Ö Elektronski listovnik uCcenca v vlogi ^ spodbujanja razvoja kritiCcnega ^^ mišljenja in ustvarjalnosti: ^ predstavitev mednarodnega ^ projekta EU folio •I—I TS Tanja Rupnik Vec Zavod Republike Slovenije za šolstvo Sašo Stanojev 0 Šolska center Kranj V prispevku predstavljamo, kako lahko elektronsko uccno okolje, ^^ natanccneje razvojni elektronski listovnik učenca, uporabimo kot sredstvo za spodbujanje kriticcnega mišljenja in ustvarjalnosti. Prikazani modeli nastajajo v okviru mednarodnega projekta Eufolio (Eu Classroom ePortfolios - eufolio), v katerem se partnersko povezuje sedem evropskih držav. Slovenijo zastopajo tri institucije, poleg Zavoda rs za šolstvo, ki vodi projekt na petnajstih pilotnih osnovnih in srednjih šolah, še Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Pedagoški inštitut. Krovno raziskovalno vprašanje, s perspektive sodelujočih učiteljev, ki smo ga oblikovali v slovenskem pilotnem projektu in se rahlo razlikuje od krovnega vprašanja v drugih državah, ki v šole uvajajo elektronski listovnik (Irska, Litva in Ciper), se glasi: »Kako naj s pomočjo razvojnega e-listovnika spodbujam načrtovanje, spremljanje in (samo)vrednotenje napredka v znanju in veščinah pri svojih učencih?« V prispevku bi radi podrobneje prikazali čilje in strategijo dela v projektu ter prve evalvačije oz. učinke, ki jih ima sodelovanje v projektu na poučevanje sodelujočih učiteljev. KljuCne besede: e-listovnik, kritično mišljenje, ustvarjalnost, samoregulativno učenje Uvod Namen prispevka je predstaviti mednarodni projekt European ePortfolio Classrooms - eufolio oz. potek in trenutne rezultate projekta v Sloveniji. Slovenija je ena od štirih držav (poleg Irske, Litve in Cipra), v katerih poteka najbolj vitalen del projekta, tj. pilotna izvedba oz. dejansko uvajanje e-listovnika učenča v šole. V članku bi radi predstavili, kako v projektu opredeljujemo e-listovnik, kaj je njegov temeljni namen, kako projekt poteka, VODENJE 1I2015: 39-58 kje so ovire in kateri so trenutni najvidnejši dosežki uCiteljev. V slovenskem pilotnem projektu sodeluje petnajst šol, trinajst osnovnih in dve srednji. Na vsaki so v tej fazi oblikovali projektni tim; ta šteje od štiri do sedem uCiteljev, ki uvajajo e-listovnik kot orodje uCencev pri raziskovanju in uCenju predmeta, ki ga pouCujejo (skupno 80 uCiteljev). Na vsaki šoli je vkljuCen vsaj en oddelek, na nekaterih zaradi strukture projektnega tima tudi dva, kar pomeni, da je v projektu udeleženih od 350 do 400 uCenCev. Temeljni namen projekta je uvajanje formativnega spremljanja uCenCa s pomoCjo e-listovnika na razliCnih ravneh uCenja in razvoja, namreC poglobljenega znanja in razumevanja raznovrstnih vsebin ter izbranih vešCin: kritiCno mišljenje, ustvarjalnost, delo z viri in sodelovanje in komuniCiranje. KljuCni konCepti, na katerih je utemeljen projekt, so naslednji: formativno spremljanje (Wiliam 2011; 2013), razvojni in refleksivni elektronski listovnik (Giannandrea 2006; Ross in Graham 2006; Rupnik VeC in Stanojev 2011; 2013), izkustveno in samoregulativno uCenje (Kolb 1984), temelji pa tudi na vešCinah, kot so kritiCno mišljenje, delo z viri, sodelovanje in komuniCiranje ter ustvarjalnost. Projektne dejavnosti in izobraževanja uCiteljev temeljijo na podmeni, da uvajamo relevantne vzgojno-izobraževalne konCepte, ki so teoretsko in em-piriCno utemeljeni, iz njih pa izhajajo prakse, ki spodbujajo kakovostno uCenje ter kakovostna znanja uCenCev. Razvojni e-listovnik učenca: opredelitev Elektronski listovnik (ali zgolj listovnik), s tujko pa ePortfolio ali portfolio, ima raznolike pomenske odtenke. Najpogosteje pomeni zbiranje dokazil o dosežkih in znanju ter o vešCinah (kompe-tenCah) uCenCev zaradi samopredstavitve (career ePortfolio ali showcase ePortfolio). Grant poudarja, da se opredelitve e-listov-nikov gibljejo od tradiCionalnih, ki e-listovnik omenjajo kot zbirko avtentiCnih dokazil o napredku, do novejših, ki ga pojmujejo kot popisovanje uCenja, kariere, izkušenj in dosežkov osebe in avtorja spodbujajo, da razmišlja o svojem uCenju, o njem razpravlja z drugimi ter tako izboljšuje svojo uCno pot (Giannandrea 2006). Barett razlikuje tri temeljne namene e-listovnika v vzgoji in izobraževanju (Lambert 2006). UCni e-listovnik je v temelju formati-ven in usmerjen v osebni razvoj uCenCa prek samorefleksije in sa-moevalvaCije. OCenjevalni e-listovnik