo obstaja, cene pa so visoke zaradi uporabljene tehnologije (Prof. Kelnhofer). Tržišča digitalnih podatkov še ni (morda samo oligopol in monopol - Daroczi), je pa treba težiti k temu cilju. Danes obstajajo že vrste baz podatkov v digitalni obliki. Problem pa je v tem, da uporabniki ne vedo, kaj smejo početi z določenimi podatki. Proizvajalec teh podatkov bi moral vnaprej določiti namen in metode za analiziranje svojih podatkov (transver formati, metode obdelave itn.). Vedno več zasebnih podjetih prevzema vlogo takoimenovanih „izboljševalcev podatkov" (Datenveredler - Daroczi): ti prevzemajo podatke v surovi obliki in jih prilagajajo potrebam uporabnikov. Zelo pogosto uporabnik niti ne ve, če obstajajo določeni digitalni podatki in kje jih sploh lahko išče. Predlagano je, da se dizajnirajo meta podatkovne baze (baze podatkov o bazah podatkov), ki bi vsebovale vse potrebne informacije o obstoječih bazah podatkov in bi tako olajšale iskanje. V zaključku je Prof. Frank pozitivno ocenil simpozij: predavanja so bila kvalitetna, pokrila so širok krog interesov sodelujočih, kompleks vprašanj s prvega dne simpozija (možnost komunikacij, standardi in merila, kvaliteta podatkov, pravna urejenost) je bil dotaknjen v večini strok in znanstvenih panog, občinstvo je bilo raznoliko, zato je dosežena interdisciplinarnost. Ostalo je še precej odprtih vprašanj, ki so zanimiva Geodetski vestnik 38 (1994) 2 tako za znanstvenike kot tudi za prakso (npr. raznolikost konceptov in modelov, prenos podatkov v pomenu prenosa njihovega pomena, popis parametrov, ki določajo kvaliteto podatkov, organizacija (svobodnega) tržišča digitalnih podatkov in še vrsta pravno nerešenih vprašanj. Simpozij ni pritegnil dovolj končnih uporabnikov, ki bi morali predstaviti, kakšne podatke potrebujejo in za kakšne namene. Šele tedaj bo mogoče Joločiti realne cene digitalnih podatkov in aplikacij, ki je naslednja stopnica do organizacije svobodnega tržišča podatkov. Z druge strani pa morajo biti „izdelovalci", posebno še „izboljševalci", korak pred željami uporabnikov in jim morajo pokazati z vrsto pilotskih projektov in pilotskih študij, kaj vse se lahko doseže z obstoječimi podatki in sodobno tehnologijo. Prispelo za objavo: 13.5.1994, Adrijana Car Abteilung Geoinformation und Landesvermessung, TU Wien, Avstrija (prevod iz hrvaščine: Jožef Kol]Jič) Geodetski vestnik 38 (1994) 2 • NOVICE V ZDA so dovolili uporabo satelits h slik in fotografij visoke podrobnosti Več let po tem, ko sta Francija in Rusija dali na trg tudi zelo natančne - zelo podrobne satelitske scene zemeljskega površja z 10 in 5 m slikeli v pakromatskem območju, so se tudi v Združenih državah Amerike odločili, da bodo vstopili na ta ogromen trg, ki samo za ZDA pomeni prodajo za 15 milijard dolarjev v letu 2000. Predsednik Clinton je sicer upošteval zadržke (CIA, Pentagon), ase je vseeno odločil za prodajo teh satelitskih scen brez cenzure. Še več. Družbe, kot je Locket Coorporation, bodo trgovinskemu ministrstvu „izstrelile" še več satelitov, ki bodo imeli še_ bolj podrobne resolucije. Kot je znano ( o tem smo že pisali), bodo na tržišču tudi slike oz. posnetki s platform, ki slikajo iz stratosfere, tiste višine, v katerih v glavnem letijo tudi obveščevalna letala. To pomeni, da bodo po ocenah resolucije na voljo (verjetno dokaj nesistematično) tudi s podrobnostjo do 1 m. To pa že da misliti tudi slovenskim geodetom ali geomatikom nasploh, saj vemo, da je položajska natančnost meja, ki so kartirane v mapah 1:2 880, približno taka. Tako bodo ostali problemi naravnanja ali kalibracije teh slik na ustrezne terenske oslonilne točke pravzaprav osnovni problem - poleg osnovnega vprašanja, kaj s tem bogastvom slik sploh početi. Prispelo za objavo: 17.5.1994 Tomaž Banovec Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Pomembnejši simpoziji in konference v letu 1994 6.