Poštnina plačana T gonmmr Leto XXI. Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din, celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolu. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711, Po sokolskem zmagoslavju v Pragi Na deseti vsesokolski zlet v Pragi je gledal ves svet z največjim občudovanjem. Z njim je Češkoslovaška pokazala svojo veliko življenjsko sposobnost. Vse evropsko časopisje, ki je imelo svoje poročevalce na zle-tu, je polno besed hvale in občudovanja. Tako piše angleški list »New Cronicle«, ki izhaja v treh milijonih izvodih, da more biti demokratsko sokolsko gibanje, ki obsega kmete, delavce in izobražence, za zgled mnogim narodom. Bolgarski »Mir« naglasa, da so vsi tujci, ki so videli ta veličastni sokol-ski tabor, izjavljali, da zasluži češkoslovaški narod vso naklonjenost in podporo sveta Prisrčne so tudi besede, ki jih je zapisal največji danski časopis »Berlingske Tidende«. List pravi med drugim: »Kdor je videl vsesokolski zlet, je na mah čisto razumel in vzljubil češkoslovaški narod. Narod, ki ima tako mladino, ne more propasti in ga ne more nihče zatirati.« Italijanski »Piccolo della Serra« omenja predvsem započetnika češkoslovaškega sokolstva in opozarja na pomemben vpliv sokolskega duha na vzgojo svoječasne češkoslovaške vojske med svetovno vojno v tujini. Francoski »Le Journal« na-glaša, da so bile ob tej priliki znova okrepljene prijateljske zveze Male antante, in da je s sokolskim zletom pokazala Češkoslovaška velike sposobnosti. Poljski »Kurjer Warszaw-ski« je zapisal, da je bil praški sokolski zlet veličastna manifestacija slovanske vzajemnosti, ki je napravila na vse opazovalce velikanski vtisk. Rumunski »Indenpendence Roumaine« je menil, da so vsesokolske svečanosti v Pragi dale priliko spoznati zdravje in disiplino češkoslovaškega naroda in njegove mladine. Zelo je zanimivo, kaj pra- vijo o zletu švicarski listi. Tako piše »La Liberte«, da ni dovolj besed, s katerimi bi se lahko podala prava slika o veličastnih vti-skih sokolskega zleta v Pragi, a »Le Demo-crate« naglaša, da si more Švica le čestitati, ker je poslala svoje telovadce v Prago, kjer je v svetovnih tekmah za prvenstvo dosegla sijajen uspeh in povečala ugled svoje države. List poudarja nadalje navdušen sprejem jugoslovenskih Sokolov, ki mu pripisujejo tudi političen pomen. Tako pišejo tudi nešteti drugi evropski listi. Navedli smo pač le drobce iz upravičenih slavospevov Češkoslovaški in češkoslovaškemu sokolstvu. Tudi mi smo lahko ponosni na naše sokolstvo, ki je bilo hkratu s češkoslovaškimi deležno največje pozornosti. ★ Kako se je s praškim sokolskim zletom razmahnila sokolska zavest tudi med nami, sta sijajno izpričala v petek sprejem iz Prage se vrnivšega našega sokolstva na ljubljanski glavni postaji in sprevod po mestu. Na tisoče in tisoče ljudi je pozdravilo vr-nivše se Sokole in Sokolice, jih obsulo s cvetjem ter jih spremilo s postaje na letno telo-vadišče Ljubljanskega Sokola. Vso pot so bile ulice polne občinstva, ki je vzklikalo Sokolom in Sokolicam, narašeajnikom in na-raščajnicam ter jih obmetavalo s cvetjem. Bilo je, kakor da je dih slovanske Prage zavel v beli Ljubljani. Ljubljana je doživela že dosti svečanih sprejemov, toda tako prisrčnega, tako iskrenega sprejema še nismo videli. Ljubljana je pokazala, da ima sokolsko srce in da stara sokolska slava ne samo živi, temveč še dobiva nov razmah. če uspeva zavarovanje proti toči drugod, bo tudi pri nas Kadar kje toča močno pobije, se navadno spet začne obravnavati vprašanje zavarovanja proti toči. Z drugimi besedami: leto za letom zvonimo po toči, a nič nas ne izuči. Zakon o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči je izšel že 1. februarja 1. 1931. in določa v 1. členu, da banovine lahko uvedejo obvezno zavarovanje posevkov in plodov proti toči. Člen 2. pa predpisuje, da morajo banskč uprave izdelati poseben pravilnik o zavarovanju, ki ga mora potem odobriti še minister za kmetijstvo. Nekatere banovine so že uredile s posebnimi uredbami vprašanje obveznega zavarovanja proti toči na svojih področjih. Glasovi, da so z obveznim zavarovanjem zelo zadovoljni, prihajajo pogosto tudi Jk nam. Zato je med našimi kmeti čedalje glasnejša zahteva, da se to zavarovanje uvede tudi v naši banovini. V našem listu smo že neštetokrat osvetlili to vprašanje z vseh strani in tudi pobijali glasove, ki so izražali dvome o uspehu obveznega zavarovanja proti toči. Zdaj, ko vidimo uspehe v savski banovini, pač lahko re- čemo, da bo zavarovanje uspelo tudi pri nas. Zganite se, ne odlašajte. Strašna nesreča na Bizeljskem nas opominja, naj ne oklevamo. O zavarovanju proti toči pišejo od časa do časa zastopniki zasebnih zavarovalnic, ki imajo uvedeno tudi panogo zavarovanja proti toči. Ti se zelo trudijo dokazati, kako nesmiselna bi bila uvedba splošnega obveznega banovinskega zavarovanja proti točL Gospodje znajo zelo spretno prevračati številke in kdor jim noče brez pridržkov verjeti, da obveznega zavarovanja res ni mogoče uvesti, je obsojen v naprej za nevedneža. Toda z vprašanjem zavarovanja proti toči so se pečali že zdavnaj tudi zavarovalni strokovnjaki, ki niso zaposljeni pri zasebnih zavarovalnicah, in dokazovali so, da ima samo obvezno splošno zavarovanje proti toči pomen, med tem ko prostovoljno zavarovanje lahko koristi le bogatejšim posestnikom. Kmet se ne more zavarovati pri zasebni zavarovalnici tako, da bi lahko prejel primerno zavarovalnino, kadar mu toča napravi škodo. Zavarovalni prispevki so previsoki Če bi za zavarovanje prispevali vsi posestniki v banovini, bi prispevke lahko plačevali tudi siromašnejši. Zavarovalnica bi bila na ta način mogočen zavod, ki bi lahko poravnaval škodo zavarovancem. ' Nedavno smo objavili dopis nekega našega sotrudnika, ki se je vnemal za ponovno uvedbo streljanja proti toči, češ da bi potem bilo tako zavarovanje nepotrebno. Toda dokazi obstoje, da streljanje nič ne pomaga. Vsaj to zanesljivo drži, da je tako streljanje nezanesljivo sredstvo proti toči. Dokler torej ljudje ne bodo znali razganjati zlonosnih oblakov, bo kmetov obstoj zmerom ogražala toča, če ne bo zavarovan za primerno odškodnino. To so nedvomno spoznali tudi na banski upravi in morajo misliti na primerne ukrepe, ko prejemajo poročila o škodi. Prizadetim občinam je treba vsaj odpisati davke, če jim že ne pomagajo še s posebnimi podporami. Zaradi škode, ki jo dela toča leto za letom v banovini, trpi bolj ali manj gospodarstvo vse banovine. Stradajoči ljudje se morajo obračati na oblastva s prošnjami za podpore. Oblastva jim morda dado nekaj, mnogo pa gotovo ne, ker v ta namen nimajo pripravljenih sredstev v proračunu. Ne vidimo drugega izhoda razen uvedbe obveznega splošnega zavarovanja proti toči. Uvedba obveznega zavarovanja ne bi smela biti tako težavno vprašanje, če so se zanj odločili celo v banovinah, ki sicer glede naprednega gospodarstva zaostajajo za našo banovino. Poglejte, kako je zavarovanje urejeno v teh banovinah in potem na delo brez oklevanja. Da M imel vsak Jugosloven svoj kruh doma aw Poraba živil in drugih potrebščin je zrcalo razmer, v kakršnih živimo. Zagrebški »Rad-nik« navaja, koliko pri nas porabimo kakšnega živila, in primerja te podatke z zadevnimi podatki v drugih državah. Pšenice pridelamo nad 29,000.000 metrskih stotov na leto, a doma se porabi na leto na prebivalca 112 kg, med tem ko se porabi v Bolgariji 207, v Franciji 204, v Belgiji 196, v Italiji 185 kg. Tudi slabo se obdeluje pri nas žitno polje, ker pridelamo povprečno samo 7 do 9 metrskih stotov pšenice na oral, med tem ko je pridelajo v nekaterih državah tudi po 20 in več metrskih stotov na oral. Krompirja se porabi letno na osebor na Poljskem 943, v Nemčiji 703, v Belgiji 449, v Holandiji 335, na Norveškem 312, pri nas pa 50 kg. Sladkor je izdatno hranivo in ga pri nas mnogo premalo uživamo. Letno ga porabijo: na Danskem 58.5, v Angliji 47.5, v Zedinjenih državah 47.2, na Švedskem 46.3, pri nas 5.5 kg. Kave porabijo letno na osebo: na Danskem 8.18, na Švedskem 7.42, na Norveškem 6.2, v Belgiji 5.86, v Zedinjenih državah 5.86, pri nas 0.57 kg. Piva popijemo pri nas tudi prav malo, BTR AN 2 DOMOVINA Si 2 8. čeprav se sicer pri nas užije mnogo alkoholnih pijač. Na osebo pride letno piva: v Belgiji 200, v Švici 63, v Angliji 60, v Nemčiji 59, na češkoslovaškem 58, pri nas 1.8 litra. Če se porabi malo kave in piva, nam pač ne škoduje, toda številke o porabi drugih živil so odločno prenizke. Naše ljudstvo se preslabo hrani, kar ne more biti v korist njegovemu-zdravju. Sicer gornji podatki niso popolni, saj nam ne povedo, kako je z drugimi živili, vendar pa nam kličejo, da bi Prejeli smo: Vzrok je ta, da so kmetje napravili preveč tesanega lesa in so si'lesni trgovci napolnili z njim skladišča. Nekateri lesni trgovci so se naveličali čakati, ker niso mogli razpečati svoje izredne količine lesa, ln začeli so prodajati les za vsako ceno. To Seveda silno tlači cene. So pa še tudi drugi škodljivci, ki kvarijo cene. To so kupci brez obrti. Ti kupujejo les ln ga s splavi vozijo v Banat, Srem in Beograd, ne da bi imeli svoje stalne odjemalce. Tam ga često prodajo pod kupno ceno. Taki primeri so najpogostejši iz Gornje savinjske doline. To gotovo škoduje kmetom in trgovcem. Za kmeta bi bilo važno, da oddaja les samo lesnim trgovcem z obrtjo ker samo ti lahko cene držijo in delajo na tem, da se cene ustalijo. Zdaj je samo od kmeta in ugovora odvisno, da držita stare cene, kakršne Bo bile pozimi, da ne pride do velike nesreče, ko bi prodajali kubični meter stavbenega lesa spet po 100 ali 115 dinarjev. Kmetje, ustavite po možnosti izdelovanje tesanega lesa za nekaj časa in se v