predpostavlja uCenCevo refleksijo o uCnih dejavnostih in vešCinah ter selekCijo gradiv, ki te vešCine izražajo, namen pa je pridobiti oCeno. Tretji namen pa je predstavitev vešCin in drugih lastnosti zaradi iskanja zaposlitve. V našem projektu smo e-listovnik ucenca opredelili kot osebno elektronsko okolje, v katerem uCenec naCrtuje, spremlja in vrednoti svoje dosežke na razlicnih ravneh ucenja ucnih vsebin in razvoja vešcin. Pri tem smo izhajali iz opredelitve razvojnega e-listovnika ucitelja, ki je nastala v casu projekta eŠolstvo (20102013), ko smo oblikovali in uspešno izvajali seminar Razvojni e-listovnik ucitelja (Rupnik Vec in Stanojev 2011; 2013). Tako smo izpostavili predvsem razvojno-refleksivno vlogo e-listovnika oz. njegov potencial za spodbujanje refleksije in samovrednotenja ucen-cev ter s tem sistematicno skrb za lastni razvoj in napredek ter nacrtovanje in razumevanje lastne individualne ucne poti. Konceptualna izhodišCCa E-listovnik v vlogi formativnega spremljanja uCcenCcevega napredka Koncept formativnega vrednotenja (formative assessment), ki ga pri nas v strokovnih razpravah prevajamo tudi kot spremljanje v podporo ucenju, je prvi uporabil M. Schrieven, da bi opisal vlogo, ki jo ima vrednotenje pri izboljševanju kurikularnih procesov (Wi-liam 2011). Pozneje sta koncept uporabila Paul Black in Dylan Wi-liam in ga opredelila kot »vse dejavnosti ucitelja ali ucenca, ki zagotavljajo povratno informacijo, nato uporabimo za prilagajanje dejavnosti poucevanja in ucenja« (Wiliam 2011, 37). William in sodelavci pojmujejo formativno spremljanje kot niz procesov, katerih skrajni cilj je s pomocjo sprotne in nenehne povratne informacije izboljšati ucenje in ucne dosežke. Avtor obenem opozarja, da so uveljavljena še druga pojmovanja, ki pa formativno spremljanje opredeljujejo kot orodje. Kahl formativno spremljanje npr. opredeli kot »orodje, ki ga ucitelj uporabi, da bi meril ucencevo dojemanje ucne tematike in vešcine, medtem ko poucuje (Wiliam 2011, 38). Gre za temeljno orodje, ki ga ucitelj uporabi, da bi prepoznal ucenceva zmotna prepricanja in napake med ucnim procesom.« Obema skupinama opredelitev pa je skupno, da je naloga vrednotenja izboljšanje ucenja. Da bi vrednotenje v tej vlogi doseglo kar najboljši udnek, mora vsebovati naslednje elemente (Wiliam 2011, 39): (a) zagotavljanje udnkovite povratne informacije ucencem; (b) aktivno vpletenost ucencev v lastne procese ucenja; (c) prilagajanje poucevanja ob upoštevanju rezultatov sprotnega spremljanja in vrednotenja; (d) pripoznanje pomembnosti vpliva vrednotenja na motivacijo in samovrednotenje ucencev, dejavnikov, ki imata na ucenje odlocilen vpliv; (e) potrebo ucencev po tem, da so sposobni samovrednotenja in da razumejo, kako se lahko izboljšajo. V našem projektu smo opisane procese artikulirali z zaporedjem petih zapisanih premislekov uCenca. Da bi zagotovili (tako uCencem kot uCiteljem) ustrezno strukturo in olajšali proces, smo odprtokodno aplikacijo Mahara, v kateri ucenci oblikujejo svoje e-listovnike (vec o programu glej spodaj), doprogramirali z zavihkom Moje ucenje, ki razmišljanje usmerja v: • artikuliranje predznanja (Kaj že vem o tej temi, vprašanju? Kaj že zmorem pojasniti, storiti? Kako kompetenten/vešc sem v tem trenutku?); • ubeseditev ciljev učenja in opredelitev kriterijev uspeha (Kaj si želim doseci ob obravnavi te tematike? Kaj bom znal, razumel in zmogel storiti po obravnavi te tematike oz. urjenju te vešcine? Kaj bodo kriteriji za moj uspeh?); • načrtovanje strategije za doseganje ciljev (Kaj bom storil, da bom uresnicil zastavljene cilje?); • zbiranje dokazil o učenju in napredovanju (Kaj bodo konkretni dokazi, da sem cilj dejansko dosegel? Kako bom dokazal, da nekaj razumem, obvladam, zmorem?); • samorefleksija in samovrednotenje v različnih fazah učenja oz. razvoja (Kako sem doživljal dejavnost? Kako sem razmišljal in ravnal? Kako so razmišljali in ravnali kolegi? Kaj je v teh okolišcinah pomembno? Kaj sem spoznal? Kako bom ravnal v prihodnje? Kaj lahko pricakujem v podobnih situacijah? Kaj se še moram nauciti? Kje bi bil rad še boljši? Itd.). Naj poudarimo, da opisani proces ni linearen, pac pa se ucenec s katerega koli koraka lahko vrne in svoja razmišljanja spremeni, seveda ob uciteljevem usmerjanju in ob njegovi podpori. Najvec krožnih povezav se zgodi na relaciji strategija oz. posamezna