-8. julij: 6. Symposium fuer Angewandte Geographische Informationsverarbeitung, AGIT '94, Salzburg, Avstrija 10.-13. julij: Genasys Users' Conference, Fort Collins, CO, Združene države Amerike 7.-9. avgust: AM/FM International Executive Management Symposium, Keystone Resort, CO, Združene države Amerike 7.-11. avgust: URISA '94, Milwaukee, WI, Združene države Amerike 16.-20. avgust: International Conference on GIS and Mathematical Modelling, grad Smolenice pri Bratislavi, Slovaška 23.-25. avgust: German Cartographic Day, Dortmund, Nemčija 28.-31. avgust: Conference „Europe in Transition: the Context of GIS", Brno, Češka republika Geodetski vestnik 38 (1994) 2 30.8.-2. september: International Symposium on Kinematic Systems in Geodesy, Geomatics and Navigation, Banff, Alberta, Kanada 31.8.-2. september: Vehicle Navigation lnformation Systems International Conference (VNIS '94), Yokohama, Japonska 1.-3. september: Qualite de l'interpretation des images de teledetection pour la cartographie, seminaire Societe frangaise de photogrammetrie et de teledetection, Grignon, Francija 4.-8. september: 17th Urban Data Management Symposium '94, UDMS '94 - „Services for the Pub lic and for Experts", Espoo, Finska 4.-8. september: Mapping Sciences '94, Gold Coast, Australija 5.-9. september: The International Geographical Union and the Association for Geographic Infonnation 6th lnternational Symposium on Spatial Data Handling, Edinbourgh, Škotska, Velika Britanija 5.-9. september: Spatial Information from Digital Photogrammetry and Computer Vision, ISPRS - Commission III Symposium, Muenchen, Nemčija 5.-9. september: 1st Turkish lnternational Symposium on Deformations, Istanbul, Turčija 11.-15. september: 45. Photogrammetrische Woche, Stuttgart, Nemčija 11.-15. september: 1st International Airborne Remote Sensing Conference and Exhibition, Strasbourg, Francija 11.-16. september: 16th International Conference on the History of Cartography, Dunaj, Avstrija 12.-14. september: International GIS Workshop: ,,Spatial Data Modelling and Query Languages for 2-D and 3-D Applications", Delft, Nizozemska 13.-15. september: Hydro '94, Aberdeen, Velika Britanija 14.-15. september: Geolnformation Systems for Environment, Budimpešta, Madžarska 19.-21. september: ,,Statistical Data Collection and Analysis", mednarodna statistična konferenca, Bled '94, Bled, Slovenija 19.-23. september: International Symposium on Marine Positioning, Hannover, Nemčija 20.-22. september: Fourth International Conference Information Systems Development - ISD '94, Bled, Slovenija 21.-24. september: 78. Deutscher Geodaetentag - ,,Geodaesie - traditionell fortschrittlich", Mainz, Nemčija 5.-7. oktober: 9th ARC/INFO European User Conference, Paris, Francija 5.-8. oktober: 5. Oesterreichischer Geodaetentag - ,,Vermessung im Aufwind", Eisenstadt, Avstrija 6.-8. oktober: 7th International Conference on Parallel and Distributed Computing Systems, Las Vegas, Nevada, Združene države Amerike 10-12. oktober: Eurocarto XII, Kopenhagen, Danska Geodetski vestnik 38 (1994) 2 ' 13.-15. oktober: 27. Geodetski dan: ,,Geodezija in prostor", Radenci, Slovenija 17.-19. oktober: 4th Conference and Exhibition on Spatial Information Systems, Varšava, Poljska 18.-22. oktober: AM/FM International - European Division, Europaeische Konferenz X „Geographic Information and Business Processes, Heidelberg, Nemčija 25.-27. oktober: INDO 94 - Posvetovanje o informatiki v državnih organih, Brdo pri Kranju, Slovenija 25.-27. oktober: GIS/LIS '94, Phoenix, AZ, Združene države f\merike 26.