primeru frodaje držite cen lanske zime, to je 180 do 90 din pri Dravi, Savinji ali blizu postaje. Vihar je kakor v oddih prenehal divjati, in Filip je ugotovil, da je Celija globoko in Sladko zaspala, zakaj ko ji je prisluhnil ob Eastoru, jo je slišal mirno dihati. Po kratkem odmoru je začela burja še z večjim besom pihati, vendar je ni zbudila. Filip je naložil v peč drv, kolikor jih je šlo vanjo, da ne bi Celije zeblo, nato pa se je začel mirno pripravljati na beg, o katerem se je zavedal, da bo vsekakor drzno početje. Svojega debelega plašča ni oblekel, samo da bi bil gibčnejši pri delu. Vzel je oporo iz Bramove postelje za krepelo, odprl previdno kočna vrata in stopil na prosto. Ostri zračni tok, ki je bučal mimo njegovih ušes z be-enečo hitrostjo, je moral vtopiti v sebi vsak drug šum, vendar je Filip z vsemi živci svojega telesa prisluškoval in prežal v noč. Nekje na ozkem zagrajenem svetu so volkovi Brama Johnsona. In med tem ko je na-slanjaje se s hrbtom na vrata še okleval, je vedel, da je v tem grmečem hrušču orkana mogoče uiti volkovom, če se ne bo zaletel naravnost vanje, da pa bi odmor v viharju v naslednjih minutah zanesljivo pomenil nje-vo smrt. Rad bi bil dal leto življenja za to, bi mogel tudi le slutiti, kje so se zadrževale zveri. Filip je čvrsto prijel svoje krepelo in napravil prve korake v brezno tuleče, vrtin-caste teme. Kakor streli so ga zadevala v obličje trda, zmrzla snežena zrna. Kakor bilo treba pri nas več umnega kmetovanja in več industrijskih podjetij, da bi se naš človek lahko pošteno preživljal. Pri nas se za gospodarski napredek stori premalo. Naj ob tej priliki le na kratko naglasimo, da je zlasti kmetijstvo potrebno temeljite preosno-ve po dobro premišljenem načrtu, ki naj bi se izvršil v petletki ali pa, če je potrebno, desetletki, o čemer smo že ponovno pisali. Ni drugega izhoda, če hočemo, da bo vsak naš državljan imel doma zadosti velik kos kruha. To, mislimo je edina možnost, s katero se zavarujejo cene lesu. V Bosni so cene lesa še vedno iste, kakor so bile, zato tudi pri nas ni vzroka za slabljenje. NE ZAMUDITE! Podružnica Stermecbl, Celje, Glavni trg 17. | Prof TTrchova trgovina, Prodafa Macn 00 861 r nlifelh o en aR. H hitro ni koča več varovala njegovega hrbta pred divjanjem viharja, je Filipa zgrabil vr-tinčasti orkan, ga obrnil v krogu kakor oveli list in ga podrl na tla. Po vseh štirih je Filip lezel naprej. Prej je bil vedel, da razdalja med kočo in ograjnimi vrati ni mogla biti velika, zdaj pa se mu je zdela pot. ki jo je ubiral po kolenih in rokah, kilometre dolga, neskončna. Njegove mišice so se začele tresti, tako zelo se je napenjal, da bi v kakor saje črni, tuleči, žvižgajoči temi kaj videl ali slišal. Krepelce je vlekel za seboj. Zdaj pa zdaj se mu je zazdelo, da je začutil topel dih roparske zveri za tilnikom. Naposled je zadel v tanka debla ograje. Filip je bil pri padcu čisto izgubil smer, tako da mu zdaj ni preostajalo drugo kakor ob plotu pretipati se do ograjnih vrat. Upirajoč se z vso silo viharju je vstal. Svetlo okno koče ni bilo v območju njegovega pogleda. Opirati se je moral z eno roko na ograjo, da je mogel naprej. Vendar je zdaj, ko je stal na nogah, čutil manj groze pred volkovi. Tudi plazenje ob ograji se mu je zdelo brezkončno. Naposled je otipal vrata. Z njegovega srca se je odvalil velik kamen. Ko je obrnil glavo, mu je zaupljivo blizu zasvetila luč iz okna koče. Še pol minute in Filip je odprl ograjna vrata. Podprl jih je s krepelcem, da jih je nroti besneniu viharia obdržal odprta. Pri Skrbeti moramo namreč, da na vsak način dosežemo čimprej krepak razvoj ostalih zdravih očes, odnosno poganjkov. Ako čas in razmere dopuščajo, je pravilno in dobro, če odstranimo tudi ovele in razbite dele posameznih listov, drugo pa pustimo, če je teh morda le polovica nepokvarjenih, toliko da ima trta vsaj nekaj listov, ki pomenijo za vsako rastlino toliko kakor želodec, dokler se ne napravijo novi listi. Takoj po tem skrbno opravljenem delu moramo vse trtje temeljito poškropiti vsaj z žvepleno-apneno brozgo, še bolje pa z običajnim škropivom enega do poldrugega odstotka modre galice in apna; nato pa je treba trtje tudi požveplati. Če bi že po enem ali dveh dneh padel močan dež, moramo to delo čim prej spet ponoviti. Politični pregled Kakor vse kaže, se prostovoljci iz Španije se dolgo ne bodo umaknili kljub vsem sklepom velesil. Po zadnjih vesteh frankovci stalno napredujejo proti Sa-guntu in Valenciji. Obe koloni frankovskega generala Arande, ki operirata desno in levo ob cesti Nules— Sagunto, sta po frankovskih trditvah oddaljeni samo kakih 40 km od Valencije. Najhujša bitka se bije pri mestu Moncofarju. Nad Valencijo frankovci stalno pošiljajo svoja letala, ki obmetavajo tamošnja skladišča vojnega materiala z bombami. Na kitajskih bojiščih zadnje dni ni bilo pomembnejših dogodkov. Pripravlja se velika bitka med Kitajci in Japonci za posest Hankova. Japonci si skušajo utreti pot po prekopu, ki veže reko Jangce z jezerom Pojangom, da bi na zapadnem obrežju jezera izkrcali čete, prodrli do železniške proge proti Kantonu in tako Hankovu vzeli vse zveze. Kitajci zastavljajo vse sile, da jim to nakano preprečijo. Kitajska letala so na Jangceju potopila že več japonskih ladij. Vojska, ki so jo zbrali Kitajci pred Hankovom, šteje pol milijona ljudi. Položaj na Daljnem vzhodu je postal splošno zelo napet. Iz Rusije prihajajo vesti, tem ga je nov sunek vetra, močnejši od vsega dozdajšnjega divjanja, treščil s tako silo ob plot, da mu je skoro zlomil rebra. Nato jo je Filip z dolgimi skoki s Celijinim revolverjem v roki pri popuščajočem vetru planil proti luči iz koče, ki se mu je med tekom z zadrževanim dihanjem zdela čudno svetla. Ze je stal loveč sapo pri kočnih vratih. Storjeno je! Vzdih olajšave se je prikradel iz zasopljenih pljuč, in pritisnil je na kljuko. Ko je prestopil prag, je bil še ves zmeden. Omotičen je lovil sapo. Samo dejstvo, da ga je sobni zrak zbadal v prsih kakor žareče šivanke, ga je opozorilo na nova presenečenja. Koča je bila polna dima. Ko je to spoznal, so se njegovi zmedeni čuti spet uravnali. Dim ga je pekel v oči, ki so prestrašeno gledale, kako so plameni okoli peči lizali proti odeji. Zdaj so zaslišala njegova ušesa, še napol gluha od trušča orkana, tudi pokanje goreče smole. Ko je bil odprl vrata, je zračni tok pognal plamen proti lesu poleg Celijinega zastora, in zdajci je Filip nenadno spoznal, da ne sme zamuditi niti stotinke sekunde. Celijino ime kričeč je zdirjal v njen prostor. Njegov glas jo je zbudil. Njene oči so zastrmele v mračno dimeči se ogenj, ko je planil k njeni postelji. Še preden je čisto razumela, kaj se je bilo zgodilo, je Filip pograbil eno izmed težkih medvedjih kož, ovil z njo Celijo in jo zgrabil. Njen obraz tesno pritiskaje k svojim prsom je skočil sključen v naraščajoče plamene. Smolnati les se je vžgal že na vseh štirih stenah in vsa koča je vzgorela kakor zaboj iz lesa za podnetenje. Niti dvajset mož ne bi bilo moglo pogasiti požara. Smola je sikala in se kadila tudi Zakaj padajo cene lesu Kako je ravnati s trto po toči Če pustimo trtje po toči razvijati se naprej, kakor se samo hoče razvijati, bo to zelo idivjalo, se zgostilo in ne bo dalo prihodnjo Eomlad nikakih primernih krepkih poganj-ov za razvoj in sad. Važno je, da čez nekaj dni po nesreči, ko vidimo pravo razdejanje, poganjke na šparonih skrajšamo do zdravih, nepoškodovanih delov. Če pa so vsi zbiti in brez grozdja, jih kar cele odrežemo pri starem lesu. Zelene poganjke na čepih ali palčkih skrajšamo istotako do nepoškodovanega dela, čeprav samo na 1 do 2 očesi. Če pa imajo še kaj zaroda nepoškodovanega, pustimo tega in skrajšamo zeleni poganjek le na četrt ali polovico. ZLATA ZANKA JAMES OutfCR CURWOOD 12 M Zjutraj za lepoto - Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže povprečno: voli I. po 5.50, II. po 4.50, III. po 3.50, telice I. po 5, II. po 4, III. po 3, krave I. po 4.50, II. po 3.50, III. po 2, teleta I. po 7, II. po 6, III. po 5, prašiči špeharji po 8, prašiči pršutarji po 7 din. — V Kranju so bili za kg žive teže: voli I. po 6.50, II. po 5.50, III. po 5, telice I. po 6, II. po 5.25, III. po 5, krave I. po 4.50, II. po 4, III. po 3.50, teleta I. po 7,50, II. 7, prašiči špeharji po 10.50, pršutarji po 8 din. Goveje meso I., prednji del 10, zadnji del 12, II., prednji del 10, zadnji del 10, III., prednji del 9, zadnji del 9, svinjina 18, slanina 17, svinjska mast 18 din. VINO. V mariborskem okolišu stane pri vinogradnikih navadno mešano vino 5, finej-še sortirano po 7 din liter. SIROVE KOŽE. V Mariboru: goveje po 14, telečje po 18 in svinjske po 12 din; v Kranju: goveje po 12, telečje po 12, svinjske po 8 din; v Litiji: goveje po 10, telečje po 12, svinjske po 6 din; v Lendavi: goveje po 8, telečje po 12 din za kg. KRMA. V Mariboru: seno 60, slama 30 din; v Lendavi: seno 30, slama 10 do 12 din; v Kranju: seno 75. slama 50 din za 100 kg. VOLNA. Na sejmu v Kranju je bila naj oprana volna po 28 do 32, oprana pa po 35 do 38 din kg. MED. Čist med je stal v Mariboru 20 din: za kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 12. t. m. v de-vizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.01 do 24.16 dinl 1 nemško marko za 17.53 do 17.67 din; 1 angleški funt za 214.67 do 216.72 din; 1 ameriški dolar za 43.30 do 43.67 din; 100 franc. frankov za 120.07 do 121.50 din| 100 češk. kron za 151.14 do 152.24 din; 100 italijanskih lir za 228.74 do 231.82 dinj Vojna škoda se je trgovala v Beogradu pO 478 din. Nemški klirinški čeki so se ponujali v Ljubljani po 14.75 din. Sefmi 17. julija: Muta, Radeče pri Zidanem mostu, • Sv. Filip v Veračah, Zdenska