I IVAN MOLAN, župan občine Brežice: »Kar sem dose- i gel, sem dosegel z i lastnim deloml« hAktualno, str.3 ! I SREČANJEV KRA- JEVNI SKUPNOSTI: ' »Tokrat smo bili i v gosteh na Blan- ci, kjer so nam predstavili delova- | nje KS in številnih društev." I /z naših krajev, str. 6,7 MISS POLET JA V HACIENDI: »V priljubljenem shajališču mladih je potekal lepotni izbor za miss pole- tja2OO6.<- Posavska panorama, str. 13 OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ŠENTJERNEJ: »Majhna »peteli- nja« obäna med najuspešnejšimi v slovenski »koko- ški«« : Zadnja stran, str. 24 01 POSAVSKI *T^ bzorniK Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto X, št. 18, četrtek, 7.9.06,24.000 izvodov IZ VSEBINE 2 Županska kandidata Bogovič in Keleminova 4 Ekološka osveščenost večja - smeti manj 5 3. srečanje posavskih upokojencev 6 Obrat celuloze ustavljen 8 Preko milijarde za investicije 15 Iz občine Brežice 16 Iz občine Krško 17 Izobčine Sevnica 18 Šport 20 Kultura 21 Nagradna križanka TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 KrSko. CKŽ 7 p.p. 335. W.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135,041 684 320 e-ma»: BooMeskH.net. www.boom.si NEP0ZA8NI ITt-fTI 74 9L\m$ 7F 0D_: DAN MED CISANI - 7.000 SIT 29.21 eur PORABJE - 8.000 SIT 33.3« Eus BUDIMPEŠTA - 9.000 SIT 37,56 Eue BE06RAD (2 DNI) - 22,900 5IT 95.KB* SARAJEVO (3 DNI) ¦ 35.000 SIT 146.05 Eue in esfnii program) po Vqsirt ittjqh! tzgrodnfa HE na tpodnjt Savl HOtDIMG SIOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. (Z8 Skupni poctag) Koprsk» ultca 92, 1000 Ljubljana M0Č energije SeCOM' p.p. 20S, 8270, Krfko "#«*- MIMIAHm ((ft"080*1444) Secom Kräko d.o.o. Tel.: 07 488 01 70. Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.com SOLA JE TU! - In so se končale, počitnice namreč. Konec je brezskrbne razposajenosti. Prvi solski dan je minil, najbolj nestrpno so ga phčakali prvošolčki, nič manj vznemir- jeni niso bili mladostniki, ki so postali dijaki in prvič prestopili srednjesolska vrata. Začenja se novo šolsko leto, pričakovanja so velika, energije in volje je na začetku vedno dovolj. Sola, tako osnovna kot tudi srednja, ne predstavlja le hrama učenosti, temveč je tudi organizacija, ki sooblikuje kulturo določene druibe in nosi veliko od- govornost za oblikovanje posameznika. V jesenskem času se velikokrat pojavlja slogan »Tudi mi smo bili nekoč otroci«, po- zabljamo pa, da bodo tudi otroci nekoč postali odrasli! In zato je potrebno skupaj z otroci in mladostniki graditi njihovo samopodobo in svet vrednot. Sicer pa je mesec September zelo pomemben tudi za študente, saj v tern času mrzlično študirajo in lo- vijo pogoje za vpis v visji letnik... Bojana Kunej HE Bianca in tretja razvojna os ključna projekta SEVNICA - Tamkajšnji župan Kristijan Jane je na redni novinarski konferen- ci predstavil tekoče aktivnosti in naložbe v občini, pa tudi načrte za prihod- nost. Kot pravi Jane, ki bo vnovično kandidaturo za župana uradno napove- dal naslednji teden, je občina Sevnica trenutno eno samo veliko gradbišče in tudi v prihodnosti ne bo nič drugače. Ena največjih naložb je zago- tovo nov športni dorn v Sev- nici, ki bo vrata odprl že ko- nec tega meseca. Za celotno obäno pomembna investici- ja je nov prizidek k Zdrav- stvenemu domu Sevnica, ki je stal 220 milijonov tolar- jev, prinaša pa prostor in opremo za kvalitetno primar- no zdravljenje. Občina je tik pred podpisom pogodbe za novo knjižnico nasproti sev- niškega hotela. „Veselim se tudi drugih investicij: mož- nosti novogradenj na Dro- žanjski ulici, kjer bo lahko zgrajenih 25 novih stanovanj, smo tudi pred podpisom po- godbe za gradnjo centralne ästilne naprave za Sevnico in Boštanj, ki bo stala preko dve milijardi tolarjev, sevni- ški grad pa bo dobil novo fa- sado. Za izvajalca preko 70 milijonov tolarjev vrednih del je bil izbran Kostak Kr- ško," je povedal Jane. V kratkem se bo začela tudi skoraj 100 milijonov tolar- jev vredna gradnja novega mostu pri Kopitarni in rekon- strukeija industrijske ceste Stilles - Tanin. Poleg tega so ali še bodo asfaltirane števil- ne lokalne ceste in tako „se bo počasi makadam v občini Sevnica za vedno poslovil," ugotavlja Jane. „Zavedamo se, da občina ni samo mesto, ampak tudi podeželje, zato zagovarjamo policentričen razvoj in ga poskušamo upoš- tevati pri vlaganju. Mesto potrebuje knjižnico, zdrav- stveni dorn in komunalno opremljenost, podeželje pa nadaljevanje na 2. strani Jančev komentar zastoja pri potrjevanju programa za infrastrukturne ureditve ob gradnji HE Bianca: „Poga- janja oziroma razkazovanje mišic med driavo in obä- no traja le več kot eno leto. Mi smo svoje sklepe spre- jeli in na številnih pogajanjih deloma popustili v smislu sofinancerskega deleia in bomo pri vetikih investieijah prispevali 15 odstotkov sredstev. Zadeve so na nivoju uradnikov usklajene, caka se le pozitivna politrčna kli- ma na vladi, da se to potrdi. Pričakujemo, da bo pro- gram potrjen na vladi v prihodnjih tednih. Zdaj še ni veliko zamujenega, vendor bo lahko vsak teden odlala- nja škodoval. Kot iupanu mi je zelo pomembno, da se sočasno izvajajo nasip na Savi, čistilna naprava, uredi- tev križišč, most, nadvoz in podobno, saj je racionalno in smotrno, da to delamo v enem paketu." M Lokalne volitve 2006 v Posavju Bogovič v Krškem, Jane v Sevnici in Molan v Brežicah (še) nimajo pravega tekmeca... POSAVJE - Rezultati prve profesionatno izvedene (in tudi objavljene) javne raziskave za jesenske lo- kalne volitve kažejo, da bodo v posavskih občinah sedanji župani brez večjih težav ohranili svoje pol- ožaje. V klopi obdnskih svetov pa bo očitno se- dlo največ kandidatov vladne stranke SDS in opozi- cijske LDS. Poldrugi mesec pred volilno nedeljo se je že več kot polovica volivk in voliveev odločila, komu bodo namenili svoj glas, udeležba na volitvah pa bo verjetno razmeroma visoka (preko 70 %). V raziskavi, ki je zajela pre- ko 1.100 polnoletnih občank in občanov, smo spraševali po udeležbi na volitvah, pozna- vanju predlaganih županskih kandidatk in kandidatov, o iz- biri med županskimi kandida- ti ter morebitni želji po spre- membi na županskih stolčkih, anketirance pa smo povabi- li, naj navedejo najpomemb- nejše naloge novih županov. V drugem delu pa smo spra- ševali po naklonjenosti obča- nov glede izbire predstavnikov v obeinske svete, pri seznamu predlogov pa smo v največji meri uporabili sedanjo sestavo občinskih svetov in jim dodali tiste liste, ki so se v času razis- kave že pojavile v javnosti. Keleminova, Jane in Pegam glavni konkurenti Poldrugi mesec pred volitvami rezultati kažejo, da sedanji zu- pani, ki bodo vsi ponovno kan- didirali, naj ne bi imeli težav s ponovno osvojitvijo županskega stolčka, še več, vsem trem se za zdaj nasmiha zmaga v prvem krogu. Seveda bo največ odvis- no od tega, kako se bodo od- ločili zdaj še neodločeni ali pa zgolj skrivnostni volivci in voliv- ke. Če pogledamo po občinah, so aktualnim županom najmoč- nejši tekmeci v Sevnici Men Ke- lemina (9,5 % ), v Krškem Bran- ko Janc (6,0 %) in v Brežicah Matjaž Pegam (4,0 %). Podatki o volitvah v posavske občinske svete pa kažejo, da bi se utegnil položaj novih žu- panov glede na podporo nji- hovih strank v občinskih sve- tih nekoliko poslabšati, razen v Brežicah, kjer je že doslej bila najmočnejša vladna SDS, ki je tudi po raziskavi dobila največ glasov v vseh treh obči- nah. Sledi ji dokaj enakovred- no opozicijska LDS, le v Sevni- ci je drugo mesto pripadlo SLS. Zanimivi so vsekakor rezultati PUM-a, ki jim gre najbrž pripi- sati predvsem glasove mladih, precej možnosti pa imajo po rezultatih sodeč ponovno tudi druge neodvisne liste s podo- bno strukturo in programom. Na splošno pa velja, da se bodo zaradi velike neodločenosti an- ketirancev (okoli 40 %) razmer- ja med listami za občinske sve- te lahko še precej spremenila, največ potem, ko bodo znana tudi konkretna imena njihovih predstavnikov. (Več o tem na strani 14). S. Mavsar 0 AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 nadaljevanje s 1. strani potrebuje ceste, pločnike in kvalitetno pitno vodo." Med projekti za prihodnost občine Sevnica Jane izpo- stavlja dokončanje HE Bianca in tretjo razvojno os oziroma hitro cesto Celje - Sevnica - Novo mesto - Trebnje. „To je za prihodnji razvoj občine iz- jemno pomembna naložba," poudarja Jane. V načrtu so še nov most na Logu, ki bo raz- bremenil obstoječi vstop in izstop iz Sevnice, podvoz ali nadvoz čez železniško progo v Šmarju, kompletna rekon- strukcija glavne ceste skozi Sevnico, nov podvoz izvenni- vojskega križanja z žeteznico v Boštanju, najmanj 50 no- vih stanovanj za mlade dru- žine, nov atletski Stadion v športnem kompleksu v Sevni- ci, brv na Šmarčni, nov most na Blanci, nov vrtec v Sevni- ci, nova sola v Triišču in do- končanje nekaterih vodovo- dov. „Zelimo si tudi oživiti športno-rekreativni center na Lisci in mu vrniti staro sla- vo tako v zimskem kot v pole- tnem času," zaključuje sev- niški župan. V zaključni fazi so dogovori o prodaji celotnega objekta nekdanje Jutranjke na Radni - s kom, Janc še ni želel po- vedati -, kjer naj bi nov in- vestitor poskrbel za nova de- lovna mesta. Obetata se tudi dva nova trgovska