-28. oktober: GIS, Experience and Future, Kiruna, Švedska 31.10-4. november: 27th International Symposium on Advanced Transportation Applications, Aachen, Nemčija 7.-12. november: 3rd International Symposium on High-Mountain Remote Sensing Cartography, Mendoza, Argentina 15.-17. novemberi AGI '94, Birmingham, Velika Britanija 21.-25. november: AURISA '94: ,,Australasian Urban and Regional Information Systems Association 22nd International Conference, Sydney, Australija 1.-2. december: ,,GIS v Sloveniji 1993-1994", Ljubljana, Slovenija 6.-8. december: 12: Interactive Information Expo, New York, N.Y., Združene države Amerike Prispelo za objavo: 15.6.1994 V premislek mag. Božena Lipej MOP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Povsem naključno mi je ogorčen znanec pojasnil svoje težave. Je lastnik vsaj 100 let stare hiše s približno 500 m2 pripadajočega zemljišča. Hiša stoji v središču še starejšega naselja, ki je danes priključeno mestu. Dobil je dovoljenje, da poruši staro hišo in zgradi novo, ustrezno današnjim bivalnim zahtevam. Toda občina zahteva tudi plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v znesku 600 000 SIT. Le nekaj dni kasneje so na posvetovanju „Urejanje prostora in zemljiška politika v občinah" razpravljalci kritizirali „Nerazumno zaračunavanje prispevka za spremembo kmetijskega zemljišča za komunalno opremljeno stavbno zemljišče v naseljih ter izven naselij, ko gre dejansko za spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna". Z znancem sva ugotovila, da so mu na občini izračunali znesek za spremembno namembnosti za del zazidane stavbne parcele, ki je po odločbi geodetske uprave, izdane v letu 1994, travnik 2. razreda. Torej kvalitetno kmetijsko zemljišče, le l. razred je še boljši. Tako je ugotovila dejansko stanje, kot. piše v odločbi, uradna oseba in odločil načelnik geodetske uprave. Ker dejansko stanje poznam, sem bil Geodetski vestnik 38 (1994) 2 presenečen. Za hišo je 200 m2 zemljišča, obzidanega s stavbami in ograjeno, poraslo s travo, plevelom in z nekaj posušenimi sadnimi drevesi. Pred hišo je ob centralni cesti naselja zemljišče, poraslo s travo, z grmičevjem, presekano z dovozom in dohodom k hiši. Vse skupaj je začinjeno s kemijo izpušnih plinov in še z marsičem, ker je zemljišče proti cesti neograjeno. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč določa: v travnik se uvrščajo zemljišča, porasla s travo, ki jo je možno ekonomično kositi vsaj enkrat letno. Ni verjetno, da je dele zemljišča okoli stavbe možno ekonomično kositi in uporabiti za krmo živine, saj je že po laičnem mnenju neuporabno. Pravilnik za vodenje vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru opredeljuje poleg katastrskih kultur tudi skupino rabe zelene površine in v tej skupini rabo zelenice. V zelenico se po tem pravilniku uvrščajo zemljišča, ki so urejena za varovanje okolja ali okras stavbe in se n~ uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Pred hišo je sicer grmičevje, ki bi bilo lahko v okras, vsekakor pa se zemljišče ne uporablja za kmetijsko in še manj za gozdno proizvodnjo. Zato je uvrstitev v zelenico najbližja od razpoložljivih. Zakon o urejanju naselij se ne ukvarja s takimi problemi, vseeno pa pove, da je fundus stavbe s funkcionalnim zemljiščem gradbena parcela in ne kmetijsko zemljišče. Zakon o stavbnih zemljiščih pa trdi: ,,zazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem stoji objekt (stavbišče), in zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče)". Tudi po tej definiciji lahko sklepamo, da obravnavano zemljišče ni kmetijsko proizvodno zemljišče. Odloča seveda Zakon o kmetijskih zemljiščih. Po tem zakonu so kmetijska zemljišča