vas; 18. julija: Velenje, Zabukovje; 19. julija: Kropa (kramarska nedelja); 20. julija: Bogojina, Koprivnik, Loka pri Zusmu, Vitanje; 22. julija: Slivnica pri Celju (Sv. Urban), Sodražica, Štrigova; 24. julija: Semič; Drobne vesti = Dravska banovina dobi posojilo 43 ml-lijonov dinarjev. Ravnateljstvo SUZOR (sre- da je bil med Rusijo in Zedinjenimi državami te dni dosežen sporazum o skupni borbi proti Japoncem. Da bi podprli kitajski odpor proti Japoncem, so hkratu ruska vojaška oblastva sklenila, da se bodo vršile velike vaje ruskega vojnega brodovja in vojske na Daljnem vzhodu. Rusko brodovje je že ob Sahalinu in začne vaje že ta teden. Ruska vojgka pa se je zbrala severno od Vladivostoka. Dodeljenih ji je 2000 letal. V Palestini je spet nemirno. Arabski teroristi napadajo židovska naselja in angleško vojaštvo ter uničujejo železniške proge in druge naprave. Najhujši so bili zadnje dni izgredi v Haifi, Nazaretu, Tiberiji in Tunkaremu. V Tunkaremu so angleški vojaški oddelki le s težavo obvladali arabske teroriste, ki so bili dobro oboroženi. Neprestani spopadi so zahtevali že številne žrtve. Iz Rima poročajo, da sta se v torek sestala angleški poslanik lord Perth in italijanski zunanji minister grof Ciano zaradi uveljavljenja že prej sklenjenega sporazuma med Italijo in Anglijo. Kakor je znano, je angleški pogoj za uve-ljavljenje sporazuma umik tujih prostovoljcev s španskih bojišč. Toda po italijanskih zatrjevanjih umik prostovoljcev ne bo mogoč pred začetkom prihodnega leta. Zdaj Angleži baje pričakujejo, da bo Italija pokazala vsaj dobro voljo in umaknila že zdaj manjše čete svojih prostovoljcev iz Španije. Pogajanja se bodo še nadaljevala in je njih uspeh dvomljiv. Iz Prage poročajo, da se delo za sestavo narodnostnega statuta in zakonov, ki so z njim v zvezi, nadaljuje. Načrte preučujejo z vso skrbnostjo. Med drugim bodo obnovljeni tudi bivši deželni zbori, ki bodo imeli znatna zakonodajna pooblastila. Kakor se zatrjuje, bo češkoslovaška vlada še ta mesec predložila parlamentu vse nove zakone o ureditvi narodnostnega vprašanja. Kakor piše angleško časopisje, bo dala češkoslovaška vlada narodnim manjšinam obširne koncesije, vendar pa ne bo dopustila nikakšnih notranjih mej, kakor jih zahtevajo sudetski Nemci. Tudi bo Češkoslovaška dosledno branila načela demokracije. že na pragu in na vratih, ko je Filip opote-kaje se omahoval skozi žarečo vročino na prosto. Niti deset sekund prehitro ni prišel s svojim bremenom ven v noč. Za njim so siknili plameni ob nenadni eksploziji visoko v zrak in obdali kočo s prasketajočim žarečim plaščem. Kričeče beli jeziki so sunili iz dimnika in okna in Filipova pot skozi ograj ni prostor je bila razsvetljena kakor podnevi. Šele, ko je bil onstran ograje dosegel gozd, je Filip obstal in pogledal nazai. Nad njegovo glavo je tožil in stokal veter po vrno-vih dreves, toda hruščanje in sikanje ognja sta preglašali vse druge šume. Filip je čutil, kako je dekle ob njegovih prsih trepetalo. Pritisnil jo je čvrsteje k sebi in je poizkusil ubraniti se groze, ki je z ledeno roko segala po njegovem srcu. Celo ko si je Celija oprostila roke iz medvedje kože in ga objela okoli vratu, ga ni minila brezupnost, ki ga je tiščala kakor orjaško breme. Koča je postala plen plamenov in z njo je zgorelo vse, kar bi bilo omogočilo rešitev Celije: živež, streha, obleka. Filip ni v tem trenutku mislil nase, temveč samo na mladenko, ki jo je držal v rokah, in v viharni temi jo je pritiskal še čvrsteje k sebi, poljubljal njene ustnice, njene oči, njene razpletene lase. Pa govoril ji je, kar je bila zdaj zavestna laž, da ni nevarnosti in da se ji ne more zgoditi nič hudega. Čutil je trepetati njeno nežno telo in jo slišal ihteti, kar mu je le še bolj živo predočevalo grozoto položaja, da je bila njena edina obleka medvedja koža. Pri tem je začutil še mrzel dotik njene gole nožice. Filip kar ni prenehal pri-tiskaje svoj obraz k njenemu govoriti: »Saj ni nič hudega, ljubljena deklica! Se bova že rešila! Prav gotovo se bova!« ŠTIRINAJSTO POGLAVJE čakanje jutrnega svita Po teh sekundah obupa je bila prva Filipova misel, kaj bi se dalo rešiti iz koče. Še govoreč v Celijo se je spustil na kolena in jo naslonil toplo zavito medvedjo kožo s hrbtom na neko drevesno deblo. Hvalil je Boga, da je bila koža toliko razsežna, da je lahko vanjo zavil vse njeno telo. Ko je Celijo tako zavaroval proti mrazu, je tekel h koči. Volkov se ni bilo bati. Četudi • morda še niso bili pobegnili v gozd, bi ga v tem žarečem svitu ognja — edino na svetu, česar se res boje — ne bili napadli. Zato pa je bilo toliko bolj verjetno, da je ogenj privabil nazaj Eskime. S tem se je vrsta smrtnih nevarnosti, ki so jima grozile, še povečala. Sam brez plašča in brez naglavnega pokrivala, a Celija ... Filip je glasno kriknil, ko je videl, da je bil ogenj kočo čisto uničil. Preklinjal se je zaradi svoje malomarnosti, ki je spravila Celijo v še večjo nevarnost, kakor so bile eskimske sulice in volčji zobje. •Sem je kriv vsega tega! Njegova nepremišljenost, ko je bil naložil preveč drv v peč, je zakrivila požar. Pa tudi v tistem trenutku, ko bi bil iz koče lahko odnesel več kakor le medvedjo kožo, je bil brez duševne prisotnosti. V trenutkih, ko je stal obupan pred rdečo vročino ognja, se je kakor vroč plamen zajedla v njegove možgane uničujoča brezupnost položaja. Kot ujetnika v Bramovi koči, stražena od volkov in napadana od Eskimov, sta vendar imela še streho, živež in obleko^ kar jima je dajalo možnost življenja in bor* be. A zdaj... Vzdignil je roko na svojo golo glavo in ugotovil smer vetra. Ko je bilO besnenje viharja ponehalo, je začel naleta-vati sneg in s snegom se bo povišala temperatura. Zdaj je bilo kakšnih dvajset stopinj pod ničlo. Če se veter ne poleže, bodo njegova ušesa v eni ali dveh urah premrla. Filipov duh je deloval mrzlično. Čutil Je strašno premoč, proti kateri se je boril. Življenje dekleta, ki skoro golo čaka v medvedji koži nanj, je zdaj odvisno čisto od njega. Brez njega se ne more premakniti z mesta, ker bi njene gole noge v snegu v nekaj minutah zmrznile. Če se njemu kaj zgodi, bo tudi ona umrla. Njena nemoč ga ja zdajci navdala z divjim veseljem popoln« posesti. Zdaj je Celija le še ženska, ki jO ljubi. Postala je njegov otrok, ki ga mora nositi v naročju in ga varovati pred vetrom bj mrazom, dokler se le še kapljica krvi gibljd v njegovih žilah. Nobene pregraje ni več me6 20 in 5*0 din bodo okrajni podnačelnik Boris Modrijan. skovani iz legure, ki bo'iA»ela 75 »vfetotkov srebra in 25 odstotkov bakra! * Zamenjava lOOdinarskih bankovcev. Dne 22. t. m. poteče rok za zamenjavo lOOdinarskih bankovcev" izdaje Narodne banke kraljevine Srbije. Pozneje ti bankovci ne bodo več zakonito plaoilno sredstvo in Narodna banka jih ne bo več sprejemala. Pač bo pa mogoče iz obtoka vzete bankovce tudi pd tem roku predložiti'v'zamenjavo "glavni državni blagajni, ki bo bankovce zamenjala za nove, stare pa uničila. * Sneg v juliju. V noči na nedeljo se je med deževjem, ki je trajalo s presledki vso noč, vreme sumljivo shladilo. Zatožni bilo čudno, ko se je zjuteaj- razširila vest, da je.- padel po vsem Triglavskem pogorju in po Karavankah sneg. Vsi vršci z več ko 1200 m nadmorske višine so dobili- bele 'kape. Za ta' letni čas je sneg tudi na visokih gorah redek gost. j « n * Pristanek nemškega vojaškega letala na Krškem poljuj V'petek se je spustil na Krško polje pri Zupečji vasi nemški vojaški šolsko-loy;ski dvokrilnik, ki ga je pilotiral i narednik Bach. Kakor je izpovedal imeno-i vani je na poletu iz Gradca v Celovec v megli zabredel nad naše kraje. V bližini je tudi frefnc^ski dvomotornik, ki je pred dobrim mesecem pristal zaTadi pokvare v motorju iii ga zdaj tam popravljajo Nemško letalb j£ v hekaj dneh spet odletelo, r r . ' v > (d ;y ' * Menda ni na Slovenskem večjega kraja, kjer že ne bi prebirali knjige »črna vojna« s pretresljivimi spomini na najžalosjnejšo dobo v svetovni zgodovini. Knjiga nam strnjeno podaja pretehtana poglavja iz življenja naših vojakov v poslednjem letu svetovnega klanja. Posebno močno so opisani znani ju-denburški dogodki, ko je moralo šest naših ilnož in fantov pred puške, dolga vnsja obsojencev pa v ječo,.odkoder, jim je šele prevrat, odprl vrata v svobodo. Knjiga »Crfta vojna« je vsem, , ki smo ona .grozno idobo preživeli, predočila .sliko' tistih ialostaih.dni. mlajšemu, pokolenjd pa je zlasti v današnjih nemirnih časih opomin . na strahote svetovne vojne. Knjigo, ki obsega 120 strani, naročite okusno opremljeno za 11 din, vezano pa po 16 din pri založbi »Cestam v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Poštnina je v gornjem znesku že vračunana. Pišite dopisnico: nakar prejmete položnico. In ko vpošljete enega iznad nave- Domače novost! * Kraljica Marija je odpotovala v London. V torek je Nj. Vel. kraljica Marija odpotovala z Bleda v London, kjer bo ostala nekaj časa. * Knez namestnik v Ljubljani. V torek prbti'večeru je'prispel v Ljubljano v svojem avtomobilu Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki biva za počitnice na svojem gradu na Brdu pri Kranju. Ko je vozil po glavnih ulicah ga je prebivalstvo povsod, kjerkoli - ga je Spoznalo, pozdravilo ,s .prisrčnimi počastitvami. Popoldne v'torek se je mudil v Ljubljani tudi predsednik vlade g. dr. Stojadino-vič. ~ , * Odkritje spominske plošče pesniku in pisatelju Antonu Umeku-Okiškemu ob priliki stoletnice njegovega rojstva bo 31. t. m. v kjegovi rojstni vasi na Okiču pri Boštanju ob Savi. Ta dan bo v vaški podružnici proščenje in zato bo udeležba domačinov velika. Izhodišče za Okič !je postaja Sevnica ob Savi. Tam bodo vozovi za goste na razpolago za