centra, saj naj bi Mercator gradil velik trgovski kompleks v Bošta- nju (ob bencinski črpalki), n'a prostoru bivšega TVD Par- tizan v Sevnici pa bo podjetje Horizont zgradilo poslovno- stanovanjski objekt, v kate- rem bo Sparova trgovina. Peter Pavlovič Kristijan Janc, župan občine Sevnica________ Okrogla miza o telovadnici KRŠKO - Na pobudo občinskega svetnika Dušana Šiška bo v po- nedeljek, 19. septembra, v mali telovadnici Osnovne šole Ju- rija Dalmatina Krško okrogla miza o problematiki pomanjkanja ustreznih prostorov za telesno vzgojo na tej največji šoli krške občine. V razpravi bodo sodelovali predstavniki Športne zve- ze Krško, športnih društev in klubov, profesorji telesne vzgo- je in drugi zainteresirani občani, organizatorji pa bodo veseti tudi staršev, ki jim ni vseeno, v kakšnih pogojih delajo njiho- vi učenci. Evro za otroke KRŠKO - V NLB se aktivno pripravljajo na prevzem evra. Ena izmed aktivnosti, ki jih spodbujajo do konca leta, je tudi ak- cija zbiranja tolarskih kovancev, s katero se želijo osredo- točiti na najmlajše, saj gre za skupino, ki jih splošno in- formiranje o evru težje doseže. S tem namenom posavska podružnica NLB v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško organizira delavnico za otroke, ki se bo v soboto, 9.9., od 9. do 13. ure odvijala v kotičku z igrali nakupovalnega centra TA-BU v Krškem. Delavnico so poimenovali "Pobarvajmo in napolnimo hranilnike". Kovance, ki jih bodo otroci prinesli na banko, bodo položili na njihove račune, vse pologe nad dve- ma tisočakoma pa bodo nagradili z drobnim darilom. SIMPLY CLEVER ŠkodaOctavia 31 SjBOfrSssugodneje! Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 i Franc Bogovič, kandidat za župana občine Krško „Ohraniti pozitivno klimo v občini" KRŠKO - Župan občine Krško Franc Bogovič je v ponedeljek, 4. septembra, napovedal kandidaturo na jesenskih lokalnih volitvah, na katerih se bo kot kandidat Slovenske Ijudske stranke potegoval za tretji zaporedni županski mandat. Na novinarski konferenci so bili prosotni tudi nosilci list SLS za krški občin- ski svet ter minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar. 43-letni kmetijski inženir Bo- govič je uvodoma poudaril, da želi na županskem mestu za- ključiti projekte, ki so dobro in dolgoročno zastavljeni. „Volil- no kampanjo gradimo na tern, da poskušamo ohraniti pozitiv- no klimo v občini," je povedal. Izpostavil je tudi pomen dobre- ga sodelovanja občinske uprave z organi vlade RS, z gospodar- stveniki v občini in sveti kra- jevnih skupnosti, pa tudi vklju- čenost vseh političnih strank, zastopanih v občinskem svetu, v delo občinskih komisij in od- borov. Zadovoljno ugotavlja, da se v občini ohranja pestro dru- štveno življenje, od prostovolj- nih gasilcev, mladih in športni- kov do kulturnikov. V programskih izhodiščih kan- didature za župana Bogovič iz- postavlja razvoj gospodarstva, pri čemer imajo ključno vlo- go že začeti projekti poslovnih con v Vrbini in na Drnovem ter poslovna cona Senovo - Bresta- nica. Pomembna se mu zdi po- vezava med gospodarstvom in razvojnimi, pa tudi visokošol- skimi ustanovami v občini in regiji. Cilj na področju gospo- darstva je, da občina Krško zo- pet postane ena najrazvitejših občin v Sloveniji, pri čemer je spodbuden podatek, da so bile v lanskem letu place v občini Krško po dolgem času nad sto- venskim povprečjem. „Ujeti moramo ritem velikih dr- žavnih investicij in jih postaviti v kontekst trajnostnega razvo- ja občine Krško," pravi Bogovič. Pri tem ima v mislih predvsem izgradnjo elektrarn na spodnji Savi, posebej HE Krško, ob ka- teri je predvidena tudi investi- cija v obvoznico Krško z dvema novima mostovoma. Pomembni so tudi projekti, vezani na NEK, predvsem odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in nova medmestna povezava med Krškim in Brežicami, ka- nalizacija za Krško in Krško pol- je, podzemno skladišče plina, ki ga načrtuje Termoelektrar- na Brestanica, ter oblikovanje drugega energetskega stebra v Sloveniji. Na področju družbenih dejav- nosti Bogovič poudarja pomen zagotavljanja pogojev za šol- stvo, kjer so biti z novo osnov- no šolo na Senovem in Glasbeno šolo Krško storjeni pomemb- ni korakf. Zdaj so na vrsti telo- vadnica za krško osnovno solo, prizidek k telovadnici OS Raka in širitev OŠ Leskovec ter zago- tavljanje pogojev za visokošol- ske ustanove na Hočevarjevem trgu v Krškem. V projekte na podroqu kulture bi, pravi Bo- govič, morali vključiti več ev- ropskih sredstev in izkoristi- ti gradove v občini, dokončati je treba obnovo Valvasorjeve- ga kompleksa in zgraditi novo knjižnico. Na podroqu šport- ne infrastrukture Bogovič ob- Ijublja gradnjo novega bazena v Krškem, na področju sociale pa poudarja pomen gradnje va- rovanih stanovanj v Krškem, za- gotavljanje pogojev za delova- nje VDC Leskovec ter dokončno legalizacijo romskega naselja Kerinov grm. Pomembna naloga občine Krško bo v novem man- datu tudi ureditev delitvene bi- lance z novo občino Kostanjevi- ca na Krki. Kot pomembnega člana SLS in celo bodočega kandidata za ministrsko funkcijo je Bogovi- ča označil njegov kolega iz izvr- šilnega odbora stranke, sicer pa minister za lokalno samoupra- vo in regionalni razvoj, dr. Ivan Žagar. SLS Krško pa je predsta- vila tudi nosilce list po posa- meznih volilnih enotah v obči- ni. Ob Bogoviču so to še Jože Slivšek, Miran Stanko, Ana So- mrak in Alojz Kerin. V okviru predvolilne kampanje bo SLS šla med ljudi, pravi Bo- govič. Tako naj bi poleg kampa- nje s plakati in letaki pripravili do deset predvolilnih shodov, ki jih bodo popestrili tudi s kultur- no-zabavnim programom, za- ključek kampanje pa načrtu- jejo za petek, 20. oktobra, v Kulturnem domu Krško. Peter Pavlovič Minister dr. Ivan Žagar in aktualni župan Franc Bogovič Meri Kelemina, kandidatka za županjo Občine Sevnica: »Občina Sevnica nikoli ne bo največja, nikoli najmočnejša, lahko pa je boljša!« SEVNICA - Meri Kelemina z Blance, predsednica Sveta tamkajšnje krajevne skupnosti, sicer pa diplomi- rana ekonomistka in direktorica razvoja v družbi Lisca Sevnica, je 29. avgusta najavila in predstavila kandidaturo za županjo Občine Sevnica na oktobrskih volitvah. Danes 46-letna Kelemino- va je že 24 let zaposlena v podjetju modnih oblačil Lis- ca, v tem obdobju pa je v podjetju opravljala različna vodstvena delovna mesta na podrocju trženja, izvoza in razvoja izdelkov. Zadnji dve leti kot direktorica v delni- ški družbi vodi razvojni odde- lek, v sklopu tega pa sedem razvojnih timov "in 55 stro- kovnih ljudi za vsako blago- vno znamko in program. Med drugim tudi zaradi navedene- ga, saj je napredovala v pod- jetju ne glede na menjajoča vodstva, lastniško strukturo in krizno tekstilno panožno dejavnost, Keleminova meni, da bi ji uspelo s pridobljenim znanjem in poznavanjem go- spodarstva in dela v krajevni skupnosti, prenesti izkušnje' tudi na nivo vodenja občine. Ob tem je 33 let članica Pros- tovoljnega gasilskega dru- štva v domačem kraju in za- dnji dve leti tudi predsednica krajevne skupnosti Bianca, v kateri ji je uspelo s člani Sveta krajevne skupnosti in s prizadevnim delom in vo- Ijo krajank in krajanov v za- dnjih dveh letih narediti kar za okoli 350 milijonov tolar- jev projektov. To je dokaz, pravi kandidatka za županjo, da je potrebno nameniti kra- jevnim skupnostim več sred- stev, saj jih znajo glede na krajevne potrebe bolje izko- ristiti in tudi oplemeniti, ker so ljudje še vedno pripravlje- ni za svoj kraj veliko narediti, vendar pa so pogoj in temelj delu na kateremkoli področju dobri medsebojni odnosi, ali kakor pravi Keleminova: „S fi- nančnimi sredstvi se da res- da marsikaj kupiti, od asfalta do gramoza, dobrih člove- ških odnosov pa ne. Njih je potrebno vzpostaviti in ne- govati." Zaradi organizacijskih in po- vezovalnih lastnosti je Kele- minova za kandidaturo dobi- la največ vzpodbud z blanške KS, pa tudi občine in širše, kljub temu pa se je, če tudi jo namerava na volitvah pod- preti sevniški občinski odbor Slovenske demokratske stran- ke, odločila za vložitev kan- didature na podlagi zbiranja podpisov občanov, saj ni, če- tudi jo bo, kakor pravi, mar- sikdo povezal s strankarsko pripadnostjo soproga, člani- ca nobene stranke in je odpr- ta tudi za pogovore z ostalimi strankami, organizacijami ali posamezniki: »Ker sem pri- pravljena realizirati vsako dobro idejo, ne glede na to, kdo jo predlaga.« Možnosti in priložnosti hitrej- šega razvoja sevniške obči- ne vidi v črpanjih sredstev iz naslova driavnih in evrop- skih projektov, posledično pa obogateno občinsko prora- čunsko malho, tudi v vzpod- bujanju partnerstev z doma- čimi in tujimi investitorji za različna vlaganja v občini, v ohranitvi obstoječih delovnih mest ter v pripravi programov in pogojev za nova delovna mesta, predvsem na področju podjetništva, obrti, turizma in kmetijstva. Poudarja, da je potrebno ponuditi občankam in občanom več, pri tem pa poskrbeti tako za starejšo po- pulacijo kot za mlade, saj je slednjih procentualno največ v Posavju, kar 20,3 odstotka prebivalstva sevniške občine, ki pa se po zaključenem štu- diju pretežno ne vračajo, kar pa je nedopustno, pravi kan- didatka za županjo: »Brez do- brih strokovnjakov okolje ne more napredovati.