dejavnost, zbiranje dokazil in refleksija o tej dejavnosti ter samovrednotenje, saj kompleksnejše tematike ali vešcine v strategiji vkljucujejo vec dejavnosti ali ponavljajoce se dejavnosti. Ucenje analize in vrednotenja argumentov npr. predpostavlja vpletenost ucenca v vec dejavnosti (diskusije, pisanje esejev, analize besedil ali govorov), s pomocjo katerih ucenec vadi argumentiranje, po vsaki dejavnosti ovrednoti svoj dosežek, skozi veckratni proces pa spremlja svoj napredek. Ucitelj je odgovoren za to, da ucni proces nacrtuje tako, da ucencu dejansko omogoca ponavljajoco se izkušnjo in urjenje izbrane vešcine, po vsaki izkušnji pa refleksijo o ucinkovitosti in dosežkih, cemur sledi ponovna opredelitev pr-42 votnega cilja (praviloma zoženje, saj je polje znanja ali vešCine vse širše). Opisani proces pravzaprav zvesto sledi Kolbovim fazam izkustvenega uCenja (1984) in je sestavljen iz izkušnje, refleksije o izkušnji, abstraktne konceptualizacije in ponovnega naCrtova-nja akcije. Podobno v krožnem modelu samoregulacijskega uce-nja temeljne faze ucenja predstavlja Zimmerman (Pecjak in Košir 2002): (a) predhodno razmišljanje, za katero so znacilni postavljanje ciljev, strateško nacrtovanje, prepricanje o lastni učinkovitosti, ciljna usmerjenost in notranja motivacija; (b) izvedba in zavestna kontrola, faza, za katero so znacilni osredotocenost, samopouce-vanje, spreminjanje samega sebe; ter (c) samorefleksija, ki obsega samovrednotenje, pripisovanje vzrokov za dosežke, lastne odzive in prilagajanje ucenja. Opisanemu je podoben proces nacrtovanja osebnega razvoja (PDP - personal development planning), ki so ga razvili v projektu The Individual Support for Learning through ePortfolio (isle) (Ross in Graham 2006). Proces je sestavljen iz naslednjih elementov: (a) oblikovanje ciljev in nacrtovanje dejavnosti; (b) uresnici-tev dejavnosti oz. ucenje prek izkušnje, delovanje z višjo stopnjo zavedanja; (c) beleženje misli, idej, izkušenj, dokazov ucenja; (d) pogled nazaj in spremljanje doseženega (refleksije o dogajanju, osmišljanje); (e) vrednotenje (presojanje lastne dejavnosti in dosežkov ter dolocanje tega, kaj bi posameznik še moral storiti, da bi napredoval, se izboljšal itd.). (Če naj bi proces nacrtovanja osebnega razvoja postal integralni del kurikula, je, kotpoudarja konzorcij projekta isle (Ross in Graham 2006), kljucno, da uciteljski zbor sprejme temeljne koncepte. To pa je mogoce doseci, ce proces uvajanja podpira institucionalna strategija usmerjanja poucevanja, ucenja, vrednotenja znanja in podpore ucencem, pri cemer je treba spodbujati prilagoditev modela v skladu z zahtevami posameznih predmetnih podrocij. Pomembno je tudi, da je proces poucevanja osredotocen na ucenca in podpira vrsto raznolikih ucnih stilov oz. osebno, individualizirano ucno pot ucenca. V konzorciju projekta isle vlada prepricanje, da je temeljni rezultat takšnega ucnega procesa napredovanje ucencev v neodvisnosti, avtonomiji ter samozavedanju. E-listovnik v vlogi spodbujanja kritičnega mišljenja ucencev Kriticno mišljenje ima v strokovni in znanstveni literaturi razlicne pomene, pestro paleto opredelitev pa lahko razvrstimo v naslednje skupine (Rupnik Vec 2011a, 11-12): (a) kriticno mišljenje kot ve-šcina analize, vrednotenja in oblikovanja argumentov; (b) kriticno mišljenje kot celota dispozicij in miselnih vešCin posameznika; (c) kritiCno mišljenje kot uporaba raznovrstnih miselnih procesov ali postopkov; (d) kriticno mišljenje kot razvojno najvišja stopnja v mišljenju; (e) kriticno mišljenje kot družbeno refleksivna praksa; (f) kriticno mišljenje kot samorefleksivna praksa. V kontekstu projekta smo se odlodli, da kriticno mišljenje ucenca opredelimo kot sposobnost analiziranja, vrednotenja in oblikovanja argumentov ter sposobnost refleksije o lastnem mišljenju. Ali kot pravi Van der Brink Budgen (2001, 7): »Kriticno mišljenje obsega argumentacijo oz. nacine, na katere skušajo ljudje pokazati, da je njihovo stališce boljše od stališca nekoga drugega.« Osrednji pojem v teh opredelitvah kriticnega mišljenja je argument, ki ga Šuster (1998, 23) oznad kot: »skupno ime za naslednjo strukturo: dolocena trditev je na dolocen nacin podprta z razlogi za njeno sprejetje. V argumentih razlogi utemeljujejo sklep, ta podpora pa racionalno osebo prepricuje v sprejetje sklepa.