malenkostno odškodnino do vznožja Topolovca,' od koder je uro hoda'po senci do ©kiča/Spored objavimo'kasneje. Prireditveni odbor * Nove 'kovance bo naša država začela kovati. Najprgj bocjo kovali kovanče po 10 din, ki bodo iz «istega niklja. Nakovali bodo 20 milijonov kosov v skupni vrednosti 200 milijonov dinarjev. Potrebo a količina niklja se bo uvozila iz tujine. Za drobiž po 2, 1, 0.50, 0.25 "in 0.10 din;, ki bodo iz 'aluminijskega je bil poln veeslja, da se je v tej črni noči vrnil k njej: Sklonil se je k njej in jo skrbno in toplo-zavil v veliko medvedjo kož», na-1 to pa jo je spet vzel v nanočje. Poljubil je njena mehka usta in ji zašepe-tal, da morata bit) čim tišja na poti skozi gozd. Ker je te besede zelo tiho šepetal, je' razumela./-kaj je mislil. ' • • r / - *'> o! *- - ' Filip je bil Celijb preko ušes zatfiT v kožo, toda nenadno je začutil, kako si je1 ena Izmed njenih rok poiskala pot iz toplega kožuha jn se oprijela njegovega lica. Na licu je obstala in z njo sta izpovedala Celijina duša in telo tisto, kar je napolnilo Filipa- s pogumom, da bi se .bil začel boriti z vsem svetom. Dolgo jSasa oba nista izpregovorila besede. Stokanje vetra v vrhovih dreves je postajalo tišje in tišje, in zdajci se je pokazal košček svetlejšega neba skozi špranjo v oblačnj steni. Vihar se je bil umiril. V teku zadnje četrti ure je bil začel naletavati sneg v velikih, mehkih kosmih. Ko se bo zdanilo, bo Bled ^a njima povsod čisto zasnežena. Zato je dirjal Filip naprej, kolikor hitro sta dopuščala tema in zarasli gozd. Kolikor na-učno je mogel, se je držal smeri prpti vz-lu. Težo dragocenega bremena v naročju je komaj čutih • .t-- • • ■ - Filip je ocenil razdaljo od zgorele koče na ftajmanj pol milje, ko je prvič obstal, da se Odpočije.' še celo tukaj je govoril tiho. Postavil je dekle na štor padlega dreveza. Z feno roko ji je podpiral hrbet, z drugo roko pa 1o je preiskal, ali je vsa pokrita. Pri tem le je dotaknil ene njenih golih nog/ Celija še je nekoliko zdrznila, potem pa se je za- smejala, in Filip se je prepričal, da je tudi ta noga udobno in toplo-zavita^- »si' »■ Kmalu je Filip spet nastopil pot. Ko je po debeli milji korakanja" naletel .na gosto skupino jelk, ki skozi njil\ veje sneg in veter nista prihajala, jef naplavil iz jelovih vej gnezda za Celijo, da bi tu počakala dneva. Napeto sta oba' prisluškovala j noč. Enkrat tje zaslišala Celija tožeče vztuljerfje enega izmed Bramovih 'volkov, dvakrat pa"'s£ je zazdelo Filipu,'da je >čul človeške glasove iz velike daljave. Drugič ss se Celijini prsti čvrsto oklenili njegove roke, s čimer mu je hotela povedati,- da je tudi ona slišala nekaj. Filip je pomislil' na Eskime in je pustil Celijoi- samo, da bi si ob robu jelove gošče ogledal sled, ki jo je bil napravil. Prišla sta bila čez malo jaso,, in -čeprav njuna sled- v goščo ni bila stara niti pol ure, je bil sneg vendar skoro čisto prekril vsa znamenja njunega- potovanja. Filip je zelo upal, da bo sneg.-naleta val-še< nadaljno poJo-vko ure. V tem času se mora njuna sled razen, vsnotra-njosti gošče - čisto. zabrisati. Seveda se je Filip zavedal, da ni imel opravka z belci ali Indijanci. Eskimi so noči navajeni sledni psi inAovci. Pefc mesecev- vsako leto <>je njih življenje odvisno od oprezovanja in ubijanja v temi. Če jih je goreča koča i privabila nazaj, potem je»mogoče,- day celo verjetno, da so jima tesno za petami, ur \r i r" < i <■ Prisluškujoč je stal pred goščavo in napenjal oči, da bi bil videl skozi gosto pada-joče rsnežtnk<£' Stil je biti sVoje srce, in počasi in nepremagljivo se ga je lotevalo nekaj, kakor prva slutnja — opomin, da je tik pred nevarnostjo. Njegove mišice so se napele in pripravil si je krepelce'za udarec. Ko je stal držeč kol čvrst© Tt roki na mestu, -ire^im* je zdelo/Jsakor bi bil -svet prenehal dihati. Čakal je in prisluškoval. Veter je bil-.utihnil. IJitit vdhoYi • direves niso šumeli in prav «občh okolici-*neko bitj«. prav .tako. kakor ©a* napenjalo vse -sile svojih čutov, da" bi predrlo-, temo, ki secge pofasijiumikala.h /■> *>f 1 = _ ! Temnejše sence so se *začele.osti*ije kazati iz sive) [zmešnjave Drevesa-dn grmi e®. zavze-lir oblike. Nad Filipovo glavo so. se vlekli zadnji;: težki oblaki -pod/(nebom. Niaj-več se ni premaknil, ko se je bil iskajoč zaščito čisto temioi^isail-Is neto« jelki. Vprašad se je, ali Celijevmoorda-ni strah,.iher< se tako dolgo ne vrne kiinj^i/Toda.ni.snogeb.premagati svoje nemoči, da bi-T>il napratfil tudi en korak. Nekaj se je pripravljalo. To je'čutil z nepogojno zanesljivostjo, "vendar ni mogel ničesar videti, ničesar slišati.-' ■ ><■ ■ r-nt-.n, *V> •*: ,-y(i>».j J «»• t" ti t«-m PETNAJSTO POGLAVJE irilipovi prvi pspehi Filipu-se je zdel kakor'cela večnost čas, ki ga je naslonjen k drevesu prebil čakajoč ,in prisluškujoč. Zdaj je postalo toliko svetlo, da je videl na razdaljo netdeset metrov okrog sebe. denih zneskov, vam bo knjiga takoj dostavljena. * Tragična smrt našega Sokola v Dubrov-i niku. Zadnjo nedeljo so na Bohinjski Beliš pokopali vojaka Ivana Zupana z Jesenic, ki je bil na vojaškem strelišču y Dubrovniku po nesreči ustreljen. Pogreba so se udeležili Sokoli ž Jesenic, Gorij, Bleda in Blejske D ./?■ r ii ■..-.. '■>...... .t. rakal, v Jastrebce na njivo tov. Josipa Kor j larica, kjer je ob obžetih pasovih stala lično j okrašena tribuna, na kateri je poleg troboj-ke vihrala zelena zastava s štiriperesno deteljico. Okrog in okrog rumenega klasja je stalo v gostem špalirju čez 1200 gostov, ki so vedre voljfe"opazov£li v sprevodu prihajajoča dekleta ž nabrušenimi srpi v rokah. Dekleta šo se nato strnila v simbolično skupino pred govorniškim odrqpi. Živahen pomenek so'prekinile krepke besede predsednika tov. Jožka Tomažiča, ki je začel mladinsko zborovanje s priferčhifh pozdravom vseh navzoč-nih' gostov ter je/zaterh orisal razvoj takih tekem pri nas. Pri tem je poudaril, da so fantje in dekleta za trdno odločeni braniti čast kmečkega dela, in mu priboriti zasluženo veljavo, in plačilo. Za njim je burno pbzdravljen povzel besedo odposlanec zvfeze, njen predsednik tov. Ivan Kronovšek. S prepričevalno besedo je obrazložil pomen tekem v kmečkem delu, potrebo organizacije in njene smotre, ter je ovrgel vsa podla podtikavanja zavistnih nasprotnikov. Od vseh strani se je slišalo glasno pritrjevanje. Praznično razpoloženje, ki je vladalo že od začetka sprevoda, ter se je med govori stopnjevalo, je pred tekmo doseglo svoj višek. Dekleta so po govorih žrebala za tekmovalne prostore, nato pa so zavzela svoje prostore in na dano znamenje so srpi zapeli svojo bojno pesem. Rumeno klasje je padalo, a vešče roke so odlagale snop za snopom. Katera bo prva? Kmalu sta bili dve na cilju. Nato tretja in kmalu tudi ostale. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz gospodinj tovarišic Marije Kolaričeve, Micike Flegeričeve in Terezike Hlebčeve, so priznale prvo nagrado Hani Curinovi, drugo Miciki Zabavnikovi, tretjo Frančiki Štamparjevi, četrto Veroni Luk-manovi. Pohvalnega priznanja za najlepšo žetev in največ snopov je bOa deležna Mi-mica Črnčičeva. Vse tekmovalke so prejele lepa spominska darila. Sledile so kolesarske dirke na progi 15 km v Središče in nazaj, pri katerih je zmagal v času 32 m 42 s tov. Srečko Vernik. Drugi je bil v 33 m 29 s tov. Martin Curin in tretji v 33 m 41 s tov. Vinko Curin. V malih presledkih je sledilo ostalih sedem dirkačev. Na senčnem vrtu tov. Jakoba Zabavnika, pri katerega vhodu je stal ličen slavolok z geslom »Delu slava, delu čast«, se je ob sre-čolovu in drugem sporedu razvilo prav prijetno domače kramljanje in oglasila se je narodna pesem, da smo tako za malo časa pozabili vsakdanje težave. Z lepo prirejenim in uspelim praznikom dela je mladina ponovno pokazala, da vztraja pri začrtanem programu ter se ne ozira na ovire, ki ji križajo pot. Tudi je razveseljivo dejstvo, da se njih vrste stalno množijo. Neumorno delovni organizaciji želimo še obilo uspehov v blagor naše vasi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Uspe! nastop veržejskega Sokola ..........' Verzaj, julija. Sokol' v Veržeju je proslavil 29. junija lOletnico obstoja. Po sprejemu gostov na postaji se je razvil dolg sprevod in krenil z ljutomersko gčidbo na čelu na telovadišče pred Hedžetovo dvorano. Poleg mnogih domačih Sokolov je bilo v sprevodu mnogo bra tov z Ljutomera in Murske Sobote. 