« Potrebno je tudi pospeše- no delati na razvoj u kvali- tete lokalne infrastrukture, na ohranjanju in urejanju okolja, razvoju šolstva, na kulturnem in športnem po- drocju, trdnejšem povezo- vanju in skupnimi interesrii- mi projekti znotraj regije, pa tudi prodornem in part- nerskem odnosu do driavnih organov. »V primeru izvolit- ve lahko obljubim, da bodo ¦ mojim besedam sledila deja- nja in da bom kot dober orga- nizator in lobist pripravljena za dobro občine in naših ob- čanov iti tudi do Bruslja. Ne nameravam se okoriščati s položajem«, še dodaja Kele- minova, ki poudarja, da ima nenazadnje že vse, kar po- trebuje: družino in dom, svo- jo predstavitev kandidature pa je zaključila s prepriča- njem: »Občina Sevnica niko- li ne bo največja, nikoli ne bo najmočnejša, lahko pa je boljšal« Bojana Mavsar Kandidatka za sevniško županjo Meri Kelemina z ministrom mag. Andrejem Vizjakom in poslancem Bojanom Rugljem Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 NAŠ POGOVOR 3 Ivan Molan, župan občine Brežice »Brežicam se vrača samozavest!« Medtem ko njegova kolega v Sevnici in Krškem zaključujeta že drugi mandat, je brežiški župan Ivan Molan v županski pisarni na Cesti prvih borcev 18 šele šestnajst mesecev. Njegov prihod na županski položaj je bil v začetku nekoliko nepričakovan, a takoj po prepričljivi zmagi na nadomestnih volitvah, je poprijel za delo in nekako ni bilo časa, da ga tudi pobliže spoznamo kot človeka. Priložnost smo izkoristili tudi za to, da ga povprašamo za oceno njegovega dosedanjega dela. Seveda pa bodo najbolj merodajno in odločujočo oceno dali občani na lokalnih volitvah, ki bodo v času praznovanja letošnjega brežiškega občinskega praznika. Kje ste preživljali svoja otro- ška leta? Pa počitnice? Rodil sem se v Brežicah, si- cer pa sem bil doma v Selah pri Dobovi. Bili smo štiričlan- ska delavsko-kmečka družina, sestra je bita starejša. Obde- lovali smo manjšo kmetijo, oče je bil sicer zidar, mati pa gospodinja, tako sem več- ino časa preživel na Selah, na podeželju in pa po okoli- ških krajih. Žal takrat ni bilo počitnic, ka- kršne poznamo danes, ko si vzamemo čas za potovanja, predvsem za morje. Preživ- Ijali smo jih tako, da smo šli k bratrancem, oni pa k nam in morda še na krajše izlete z družino. Glede na to, da smo imeli takrat pri hiši živino, za dlje časa tudi ni bilo mogoče zdoma. Ali ste pasli krave? Seveda, tudi krave sem pasel. Mislim, da je bilo najbolj ve- selo takrat, ko smo bili na paši in pekli koruzo, čeprav je bilo takšnega druženja kasneje vse manj. In kako so tekla mladostna leta vašega življenja? Po osnovni šoli v Dobovi sem šel v srednjo tehnično šolo v Krško. Po njej pa v vojsko. Že takrat mi je precej zbole- la mati, da nekako ni bilo pra- ve možnosti, da bi set na redni študij na fakulteto v Ljublja- no. Zaradi tega sem se zapo- slil v podjetju Regulator Breži- ce kot strojni tehnik v razvoju in sem nato študiral ob delu. V začetku sem študij plačeval sam, kasneje pa je nekaj pri- spevalo podjetje. Pa v prostem času? Kar se tiče druženja s prijate- Iji, smo se ves čas družili pred- vsem v vasi, kajti v Selah smo imeli zelo aktivno športno dru- štvo, bili smo zelo utečena ekipa. Imeli smo tudi mladin- sko društvo in bili smo druž- ba, v kateri se nas je zbralo tudi po trideset. Hodili smo po plesih; takrat so bili znani pie- si pri Cetinu na Mostecu, pa v kino, ki je bil še v Dobovi, po- tem tudi v Brežice. Hodili smo na veselice, na veliko tudi na Hrvaško. Ko sem bil star 18 let, pa sem že opravil vozniški izpit in imel avtomobil, najprej sicer oče- tovega. (smeh) Takrat smo mladi sami hodili že tudi na morje. Zares smo se veliko družili in vesel sem, da se tudi danes, po 25 letih, z večino še srečujemo. Še vedno ima- mo piknike dvakrat ali trikrat na leto, skoraj vsi se še zme- raj zberemo. Tudi v športnem društvu se nas po 25 letih večina stalno sre- čuje, saj še vedno igramo re- kreativno nogomet. Pozimi najamemo dobovsko športno dvorano, poleti pa brcamo na igrišču. Kakšen mladostnik ste bili? Moram reči, da sem bil, vsaj pravili so tako, precej resen za svoja leta, morda celo leta preresen. Mislim pa, da vsee- no nisem bil zatežen. (smeh) Ves čas sem bil res bolj med resnimi in poskušal sem vpliva- ti še na tiste, ki so želeli nare- diti kaj slabega. Konec koncev pa smo se tudi zbirali takšni, ki smo si bili po značaju podo- bni. Vsekakor nismo bili kakš- ni šminkerji, kot bi temu rekli danes. (smeh) Kdaj ste si ustvarili družino? Ženo sem spoznal po vojski in sva bila kar precej let skupaj, preden sva se leta 1989 poro- čila. Nekaj posebnega je bilo morda to, da sem se vpisal na študij ob delu v petek, v sobo- to sem se poročil z njo, drugo leto sva začela graditi hišo, po dveh letih pa sva imela otro- ke. Koliko jih imate? Dva, hčerko Simono, ki je sta- ra petnajst let in je danes prvi dan v gimnaziji in še pričaku- jemo, da pride domov, da pove o prvih vtisih. (pogovarjala sva se prvega septembra, op.p.) Sin Sašo je star dvanajst let in hodi v šolo v Dobovo. Sedaj ste župan, kako pa je potekalo vaše življenje pred tern? Moram reči, da nisem m'ko- li niti razmišljal, da bi sei za politika. (smeh) Vedno sem bil povezan z gospodarstvom, saj je tudi oče imel doma manj- šo kmetijo, kot sem že omenil. Mama je že zelo zgodaj umrla, tako sem očetu pomagal obde- tovati zemtjo in delal v podjet- ju Regulator, kjer sem bil do leta 1991 zadolžen za marke- ting po Jugoslavs, nato pa za organizacijo in pripravo dela proizvodnje in za delo s koo- peranti. Imel sem pomembno mesto v podjetju Regulator, ki sicer ni bilo zelo veliko, ime- lo je 40 zaposlenih in še ved- no ima lastno proizvodnjo in lasten razvoj ter tržišče po vsej Evropi. V takem podjetju, ki ima svoje proizvode, mo- raš biti zelo hiter in ekspediti- ven, saj se znajdeš pred kopi- co dela in že takrat sem moral ostati v službi marsikatero po- poldne ter tudi ob sobotah ali nedeljah. Vendar mi to nikoli ni bilo težko. Kako ste se odločili, da se spustite v t.i. politične vode? Cisto slučajno, ker sem bil ak- tiven poleg službe tudi v vaški skupnosti, v športnem društvu pa sem bil predsednik. Če po- vern, gasilsko društvo v kra- ju je praktično razpadlo, po- diral se nam je gasilski dom, začel sem si prizadevati, da bi ga obnovili in da bi to postalo nekakšno vaško središče, ki bi bilo namenjeno društvom. Kot vaščana me je bilo sram, da bi vse skupaj propadlo, zara- di tega sem se angažiral in po- skušal najti rešitev, ki je bila v oživljanju gasilskega dru- štva, kajti takrat je bil spre- jet tudi zakon o lastninjenju gasilskih domov. Hodil sem od hiše do hiše in zbral 60 podpis- nikov, ki so pristopili k oživit- vi društva, postal pa sem tudi predsednik. Nato smo v dveh letih in pol obnovili dom, ki je sedaj vasi v ponos. Tako se je vse skupaj začelo. Leta 1998 pa je Andrej Vizjak pred volitvami iskal človeka, ki bi zastopal predvsem volil- no enoto Dobova, Kapele in pa Globoko. Na tak način sem vi- del možnost, če bi postal ob- činski svetnik, bi lahko naredit kaj več predvsem za svoj kraj in celotno krajevno skupnost. V začetku sem imel sicer ne- kaj pomislekov, kajti v občini so bili takrat v stranki precej agresivni ljudje, jaz bolj umir- jen in predvsem zelo operati- ven človek. Če je nekaj do- brega, za tistim stojim in ne nameravam nasprotovati vsa- kemu predlogu. Vizjak pa mi je zagotovil, da je tako prav in da potrebujejo take, ki imajo svoje mnenje. (smeh) Takrat me je praktično on pregovoril, da sem šel prvič na listo. Sledi- lo je zelo veliko presenečenje, ker je bilo tedaj v dobovskem območju precej vptivnih in znanih imen, ki so kandidirala v obänski svet, jaz pa sem bil izvoljen kot prvi in edini z ne- posrednim mandatom. Na ob- änski svet nisem nikoli gledal kot na politiko, pač pa pred- vsem kot na organ, ki mora de- lati v korist krajanov. V njem sem bil šest let, no, sedmo leto pa že kot župan. Je bila odločitev, da kandi- dirate za župansko mesto, težka? V podjetju sem imel razme- roma dobro službo. Res je bila naporna, a vendarle pre- cej zanesljiva. Potem se je tz- nenada zgodilo, da je Andrej Vizjak dobil ponudbo za mi- nistra. Potrebno se je bilo v dveh dneh odločiti, kdo ga bo zamenjal. Drug problem je bil, da nismo imeli podžupana in je bilo treba določiti pooblaš- čenca, pooblaščenec pa je bil lahko samo nekdo iz obdnske- ga sveta. Takrat sem bil neko- liko zaskrbljen, konec koncev se ni bilo enostavno odlod- ti. Vedel sem tudi, če zmagaš kot župan, je potrebno to svo- jo zmago predvsem dokazati z delom, po drugi strani pa sem se tudi zavedal, da v tako veli- ki občini poleg službe enostav- no ne moreš še županovati. Ja, odločitev ni bila lahka in v ti- stih dneh sem bolj slabo spal. Kaj pa vaši domači? So vas ra- zumeli? Niso bili sicer kaj posebno nav- dušeni, kajti vsi smo se zave- dali, da taka funkcija pomeni predvsem manj časa za druži- no in za domača opravila, ven- dar moram reči, da mi je žena prepustila odločitev, nato pa me je ves čas podpirala. Če mi ne bi stala ob strani, tega ne bi bilo možno sprejeti, kajti ne mores biti v takšnem delu, ko moraš veliko časa posveti- ti krajanom