« Eden izmed ciljev projekta je ucence sistematicno in eksplicitno uciti analiziranja, vrednotenja in oblikovanja argumentov, v skladu s principi formativnega spremljanja in ob podpori e-listovnika. Argumentiranje torej umestimo v kontekst naslednjih premislekov: (a) predznanje (Kako ucinkovit sem v argumentiranju? Katere so v tej vešcini moje prednosti in katera so podrocja izzivov?); (b) cilji (Kaj si želim dosed v zvezi z zmožnostjo argumentiranja? Kaj bodo kriteriji uspeha oz. kako bom vedel, da sem ucinkovitejši, da bolje argumentiram?); (c) strategija (Kako bom dosegel ta cilj?); (d) dokazila (Kaj bodo dokazi, da sem dosegel ta cilj?); (e) samorefleksija in evalvacija (Kako uspešen sem bil? Kaj mi je predstavljalo težavo? Kaj sem dobro opravil? Itd.). Ucenje argumentiranja poteka eksplicitno in po principu infuzije, kar pomeni, da udtelj (ali vec udteljev timsko) ucence najprej vpelje v svet argumentacije in skupaj z njimi ubesedi, napravi razviden cilj, to je »dobro argumentirati oz. podpirati svoje trditve«. V nadaljevanju jim v skladu z modelom ucenja argumentiranja v sedmih korakih (Rupnik Vec in Kompare 2013), ob obravnavi razlicnih ucnih tem, omogo ca postopno ucenje te veš cine. U cene c zavestno, ob udteljevi podpori, vodi in usmerja svoj proces ucenja argumentiranja (in ucne vsebine!) s pomocjo e-listovnika. E-listovnik v vlogi spodbujanja ustvarjalnosti ucCencev Ustvarjalnost je ena temeljnih vešcin, ki naj bi jih ucenci oz. dijaki razvijali med vzgojno-izobraževalnim procesom. V strokovni literaturi je ustvarjalnost opredeljena kot sposobnost redefinicije problema, ustvarjanja in pretoCnosti idej, izvirnosti, analize in sinteze. RazliCni avtorji poudarjajo pomen ustvarjalnosti pri domiselnem, izvirnem mišljenju, reševanju in odpiranju problemov ter preoblikovanju informacij. V okviru projekta smo se skupaj s sodelujoCimi uCitelji odloČili, da bomo spoznali nekaj tehnik ustvarjalnega mišljenja, ki spodbujajo ustvarjanje idej oz. urijo sposobnost razmišljanja zunaj okvirov. Spoznali smo dva modela pojmovanja ustvarjalnosti, kot ju opisujeta Tina Seelig (2012) in Jason Theodor (2012). Prvi model sposobnost ustvarjanja novih idej razume kot produkt ustvarjalnega motorja, ki je tesno povezan z znanjem, odnosom in domišljijo ter odvisen od virov (v našem primeru so to uCitelji), okolja in kulture. Theodor (2012) pa ustvarjalnost opredeljuje kot miselni proCes povezovanja idej na nepriCakovane naCine. UCitelji so vešCino ustvarjalnosti pouCevali ekspliCitno, kar pomeni, da so u^enCi poznali namen in Cilje izvedbe posameznih tehnik, ki so jih uporabili pri pouku. Spoznali so de Bonove tehnike ustvarjalnega razmišljanja (šest klobukov, uvD, pmi, ami, sdl, ay in f&n), tehniko prisilnih povezav, asinhronih vprašanj in odgovorov, igre z besedami, seznam atributov, morfološko analizo in Disneyjevo metodo. Skupni Cilj vseh teh razliCnih tehnik in metod je spodbujanje asoCiaCij, prepoznavanje podrobnosti, oblikovanje metafor ter selektivna pozornost. Pomemben del pouCevanja je sinteza vseh treh glavnih Ciljev projekta (razvoj vešCine, formativnega spremljanja in spoznavanje pomena spremljanja in vrednotenja lastnega strokovnega razvoja) prek spletne storitve e-listovnik. V ta namen so uCenCi tudi pri uporabi razliCnih tehnik ustvarjalnega mišljenja svoje delo zapisovali v zavihek Moje uCenje in tako sistematiCno razvijali, spremljali in vrednotili svoj napredek v ustvarjalnem razmišljanju (postavljanje Ciljev, povezovanje že dobljenih znanj, razvijanje strategij uCenja in dokazov o izpolnitvi Ciljev prek samovrednote-nja dela). E-listovnik v vlogi spodbujanja profesionalnega razvoja uCciteljev Razvojni e-listovnik ni zgolj orodje za (samo)uravnavanje uCen-Cevega razvoja, paC pa tudi orodje, ki lahko spodbuja strokovni razvoj uCitelja. Kakovostno samouravnavanje strokovnega razvoja uCitelja sestavljajo naslednji premisleki: (1) o lastnih prednostih v strokovni vlogi (pouCevalne in vzgojne vešCine) in o podroCjih iz- zivov (rasti); (2) o fllozoflji strokovnega delovanja oz. o prepričanjih in vrednotah, ki usmerjajo učiteljeve intervenčije v razredu; (3) o viziji oz. dolgoročnih čiljih strokovnega delovanja; (4) o kratkoročnih čiljih strokovnega razvoja; (5) o oprijemljivih dokazilih strokovnega razvoja (ki običajno presegajo formalna dokazila o izobraževanju in izpopolnjevanju in obsegajo najraznovrstnejše rezultate