1felo-vadni nastop se je začel š pozdravom držav^-ni zastavi ob igranju državne himne. Goste rje pozdravil starosta domaČega društvi br. Kožar in pozval nastopajoče, da so zaklicali krepko »Zdravo« svojemu vzvišenemu starosti kralju Petru H. Nadaljnje besede je posvetil delu sokolstva za vzgojo mladfne in naroda. Tyrš in Fugner sta usfa- )' I Si - L '--I, •' novila. Sokola, da vzgaja mladina v telesno in duševno močne ljudi, prežete od ljubezni do domovine in s kremenitim značajem. Navduševalni in izpodbudni govor staroste je bil od vseh navzočnih , sprejet z velikim, navdušenjem. Društvu je čestital k lOletnici okrožni načelnik br. Stopar, ki je med drugim tudi omenil, da je sokolska organizacija tista, ki zlasti druži Slovane. Sokoli so bili vedno nesebični delavci pri graditvi države in so doprinesli mnogo žrtev. Dalje je za prekmursko sokolstvo čestital društvi 'br. Nišelvicer. Domači prosvetar je izpodbujal članstvo k vztrajnemu delu v prid naroda, države in kralja. Sledile so telovadne točke moške in ženske dece (72), moškega in ženskega naraščaja (36), nato pa članov in članic ločeno. Vse vaje so bile brezhibno, strumno in skladno izvedene ter so bili nastopajoči sproti od občinstva toplo nagrajeni Sledili so nastop šestih ob spremljavi klavirja, raznoterosti dece in orodna telovadba na drogu in konju. Ob koncu je ob nastopu vseh telovadnih odde'kov bila sneta državna zastava, nato je godba zaigrala, so-kolsko Hej Slovani, ki jo je vse pelo. Telovadni nastop v Veržeju, pri katerem je sodelovalo 167 telovadečih, je pokazal, da se v društvu marljivo dela in da je v naša podeželska društva prišel nov duh borbenosti, ki podžiga k novemu in vztrajnemu delu po geslu: Le naprej... snovanja n@ve Gorjane pri Podsredi, julija. V »Slovenskem gospodarju« 6. t. m. toži nekdo iz Koprivnice pri Rajhenburgu, da je koprivniška župnija osirotela. Pravi, da je imela nekdaj ta župnija tri občine, delno celo šest, danes pa da je župnija brez občine, čeprav govori zdrava pamet za sedež občine v Koprivnici. Nadalje trdi, da želi vse prebivalstvo, ki je življenjsko osredotočeno na Koprivnico, da nastane v Koprivnici ema župnijska občina. Res je pred združitvijo občin koprivniška župnija obsegala več manjših občin, ki pa sploh niso bile' zmožne življenja. Danes obsega koprivniška župnija dve občini. Župnija zaradi tega prav nič ne trpi, ker njene meje niso izpremehjene. Izpremenjene so samo meje bivših občin. Ko se je nekaj let po združitvi občin v glavah nekaterih porodila želja po ustanovitvi občine v Koprivnici, katero naj bi sestavljale občine Koprivnica, Veliki Kamen in Mrčna sela in delno tudi Gorjane, se je pokazala nesr.glasnost zlasti glede sedeža občinskega urada, ki ga eni hočejo imeti v Koprivnici, drugi pa na Velikem Kamnu. To nesoglasje in želja, da bi se priključil tudi del bivše občine Gorjan, sta bila povod, da je odbor občine Podsredp predlog prosilcev zavrnil in ni pristal na odcepitev bivše občine Koprivnice iz sestava občine Podsrede. Na odcepitev bivših občin Velikega Kamna in Mrčni hsel pa menda odbor občine Senovega ni pristal. Ker se je tudi pristojno oblastvo postavilo na stališče, da tako ustvarjena nova občina Koprivnica ne bi bila življenja zmožna, je torej prošnja za to občino zaenkrat odbita. Zelo malo upanja pa je tudi, da bi odbor občine Senovega kdaj privolil, da bi se kraj Reštanj izločil, saj pomeni Re-štanj za občino Senovo lep vir dohodkov. Trditev pisca, da bomo ^ši prebivalci naselij Gorjan in Križ'za priključitev h Koprivnici, je hudo pretirana. Morda bi se jih nekaj pridobilo, saj niti vsi Koprivljani vsaj svojčas niso bili za ustanovitev občine v Koprivnici. Morda so se po tem času spreobrnili. Mi sicer nimamo ničesar proti ustanovitvi nove občine v Koprivnici, smo pa odločno proti nameri, da bi se h Koprivnici pritegnila kraja Gorjane in Križe. Kolikor nam je znano, tudi Podsredčani niso s tem zadovoljni. Pač pa so se borili za sedež, da bi bil v trgu, kamor spada. Naselje Poklek, kjer je sedež občine, ima res samo eno večjo hišo, in še ta je gostilna, pod katero streho občinski urad prav za prav ne spada, V občinski urad pač tudi ne spa- dajo omare za obleke in take reči. Seveda, če pripravnega prostora ni, je pač križ. Koprivljani, Bog vam daj srečo pri ustvarjanju občine, toda po Gorjanah in Križah nič ne razkopavajte. Če hočete vi imeti občino, ki bi jo spajale meje koprivniške župnije, tako hočemo tudi mi imeti občino iz krajev, ki spadajo v podsredško župnijo. Da si bomo v bodoče dobri sosedje, delajte že zdaj tako, da ne bo povoda za prepire. Hflšina tujem Iz kolonij naših ameriških rojakov Cleveland, junija. Slovenskih lekarnarjev in farmacevtov je v Ameriki že več. Zdaj se jim je pridružila še prva farmacevtka Erna Sintičeva, rojena v Clevelandu. Slovenci v Chicagu so pa dobili novega zdravnika dr. Frana Grila, ki je bil promoviran na univerzi v Chicagu. Pred tremi leti je umrl v Clevelandu Janez Brus in zapustil ženo Marijo, ki ni mogla preboleti moževe smrti. Sredi junija se je doma zastrupila s plinom. Štela je 44 let. Umrli so v Clevelandu Marija Bitenčeva, rojena Petkova, stara 57 let, doma iz Ra-folč pri Domžalah, Frančiška Kromarjeva, rojena Ložarjeva, doma iz Prigorice pri Ribnici, Franc Dolar, star 56 let, doma iz Ljubljane, Janez Cergolj, star 52 let, doma iz Va-tovelj na Primorskem, Ana Rojčeva, rojena Pesničeva, stara 68 let doma iz Št Petra pod Sv. gorami, in Matevž Zakrajšek, star 51 let, doma iz Nove vasi pri Blokah. V Ambridgeu je umrl znani rojak Friderik Ogulin, doma iz Črešnjic, fara Št. Peter pri Novem mestu, bdkoder je prišel v Ameriko pred'38 leti. V Milwaukeeu so umrli Jože Brence, star 62 let, doma iz Idrije, Karel Gašperšič, star 65 let, doma iz Bele krajine, in Jože Gorden, star 45 let, doma iz Cerknice. V Sheboyganu je umrla< Marija Grudnova, stara 74 let, v Indianopolisu vdova Marija Lampertova, stara 68 let, doma iz Šmi-hela pri Novem mestu, v Chicagu Matija škrinjar, stara 50 let, doma iz Senožeti pri Kamniku. V Amhestburgu se je v tvornici smrtno ponesrečil Janez Hočevar, star 33 let, doma iz Kompolja, fara Videm—Dobrepolje. V Milwaukeeu je umrla Helena Erčuljcva, stara 14 let, v Aurori Jože Jakeš, star 74 let, ! doma iz Dola pri Litiji, v Ročk Springsu Lenart Potočnik, $tar 66 let> doma iz Škofje Loke, v Homedali Franc Cegnar, star 42 let, doiha tudi iz Škofje Loke. V Clintonu je zadela kap Franceta Knafi-ča. Pokojnik je štel 50 let. Doma je bil iz i Slivnice pri Mariboru. f V New Yorku je pa zadela kap Mihaela Zadneka. Pokojni je štel 62 let in je bil doma s» Krasa. i < 1 Iz 'Morsa (Nemčfja)r nam pišejo: Zvesti naročnik in bralec »Domovine« g. Jakob Smuk bo slavil 13. t. m. 701etnico. Še mnogo zdravih let! Iz i Westerholta (Nemčija) nam pišejo: Kdor se hoče udeležiti izleta v domovino z modernim avtobusom, naj se zglasi do 26. t. m. pri spodaj imenovanem. Vozili se bomo preko Miinchena, Salzburga, Gradca, Maribora, Celja, Zidanega mosta. Vožnja se začne 25. avgusta. Nazaj v Nemčijo se vrnemo 16. septembra. Vožnja bo stala 41 mark za tja in nazaj. Prijave sprejema Niko Šentjurc, Westerholt, Mentzelstrasse 15., Westfalen. Iz Oberhausena - Osterfelda (Nemčija) nam pišejo: Naše Jugoslovensko narodno žensko društvo je priredilo 2. t. m. poletni izlet na Neviges. V Neviges prihajajo romarji od blizu in daleč častit kip Matere božje. Bilo nas je veliko število, ki smo počastile na-i šo Kraljico nebeško. Prav na domače pokrajine nas spominja ta lepa vožnja med hribi in dolinami, gozdovi in planinami. Marsika-iteri izmed nas so se zasolzile oči, ko so njene misli zaplavale daleč tja-v ljubljeni domači kraj. Vsem izletnikom, ki se pripravljajo za izlet v' našo lepo domovino, želimo srečno potovanje in pa prijeten oddih v domačem' kraju. — Zelo nas je tu potrla vest o smrti ge. Anči Kramerjeve. Tu v tujini, še mnogo bolj razumemo, kako hud udarec je zadei priljubljenega senatorja g. dr. Alberta Kramerja. Na tem mestu mu izrekamo iskre->no sožaljg! , „,<; _ _ čez stotisoče let se bo Evropa < j. v-1 v morje Na zemlji niso imela morja, pa tudi ne celine vedno razsežnosti kakor danes. Tudi niso bila zmerom 'tam, kjer rri&'rfi jih .kažejo današnji (zemliev,idi. Saj znano, da sta bili nekoč Evropi' m Amerika med seboj v kopni zvezi. Ta kopna zveza v sedanjem severnem ?elu A^t^a morja je je pogasi ugrez^ la v morje, dpklei- je voda m čis^o zalila. Zaradi notranjih 'zefnšftin sil" še torej §eM' površje,'naf bo" suho ali pa pod ifiorjem, gVb-v lje v Mir&m^mk! ti ftašo dalma- tinsko obal so zemljesJLovci dognali, da, se počasi pogreza v mof je in so posamezni prelivi med dalmatinskimi, atoki le potopljene doline. b r . a " Zdaj so prišli, anglfeški zemljeslcfvci na dan z ugotovitvijo, da se tudi. angleško otočje počasi pogreza v morje. Zgodovina naše zemlje je polnaTtikšmh primerov iz vseh časov. Izpremembei cetihe in oho'rja, "kf rsO se zgodile v davnih Časih, i'o znanstveniki ugotovili na podlag'i 'zemskih plasti na današnjih celinah. Mnogokje se iz okamenin jasno vidi, da so morali biti tisti kraji nekoč i pod morjem. Nastajanji nove ko^ne zemlje in po-grezanje celine v morje doživljamo tudi v današnjih časih. ____ Leta 1930. je v Južnem morju nenadno izginil -majhen otok' Bismarkovega otočja, na katerem je živelo nekaj sto ljudi. Tega precej skalnatega otoka, ki je bil zaznamovan na vseh dotedanjih zemljevidih, mornarji, ki so se vozili z ladjo tam okoli, niso mogli več naiti. Zemlieslovci so takoj začeli dom- nevati, da se je pogreznil v morje, saj je bilo takšnih primerov že dosti; Ko so na tem mestu raziskovali morsko dno, so ugotovili, da se je otok res "pogresšrtil. Morsko dno v vsej okolici se je znižalo za več tisoč metrov. T^ri r&eseŽe po tetti dog^kh'paMj'e sporočil' neki angleški mornar svetu' Vešt, 'da' je komaj ' 200 milj proč Od kraja,' se* je..bil ^pgreznil .on^rjjp^ o^k, odkril či^^ovo A celino, ki se je morala šele pred kratkim vzdigniti iz morja. Istočasno, ko je izginil omenjeni otok, pa je na nekem drugem otoku začela bljuvati ognjeniška lava. Nastal je tu nov ognjenik. Tudi okoliški ognjeniki so tedaj postali živahnejši. Na Novi Gvineji pa so občutili pogoste potrese. Vsi ti pojavi so samo še bolj potrdili, zakaj se je otok v Bismarkovem otočju pogreznil. Morsko dno in otoki v teh južnih krajih so se tedaj zaradi notranjih zemskih sil silno zanihali in je omenjeni otok ' ižginil pcrd vodo. ' Znameniti zemljeslovec profesor Wegener pravi, da je takrat, ko sta bili današnja Evropa in Amerika še zvezani na severu s suho zemljo, morje zalilo tako imenovano šesto celino, Atlantido. Notranje zemske sile so razgnale velikansko celino v tri dele: v m*-hodni smeri ,se je oddaljila Amerika, na vzhod Evropa, v,sredi pa je ostala Atlantida, ki se je po nekaj tisočletjih čisto pogreznila v morje. . , Takšni učinki notranjih zemskih sil so se ponavljali, odkar obstoji zemlja. Tudi danes še niso prenehali. Na nekaterih krajih so sicer tako neznatni, da človek misli, da je tam zemlja že čisto ustaljena, zato so pa na drugih meptih .