in delu na občini, zato je potrebno imeti posluh in podporo domačih družin- skih članov. Seveda pa je tiste- ga „normalnega" družinskega življenja, kot ga je bilo prej, sedaj bistveno manj. Kako gledate na župansko funkcijo in vse obveznosti, s katerimi se srečujete kot župan? Imam zelo veliko obveznosti. Moj problem, če temu tako re- čem, pa je, da sem po dvajse- tih letih v gospodarstvu nava- jen, da je treba vse korektno postoriti. Župansko funkci- jo jemljem podobno kot sem službo - zelo odgovorno in res- no, zaradi tega tudi bistve- no več delam; praktično celo dopoldne kot ostala občinska uprava, ob tern pa imam po- poldne in med vikendi še pro- tokolarne obveznosti. Kaj pa ljudje, ki so vas prej poznali, kako gledajo na vas? Mogoče drugače? Potrudil sem se, da bi ohranil enak odnos, kot smo ga ime- li prej. Ko smo se v začetku pogovarjali in so rekli, „ja, zdaj si pa župan", sem jim rekel, da sem za njih enako Ivan, kot sem bil in da želim, da tako ostane. Če je kakšna delovna akcija, grem zraven in primem za delo kot ostali. Je pa res razlika pri ljudeh, s ka- terimi se nisem toliko poznal. Zdaj jih je več, ki me pozdrav- Ijajo, ustavljajo. V začetku mi je bilo malo neprijetno, ven- dar smo se tega vsi počasi na- vadili. Dejstvo je, da ne mores več ločiti zasebnega življenja od županstva. Župan si prak- tično ves čas. Želim pa, da ostanem v čim večji meri tak- šen kot sem bil, predvsem v odnosu do ljudi. Ali še najdete kaj časa zase? Rekreativno igramo nogomet, kot sem že povedat, 25 let in če je le mogoče na rekreaciji ne manjkam. Sedaj imam maj- hen problem, ker sem imel po- škodbo gležnja, tako da pavzi- ram, pa... ... ste navijač? Zdaj sem navijač, ja.(smeh) Nogomet poskušam še ohrani- ti, drugih konjičkov pa ni kaj dosti ostalo. Ce utegnem, se vozim s kolesom. Kot župan pa se res udeležujem zelo veliko raznih prireditev, kajti mislim, da je to tudi naloga župana, da ljudem, ki nekaj naredijo, veliko tudi v prostovoljnem času in s svojim denarjem, daš neko spodbudo in pozornost občine Brežice. Nekatera sre- čanja so bolj resna, druga tudi bolj sproščena in z veseljem se udeležim obojih. Kako bi se z nekaj besedami opisaii, kakšnega se vidite? Težko bi rekel. Recimo, ko si zjutraj mrmra- te kakšno melodijo v kopalni- ci; kako si zapolnite tisti čas, ko ste v avtu sami s sabo? Moram povedati, da pona- vadi zelo malo mrmram, ker bolj rad spim in zjutraj se mi ponavadi zelo mudi v službo. (smeh) Ko vstanem, še otroka zapeljem v solo. Kaj vem, mis- lim, da sem bolj umirjen člo- vek, ki ni... Zaletav? Vsekakor želim cilj, ki si ga za- stavim, tudi dosed. Seveda ne za vsako ceno, pač pa posto- poma. Zelo pomembna stvar je, če gledaš na stvari pozitiv- no, če pa si pesimističen, je pa to lahko zelo slabo. Tudi, ko je šlo za letošnji proračun, sem si vse zastavil zelo ambiciozno. Če pa nimaš nobenih posebnih ciljev, težko kaj narediš. Precej razumsko gledam na vse, ponavadi tudi, ko so zelo kritične situacije, ne odreagi- ram takoj, pač pa malo poča- kam in razmislim. Dotakniva se se vasega dose- danjega županovanja. le v vlogi pooblaščenca sem doživel, lahko bi rekel, tež- ko kalvarijo, saj sem imel v začetku proti sebi ves obdn- ski svet. Tudi v občinski upra- vi ni bilo preveliko zavezni- kov, vendar ljudje hitro vidijo, da imaš resne načrte, pošte- ne namere in da se držiš do- govorov. Potem te hitro sprej- mejo, podobno se je zgodilo tudi na obdnskem svetu, saj so se razmere presenetljivo hitro umirile, če se spomnimo, kakšne so bile zadnjih osem let. Vedno sami prepiri, same zdrahe, tudi v občinski upravi. Nekako pa se je odnos spreme- nil, večina je postala koopera- tivna, saj, kar se dogovorimo, mora tudi driati. Zame je do- govor veliko bolj pomemben kakor kakršnakoli pogodba. Ali ste cilje, ki ste si jih za- stavili, uresnidli? Kar se tiče ciljev, moram reči, da sem jih praktično dosegel. Če danes gledam nazaj, nisem niti pričakoval, da bo tako. Naj ne zveni kot hvala, a kdor je lansko leto spremljat naše začetke, tudi moji najboljši prijatelji, še zlasti pa seveda nasprotniki, niso verjeli, da se bo ta zgodba v Brežicah tako uspešno zavrtela. Kaj bi izpostavili? V tern letu smo zelo veliko naredili, a najbolj pomemb- na je ideja, ki sem jo prene- sel na občino in seveda tudi v obdnski svet, da je pomemb- no pridobiti dm več denar- ja za potrebe naše občine. V tern smislu je naš največji uspeh to, da nam je uspelo v letošnjem letu povečati prora- čun za 45 odstotkov. Zdaj ima- mo že točen podatek, da smo na razpisih pridobili več kot eno milijardo in tristo milijo- nov tolarjev. Mislim, da je to uspeh, ki ga bo težko ponovi- ti oz. ga v Brežicah doslej ni bilo, če vemo, da je bil pred štirimi leti eel proračun le ne- kaj preko dveh milijard. To je eden najbolj pomembnih do- sežkov in če bomo s to filozofi- jo nadaljeval tudi v prihodno- sti, se bodo Brežice razvijale veliko hitreje. Pomembno je tudi, da se je začela vračati samozavest in je prišlo predvsem do pozitiv- nega pogleda, da imajo tudi Brežice neko perspektivo. Za- čelo se je marsikaj dogajati, spodbujeno je razno društve- no življenje, investitorji so se začeli zanimati za naš kraj, za- čeli so graditi stanovanja, pri- hajajo še novi, ki želijo dodat- no investirati npr. v poslovne prostore... Najpomembneje je, da mladi in seveda vsi Brežičani uvidijo, da je tudi obdna Brežice per- spektivna. Veliko sem si priza- deval, da bi v brežiški obči- ni spremenili razpoloženje, ki je bilo zelo negativno in da bi ljudje začeli gledati na stvari pozitivno. Upam, da mi je to kolikor toliko uspelo, je pa to dolgotrajen proces. Kje se vidite čez nekaj let oz. kaksni so vaši načrti? Za daleč naprej nimam na- črtov. V tern trenutku je moj cilj, da še za štiri leta poda- Ijsam ta mandat, ki je bil zelo kratek. Upam, da bodo vo- livci oz. občani občine Breži- ce spoznali, da so se začele stvari pozitivno premikati, da gr-edo na boljše, da se občina razvija. Je pa res, da v enem letu ni mogoče veliko narediti. Če bom izvoljen letos za štiri leta, bom lahko dosegel res vse tisto, kar sem si zastavil. In tega ni malo. Morda se zaključna misel? Kar sem dosegel, sem dose- gel z lastnim delom; ves čas sem pošteno delal in mislim, če se dela pošteno, se dose- že veliko. Marsikdo misli, da mu mora vedno kdo pomaga- ti. Mislim, da ni tako, vsak bi se moral zavedati, da s svojim delom in vztrajnostjo dosežeš največ. Sam mislim, da sem s takim delom in s svojo vztraj- nostjo dosegel največ, kar je bilo mogoče. Morda bi povedat še to, da so Brežice zagotovo lepo in per- spektivno mesto, na katere- ga smo lahko ponosni in ko se bomo tega zavedali vsi, bomo postali še uspešnejši. Marija Kalčič Mirtič D IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Kolnmna Mostovi. Slonim na ograji brežiške$a stoletni- ka. Ne prvič in ne zadnjič. Ampak to- krat drufače. Ker ga od Save do Krke še rahto po$ladim. Kar si zastuži. Sto- letnka je ja praznik. Zato se ne me- nim za zapičene po$lede. TT me iz varnih razdalj v pločevinah, izza od meg/e in raWega pršenja zarosenih steket, nejeverno po$ledujejo. Lahko da sem videti malo pre- .Twknjena. In dopuščam, da sew poles -verisarjev« in še peščice domaänov v sorti nenavadnih primerkov. Biti so časi. Lepi, živi, navihani, na$ajivi, mladi, za manj mlade, zaljubljeni, ki so se cezenj valiti. Časi vrasolij, po$uma in merje- nja modi s skakanjem s Krkinega mostu, v merjenje g/ob/ne z do- sefanjem recnega dna. Časi, ko smo se iz poletja v poletje, med polovico Zagreba in cfrugih bratov preko Sotle, s cekarji hrane in dekami za poležavanje od ranih jutranjih do poznih večemih ne- deljskih dni takisto mešali domačini. Reka ljudstva, ki seje mimo naše domačije valila čez mostova na obreija rek. Kjerje dihal nek drug svet. Ki se go danes isle kilo- metre in milje daleč. Na hitro z avioni ali v koloni pločevine pro- ti jugu. Običajno. A takrat polovici Za%reba, Zaprešiča in dru- g/h zaselkov ni bilo težko sesti na vlak, se pripeljati na brežiško železniško postajo, se od tarn peš napotiti na obale rek, zasesti košček raja, koje Sava valila vonj premoga inje Krka zelenela. Bogu hvala za spomine, ko je bilo tu še ästo pravo iivljenje. Komu mar za makadam in zavese prahu! Predniki pestujejo dru- ge in še dru$ačne, ko jaz svoje naplavljene v mislih zla%am pod še takratne in sedanje vrbe in v kopališko hiško pod Gričem, ka- tere slika je iiva ostala le v očeh. Mostovi. Koliko jib je po svetu znanih in neznanih? Ki imajo, če samo malo potonemo v sri, po- vezovalno vlo$o in namen. Vflzičnem in duhovnem smislu. To je v resničnem življenju in v slobinah simbolike. Kranjci so preko mostu izvasovali Štajerke in so Kranjke preko njega k sebi pripeljale Štajerce. TT so potem na obeh straneb gradili svoje lastne mostičke v spoštovanju in ljubezni. Teia vsakdanjika jih je šibila, preizkušala trdnost in potrpeiljivost, dvomi so jih ma- jali, kresajoča se hotenja so jih podirala, modrosti povezovale obreija dui. Pa tako naokoli. Komu šeje neznana z$odba Clinta Eastwooda »Najini mostovi« z Meryl Streep? Ali mostovi, kot so - most vzdihljajev v Benetkah, most na reki Kwai, most na Soči, most na Neretvi, iščejo nekaj