učiteljevega dela) (Rupnik Več 2011b; Rupnik Več in Stanojev 2013). Ravnatelj lahko učitelje k oblikovanju razvojnega e-listovnika spodbuja tako, da navedenim dejavnostim odmeri čas v okviru izobraževanj in drugih razvojnih dejavnosti v šoli ter spodbuja refleksijo in dialog med učitelji. Tako lahko, skupaj s članičami in člani razvojnega tima, organizira delavniče, na katerih učitelji razmišljajo o raznovrstnih vidikih strokovnega dela, obenem pa oblikujejo e-listovnik, ki predstavlja beležko njihove razvojne poti. Vloga ravnatelja pri uvajanju e-listovnika uCenca in/ali uCitelja CCe naj bi e-listovnik postal pomembno orodje, ki podpira razvoj vseh udeleženčev (učenči, učitelji, projektni timi, ravnatelj), ga je smiselno uvajati načrtno in postopno. Prvi korak je uskladitev končepta e-listovnika na ravni čelotnega kolektiva oz. razprava o tem, kakšen je temeljni namen uvedbe e-listovnika v šolo: bo e-listovnik zbirka dokazil o napredku posameznika (učenča, učitelja, ravnatelja), osebni elektronski prostor za načrtovanje, spremljanje in vrednotenje lastnega napredka (razvoja) ali prostor za sodelovalno učenje (tako na ravni učenčev kot na ravni učitelja)? Poleg navedenega Ghoneim predlaga (2013) še naslednje premisleke: Kdo bo učenčem osmislil e-listovnik in kdaj? Koliko bo oblikovanje e-listovnika za učenče zavezujoče? Bo integrirano v poučevanje ali bo dodatna dejavnost? Kakšen bo vpliv uvajanja e-listovnika na kurikulum? Kateri vidiki e-listovnika bodo očenje-vani, če sploh, ter na kateri ravni (predmeta, razreda)? Kdo bo lastnik e-listovnika učenča: učeneč sam ali institučija? Kakšna oprema je potrebna? Kdo bo zagotovil tehnično pomoč in podporo? Itd. Najpreprostejše je uvajanje e-listovnika za zbiranje bolj ali manj formalnih dokazil o napredovanju učenk in učenčev ali pri dodatnem strokovnem izpopolnjevanju učiteljev. Ne nazadnje je mogoče tem dejavnostim nameniti katero od razrednih ur, odgovornost za nadaljnje zbiranje dokazil pa se naprti učenču, z občasnimi refleksijami in dialogi o e-listovniku. Kompleksnejše oblike e-listovnika (razvojni e-listovnik ali uCni e-listovnik) pa terjajo kompleksnejše pristope, ki vkljuCujejo tako izobraževanja ClaniC in Clanov kolektiva kot stalna podporna in refleksivna sreCanja, ki podpirajo nove prakse pouCevanja (npr. formativno spremljanje, ekspliCitno pouCevanje vešCin). Mahara kot okolje, ki podpira oblikovanje razvojnega e-listovnika Posredni Cilj vseh dejavnosti pri projektu Eufolio je tudi razvoj digitalne pismenosti z rabo razliCnih ik orodij. Spletna storitev Mahara v vlogi vodenja, spremljanja in vrednotenja strokovnega razvoja uporabnika na eni strani ter formativnega spremljanja napredka na drugi omogoCa sodelovalno delo uCenCa in uCitelja. E-listovnik je spletno orodje, ki so ga razvili v okviru kurikularne prenove šolskega sistema na Novi Zelandiji, nato pa so ga kot od-prtokodno aplikaCijo dali v uporabo vsem zainteresiranim uporabnikom. Za potrebe izvedbe projekta eufolio smo skupaj z razvijalCem aplikaCije razvili še dodatne funkCionalnosti, ki omogoCajo formativno spremljanje uCenCa na podroCjih razvoja in uCenja. S spletno aplikaCijo smo povezali tudi druge storitve in ob izvajanju razliCnih dejavnosti spoznavali storitve v oblaku (spletno anketiranje, obdelava slikovnega, video- in avdiogradiva, predstavitve, uporaba tabliCnih raCunalnikov). Cilji in predvideni rezultati projekta Cilje projekta lahko ubesedimo z razliCnih vidikov. Z vidika Zavoda Rs za šolstvo, ki vodi in usmerja delo uCiteljev, je temeljni Cilj izobraževanje in spodbujanje sodelujoCih uCiteljev za uvajanje razvojnega e-listovnika v pouCevanje, s Cimer bi podprli samore-gulativno uCenje oz. formativno (samo)spremljanje znanja in poglobljeno razumevanje uCnih vsebin ter doloCenih vešCin uCenCev. Z vidika sodelujoCih uCiteljev pa lahko Cilj predstavimo z opisom razvojno-raziskovalnega izziva enega od njih: »Kako naj s po-moCjo e-listovnika spodbujam in usmerjam uCenCe v naCrtovanje, spremljanje in vrednotenje na podroCjih uCenja: na podroCju oblikovanja poglobljenega razumevanja snovi ter obvladovanja nekaterih vešCin (kritiCno mišljenje, delo z viri, ustvarjalnost in sodelovanje in komuniCiranje)?