živahnejši. Tudi Evropi v tem oziru ni prizaneš^no. Tako se pogreza raz-merno. precej naglo tudi angleško otočje. Še pred nedavnim so zemljeslovski strokovnjaki bili prepričani, da se ta otok pogrezne vsakih sto let za četrt metra. Po zadnjih dognanjih pa je ta cenitev precej nizka. Zdaj so preračunali, da bodo v 530.000 letih izginili pod morjem tudi najvišji vrhovi škotskega gorovja. Znanost nas uči, da sta si suha zemlja in morje v ravnotežju. Če morje na eni strani preveč obtežimo, mora na drugi strani vdreti morska voda na celino. Če se nekje potopi kak otok, se mora kot protiutež kje drugje dvigniti. morsko dno na površje. Če je torej ugotovljeno, da se evropska celina pogreza, -je upravičena dorr\neva,. da bo kot protiutež 1 kje drugje nastala kopna zemlja. Nekateri 'strokovnjaki mislijo, da se bo takrat, ko bo 'Evropo zalilo morje, spet vzdignila iz morja na površje Atlantida. Če je nauk o ravnotežju med 'celino in morjem pravilen, smemo i biti prepričani, da'bo nastala takrat, ko se pogrezne Evropa" nv morje, kakšna druga celina. Da bi bila to'prav Atlantida, je težavno reči. To svojo"slutnjo o dvigu Atlantide ho-'čejo nekateri' tudi podpreti z dokazi. Zato so poskusili ugotoviti, če se morsko dno tam, ■kjer je ta celina potopljena, tudi res že kaj • vždiguje. Natančna merjenja u so domnevo ' potrdiLaji. Dognal i sa>. celo, da se Atlantida dviga zelo hitro. Besedo »hitro« pa je seveda treba razumeti v zemljeslovskem smislu. Lahko pomeni to še tisoče in tisoče let. Danes vsaj v znanstvenem svetu gotovo nihče več ne dvomi o tem, da bi se mogla iz Atlantskega morja vzdigniti nov^ celina, kakor tudi •njhče več ne .dvomiro tem,, da so bili nekoč 1 vrhovi' Hiinalaje, najvišjega goroyja na zem-ljj„!pod mguei^saj sp v njenih plasteh na-;š}ifaokamen$ie moi^ke fžiya}f. , . . j. i" i.i, n se je .»idiMrf 11 mojJOff! 10 tui. O j »Volkischer Beobachter« je objavil zelo oster članek o razmerah v Avstriji. List piše, da jih je še mnogo, ki stojijo ob strani, med ternko.se Avstrija.obnavlja..»Iz teh vrst prihajajo«, naglasa list; »zahrbtni streli v četo, ki. je nai delu. Neke ženske se zbirajo v .krož-i kih pri kavi in .čaju, zabavljajo-čez. politične osebnosti nanodnosocialistlčne Nemčije in si potem pri nakupovanju živil medsebojno pomagajo. Mlada .dekleta si dajej® zapisati za balo,.čokolado, jajca, riž, sadje, testenine. Če se v trgovinah čudijo, čemu takšno pretirano nakupovanje, ti ljudje'z zasmehOm na ustih odgovarjajo, da vendar ni mogoči jesti tistega črnega -frraga, ki ga jedo v Berlinu in ki bo zdaj uveden tudi na Dunaju* (namreč kruh in pecivo iz enotne črne moke). £ List praVi da .je'pOlidija prišla' fiVsted vC-f likemu verižništvu z živili in ureditvi pravih živilskih skladišč. »Tega mora biti konec«, naglaša list, vin 'ofiMstvo bd znal 6 seči po ! sredstvih, 'da to prepreči: Čezmerno zbiranje živil (in spravij&nje v skladišča > še bo z zakonom označilo Šot Veleizdžifja fai'tlidi kot takšna kaznovalo,' kajti to alotteisko delovanje veri ž ni ko v ima namen zbuditi v Avstriji in v tujini vtisk, da se bližaJakota in da se ljudje že zdaj pripravljajo za lačne dneve. Oblastvo bo (izvedlo najstrožje hišne preiskave od hiše do hiše in je prepričano, da bo odkrilo prava skladišča skritih, živih. Ta živila naj še .odvzamejo,.in porazdelijo med tiste somišljenike, ki so pod staro avstrijsko vlado trpeli lakoto.« Na čuden način se mu fe spomin spet vrnil Ze več mesecev je hodil po angleških primorskih mestih starejši mož in v prenočiščih zbujal pozornost zaradi svojega čudaškega in bolestnega vedenja. Ure in ure je presede-val ob ladjah, ki so jih razkladali, ali pa brezčutno gledal v vodo. Tudi v prenočiščih ie molčal in ni hotel imeti z nikomer opravka. Če so ga vprašali, kako se piše, je skomignil z ramami in ni odgovoril. Samo enkrat je nekemu možu, ki ga je radovedno spraševal po tem in onem, šepetaje dejal: »Ali mi moreš povedati ime moje žene in mojih otrok? Ničesar več ne vem. Vse sem pozabil, kar je bilo prej. Neprestano iščem svoje stanovanje.« V takem stanju je tega moža, ki je čedalje bolj hiral, nekega dne prijela policija. Tudi stražnikom ni dal pametnega odgovora. Videti je bilo, da je hudo bolan, in zato so ga oddali v bolnišnico. Zdravniki so presenečeni ugotovili, da imajo opraviti s človekom, ki je čisto izgubil spomin. S seboj tudi ni imel nobenih listin in je bilo zato izredno težavno dognati njegovo preteklost. Naposled je policija objavila v velikih angleških dnevnikih oglase, pozivajoče javnost, naj ji pomaga odkriti, kdo bi bil ta neznanec. Ča- sopisi so prinesli tudi njegove slike, da bi vsaj na ta način mogli dognati njegovo ime. Toda sorodniki se niso oglasili. Bolnik pa je ležal v bolnišnici ves brezčuten. Pretežno je bil v postelji. Šele po dolgem času so ga pripravili do tega, da je poslušal vsaj radijsko godbo. Pri tem pa se je nekega dne zgodilo nekaj čudnega. Bolnik je poslušal radio, zdajci pa je zavpil in skočil s postelje. Tekel je ko besen k sestram in vso pot vpil: »Vem svoje ime; vem svoje ime!« Zdravniki mu spočetka niso prav zaupali, toda kmalu se je izkazalo, da je bolnik govoril resnico. Ze po nekaj urah je prišla v bolnišnico njegova žena, ki so jo bili telefonično obvestili o možu. Tudi ona je z razglasi iskala moža. Ker je bila možu med' tem zrasla brada, niso prišla oblastva na pravo sled. Zdravniki se za ta primer zelo zanimajo. Bolnik, je bil trgovec, po imenu Bennet, pripoveduje, da je dobil spomin nazaj prav za prav samo po radijskem prenosu nekega koncerta iz Londona. Ob koncu večernega prenosa je zadonel v londonskem radiu udarec na gong kot znamenje, da so oddaje končane. Ta udarec na gong je bolnik poznal. Ko ga je zaslišal, mu je hkratu s tem udarcem vstala v spornimi vsa preteklost. Cigani iz Anglije iščejo neveste pri nas Cigani so po vsem svetu. Tako imajo svojo naselbino tudi v Little Baddowu na Angleškem. Ustanovljena je bila že pred 42 leti. Njen ustanovitelj je neki jugoslovenski cigan po imenu Kosta Stankovič. Sposobne in vnete za cigansko življenje so menda edino prave ciganke. Zgodilo se je že, da je zaneslo med cigane tudi ženske, ki niso bile po rodu ciganke. Navadno so se takšne ženske kmalu naveličale ciganskega potepanja in so se spet ločile od ciganov. Še težavnejše pa si je predstavljati, da bi celo Angležinje hoteel postati ciganke ali vsaj žene ciganov. Zato so nastale v naselbini pri Little Baddowu hude težave med cigani, ki jim je manjkalo nevest. Ko je omenjeni Ko- sta Stankovič videl, da z angleškimi nevestami ne bo nič, se je namenil v Jugoslavijo, da kupi ali kako drugače privabi mlade ciganke na Angleško, kjer bi se poročile s ciganskimi fanti v njegovi koloniji. V bosanskem mestu Tuzli je našel, kar je želel. Štiri ciganke so bile pripravljene poročiti se z angleškimi cigani za odkupnino po 15 funtov šterlingov za vsako. Stankovič je obvestil svoje sorodnike o svojem uspehu v Tuzli ter jim tudi pisal, naj štirje njihovi fantje pridejo v Jugoslavijo po neveste. Kmalu so res prišli in se v bližini Tuzle poročili, nato pa so vsi skupaj šli na Angleško. Tu so jim pripravili svečan sprejem. Nekaj dni je bilo vse cigansko taborišče svečano razpoloženo in godba je neprestano igrala svatom. Reševanje ruskih ladij iz ledu Pred meseci smo poročali, kako se Rusi trudijo reševati tiste ledolomilce, ki jih je zagrabil na poti po Ledenem morju lani jeseni večni led in jih ne izpusti več. Kakor zdaj poroča časopisje, je položaj v Ledenem morju tale: Trije ledolomilci, »Sadko«, »Sedov« in »Maljigin«, še vedno brez vsake pomoči plovejo proti severnemu tečaju, kamor jih žene tok plovečega ledu. Vsak dan je manj upanja, da bi jih kdo mogel rešiti. V začetku junija se je neki letalski skupini posrečilo s teh treh ladij rešiti še 184 ljudi. Na krovu teh treh ladij pa je ostalo še 33 mož posadke 'X Preprečen napad slaboumneža na ameriškega predsednika. Ko je predsednik Roo-sevelt potoval skozi Oklahomo, je neki Ho-kade, star 52 let, hotel skočiti na stopnico njegovega avtomobila, pa ga je stražnik pravočasno s pestjo odbil. Možaka so prijeli in ugotovili, da je slaboumen. X V dobrih 16 urah iz New Yorka čez morje v Pariz. V ponedeljek popoldne je na pariškem letališču Le Bourgetu pristal ameriški letalec Howard Hughes z letalom, s katerim namerava obleteti svet. Hughes je poletel iz New Yorka. Razen njega so bili na letalu še štirje člani posadke. Progo od New in pa več znanstvenikov. Ti še morejo brezžično občevati z domovino in so sporočili, da so bili te dni na 81.12 stopinje severne širine in na 139.08 stopinje vzhodne dolžine. Od meseca aprila dalje je ledovje pognalo te tri ladje več ko 450 kilometrov proti severovzhodu. Zdaj so samo še 1000 kilometrov daleč od severnega tečaja. Še ta mesec bodo znova poskusili ladje z ljudmi vred rešiti. To bo baje zadnji poskus. Pripravljajo največji ledolomilec sveta, »Jožef Stalin«, ki naj se približa trem ladjam ter jih oskrbi s premogom in živili ter vsaj reši ljudi če že ladij ne more. Yorka čez Atlantsko morje do Pariza, ki je dolga 4600 km, je preletel v 16 urah in 35 minutah ter je s tem za 17 ur prekosil čas, ki ga je bil dosegel polkovnik Lindberg leta 1926., ko je prvič preletel Atlantsko morje. Izredni čas, ki ga je ameriški letalec dosegel, je presenetil ves svet. Po popravilu letala in po kratkem oddihu v Parizu so letalci nadaljevali polet okrog sveta. Iz Pariza so leteli čez Češkoslovaško in Poljsko v Rusijo. Po dveurnem odmoru v Moskvi so odleteli naprej v Sibirijo. Nadaljnja pot jih bo vodila preko Japonske in Tihega Oceana v Severno Ameriko. X