zgodownsJkega znanja ali osveiitev znanj, ob katerih se odpirajo njihove pomembne Woge, pa tudi temeljit razmislek o njihovem bistvu, le za trenutek odmislimo z$olj tehnološko vlogo vsakega. Kaj veleva most na Muri z ljudmi na njegoWh obeh straneh? Pred desetimi teti smo s somišljeniki začeli sraditi človekoljub- ni most s knji$ami. Za slovenske rojake, ki so se lez not znalli v tujini. In so hlepeli po slovenski besedi. Pisani v slovenskem jezi- ku, četudi v prevodih tujih avtorjev. Sprejete so bile z nami vred z ogromno hvaležnosti. Znan to/ega pa se je znesel, da v tujino, tarn nekam, ne h komu in zakaj, odnašamo slovenske knjige. Ro- vašje letel izrecno name. Nič hudega. Življenjeje šlo dalje. Z vpo$ledom in spoznanjem. In odlootvijo, sraditi mostove in hoditi po njih. Zbliževati in ne rušiti. Odnose. Doma in povsod, kjer je razpoznavna vsaj kapljična možnost. Do zadnje pike. Zato, ker je težko graditi. Tudi, ker je teiko rušiti. teravno je na trenutke rušenje še najlažje. In je ob ponovni sradnji treba imeti le dosti več modrosti. Mar ni Drnovškov in Križnarjev Oar- fur prav to? Ker so tarn ljudje, čeravno daleč. Kaj pa je danes fl- zičnesa sploh še daleč? Homo sapiens, tatinski izraz, pomeni razumni, misleä človek. In je znanstveno ime za človeško vrsto; tej med mislimi, bitjem in iutenjem vslavnini manjka mostov. Pise: Natja Jenko Sunčič Čistilna akcija Društva potapljačev Vidra Krško Ekološka osveščenost večja - smeti manj KOSTANJEVICA NA KRKI - Naše reke že nekaj časa niso več taki "biseri", kot so ne- koč bile. Z leti se je v njih nabralo marsikaj, od kosovnih odpadkov vseh vrst, od- padne embalaže in podobnih manjših smeti do neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so na rečnem dnu pristala v obeh svetovnih vojnah. Vendar pa zavest, da je po- trebno nekaj storiti, da reke ne bodo še naprej smetišča, raste, in to zagotovo tudi po zaslugi potapljačev, ki prirejajo čistilne akcije in iz rek potegnejo marsi- kaj, kar tja ne sodi. Eni takih so v Društvu potapljačev Vidra Krško združeni Ijubi- telji voda, ki so 26. avgusta ponovno čistili reko Krko v Kostanjevici na Krki. Gre za tradicionalno akci- jo Vidrinih potapljačev, saj jo na isti lokaciji, na t.i. ko- pališču Otok med Krko in po- tokom Studeno, prirejajo že od leta 1997. Kot ugotavlja- jo potapljači, je smeti, pred- vsem večjih, v Krki čedalje manj. "Pozna se večja ekolo- ška osveščenost ljudi in stanje reke Krke se izboljšuje. Kljub temu rečni tok obrača stvari in pesek še vedno skriva mar- sikaj," pravi predsednik DP Vidra Mohor Slatner. Tako so tudi tokrat v okviru dveh de- lovnih potopov iz Krke prines- li precej odpadkov, predvsem manjše velikosti, ki pa so po- gostokrat nevarnejši kot več- je stvari, posebej ce gre za razbito steklovino ali ostre pločevinke. "Zdaj ne čistimo več z vilami, ampak z metlo, torej "na fino"," dodaja vod- ja društvene reševalne posta- je Željko Povh. Posebno poglavje pri tovrst- nih čistilnih akcijah so neeks- plodirana ubojna sredstva. Na eno takšno najdbo so nalete- li tudi v tokratni akciji, če- prav so Krko okoli kostanje- viškega otoka pred leti skupaj s pirotehniki temeljito očistili te nevarne navlake. Kot že re- čeno, pa je rečno dno vedno polno presenečenj, zato mo- rajo biti potapljači na te stva- ri posebno pazljivi. Potapljači iz raznih društev si na tovrstnih akcijah solidarno pomagajo. Tako so Vidrinim potapljačem tokrat priskoči- li na pomoč kolegi iz Diving teama Krško, Potapljaške- ga društva Celje, hrvaškega društva Geronimo in društva IAHD Adriatic, ki se ukvarja s potapljanjem ljudi s posebni- mi potrebami. V akciji je tako sodelovalo skupno 18 potap- Ijačev, vseh udeležencev pa je bilo 45. Pri tern so všte- ti tudi predstavniki krajevne skupnosti Kostanjevica, tam- kajšnje Ribiške družine in Li- ons kluba Krško. Seveda tudi potapljači PD Vidra sodeluje- jo na čistilnih akcijah po dru- gih krajih, tudi na Hrvaškem. V zadnjih letih jim čedalje večkrat dela probleme vreme in stanje reke Krke, ugotav- Ijajo potapljači. Krka za iz- vedbo akcije namreč ne sme biti kalna, pa tudi ne preveč deroča. Lani načrtovanega čiščenja tako sploh niso mo- gli izpeljati, pa tudi letos so ga že prestavili s konca juni- ja. Kljub temu se radi vračajo v Kostanjevico in prispevajo pomemben delež k lepšemu in bolj urejenemu videzu tega turistično-kulturnega sre- dišča: "Tukaj vlada posebno vzdušje, imamo dober pros- tor, urejen dostop do vode in prijazen odnos krajanov, ki nam radi priskodjo na po- moč," pravita Slatner in Povh. Z zadovoljstvom ugotavljata tudi, da v 16-letni zgodovini društva še niso imeli resnej- šega potapljaškega incidenta oziroma nesreče. P. Pavlovič Mohor Slatner in Željko Povh Na čistilni akciji so ob potapljaäh s čolni sodelovali tudi domačini._______________________________ CI Globoko: Nismo za lenobno uživanje ob renti GLOBOKO - Tamkajšnja Civil- na iniciativa kljub temu, da je brežiški občinski svet umak- nil lokacijo Globoko-rudnik kot potencialno za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ni zadovotjna. Ob- ana Brežice namreč še naprej ostaja v lokalnem partnerstvu z Agencijo za radioaktivne od- padke in bo, kot napoveduje, poiskala drugo lokacijo, bolj oddaljeno od naselij, na ka- teri naj bi se izvajale teren- ske raziskave. Neuradno se kot potencialni lokaciji ome- njata nekdanje posestvo Agra- rie prav tako v KS Globoko in lokacija v gozdu Dobrova. Ci- vilna iniciativa Globoko pa zahteva, da občina Brežice kot celota izstopi iz lokalne- ga partnerstva, v nasprotnem primeru bodo, kot pravi Milan Cizl, uporabili vsa razpoložlji- va pravna sredstva, za zače- tek upravni spor. Globočani, ki so pred časom pod peticijo za izstop občine Brežice iz lokalnega partner- stva zbrali 2200 podpisov ob- čanov in občank, navajajo šte- vilne razloge, zakaj območje občine Brežice ni primerno za tovrstno odlagališče: ne- zaupanje javnosti do inštitu- cij oblasti in stroke (Cizl stroki na čelu z ARAO očita manipu- liranje s strokovnimi pojmi in pravi, da so "strokovni kriteri- ji raztegljivi kot harmonika"), po njihovem mnenju nedvo- umno in jasno izražena Ijud- ska volja proti odlagališču, neizpolnjene obljube iz prete- klosti ipd. Prav tako ne verja- mejo zagotovilom, da se bodo v morebitno odlagišče odlaga- li le nizko in srednje ter ne tudi visoko radioaktivni od- padki. Odlagališče je po nji- hovem mnenju nezdružljivo s kmetijsko in turistično dejav- nostjo, na kateri sloni občina, pa tudi potencialni cilj terori- stičnih napadov. Sporna se jim zdi tudi "strateška opredeli- tev občine za lenobno uživa- nje ob renti namesto na raz- voju, temelječem na znanju in delu", kot pravi Cizl. Podporo Civilni iniciativi Globo- ko izraža tudi predsednik Zve- ze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič, ki meni, da je 60 milijonov tolarjev letno, koli- kor jih dobi občina v času te- renskih raziskav, premalo, da bi zaradi tega vztrajali pri lokal- nem partnerstvu z Agencijo za radioaktivne odpadke. Lipič ob tern opozarja tudi na po nje- govem še vedno nerazjasnjen sum, da so v opuščenem rudni- škem jašku pri Dečnem selu od- loženi radioaktivni odpadki. P. Pavldvič Devet občin za čist ej so Sotlo BREŽICE - Devet slovenskih občin, med njimi tudi brežiška, je 24. 8. v Rogaški Slatini podpisalo pismo o nameri za izvedbo projekta »Celovito sonaravno urejanje porečja Sotle«. Pismo so poleg občine Brežice podpisale še občine Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, podpisu pa je prisostvoval tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Občine želijo s pismom o nameri zagotoviti ustrezen sistem čiščenja komunalnih in tehnoloških odpadnih voda in tako zmanjšati onesnaževanje Sotle, dvigniti kvaliteto vode v prvi kakovostni razred, za- gotoviti zdravo pitno vodo vsem prebivalcem, zmanjšati po- plavno ogroženost z izvedbo ustreznih protipoplavnih ukre- pov in urediti Vonarsko jezero po sodobnih načelih. Podpis pisma o nameri bo podpisnicam olajšal izvedbo in dokonča- nje projekta, hkrati pa bo omogočil organizirano in usklajeno pridobivanje sredstev iz naslova kohezijskega sklada ter na- ...cionalnih in evropskih razpisov. P.P. Trimo strešne kritine s protikondenčno zaščito žeiite streho lepO na pogled, preprosto za vzdrževanje, lahkO in trdnO hkrati, odporno in varno, energetsko VarČnO, prijazno do okolja in trajno? IPcSbmm^ V Trimu vam nudimo trajno rešitev z jeklenimi strehami s protikondenčno zaščito. Strehe z majhno težo so primerne za nizke naklone (Trimoform 12°, TPO Dom 6°), s tipskimi rešitvami kleparskih zaključkov pa bodo Trimo pooblaščeni krovci hitro uresničili vaše želje. Obiščite nas na 39. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, hala J, od 6. do 13. septembra 2006 Z tebiroTrimo streSnih kritin boste sebi in prihodnjim rodovom omogočili varne sanje še dolga leta. Trimo™1 » 080 13 43 F: 07 34 60 322, E: prodaja@trimo.si, I: www.trimo.si, www.trimoform.com Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV \5\ 3. srečanje posavskih upokojencev »Nič ni lepšega kot prijateljstvo, ki nas združuje ter bogati jesen našega življenja...