« PriCakovani rezultat projekta je, poleg tega, da je nastala zbirka primerov dobre prakse zaradi uporabe e-listovnika, formativno spremljanje znanja in vešCin uCenCev pri razliCnih predmetih, ubesedenih v sprotnih pripravah ter gradivih (tako pisnih kot elektronskih), tudi zbirka e-listovnikov ucencev, bogatih predvsem v zapisih v zavihku Moje ucenje, namenjenem spodbujanju samore-gulativnega ucenja. Trenutne rezultate razvojnega dela uciteljev v projektu (sprotne priprave uciteljev - ideje in gradiva za pouk) si je mogoce ogledati na spletni strani projekta Eufolio: eufolio.si. Vsak ucitelj, ki sodeluje v projektu, v šolskem letu nacrtuje in izvede štiri cikluse formativnega spremljanja znanja in izbrane ve-šcine s pomocjo e-listovnika, kar pomeni, da ucence ob obravnavi ucnega sklopa vabi in usmerja skozi pet opisanih korakov (predznanje, cilji, strategija, dokazi ter samorefleksija in samovrednote-nje), pri cemer usmerja njihovo pozornost tudi k sistematicnemu spremljanju izbrane vešcine. Metodologija dela v projektu Podpora Zavoda rs za šolstvo šolam pri uvajanju e-listovnika v po-ucevanje je sestavljena iz razlicnih dejavnosti, ki jih lahko razvrstimo v dve skupini: izobraževanje uciteljev na centralnih in regijskih srecanjih sodelujodh v projektu ter podporna in refleksivna srecanja projektnega tima posamezne šole s skrbnikom šole (ta srecanja so praviloma na šolah). Kot pogoj za vstop v projekt so vsi ucitelji opravili tritedenski spletni seminar o razvojnem e-listovniku ucitelja, na katerem so izoblikovali svoj razvojni elektronski listovnik oz. njegove naslednje elemente: profil z osnovnimi podatki in predstavitvijo samih sebe, ubeseditev nekaterih nacel, ki jih upoštevajo pri pouceva-nju, analiziranje svojih mocnih podrocij v profesionalni vlogi ter prepoznavanje podrocij rasti, oblikovanje razvojne vizije ter krat-korocnih razvojnih ciljev, oblikovanje zbirke vidnejših formalnih ali neformalnih dosežkov, subjektivno pomembnih dokazil o napredovanju in ucenju na dolocenem podrocju (vec o razvojnem e-listovniku ucitelja v Rupnik Vec in Stanojev 2013). Predpostavka je bila, da bo izkustveno ucenje o razvojnem e-listovniku uciteljem olajšalo poglobljeno razumevanje namena in procesov, temeljnih za razvojni e-listovnik, ter tehnicno obvladovanje e-okolja (Ma-hare), s cimer bodo postali bolj suvereni pri uvajanju e-listovnika vpoucevanje svojega predmeta. V nadaljevanju smo ucitelje podprli z naslednjim nizom izobraževanj: formativno spremljanje ucencevega znanja in vešcin (dve izobraževanji), vešcine (kriticno mišljenje, delo z viri, sodelovanje in komuniciranje in ustvarjalnost; po dve izobraževanji iz vsake vešcine), uporabna orodja ikt (eno izobraževanje), e-listovnik kot osebno ucno okolje za razliko od e-listovnika kot sodelovalnega ucnega okolja (eno izobraževanje). Vzporedno z izobraževanji so potekali obiski skrbnikov na šolah, namenjeni pa so bili refleksiji o delu v timu ter reševanju morebitnih zadreg pri uvajanju e-listovnika v vlogah, ki smo jih omenili. Na teh refleksivnih sreca-njih smo skrbniki clanice in clane projektnih timov podprli pri njihovem raziskovanju s primeri dobre prakse, s samorefleksivnimi vprašanji, s konkretnimi informacijami ter z najpomembnejšim, namrec s konkretno povratno informacijo o nacrtovani dejavnosti in izvedbi v razredu. Rezultati dela v projektu V tem razdelku bomo prikazali dva primera dobre prakse, in sicer kako z e-listovnikom spodbujati in formativno spremljati razvoj vešcine kriticnega mišljenja ter ustvarjalnosti. Primeri dobre prakse Spodbujanje veščine argumentiranja s pomočjo e-listovnika Eksplicitno poucevanje ter formativno spremljanje vešcine argumentiranja poteka v vec korakih. V prvem koraku ucitelj (ali skupina uciteljev oz. eden izmed njih, ce gre za sodelovalno poucevanje argumentiranja) ucence povabi, da razmišljajo o konceptu ali da ozavestijo svoje trenutno razumevanje le-tega oz. svojo trenutno vešcost na tem podrocju: v terminologiji formativnega spremljanja prepoznajo predznanje. To lahko storijo ob razmišljanju (individualno ali v skupini) o teh ali tem podobnih vprašanjih: Kaj je argumentiranje? Kako veš, da nekdo argumentira? Kako se dobro argumentiranje razlikuje od slabega? Kaj je dober in kaj slab argument? Poznam koga, ki dobro argumentira? V kateri situaciji je nekdo dobro argumentiral? Kako je to pocel? Kako vešc sem v argumentiranju? Situacija, v kateri sem dobro argumentiral, je ... Situacija, v kateri nisem dobro argumentiral, je ... itd. Vse odgovore