tista, ki jih vodi zemljiški kataster kot katastrske kulture. Da sta si definiciji v kmetijskem zakonu in geodetskem pravilniku v nasprotju, je bilo leta 1986 opozorjeno, toda zaman. Toda 15. člen istega zakona določa tudi: ,,kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda ... , da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča". Obravnavano zemljišče se ni uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, ker je že vsaj 100 let stavbno zemljišče. Včasih v katastru imenovano stavbišče, torej po zdravi pameti, ne bi smeli zaračunati spremembe, ker spremembe ni bilo. In še za povrh. Tudi novi osnutek pravilnika za klasifikacijo zemljišč, ki ga je pripravila komisija za projekt DZK-ja pri Republiški geodetski upravi, ni nič bolj pameten. Pravi, da v travnik( e) uvrščamo zemljišča, porasla s travo, ki jo je možno ekonomično koristiti vsaj enkrat letno. Določba je kratka in jasna. Travo, ki je zrasla in bo zrasla na obravnavanem zemljišču, moj znanec, ki je lastnik zemljišča, tudi enkrat letno ne more koristiti. Sicer pa življenje teče naprej. Prispelo za objavo: 15.6.1994 Božo Demšar MOP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Ekskurzija v ZDA in anado Pravijo, da ja Amerika dežela priložnosti (,,A Land Of Opportunity"). Ne vem. Morda res. Da bi sodili o tem, moramo tja in videti Ameriko iz prve roke. Vendar pa je to lažje reči kot storiti. In prav to poskušamo storiti študentje 4. letnika geodezije na FAGG. Za cilj smo si zadali obiskati severa-vzhodni del ZDA in obenem tudi del Kanade. Dogovorili smo se za obisk The Surveys, Mapping and Remote Sensing Sector of Natural Resources v Ottawi in National Center for Geographic Information and Analysis (NCGIA) v Buffalu v ameriški zvezni državi New York. Ob prvem obisku si bomo ogledali oddelek za terenske meritve in kartografski oddelek. Spoznati nameravamo njihove metode in instrumente za merjenje s pomočjo satelitske tehnologije ter njihovo izdelavo in razmnoževanje klasičnih kart in izdelavo digitalnih kart. Ob obisku univerze v Buffalu pa si bomo podrobneje ogledali njihovo tehnologijo GIS/LIS-a. Ekskurzijo pripravljamo študentje pod okriljem Študentske organizacije Oddelka za geodezijo, ob pomoči nekaterih profesorjev in asistentov. Študentska organizacija uspešno deluje že nekaj let, nam pa je omogočila lažje zbiranje prispevkov sponzorjev na svojem računu. Naj ob tej priložnosti povabim k sodelovanju vse organizacije in posameznike, ki bi bili pripravljeni pomagati s prispevki, da bi to ekskurzijo izpeljali tako, kot smo si jo zastavili. Prepričan sem, da bomo pridobljena znanja s pridom uporabili pri svojem kasnejšem delu in pomagali k večjemu razvoju geodezije pri nas. Za vse informacije nas lahko dobite na naslovu: Študentska organizacija FAGG-Oddelek za geodezijo, Jamova 2, 61000 Ljubljana, oz. lahko pokličete našega mentorja mag. Mirana Ferlana po telefonu: 061123 12 41 int 2611. Naš žiro račun pa je: Študentska organizacija, FAGG-Oddelek za geodezijo, Jamova 2, 61000 Ljubljana. Št. ŽR: 50101 678 93048. Prispelo za objavo: 6.5.1994 Igor Kamičnik FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Elba '94 - 8. Geodetski planinski pohod Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Generalni pokrovitelj·: Sponzorji: ATR - računalniški inženiring, Trzin tel.: 061 71 52 12 Kovinska galanterija BUŠIČ, Ljubljana-Polje tel.: 061 48 22 80 OPTICOM d.o.o., Mengeš tel.: 061 73 84 00 RIBON d.o.o.