« SEVNICA - 26. avgusta so se že tretje teto zapored, tradicionalno na zadnjo soboto v mesecu avgustu, se- stali posavski upokojenci, ki so preko matičnih društev upokojencev včlanjeni v Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Posavje. Na podlagi dogovora, da bodo srečanja potekala vsako leto v drugi občini, je bila le- tos dvorana pod šotorom kot prizorišče umeščena v Sevnico, soorganizator srečanja pa je bilo tamkajšnje društvo upokojencev. Po besedah predsednice zve- ze Ane Pajič so društva za svoje Clane, teh je v Posavju preko osem tisoč, skozi leto organizirala vrsto aktivnosti na področju športa in rekre- acije, kjer najbolj izstopata pohodništvo in organizirani izleti, vključno z možnost- jo, da člani koristijo ugod- na letovanja v Hotelu Delfin v Izoli ali v Počitniškem domu upokojencev v Rogaški Slati- ni, kot tudi razna tekmova- nja, denimo v šahu, ribolovu, streljanju in podobno. Med društvi in člani pa je razveja- no tudi društveno in kultumo družabno življenje, bodisi ob izdelovanju ročnih del ali ob petju narodnih pesmih, saj na območju Posavja deluje že vrsto zborov društev upo- kojencev, ki se udeležuje- jo tudi srečanj pevskih zbo- rov in revij tako na regionalni kot državni ravni. Ob raznih aktivnostih so se, kakor je še dejala Pajičeva, posav- ski upokojenci vkljudli tudi v Festival za tretje življenj- sko obdobje, ki ga z name- nom zagotavljanja aktivne- ga in kakovostnega življenja starejših v Sloveniji organizi- rata v sodelovanju z ministr- stvi in raznimi institucijami Zveza upokojencev Sloveni- je in podjetje Infos iz Ljub- Ijane. Srečanja, ki poteka pod na- slovom: »Nič ni lepšega kot prijateljstvo, ki nas združuje ter bogati jesen našega živ- Ijenja...« in katerega soorga- nizator je bilo Društvo upo- kojencev Sevnica, ki ga že vrsto let vodi Janez Krajnc, sicer tudi član Upravnega od- bora Zveze upokojencev Slo- venije, se je udeležilo preko tisoč posavskih upokojencev. "Takšna organiziranost in množična udeležba je med drugim tudi dokaz, da Posav- je praktično že deluje kot re- gija, za kar si že vrsto let pri- zadevajo posavske občine, združene v Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju", je dejal letošnji slavnostni go- vornik in pokrovitelj sreča- nja, župan Občine Sevnica Kristijan Jane, ki je ob pred- stavitvi občine udeležencem ob tej priložnosti predstavil največje projekte, ki pote- kajo v zadnjem obdobju na območju občine in se ob tern zahvalil upokojencem za nji- hovo minulo delo in njihov doprinos k razvoju in skupne- mu dobro: "Za seboj imate že uspešna poklicna leta, ko ste vsak na svoj način in po svojih močeh ustvarjali naše skupno dobro. Naloga države pa je, da zato trajno poskrbi primerno na- domestilo za vsa, ki ste dolga leta delali v pogojih, ki niso primerljiva z današnjimi, naj si bodi to v gospodarstvu, podjetništvu, v javnih služ- bah ati pa doma na kmetijah.. Sicer pa ima preteklost mno- go obrazov, nekateri jo tako kot mi obujamo z nostalgič- nimi in prijetnimi spomini, drugi jo skušajo potisniti v brezno pozabe, tretji mor- da za spomine rečejo, češ, nič posebnega ni bilo. Tako vsak od vas nosi svojo zgod- bo in upam, da ste v tretjem življenjskem obdobju našli dovolj časa zase in za hobi- je ter stvari, ki vas veselijo, radostijo in krepijo, ki si jih v času delovne intenzivnosti niste mogli privoščiti." Željam, da bi se upokojenci na srečanju počutili prijet- . no in da bi dan izkoristili za prijetno snidenje z znanci in prijatelji, sta udeležencem zaželela tudi župan Občine Brežice Ivan Molan in krški župan Franc Bogovič. Sicer pa so upokojenci pozor- no prisluhnili tudi Vinku Gob- cu, predsedniku Zveze dru- štev upokojencev Slovenije, ki je poudaril, da se mora- jo upokojenci po šestih dese- tletjih še vedno boriti za svo- je pravice, žal pa mnogi njihovi prizadevanja in- terpretirajo kot da starejša ge- neracija izkorišča mlajšo in njihovo delo, je dejal Go- bec: "Upokojen- ci ne izsiljuje- mo! Kajti, če je kdo zaskrbljen za prihodnost naše države, smo to mi. Pa ne zaradi sebe, tudi ne to- liko za svoje otroke, kot pa za naše vnuke, ali bodo ime- li službe ali ne, ali bodo imeli potrebno socialno varnost in podobno. In upokojenci smo lahko upravičeno ponosni, ker smo veliko prispevali pri razvoju Slovenije in smo po- membna organizacija civilne družbe, kajti današnja drža- va vsekakor ne bi bila takšna, če ne bi organizirano delova- li, če je ne bi tudi mi izgra- jevali s svojim delom. Zato trdim, da ne gre za delitev generacij ali spor med nji- mi, temveč za manipulacijo tistih, ki stojijo za takšnimi interpretacijami in določenih interesov, namreč nihče ne plačuje nam, upokojencem, pokojnin. Pokojnina ni dar države niti socialna podpo- ra, temveč zaslužena pravi- ca iz naslova minulega dela, ko smo kot zaposleni vsa leta vplačevali sredstva za svojo socialno varnost." Gobec je v nadaljevanju raz- pravljal tudi o gospodarskih, socialnih in zdravstvenih re- formah, pri čemer je izpo- stavil, da podpirajo vse tiste ukrepe, ki so namenjeni za povečanje konkurenčne spo- sobnosti gospodarstva, kar posledično pozitivno vpliva tudi na razvoj blaginje vse- ga prebivalstva, a pri tern poudaril stališče Zveze upo- kojencev, da se mora eko- nomska moč države razvija- ti s tehnološkim napredkom in z dodano vrednostjo, ne pa z rušenjem socialnih pra- vic in socialne varnosti, zato upokojenci odločno zavra- čajo uvedbo enotne davč- ne stopnje in enotne stop- nje dohodnine. V Zvezi, kakor je še omenil Gobec, pa tudi nasprotujejo privati- zaciji primamega zdravstva, saj privatni sektor v prvi vrsti stremi za zaslužkom, zdrav- niki koncesionarji ne zapo- slujejo v zadostnem številu ne strokovnega ne admini- strativno-tehniškega kadra, poleg tega zasebni koncesi- onarji ne želijo izvajati de- žurstev: "Nenazadnje pa", je še dejal Gobec, "dohodkovni položaj večine upokojencev ne bo vzdržal "komercializa- cije" na področju zdravstve- nega varstva". Uradni del programa je spremljal tudi pester glas- beno-kulturni program. Poleg Tamburaškega orkestra iz Ar- tie, Tria Planika iz Krškega in Harmonikarskega društva na- rodnih ansamblov Sevnica in Anice Breznikar iz DKD Seno- vo, so nastopili štirje pevski sestavi društev upokojencev iz Posavja in sicer pevski zbo- ri iz Sevnice, Krmelja, Brežic in Rake. Uradni del programa so v Sevnici zaključili nastopajoči s skupnim pevskim nastopom ob spremljavi artiških tam- burašev, v nadaljevanju pa je veselemu razpoloženju ob pogostitvi udeležencem dajal takt Ansambla Franca Ocvir- ka. Četrto srečanje upoko: jencev pokrajine Posavje bo potekalo na zadnjo soboto v mesecu avgustu prihodnje leto v Krškem. Foto in tekst: Bojana Mavsar Ana Pajič, predsednica Pokrajinske zveze DU Posavje Janez Krajnc, predsednik DU Sevnica_____________ Kristijan Jane, pokrovitelj srečanja in iupan Občine Sevnica Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije_______________ Šotor je bil napotnjen do zadnjega kotička) Ureditev trga v Leskovcu LESKOVEC - Občina Krško je v začetku julija z izvajal- cem del, podjetjem Kostak d.d Krško, začela z ureditvi- jo trga v Leskovcu, da bi v času šolskih počitnic opravila zahtevnejša dela. Za novo podobo območja pred župnij- sko cerkvijo bo Občina Krško namenila 68 mio tolarjev. V tern času poteka gradnja opornega zidu, ki naj bi bila po pr- votnih načrtih zaključena do 20. avgusta 2006. Glede na to, da se je pred več kot 100 leti ob cerkvi nahajalo pokopališ- če so se že v začetku dela ustavila, saj so ob izkopu naleteli na ostanke grobišč. Dela so se kasneje nadaljevala ob priso- tnosti Zavoda za spomeniško varstvo. Zaradi opisanih razlo- gov gradnja zamuja in glede na to, da se je že začel pouk bodo po besedah podpredsednice KS Leskovec pri Krškem Ane Nuše Somrak v času gradnje izvajalci, Krajevna skup- nost, Osnovna sola in Župnijski urad Leskovec poskrbeli za varnost otrok. P.R.B. V tern trenutku torej poteka ureditev škarpe, pod katero bo zgrajen tudi pločnik, v bodoče pa še kolesarska steza; kar bo ključnega pomena za varnost otrok, ki v neposredni bliiini obiskujejo Osnovno solo Leskovec in verouk v zupnisču. Na trgu pred cerkvijo bo zgrajena tlakovana ploščad, ki po novem ne bo več namenjena parkiranju. Parkirna mesta bodo urejena ob njej ter ob prenovljeni cesti mimo cerkve._________ Zaslužil bi si vsaj novo preobleko BREŽICE - Iztekajo se ure razstave razglednic mostu čez Savo in Krko ob njegovi stoletnici in hkrati razglednic mesta Bre- žice, ki jo je v počastitev brežiškega stoletnika na štirih pa- nojih z okoli stoosemdesetimi zgodovinskimi fotografijami postavilo Društvo zbirateljev Verigar Brežice, in sicer iz ar- hiva zbiratelja Franja B. Gregla. Razstavo je v prostoru nove brežiške pošte ob prisotnosti nekaterih domačinov in župana Ivana Molana odprl predsednik društva Darko Bukovinski. V preteklosti je ta znamenita brežiška veduta, ki jo krasijo trije mogočni loki, dva na mostu Save in eden na mostu Krke, s svojo slikovitostjo privlačila pozomost svetovno znanih fil- marjev in smo brežiškega mogotca na filmskih platnih obču- dovali z znanimi filmskimi liki, kot so Robert Mitchum, Clint Eastwood, Telly Savalas in drugi. Verigarji so dali svoj pri- spevek in poudarek dogodku, oblikovalec filatelističnih obe- ležij Vekoslav Krahulec pa ob tern meni, da bi si meščani in most ob takem jubileju zaslužili še vse kaj drugega, nekate- ri drugi pa so menili, da bi stoletniku morali za obeležitev na obok postaviti vsaj spleteno glorijo in večina, da bi ga bilo treba obleči v nove in sveže barve, ker rja znova neusmilje- no udarja v prvi plan. Sicer pa je bilo na slavnostni dan 25. avgusta bore malo in- teresa za priložnostno kuverto, priložnostni žig in redko dvojno razglednico, ki so jo poklanjali med poletnim breži- škim slavjem. N.Jenko S. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Peta obletnica LEKOS GALERIJE ANA v Sevnici SEVNICA - V četrtek, 31. avgusta 2006, je bilo v Lekos galeriji Ana v Sevnici svečano, saj gaierija praznuje peto obletnico uspešnega delovanja. Praznovanja so se udeležili številni obiskovalci, ki so žele- li deliti veselje z lastnikoma galerije, zakoncema Sotošek. Zanimiv, svojstven akvarel HOMMAGE IPUSI, ki ga je naslikal priznani sevniški umetnik: kipar, grafik in pesnik Rudi Sto- par, je dobil nove lastnike - tiste, ki želijo delček Save, či- ste in neokmjene, ohraniti v spomin na case, ko reka Sava še ni bila ujeta v zidano obrežje qb verigi spodnje savskih elektram. Ponosni lastniki delčka svečano razrezanega 8 metrov dolgega akvarela so postali avtorji, ki so se javili na razpisani literami natečaj in v pisani besedi obudili spo- mine na posebna doživetja ob močnem spodnjem toku reke Save. Zanimivo je bilo prisluhniti številnim zgodbam: pred 2. svetovno vojno in še mnogo let po njej je preko Save vo- zil lesen brod. Reka Sava, nekdaj čista in zelena, s števil- nimi vrtinci, je bila izziv tudi za splavarje. Ribiči so imeli vedno bogat ulov, ribe iz Save pa so bile zelo cenjena jed. V Savi so se otroci naučili plavati in pred že omenjeno voj- no je bila Sevnica cvetoč turistični kraj z urejenimi kopa- lišči ob reki, ponekod celo z mivko. Ob močnem deževju je Sava rada prestopila bregova. Tudi prva seksualna vzgoja je potekala ob reki Savi, je hudomušno dodal Rudi Stopar. Zgodbe iz življenja ob reki Savi, z njenimi pritoki in števil- nimi vrtinci, ki so kdaj pa kdaj komu vzeli tudi življenje, bodo ohranjale njeno podobo za naslednje rodove, ko se bo Sava, lena in motna, počasi pomikala naprej. Smilja Radi Rudi Stopar pri razrezu akvarela Ni več dima in smradu, pa tudi zaposlitev ne KRŠKO - V tovarni Vipap Videm se je v nočni izmeni iz 28. na 29. avgust končala proizvodnja celuloze. Pranje, prebiranje in sušenje celuloze je potekalo še naslednji dan, v nod na 30. av- gust pa so zaustavili tudi lužni kotel in absorbcijski stolp, tako da zjutraj omenjenega dne ni bilo več izpuha iz tako imenova- ne »rakete«, pa tudi znadlnega vonja ne. Tako se je proizvod- nja celuloze po 67 letih dokončno ustavila. Nadomestil jo bo . nov obrat za predelavo starega papirja ter posodobljen obrat za proizvodnjo lesovine. Manj svetla plat te novice je, da je s tern ob delo okoli 350 de- lavcev. 36 si jih je od junija že našlo novo zaposlitev, na Zavod za zaposlovanje bo šlo 190 delavcev, ki so prejeli odpoved po- godbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter 37 delavcev, ki so jim potekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas, po oceni Vi- papa se je od 25 do 30 delavcev že dogovorilo o zaposlitvi pri novih delodajalcih, ostali pa naj bi si našli nova delovna mesta preko Sklada dela Posavje. P.P. y^Vl posavski # "w y* ObzorniK Srečanje v krajevni skupnosti - KS Bianca Složni in ponosni eden na drugega BLANCA - „Želimo vam predstaviti našo krajevno skupnost kot celoto, kot skupek veliko drobnih stvari," nam je v uvodu na obisku v krajevni skupnosti Bianca dejala predsednica sveta KS Meri Kelemina. In res smo po skoraj dve uri trajajočem „uradnem" delu pogovora in še dodatni uri sproščenega druženja dobili občutek, da na Blanci dihajo drug z drugim in da se vsi, tako krajevna skupnost, osnovna sola kot številna društva, trudijo, da bi bilo življenje dobrih tisoč ljudi v tej krajevni skupnosti, zaznamovani s Savo in že- leznico, čim lepše. Blančanom in Blančankam - poudarek je na drugem a-ju, so nas poučili - to kar uspe- va, kar pa ne pomeni, da si ne želijo sprememb in izboljšav, predvsem na področju infrastrukture. Poleg Keleminove so s stra- ni gostiteljev na srečanju so; delovali še ravnateljica OŠ Bianca Anica Mešiček, Teja Medvešek iz Kulturno umet- niškega društva (KUD) Fran- ce Prešeren Bianca, Roman Kragl in Milan Kozole iz God- be Blanški vinogradniki, Mari- ca Radej iz Prostovoljnega ga- silskega društva Bianca, Jože Kovač iz Prostovoljnega gasil- skega društva Poklek in Franci Kranjec iz Košarkarskega klu- ba Potočje Bianca. Poleg na- •štetih v krajevni skupnosti de- lujejo še Aktiv kmečkih žena Bianca, Športno društvo Bian- ca in krajevni odbor Rdečega križa Bianca. Keleminova je predstavila kra- jevno skupnost Bianca, ki se z nekaj več kot 1000 prebival- ci uvršča med srednje velike krajevne skupnosti v občini Sevnica - vseh skupaj je de- set. Tudi na Blanci se v zadnjih desetletjih soočajo z upadom števila prebivalcev, saj jih je bilo pred začetkom druge sve- tovne vojne denimo kar 3000. Kljub temu pa je 4-odstotni padec natalitete v zadnjih 30 letih precej manjši kot pone- kod, kjer je nataliteta padla tudi'za 30 odstotkov. Z malo denarja do veliko rezultatov Ob krajevnem prazniku, ki ga na Blanci praznujejo 10. juli- ja, vsako leto predstavijo do- sežke v minulem letu, zadnja štiri leta pa so utrip kraja obe- ležili tudi s krajevnim glasilom Glas Blance. Kot poudarja Ke- leminova, so v zadnjem obdo- bju asfaltirali resnično veliko cest, letos denimo tri kilome- tre, kar je stalo 80 milijonov tolarjev. V zadnjih dveh letih so zgradili kar deset kilome- trov novega vodovoda in se ponašajo z najbolje urejenim vodovodnim sistemom v obd- ni Sevnica (poleg sevniškega, seveda), na katerega je pri- ključenih tudi 30 uporabnikov v občini Krško in nekaj v KS Sevnica. Vse to jim je uspelo kljub izredno majhnemu kra- jevnemu proračunu, saj so ve- liko denarja so pridobili preko sponzorjev, precej pa so pri- spevali tudi krajani sami. Od elektrarn pričakovali več Dolgoročno najpomembnejši projekt za KS Bianca pa je vse- kakor gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, posebno ti- ste, ki jo že gradijo - zaenkrat sicer predvsem na druge, des- nem bregu Save - tik ob njiho- vem kraju in bo tudi nosila nje- govo ime. "Žalostni smo, ker v državni lokacijski načrt niso bile sprejete vse naše pobude. Pričakovali smo več, dobili pa bistveno premalo," pravi Ke- leminova. Skrbi jih predvsem, ker ni predvidena prestavitev železnice in opustitev nivoj-. skih železniških prehodov, ki jih je od Blance do Sevnice že zdaj kar sedem (štirje glavni in trije pomožni), dobili pa bodo še osmega. Poleg tega v Do- Injem Brezovem ne bodo dobili pričakovanih pločnikov in pre- plastitve ceste. "Nismo pro- ti hidroelektrarnam in vemo, da se bo določena infrastruk- tura uredila, vendar pa bi mo- rala občina pripraviti dolgoroč- ne projekte, ki bi prinesli več koristi za krajane," še dodaja Keleminova. Vnesli so tudi za- hteve na državni lokacijski na- črt za HE Krško, ki prav tako posega v njihovo območje, in upajo, da bodo upoštevani. Na svojih zahtevah bodo vztraja- li, so pa pripravljeni na kom- promise. Meri Kelemina Kultumi dorn na Blanci, kjer je potekal naš pogovor. Gostitelji iz KS Bianca in naše uredništvo med poyovorom Kot je uvodoma povedal direktor Zavoda Neviodunum in odsovorni urednik Silvester Mavsar, se ieli uredništvo s tovrstnimi obiski v krajevnih skupnostih še bolj pribliia- ti ljudem in spoznati njihove teiave, izmenjati kontakte z vodstvi krajevnih skupnosti in društvi v njih, skratka, ustvahti trajno povezavo in sodelovanje z njimi. Nevio- dunum - 1. septembra je praznoval petletnico delovanja - kot največja povsem posavska medijska hiša poles P°m savskega obzornika pripravlja tudi videostrani in teden- sko informativno oddajo na TV Krško ter objavlja dnevno sveie novice na spletnem portalu www.posavje.info. Pestro družabno življenje Kljub obilici dela z infra- strukturnimi projekti pa si v KS Bianca znajo vzeti čas za druženje in zabavo. Za pe- stro družabno in kulturno živ- Ijenje skbijo Osnovna sola Bianca, KUD France Preše- ren Bianca, godba Blanški vi- nogradniki, Sportno društvo Bianca, Košarkarski klub Po- točje Bianca, Aktiv kmečkih žena Bianca in krajevni od- bor Rdečega križa, da vese- Ija ne bi pokvaril "rdeči pet- elin", pa skrbita Prostovoljni gasilski društvi Bianca in Po- klek. Z vsemi naštetimi do- bro sodeluje in jih podpira krajevna skupnost ter šte- vilni sponzorji, v zadnjem času predvsem Holding Slo- venske elektrarne. "Kaj bi bil kraj brez vseh teh dru- štev? Kot dan brez sonca," meni Keleminova in dodaja, da so na Blanci ponosni eden na drugega in se znajo veseli- ti uspehov drugih. Krajevna Skupnost 'BLANCA Osebna izkaznica KS Bianca: povrsina: 1883 ha (18,8 km2), število prebivalcev: 1081 naselja: Bianca, Dolnje Brezovo, Kladje, Krajna Brda, Čanje, Poklek in Selce sosednje KS in obäne: KS Zabukovje, KS Sevnica, KS Studenec in občina Krško Kaj bi bil kraj brez vseh teh društev? Kot dan