Deset hiš so čez noč ukradli. Nemalo so bili te dni presenečeni prebivalci ameriškega mesta Chicaga, ko so zjutraj opazili, da je čez noč zmanjkalo kar deset hiš. Te hiše so čez noč izginile z vsemi zidovi vred. Občina je sklenila omenjenih deset hiš že prej podreti, ker so ovirale izvedbo gradbenega načrta. Zato je najela delavce, ki naj bi podrli te hi- -še. Ko so pa delavci zjutraj prišli na svoj posel, so na svoje veliko presenečenje videli, da hiš ni nikjer več. Le temelji so kazali, kje so prej stale. Brž je bila na nogah vsa policija, da bi našla sled za temi nenavadnimi tatovi. Doslej pa še ni mogla ugotoviti ničesar. Tatovi so morali biti pravi izvedenci v podiranju hiš, če ne, bi se jim gotovo ne bilo posrečilo tako naglo ukrasti celih poslopij. X Svetilka, ki preprečuje bolezni. V Ameriki so spravili v promet posebno svetilko, ki ubija v bolnišnicah ,trgovinah z živili, po hlevih in drugod bakterije. Ta svetilka namreč razširja žarke take valovne dolžine da učinkujejo kot strupen plin na razne bolezni povzročajoče bakterije in klice. Tifuzni bacili poginejo v nekaj sekundah, če jih zadenejo žarki iz te svetilke. Svetilka sama ima obliko dolge cevi, ki je izdelana iz posebnega stekla in napolnjena s hlapi živega srebra skupaj z redkima plinoma neonom in argonom. Električnega toka porabi zelo malo, komaj deestino toliko ' kakor navadna električna žarnica. V bankah in drugih javnih uradih lahko namestimo to svetilko pri okencu tako, da nastaja žareča pregraja med uradnikom in stranko. Tako je uradnik zavarovan pred okuženjem z raznimi od zunaj prinešenimi bacili. V živilskih in drugih trgovinah se rabi ta žarnica za razkuževanje blaga. Posebno važno vlogo pa ima ta svetilka v bolnišnicah pri operacijah, kjer se razčistijo z njeno pomočjo zrak in seveda tudi medicinski instrumenti. X S strojnimi puškami na roparje. Te dni se je poljskim orožnikom v vojvodstvu Lub-linskem posrečilo ugonobiti dva razbojnika, ki so ju orožniki že cela dva tedna zaman zasledovali. Ko so ju orožniki hoteli prijeti, sta se postavila v bran z orožjem. Razvila se je bitka, v kateri so orožniki morali uporabiti tudi strojno puško. V boju sta bila nazadnje oba razbojnika ubita. Bila sta zadnja dva člana roparske tolpe, ki je nekdaj štela pet glav. Ta petčlanska razbojniška tolpa je celih sedem let strahovala okolico Lublina, tako da se je pred njimi treslo prebivalstvo vsega lublinskega vojvodstva. X Vseeno je, če kadiš cigarete brez nikotina ali z njim. Dva francoska zdravnika sta preučila vprašanje, kakšen vpliv imajo cigarete z zelo malo nikotina na izločevanje želodčnih sokov in ali se v tem pogledu razlikujejo od običajnih cigaret. Med kajenjem sta poskusnim osebam vsakih deset minut s tenko cevko odvzela po nekoliko kubičnih centimetrov želodčnega soka. Pri tem se je izkazalo, da povzročajo cigarete brez nikotina isto takšno izločevanje kisline kakor navadne cigarete. To izločevanje, ki ga kajenje pospešuje, torej ne gre na račun nikotina, temve drugih sestavin tobačnega dima. X Cigarete brez papirja. Milijone kadilcev po svetu čaka veliko presenečenje. Mlademu madžarskemu pisatelju Tomasu in njegovemu tovarišu kemiku dr. Gyorkyu se je po dolgem prizadevanju posrečilo izumiti cigarete brez papirja. Po novem načinu se cigaretni tobak ne zavije v papir, temveč v tenak, prozoren ovoj, napravljen iz tobaka samega. Poldrugo leto sta delala izumitelja, da se jima je posrečilo izdelati iz tobačne žlindre mreno, za polovico debelejšo od cigaretnega papirja, pri tem pa povsem prozorno. Ta mrena se ne trga, zgoreva pa prav tako dobro kakor tobak. Na Madžarskem so takoj začeli izdelovati take cigarete. X Guma iz karbida. Industrijski preizku-ševalni urad v Osaki na Japonskem sporoča, da mu je uspelo pridelati gumo iz karbida, to je sirovine, ki je ima Japonska v velikanskih množinah na razpolago. Umetni kavčuk iz karbida je po kakovosti baje mnogo boljši od naravnega proizvoda. Cena je pa nekaj višja kakor naravnemu kavčuku. ienski vesinik Kako se braniš bolezni Ne premišljuj, če te kaj boli, kako zelo si bolna, temveč misli in reci, jaz hočem živeti in dočakati visoko starost. Ne vdajaj se preveč tugi, pa tudi ne veselju. Vedi, da vse pride in vse mine. Jej zmerom in vedno ob času. Ne bodi požrešna, pa tudi ne preskopa. Požrešen človek odebeli in postane len, a skop človek shujša in oslabi. Ne eden ne drugi ne živita dolgo. Tvoja hrana naj bo preprosta, a čisto in dobro pripravljena, ne samo na pol kuhana. Ne sme biti vsa postana ali slabo pregreta, ker to škoduje zdravju. Ne jej in ne pij prevroče, a tudi ne premrzlo. Jej malo mesa. Jej črn kruh in mnogo zelenjave in svežega sadja. Ne misli na prodajo pri sadju in na denar, temveč privošči sebi in družini, naj uživajo sadje, ker je sadje za človeka zdravo. Ne jej preveč slaščic razen medu, pij mnogo mleka, pa boš zdrava. Ogibaj se alkoholne pijače. Alkohol le slabi telo. Sicer čutiš za trenotek, kako te je vino okrepilo, čim pa mine učinek alkohola, se počutiš slabše kakor prej. Če pa že imaš na razpolago vino, tedaj pij zmerno in le, če si žejna. Bodi zmerna pri jedi in pijači, ne pretiravaj ne pri delu, a tudi ne lenari. Zmernost v Vsakem pogledu, je pol življenja in zdravja. Če te napere dež Če te dež ujame na prostem in te do kože premoči, je res hudo. Ko prideš vsa mokra domov, se takoj preobleči. Perilo preperi in obesi sušit. Obleko pa obesi lepo na obešalnik, zgladi in zravnaj vse gube, ter jo obesi na prepih, da se hitro posuši. Ko se je obleka posušila, skrtači in stepi najprej blato, če se ga kaj drži, in šele potem obleko na nepravi strani in z mokro krpo zlikaj. Blata ne čisti na obleki dokler je obleka mokra, ker ga samo razmažeš, a ko se obleka posuši, je tudi blato suho in se da lepo očistiti. Mokre čevlje zbriši s krpo, po pot.rpbi še prej umi} blato in nato nabaši s papirjem, da vsrka vlago tudi znotraj čevlja. Šele nato daj čevlje na kopita in sušit. Če pa kopit nimaš, čez Čas zmenjaj vlažen papir s svežim tn čevlje nabaši tako, da dobijo spet lepo in pravilno obliko. Ne puščaj pa mokrih in blatnih čevljev do drugega dne, da se vse blato raje v usnje in da jih moraš potem z ostro krtačo čistiti, kar pokvari usnje. Pokvari pa se tudi oblika čevlja. Če hočeš imeti čevlje dolgo časa lepe, jih moraš tudi negovati. Za kuhinjo Kako skuhaš kakao. Za skodelico kakao (četrt litra) zmešaš v skodelici kavno žličko kakava, dve žličici sladkorja in dve žlici mleka. Zmešaj pa dobro, da ne ostaja kakao v kepicah. Ko mleko zavre, vlij mešaje pripravljeni kakao v mleko, in ko malo povre, Je pijača gotova. Čokolada. Rebro čokolade razmehčaj na toplem in v skodelici, in ko mleko zavre (četrt litra mleka), zamešaj vanj razmehčano čokolado. Ko prevre, je kuhana. Če je čokolada premalo sladka, dodaj še sledkorja. Šartel brez kvasca. Mešaj, da se zgosti, 21 dek sirovega masla in 21 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj štiri jajca (in sicer, ko si eno jajce umešala, primešaj drugo in tako naprej), od pol limone naribano lupinico, 14 žlic mrzlega mleka, 45 dek moke. V moko že prej zamešaj zavitek pecilnega praška. Moko rimešaj po žlicah; to se pravi, ko si eno lioo moke dobro umešala, umešaš potem drugo in tako naprej, da vso moko porabiš. Nato primešaj še pest rozin. Posodo za šartel pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in peci počasi v nepre-vroči pečici približno eno uro. Posodo napolni ra dve tretjini, ker testo narase. Pečeni šartel zvrni na sito in ga potresi z vanilijevim sladkorjem. Buhtelnl. V skledo stresi 40 dek moke. V sredini moke napravi majhno vdolbino in zamešaj šestnajstinko litra mlačnega mleka v jamico in dve deki zdrobljenega kvasca. Kvaseč z moko pokrij in postavi skledo na toplo, da kvaseč vzhaja. Nato primešaj 15 dek razpuščenega sirovega masla, tri jajca, malo soli, malo sladkorja v prahu, od pol limone naribano lupinico in toliko mlačnega mleka, da dobiš srednje mehko testo. Testo dobro stepi, da se prično delati mehurji in se več ne prijemlje kuhalnice. Stepeno testo pokrij s prtičem in postavi na toplo, da vzhaja (če je za eno tretjino naraslo je dovolj), ga stresi na desko, posuto z moko, razvaljaj za prst na debelo, nato z nožem razreži na enake četverokote, v vsak četvero-kot na sredino daš žličico poljubne mezge, vzameš vse štiri ogle skupaj in zložiš tako, da je vsa mezga zakrita. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, oljem ali mastjo, zloži buhtelne precej nagosto drugega poleg drugega. Pokrij jih s prtičem in postavi na toplo, da spet vzhajajo. Vzhajane postavi v neprevročo pečico in jih peci dobre pol ure. Pečene zvrni na sito in potresi s sladkorjem v prahu. Daš tople ali hladne na mizo. Iz istega testa pripraviš pa druge vrste pecivo, le da dodaš testu malo več mleka in; da je testo bolj redko. Testo dobro utepaš, in ko vzhaja, razvaljaš za prst na debelo, ga položiš v pomazano pekačo in potreseš s temle nadevom. Nadev: V kozi razpusti 12 dek sirovega masla, primešaj 13 dek moke, 14 dek sladkorne sipe in žličico cimta. Maslo kakor moka se ne sme zarumeniti, temveč samo zmešati, da je videti kakor ribana kaša. Ta nadev potresi po testu, in ko testo vzhaja, speci. Pečeno zreži na rezine in daj toplo ali hladno na mizo. Praktični nasveti Potenje nog in luščenje kože med prsti. Tega se ubranimo, če si vsak večer umijemo noge in jih posujemo s smukcem, posebno med prsti. Ko pa se koža že začenja luščiti, jo namažemo zjutraj in zvečer med prsti z glicerinom in arnikovo tinkturo. Koža se bo hitro pozdravila in zacelila. Madeži od trave ali cvetja. Z vodo jih ni dobro izpirati, pač pa je uspešno, če jih dobro namočimo z alkoholom ali pustimo v njem namakati nekaj časa, potem pa jih dobro otremo. Ušive kokoši potresi povsod, zlasti pa pod perutmi, dobro s praškom zoper mrčes, kur-nik pa pobeli z apnenim beležem, kateremu dodaj lizola ali kako drugo razkuževalno sredstvo. Tudi gnezda moraš osnažiti, razkužiti in nastlati čistega sena ali slame ter tudi pbtresti s praškom zoper mrčes. Skrbeti pa moraš tudi, da imajo kokoši vedno kje primeren prostor s suho prstjo in peskom, da se lahko kopljejo in se tako iznebijo mrčesa. Lesene žaluzije (polkna) osnažimo s čopičem in z vlažno krpo. Ko se posušijo, jih namažemo s petrolejem. Tudi barvane stopnice namažemo, ko smo jih osnažili, s petrolejem. Ogledala so zelo občutljiva v solnčni luči in kaj rada oslepijo. Tudi vlaga škoduje ogledalu. Zato pritrdi na hrbet ogledala štiri za-maške in ga tako obesi na steno. Če sije soln-ce na hrbet ogledala, se steklo preveč segreje in se srebro prične topiti in ogledalo postane slepo. Zato pazi in zaščiti ogledalo pred solncem. Kako spoznaš, ali je ogledalo dobre kakovosti? Pred ogledalom drži bel robec, in če je slika robca bela, je ogledalo boljše kakovosti, če je pa rumenkasta ali zelenkasta, je to znak, da je ogledalo slabo in manj vredno. Radio Liubliana od 17. do 24. julija Nedelja, 17. julija: 8.00: Vesele pesmice: Jožek in Ježek (vmes plošče). 9.00: Napovedi,. poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). 10.00: Prenos promenadne-ga koncerta iz Rogaške Slatine. 11.30: Otroška ura: Gašperček igra. 12.00: Za dober tek (plošče). 13.00: Napovedi. 13.20: Pevski jazz-kvartet. 17.00: Kmetijska ura: Kapunjenje petelinov (inž. Absec Matija). 17.30: Koncert lahke glasbe (sodelovali bodo Janko Pra-protnik in Fantje na vasi). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Slavonska hrasto-vina (dr. Milan Marinovič). 19.50: Citraški trio »Vesna«. 20.30: Violinski koncert Fani-ke Brandlove, pri klavirju prof. Lipovšek. 21.20: Sinfonične slike (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Slovenske narodne —• duet orglic in harmonike (Fran Petan in Avgust Stanko). Ponedeljek, 18. julija: 12.00: Veseli češki godci in pevci (plošče) 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Edvard Kovač igra na harmoniko. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: O sedanjih nalogah univerz (dr. Karel Ozvald, univ profesor iz Ljubljane). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Verdi: Aida, fantazija (plošče). 20.10: Slikar Josip Petkov-šek (dr. Rajko Ložar). 20.30: Koncert plesne glasbe, prenos iz Dobrne. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Audran: »La Mascotte«, opereta (plošče). Torek, 19. julija: 12.00: Vesele in okrogle (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Pevski koncert Marjana Rusa, člana zagrebške opere, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Skadarsko jezero, njegove lepote in gospodarski pomen (dr. Bora Milojevič, univ. profesor iz Beograda). 19.50: Deset minut zabave. 20.00: German: Nell Gwyn — plesi št. 1, 2, 3 (godba grena-dirske garde). 20.10: Tintorettov Sv. Miklavž (Jože Gregorič). 20.30: Slovenski vokalni kvintet 21.15: Šorhov šramel. 22.00: Napovedi, poročila, 22.15: Mandolinistični kvartet. Sreda, 20. julija: 12.00: Vsakemu nekaj (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Kvartet Stritar poje narodne pesmi (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). 14.00: Napovedi. 18.00: Poskočnice (plošče). 18.40: O pomenu časnikarstva (prof. France Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Življenje in delo dr. Božidarja Petra-noviča (Arsen Vencelides, književnik iz Zagreba). 19.50: Nekaj Dvo?akovih orkestralnih skladb (plošče). 20.20: Klavirska ura — Josip Prohazka. 21.00: Praški učiteljski zbor (plošče). 21.20: Cimermanov kvartet. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz nebotičnika. Četrtek, 21. julija: 12.00: Operetni napevi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Po domače (plošče). 14.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Paganini: Sonata XI. — Sonata XII. (gosli igra Spiwakowski — plošče). 20.10: Značaj in telesna konstitu-cija (prof. Emil Hrovat). 20.30: Pernos pro-menadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert lahke glasbe (igral bo oddelek godbe »Sloge«). Petek, 22. julija: 12.00: Iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00 Napovedi. 13.20: Vesele pesmice bo pela Valči Smerko-ljeva. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. Epoha naše gotike (Zeljko Jiroušek iz Zagreba). 19.50: Zanimivosti (M. Javornik). 20.00: Strauss-Griinfeld: Večer na Dunaju (klavir — plošče). 20.10: Žena v kiparstvu (Mara Kraljeva). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22.00: Napovedi poročila. 22.15: Angleške plošče. Sobota, 23. julija: 12.00: Plošča za ploščo v venček hiti. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo v venček hiti. 14.00: Napovedi. 18.00: Prenos promenadne-ga koncerta. 18.40: Kaj je in kaj hoče socialno skrbstvo (Zlata Pirnatova). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: 501et-nica smrti Jaše Ignjatoviča (dr. MirkoviČ univ prof. iz Beograda). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Pisan večer: Slovenski humor po letu 1900. (Iz Magoličevega »Ježa« iz leta 1903 do 1908). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pevski koncert (Drago Žagar). 23.00: Poročila o pripravah za XX. kongres katoliških esperantistov (Peter Golobič). O pele t g Navaden zavojček za približno t kg marmelade, cena Din 4*— Knjigarna »PANONIJA« v Ljutomeru se je preselila v bivšo Vilarjevo hišo ter svojo zalogo izdatno izpopolnila, a cene znižala tako, da bo vsak zadovoljen rekel: »PANONIJA v Ljutomeru poceni prodaja!« Za nadaljnjo naklonjenost se priporoča Zupe Anica Za smeh in kratek čas zna si pomagati »Zakaj pa vzamete vedno Janezka s seboj, kadar greste v klet po vino?« Hlapec: »Veste, gospodar mi je naročil, da moram neprestano žvižgati, kadar grem v klet. No, zdaj Janezek žvižga, jaz pa pijem.« domaČa naloga Učitelj: »Zakaj si v domači nalogi napravil za vsakim stavkom vprašaj?« Jurče: »Zato, ker nisem vedel, ali so stavki prav napisani.« v šoli Učitelj se je trudil, da bi neposlušnim učencem dopovedal, kaj je dolgočasnež. »Kako pravimo človeku, ki neprestano govori in govori, četudi ga nihče ne mara poslušati?« »Učitelj,« se oglasi Nepotrebnikov Mihče. dobljena stava Oče in mati sedita na verandi. V sobi naenkrat močno zažvenketa. Mati prestrašena vzdihne: »Stavim, da je paglavec razbil dragoceno vazo.« Tedaj pa pomoli skozi vrata glavo Jožek in pravi: »Mamica, stavo si dobila.« delodajalec Sodnik: »Kaj je vaš posel?« Obtoženec: »Delodajalec!« Sodnik: »Kakšen delodajalec? Delodajalcev je več vrst...« Obtoženec: »Jaz sem, gospod sodnik, vaš delodajalec! Če bi mene in meni podobnih ljudi ne bilo na svetu, bi vi ostali brez posla...« zelo prijazno Gospod natakar: »V vaši gostilni sem izgubil stotak. Če ga boste našli, prosim, da mi ga vrnite!« Natakar: »A če ga ne najdemo?« Gospod: »Potem ga pa obdržite sami.« fotografija Jure se je dal za ženin god fotografirati in rji je kot dar slovesno izročil svojo sliko. »Toda, Jure«, pravi ženica, »na suknjiču imaš en gumb.« »Hvala Bogu, naposled si to vendar opazila,« ie mirno odgovori) Jure. Mladost ne more pogrešati moje pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo NIVEA ali z oljem NIVEA. Na ta način se okrepi mlado kožno staničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Ce namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja. 13» {KOLESA znamke »AXO« v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri H. SUTTNER LJUBLJANA ALEKSANDROVA 6 Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji. prodam enonadstropno novo hišo s štirimi stanovanjskimi in dvema gostilniškima sobama, tremi kletmi, skednjem, hlevi itd. Poleg njiva, ki meri 52 m2 Stoji pri farni cerkvi ob banovinski cesti blizu Novega mesta. Prikladna za vsako obrt kakor tudi za izseljene v tujini, ki žele imeti svoje imetje v starem kraju. Prodam po nizki ceni, ker pojdem v tujino. Informacije pri Josipu Lenarčiču, Sv. Jurij — Mirna peč — Novo mesto. jablus jabolčnik ali hruškovec napravite najbolje iz snovi jablusa, ne da bi potrebovali naravni sadjevec. S poštnino stane 50 litrov 35.50, 100 litrov 58 din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo »Jablus«, Renier, Podčetrtek. pekovskega vajenca sprejmem takoj ali pozneje, od 14 do 16 let starega. Alojzij Noč, pekarna Slov. Ja-vornik 194. dekleta 40 šivalnih strojev Singer, Pfaff in drugih prvovrstnih znamk, ki tudi štikajo in štopajo, z 201etno garancijo poceni naprodaj pri «Prometu« nasproti križanske cerkve. Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas - malo posestvo ugodno na prodaj. Sv. Miklavž pri Mariboru štev. 67. kupim različno sadje kakor češnje, bezeg, borovnice in drugo, za kuhanje žganja. Ponudbe na Anton Polanc, Radeče pri Zidanem mostu. Pomlad! Letol ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn pristnobarvni. brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepšilh vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi. Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130.—. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 250__din zadnji dober kam- garn, isti v modri in črni barvi din 275.—. Cela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120— Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOS-MOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust! SAMO Din 98.— 63719 Po ceni In dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto. M. SUTTNER, Ljubljana h Lastna protokolirana tovarna ar v Švici.