na ta vprašanja ucenci zapišejo bodisi neposredno v e-listovnik, v zavihek Moje ucenje - predznanje (ce gre za Maharo, sicer pa v zato pripravljeno datoteko), ali pa na list, ki ga kasneje poslikajo z mobilnikom, sliko pa odložijo v isti zavihek. Alternativa je, da rešijo test s kratkimi argumenti, ki jih presojajo z vidika kakovosti. Rezultat je pomemben, saj ga bodo kasneje, cez nekaj mesecev, po tem, ko bodo vadili argumentiranje, primerjali s takratnim (primer takšnega testa glejte v Rupnik Vec in Kompare 2013). Ob teh razpravah in s samovrednotenjem ucenec analizira svoje mocne plati in podrocja izzivov, kar predstavlja osnovo za prehod v naslednji korak, tj. opredelitev cilja ucenja. Še pred skupno opredelitvijo cilja ucenjapa učitelj vpelje pojem argumenta in na primerih pojasni, kaj je in kaj ni argument, kaj je dober in kaj slab argument, ucence ud analizirati argumente z vidika kakovostne podpore sklepu (vrednotiti argumente) itd. Samostojnost ucencev v tem koraku (opredelitev cilja ucenja) je odvisna od starosti otrok. Pri najmlajših ucitelj preprosto pove, kakšen je cilj, izziv ucencev pa je, da ga v svojem e-listovniku (zavihek Moje ucenje - cilji) ubesedijo po svoje. Predpostavka je, da ucenci cilj v tem procesu ponotranjijo. Starejši ucenci, sploh dijaki, pa lahko znotraj splošno ubesedenega cilja dolocijo individualne operativne cilje (npr. ucenec uciteljevemu cilju »izboljšati vešcino argumentiranja« doda specificen fokus, npr. »želim si bolj vešce prepoznavati implicitne premise v argumentih«). Ta faza se odvija ob vprašanjih: Kaj si želiš doseci? Kaj bo v zvezi z argumentiranjem tvoj cilj? Kljucno vprašanje pa je: Kako boš vedel, da si ta cilj dosegel? Kaj bo kriterij za uspeh? Kaj boš zmogel, cesar trenutno še ne zmoreš? Ta vprašanja omogocijo razjasnjevanje cilja in vizualizacijo uspeha, kar olajša nacrtovanje strategije ter samo-spremljanje. V tretjem koraku sledi premislek o tem, kaj je treba storiti, da bi dosegli navedeni cilj. Usmeritve ucitelja so tudi v tem koraku odvisne od starosti ucencev, v splošnem pa tako mlajši kot starejši ucenci razmišljajo o naslednjih vprašanjih: Kako bom dosegel zastavljeni cilj? Kaj moram storiti? Katere dejavnosti moram opraviti? Katere dejavnosti mi bo omogocil ucitelj, katere pa lahko nacrtujem sam? Pri mlajših ucencih ucitelj zgolj predstavi niz dejavnosti, ki jih bodo opravili, da bi dosegli cilj (npr. enkrat na mesec bomo o necem razpravljali, nato pa se bomo pogovarjali o tem, kako dobri so bili argumenti v razpravi, ipd.), starejšim pa pusti vec prostora ter jih povabi k avtonomnemu nacrtova-nju ucne poti, sploh za cilje, ki so individualni (npr. ce si ucenec zada cilj, da bo uril vešcino prepoznavanja zmot pri argumentiranju v pisnih besedilih, lahko ta cilj doseže tako, da v poljudnih ali poljudno-strokovnih besedilih, vezanih na obravnavano ucno snov, išce zmote v argumentiranju). Omogocanje takšne avtonomije posledicno terja povsem drugacen koncept poucevanja, predvsem pa prepušcanje odgovornosti za dejavnost ucencem. (Četrti korak, zbiranje evidenc oz. dokazov o ucenju in napredo- Zaslonska slika strani v e-listovniku ucenca z izpolnjenimi kategorijami v zavihku Moje ucenje vanju v vešcini argumentiranja (polnjenje zavihka Moje ucenje -dokazi), pa poteka vse šolsko leto, obenem pa v tesnem prepletu s petim korakom, samorefleksijo in samovrednotenjem ucenca ob vseh izvedenih dejavnostih. Odgovornost udtelja je, da ucencem omogoci dejavnosti, ki bodo pomagale pri vadbi vešcine analiziranja, vrednotenja in oblikovanja argumentov. Smiselno je, da ob obravnavi vsake ucne teme vkljuci dejavnost, ki terja to vešcino, npr. analiziranje krajšega besedila, ki je argument, lahko dialoga (zapisanega ali posnetega), oblikovanje lastnih argumentov v esejih, v razpravah itd. Po vsaki takšni dejavnosti, ki terja vešcino analiziranja, vrednotenja ali oblikovanja argumentov, nujno sledita refleksija ter povratna informacija vrstnikov ali udtelja o dosežkih. Ucenci samorefleksije in samovrednotenje zapisujejo v zavihek Moje ucenje - samorefleksija. Vanj se nenehno vracajo, po vsaki izkušnji argumentiranja. Šele to pa ucencu dejansko omo-goca, da spremlja svoj napredek v vešcini analiziranja, vrednotenja in oblikovanja argumentov in se postopoma in zavestno približuje svojemu cilju. Zavestno, nacrtno in sistematicno ucenje ar- SLIKA 