·, Domžale tel.: 061 71 48 29 TEHNOCHEM, Ljubljana tel.: 061 73 84 00 . TIENDA d.o.o., Ljubljana tel.: 061 137 12 86 V imenu udeležencev se vsem najlepše zahvaljujemo! Geodetski vestnik 38 ( 1994) 2 --- ~ ·1··,·,,,,, , -,t A smo kej čedni - no, vsaj zato, ker nas večina nosi letošnje pohodniške majice Začenjamo pohod in že prav lepo nas sonce greje Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Le kdo nas je da gremo po in na tistile hrib Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Večina osvajalcev vrha gore (od skupno 41 pohodnikov) Republika in Mesto Ljubljana iščeta skupni jezik ob Unionu še na vrhu M c,u,uun1tu Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Foto: K Divjak, Lipej, A. Rožmanec, Smrekar mag. Božena Lipej za objavo: l. 7.1994 Geodetski vestnik 38 (1994) 2 OGLASI V GEODETSKEM VESTNIKU Cenik objav reklamnih oglasov v Geodetskem vestniku v letu 1994: o objava celostranskega oglasa na zadnji zunanji strani platnice ene številke revije ....... 900 DEM v tolarski protivrednosti D objava celostranskega oglasa na zadnji notranji strani platnice ene številke revije ....... 550 DEM v tolarski protivrednosti o objava celostranskega oglasa v eni številki revije na notranjih straneh ....... 400 DEM v tolarski protivrednosti o objava oglasa velikosti polovice strani v eni številki revije na notranjih straneh ....... 200 DEM v tolarski protivrednosti. Če ste zainteresirani za kakršnokoli od naštetih objav ali za večje število posameznih objav, kontaktirajte: o za finančna vprašanja ga. Ano Kokalj, Srednja gradbena in ekonomska šola, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 2, tel.: 061 34 10 87, fax.: 061 34 10 71 o za tehnična vprašanja ga. mag. Boženo Lipej, MOP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana, Kristanova ul. 1, tel.: 061 3f 23 15, fax.: 061132 20 21. Zveza geodetov Slovenije Geodetski vestnik 38 (1994) 2 Navodilo za pripravo prispevkov 1. V reviji Geodetski vestnik se objavljajo prispevki znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Vsebinsko se povezujejo z geodetsko stroko in sorodnimi vedami. Uredništvo jih po lastni presoji razporeja v posamezne tematske vsebinske sklope oziroma rubrike. 2. Prispevki morajo imeti kratek naslov. Napisani morajo biti jasno, kratko in razumljivo ter oddani glavni in odgovorni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft Word for Windows, WordPerfect for Windows, Microsoft Vvord for MS-DOS, WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). 3. Ime in priimek pisca se navedeta z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. 4. Znanstveni in strokovni prispevki morajo obsegati izvleček v obsegu do 50 besed in ključne besede v obsegu do 8 besed. Obvezen je prevod naslova članka, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. Na koncu prispevka je obvezen seznam uporabljene literature. Le-to se navaja na naslednji način: o v tekstu se navedeta avtor in letnica objave, kot npr.: (Kovač 1991), (Novak et aL 1976) o v virih oz. literaturi se navedejo viri in literatura po zaporednem abecednem vrstnem redu avtorjev, kot npr.: a) za članke: Kovač, F., 1991, Kataster, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 2, 13-16, b) za knjige: Novak, J. et al., 1976, Izbor lokacije, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, Ljubljana, 2-6. 5. Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in eventuelne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov' ni in gre prispevek v takšni obliki v končni tisk. 6. Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalen odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. 8. Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni ~kladno s temi navodili. 9. Prispevke pošiljate na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice mag. Božene Lipej, MOP-Republiška geodetska uprava, Kristanova ul. 1, 61000 Ljubljana. rn. Rok oddaje prispevkov (referaH za Geodetski dan) za nasiednjo številko: 18.8.1994.