Gospodarske stvari. Dobri sveti za to in ono. (Dalje.) 17. Nova kava. Rasllina Astragalus boeticus (švedski kozinec) nadomestuje nam s svojim plodom tako znamenito pravo kavo, da je od kuhane in zmešane z mlekom ali smetano ni moči razločiti, kar se okusa tiče, od prave kave. Ta rastlina se uzadovolji z vsako zemljo ter na prostoru 20 kvadratnih metrov rodi toliko semena, da zadostuje jedni rodbini za celo leto za napravo pijače, ki lahko povsem tekmuje s pravo kavo, glede kakovosti pa je še celo prekosi, ker obsega v sebi znatno množico redilnih snovij, nima pa vendar v sebi snovij dražilnih (kofeina), radi katerih je kava otrokom in slabotnim Ijudem škodljiva. Priporočamo gojiti to rastlino vsakemu, kdor ji more na vrtu ali polju privosčiti nekoliko prostora. Seme se dobiva v Hrudimu (Chrudim, Češko) pri vrtnarju Trt. Jeniku, kateri jo prodaja po 20 gr za 12 kr. z navodom, kako je treba to rastlino negovati (gojiti). 18. Da kokoši po zimi bolj nesejo. Amerikanci so razvideli, da kokoši kaj rade jedo španski poper, to je na prah stolčene luskine španskega popra, ki se neguje kot okrašujoča rastlina marsikje tudi pri nas. Amerikanski kokošorejci dajejo sedaj vsak drugi ali tretji dan kokošim v hrano jedno žlico tega popra, dobro pripravljenega. Z uspehom so močno zadovolini. Po tej krmi jamejo kokoši po ziml kmalu nesti. Ker pa ta poper deluje kot dražilo, razume se samo po sebi, da se v njega rabi ne sme pretiravati. Podobno dražilo je tudi seme navadne velike koprive, po katerem kokoši isto tako zgodaj začnejo nesti. 19. Sredstvo, da te po zimi v noge ne zebe. Izkušen človek piše: »Po zimi me je vedno preveS zeblo v noge. Imel sem volnene in pavolnate nogavice, lanene obujke, toda zmerom me ie neusiniljeno zeblo v noge. Pozneje sem namesto obujk rabil slamo; v tera slučaju me sicer v noge toliko ni zeblo, toda povzročala mi je neprijetnosti pri obuvanju in sezuvanju. Prišlo pa mi je na raisel rabiti namesto vsega tega — papir. Vzel sem jedno polo časopisa, zavil vanj nogo kakor v obujko in naj si je bil mraz, kakoršen je hotel, lahko sem vztrajal v škornjih, stal v snegu, ali na ledu in nikdar me ni zeblo v noge«. Lahko mogoče, da je to resnično in radi tega tudi vredno, da se poskusi. 20. Kitajski kit. Večkrat se pripeti, da se komu odkrhne kak kos steklenice, svetilnice, vaze, ali kake druge steklene ali porcelanaste posode, ki potetn ni več za rabo. Takšna posoda se da dobro sklejati s kitajskim kitom, ki se pripravi tako-le: Vzame se 54 delov apnenega praška, 6 delov galuna in 40 delov sveže krvi, ki se dobro zmeša. S to zmesjo, cementu podobno, kitajo Kitajci steklo, porcelan, mramor in druge podobne predmete, ali pa tudi natirajo ž njim zidovje svojih hiš, kotle itd. Ta kit je zelo močan ter drži dobro na toplern in na mrzlem. 21. Zmrzla jabolka ali hruške se denejo v kako posodo ter polijejo z mrzlo vodo tako, da ta stoji za 2 cm nad njimi. Jabolka ali hruške se kmalu pokrijejo z ledom; led se otre s suhim suknom in jabolka se denejo v toplo sobo, da se posušč, na kar postanejo zopet rabljiva. 22. Da petrolej bolje sveti. Ako petrolej ni čist, kaže se njegov plamen rudeč, se kadi, poka, ugasne, ali pa se včasi celo ves vname. Da bi petrolej bolje svetil, vsujmo vanj v svetilnico nekoliko kuhinjske soli. Petrolej gori potem jasneje ter se ne vname tako kmalu. 23. Sadimo lipe! Lipov evet ponuja čebelam mnogo strdi in poslednje je čebelar zmerom vesel. Žalibog, da je čas za nabiranje strdi tako kratek! Zato bi bilo kaj primerno, da bi se čebelarji v pomladi dogovorili ter jeli saditi lipe, da bi imele čebele dalje pašo. Saditi pa je treba različne vrste lip, ki ne cveto vse ob enem. Najprva cvete letna lipa z velikim listjem, kakih 14 dnij za njo pa zimska lipa z drobnim listjem. Pozneje cvete še amerikanska srebrna lipa (Tilia alba), najpozneje pa srebrna ogerska lipa (Tilia tomentosa), ki cvete do avgusta. Vsak razumen čebelar moral bi skrbeti, da se število teh lip v okolici poranoži. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 27. decembra v Vitanju. Dne 28. dec. v Spielfeldu. Dne 29. dec. v Imenem (za svinje). Dne 30. dec. na Bregu pri Ptuju (za svinje).