1 slika 2 Zaslonska slika strani v e-listovniku učenča z izpolnjenima dvema kategorijama v zavihku Moje učenje gumentiranja med šolskim letom se lahko zaokroži z vnovičnim reševanjem testa analize in ovrednotenja argumentov (omenjeno zgoraj). CCe učeneč svoj prvotni rezultat primerja z rezultatom po enem letu in je na testu pokazal napredek, je njegov prvotni čilj potrjeno dosežen, učitelj pa poleg individualnega napredka lahko spremlja tudi napredek skupine (razreda). Spodbujanje ustvarjalnosti s pomoCjo e-listovnika Dejavnost, prek katere so učitelji na usposabljanju in pozneje učenči pri poučevanju razvijali veščino ustvarjalnosti in pri tem spoznavali različna ik orodja, je bila izdelava t. i. digitalne zgodbe. Že samo pripovedovanje zgodb je spretnost z navidezno neomejeno uporabo. Digitalne zgodbe pa učenče spodbujajo k ustvarjanju vsebin in ne le k njihovemu prebiranju. Izziv zanje je ustvarjalna zmes besed, slik, videa in zvoka. Ob tem pa posredno razvijajo veščine komunikačije, sodelovanja in ustvarjanja. Dobre digitalne zgodbe so večinoma osebne in imajo vse elemente, ki jih zgodba potrebuje, uporabljajo raznolike vire ter vključujejo sodelovanje učenčev in učitelja na več ravneh. Učenči morajo pri izdelavi digitalne zgodbe skupaj s svojimi sošolči povezati pročes ustvarjanja same zgodbe (zbiranje, raziskovanje in vrednotenje zamisli, skičiranje, načrtovanje sčenarija, zbiranje virov v različnih formatih, sestavljanje, deljenje in kritično vrednotenje izdelanega) ter pročes formativnega spremljanja (določanje čiljev, predznanja, strategije, dokazov in načinov evalvačije). UCitelj je pri tej dejavnosti del skupine in se z njo uCi. Spoznavanje razliCnih tehniCnih orodij ni primarni Cilj, temveC uCenCi Cilje usvojijo ob sami izdelavi digitalne zgodbe prek poskušanja in sodelovanja s sošolCi. Bistveno je, da imajo uCenCi pri delu svobodo, da jih uCitelj spodbuja k razvijanju idej ter uCenju iz napak. Pri izdelavi digitalne zgodbe so si uCenCi v okviru formativnega spremljanja najprej postavili Cilje (npr. spoznati proCes izdelave digitalne zgodbe, uporabiti razliCna spletna orodja, sestaviti zanimivo zgodbo in jo predstaviti sošolCem). Zapisali so jih v posebno poglavje Moje uCenje v sklopu e-listovnika. V naslednjem koraku so razmišljali o svojem predznanju z omenjenega podroCja. Spomnili so se zgodb in razmislili o njihovi zgradbi, razmišljali so o znanjih, ki jih že imajo, in o naCinih, kako jih uporabiti pri dani nalogi. Pomemben del pri opravljanju naloge je bilo naCrtovanje dela, ki so ga prav tako zapisali v svoje e-listovnike. Ob tem so razmišljali o sCenariju zgodbe in vseh virih, ki jih morajo pridobiti (poiskati, napisati, posneti). Ta korak je že vseboval tudi seznanjanje s spletnimi orodji za deljenje dokumentov in obdelavo video ter zvoCnih posnetkov. Pred samo izdelavo so uCenCi doloCili kazalnike uspeha, prek katerih bodo, potem ko bodo nalogo dokonCali, preverili, ali je bila izdelave njihove digitalne zgodbe uspešna. Tu so najveCkrat zapisali, da si želijo povratno informaCijo sošolCev. Samovrednotenje opravljenega dela in poznejša evalvaCija uCi-teljev sta pokazala, da je ta naCin dela za uCenCe zanimiv, moti-virajoC in da ob njem lažje usvajajo vse potrebne korake, ki jih morajo v okviru formativnega spremljanja znanja usvojiti. Evalvacije V projektu spremljajmo in vrednotimo razliCne vidike dogajanja in napredovanje uCiteljev predvsem na dveh ravneh/podroCjih uCe-nja: vešCina formativnega spremljanja uCenCevega napredka ter vešCina spodbujanja izbrane vešCine uCenCev (kritiCno mišljenje, ustvarjalnost, delo z viri, sodelovanje in komuniCiranje). Ker je projekt še v teku, bomo v prispevku pokazali zgolj dve zaCetni evalvaCiji: rezultate samovrednotenja uCiteljev ob vprašalniku o spodbujanju razvoja vešCin kritiCnega mišljenja uCenCev ter ob vprašalniku o spodbujanju ustvarjalnosti uCenCev. V vsaki od skupin je zgolj pešCiCa uCiteljev, zato posplošitve in izraCuna-vanje raznolikih statistiCnih parametrov niso upraviCeni. Za nas SICj Listovnik tskanle uparaonikav SaSo Stanojev Digitalna zgodba Ključne iM^e: AFL, htip:/Ajri.slG.sl/cfeatlv« Postavljanje Ciljev « IzdelaU dlgllalro zgodbo « spozriaii proces izi36iavg DZ ♦ spoznali rova IKT orodja Predznanje Izdeloval sem krauce Msa iM^neike Ir lougraflrai. Poznam osnove cbdelave 5llk In videa. Znam sesiawlD pre