brez sonca... PGD Bianca Začetek gasilstva na Blanci sega v leto 1928. PGD Bian- ca trenutno šteje 170 članov, torej je vsak drugi Blančan ali Blančanka član društva. Za gasilski podmladek skrbi - jo že v osnovni soli, kjer delu- je društvo Mladi gasilec. Blan- ški gasilci imajo gasilski dorn, v katerem imajo prostor tudi Blanški vinogradniki. Kot po- nos društva Marica Radej po- Marica Radej Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 IZ NAŠIHIKRAJEV 7 udarja še vedno delujočo prvo ročno brizgalno društva, na- bavtjeno že leta 1933, s kate- ro se udeležujejo tekmoyanja starih ročnih brizgaln v Šošta- nju. Tudi sicer sodelujejo na gasilskih tekmovanjih, na ka- terih so letos dobili že devet pokalov. Ob preventivi pred požari - na srečo z velikimi po- žari njmajo opravka - skrbijo tudi za družabno življenje: na vsak veliki ponedeljek pripra- vijo pohod, postavljajo prvo- majski mlaj, pripravijo pust- no in poletno veselico, pa tudi novoletno srečanje. Trenutno načrtujejo zbiranje sredstev za novo gasilsko vozilo, ki bi si ga radi "podarili" čez dve leti ob 80-letnici društva. PGD Poklek Nekoliko mtajše od blanške- ga je prostovoljno gasilsko društvo na Pokleku, ki obsta- ja 40 let. Šteje 70 do 80 čla- nov, med njimi tudi zelo de- javno žensko desetino, ki je zmagala na tekmovanju Ga- silske zveze Sevnica. Kot pravi poveljnik PGD Poklek Jože Ko- vač, imajo na Pokleku zelo lep gasilski dom, ki ne služi le ga- silcem, temveč tudi za kultur- ne prireditve. Ob lanskem ne- urju je bil gasilski dom meter in pol v vodi, v okviru sanacije pa so letos pred zgradbo pol- ožili asfalt So zelo aktivni pri izobraževanju svojih članov in pri sodelovanju na tekmo- vanjih, na katerih so dobili že številna priznanja, intervenci- je njihovih gasilcev pa so na srečo zelo redke. Joie Kovač KUD France Prešeren Bianca Kulturno umetniško društvo France Prešeren Bianca te- melji na večdesetletni tradici- ji kulturnega udejstvovanja v kraju, ustanovljeno pa je bilo leta 2004. Združuje 65 članov, predvsem s Pokleka in okoli- ških krajev, manj iz Blance. V društvu delujejo tri sekcije: ljudski pevci, vokalno-inštru- mentalna skupina in gleda- liška skupina. Skozi leto pri- pravljajo številne prireditve, nam je povedala Teja Medve- šek: februarja so ljudski pevci in gledališčniki pripravili kon- cert, vse tri sekcije so pripra- vile koncert ob materinskem dnevu, v tern mesecu name- ravajo obeležiti teden otroka, ljudski pevci bodo na samo- stojnem koncertu predstavili svojo prvo zgoščenko, gleda- liška skupina pa bo ob kon- cu leta pripravila veseloigro. Gledališčniki so gostovali tudi že pri rojakih v tujini, pobra- teni pa so s KUD Vitomarci pri Ptuju. Prostore za vadbo ima društvo v kulturnem domu na Bland in v gasilskem domu na Pokleku. Gonilno silo društva, predsednico Andrejo Fakin, je KS Bianca predlagala za srebr- no plaketo občine Sevnica. Teja Medvešek Godba Blanški vinogradniki Iz KUD France Prešeren pa je izšla Godba Blanški vinograd- niki, ki samostojno deluje od leta 2001. Od prvotnih pet članov so narasli že do števil- ke 27 članov, starih od 14 do 70 let, med njimi je tudi šest deklet. Kot je povedal njihov predsednik Roman Kragl, let- no opravijo 30 do 40 nastopov, med njimi so tudi samostojni koncerti in tradicionalni bo- žično-novoletni koncert z več gostujočimi ansambli in hu- moristom. Njihova posebnost je, da so edina godba v Slo- veniji z diatonično harmoni- ko, harmonikarski podmladek pa v svojem klubu harmoni- karjev poučuje član godbe Boštjan Povše. V repertoar- ju imajo tudi Avsenikovo glas- bo, predstavili pa se bodo tudi z glasbo Lojzeta Slaka. Godbo vodi kapelnik Martin Marko, za finance, ki jih je za delova- nje godbe potrebno kar pre- cej, pa skrbi blagajnik Milan Kozole. Njihovi člani se vsako leto udeležijo tabora mladih godbenikov v Gorici, v nasled- njem letu pa Blanški vinograd- niki načrtujejo tudi gostovanji na festivalu trubačev v Guči in v Nerezinah na Lošinju. Roman Kragl Milan Kozole KKPotočje Bianca Leta 2003 ustanovljen Ko- šarkarski klub Potočje Bian- ca vodi Stane Kranjec, si- cer športni pedagog v blanški OS, kjer s svojimi učenci dose- ga številne uspehe na športnih tekmovanjih. Društvo je na- stalo ob otvoritvi sole in telo- vadnice, v njem pa je včlanje- nih 15 članov in 16 pionirjev. Člani nastopajo v medobčinski ligi Šmarje pri Jelšah, pose- ben poudarek pa dajejo delu s podmladkom in imajo zelo dobro pionirsko ekipo. Nekaj njihovih pionirjev igra tudi v Košarkarskem klubu Krško. Nastopov na državni ravni za- enkrat ne načrtujejo, saj ni- majo ustrezne telovadnice, pa tudi stroški so preveliki. Stane Kranjec ŠD Bianca Športno društvo Bianca ob- staja od leta 1979, 62 članov pa vodi Rado Ivkovič. Ukvar- jajo se z malim nogometom, odbojko in odbojko na mivki ter namiznim tenisom. Nogo- metaši se udeležujejo lokal- nih tekmovanj in jih tudi sami organizirajo, zelo obiskana je rekreativna odbojka v šolski telovadnici. Ob izgradnji HE Bianca je predvidena tudi iz- gradnja igrišča za veliki nogo- met, pri čemer bo sodelovalo društvo, zato želijo ustanoviti tudi nogometno ekipo. AKŽ Bianca 30-članski Aktiv kmečkih žena Bianca sodeluje predvsem z osnovno solo, pa tudi z dru- gimi društvi v krajevni skup- nosti. Članice se ukvarjajo s pripravo domače hrane in se udeležujejo kulinarične raz- stave na Ptuju, preko zime pa organizirajo razne izobraže- valne programe. Osnovna sola Bianca Osnovno šolo Bianca, ki jo že 17. leto vodi ravnateljica Anica Mešiček, v pravkar za- četem šolskem letu obiskuje 117 učencev, kar je dva več kot lani. Kot pravi Mešičkova, je bilo lansko šolsko leto naj- uspešnejše v zgodovini sole, saj so sodelovali na števil- nih tekmovanjih in dose- gli izjemno veliko priznanj: šest zlatih, 14 srebmih in 70 bronastih. Kar 60 odstotkov učencev se lahko pohvali z vsaj enim priznanjem. Poleg tega so sodelovali na števil- nih tečajih in projektih: re- gijskega natečaja na temo požar, na katerem so zmagali, ga- silskih, prometnih in športnih tekmovanj (predvsem košarka in atletika), tekmovanj v urejenosti sole, dve nagradi so do- bili tudi na evropskih natečajih in še bi lahko naštevali. Mešičkova poudarja, da imajo izredno dobre pogoje za delo v stavbi, do katere so prišli pred tremi leti. V tem času učen- ci niso poškodovali še niti ene stvari, dodaja. Majhni razredi, največ do 14 učencev, omogočajo kvalitetno delo, pri kate- rem učenci niso le številke. "Otroci morajo čutiti, da jih ima- mo radi," pa se glasi moto njihovega dela. Domiselne in ni- koli dolgočasne proslave v. šoli pohvali tudi predsednica sveta KS Meri Kelemina in dodaja, da so v kraju ponosni, da imajo tako dobro in urejeno osnovno solo. Anica Mešiček Rdeči križ Bianca Krajevni odbor Rdečega križa Bianca vodi Cvetka Požun, po- leg redne pomoči socialno šib- kejšim družinam pa vsako leto v sodelovanju z osnovno solo, krajevno skupnostjo in Ijudski- mi pevci organizira srečanje starejših krajanov nad 70 let. Peter Pavlovič Na osnovno solo so na Blanci vsi ponosni 4 PlastofosPWBlca Plastoform d.o.o. PE Bianca že 30 let obvaduje tehnologijo oblikovanja akrilnega stekla in tako uresničuje številne rešitve po željah uporabnika, OD IDEJE DO KONČNEGA IZDELKA' ^BiHBffliwwlwIlw^lliwwBfnP^ÄfiBiiH^^l ^¦TiTri^fl INPLET pletiva d.o.o. Dolnje Brezovo 34 8290 Sevnica Tel.: 07 81 60 050 Fax: 07 81 43 720 www.inplet.si Proizvajamo elastic na In neelastična pletiva za periloin spalni program- til, Sarmez, suprema, taksrü gornja in otroška oblačila - pliš, frotir, interioock, fein rip Vabfeni v industrijsko prodajalno v podjetju, ki je odprta od ponedeijka do petka od 9. do 17. ure. M/RTTOURS ¦ii-----------• Peter Mirt s.p. Bianca 32, Bianca e-mail: mirttours.peter@siol.net AVTOBUSNi PREVOZi VDOMAČEM INMEDXARODNEM PROSTEM EN L1NUSKEM PROMETL Tel: 07 49 01 309, Fax: 07 49 01 709, GSM: 041 645 795 okrepceValnica TRIM ANITA SOTOŠEK s.p. ; BLANCA 36, 8283 BLANC A, * "II ttMRfM 43 414, mtel.: 040 891 493| OMV SLOVENIJA BS Krško AVTOPRALNICA ¦ MINIMARKET - BAR VIVA V mesecu septembru ponovno z vami Vabljeni! Tel.: 07 48 81 770, GSM: 041 624 940_________ I in Q. 0) Bohorič in Dalmatin se vračata v Krško KRŠKO - Pred nekaj meseci je pod pokroviteljstvom KS mesta Krsko potekal kolokvij o vlogi protestantizma na naših tleh, ki ga je organizirala Alenka Černelič Krošelj, vodil pa Jože Toporišič. S prihodom jeseni pa bo mest- ni park v starem delu Krškega bogatejši za doprsna kipa Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Po besedah predsednika KS Mesta Krško Jožeta Habinca, se bodo tudi na ta način Krčani vračali k velikim osebnostim, ki so nekoč živele v naših krajih in jim bo to dajalo moč in vzpodbudo pri razvoju za prihodnost. Jurij Dalmatin se je rodil pred 460 leti. V KS mesta Krško so prepričani, da je potrebno na tak način popraviti zgodovinski dolg do velika- na slovenskega naroda in slovenske književnosti. Mesto ob njem pa v parku pripada vsekakor tudi Adamu Bohoriču. Doprsna kipa sta izdelana iz brona. Kip Adama Bohoriča je oblikoval akademski kipar Matjaž Počivavšek, kip Jurija Dal- matina pa domača kiparka Vladimira Štoviček. Projekt je naletel na pozitiven odziv domačih donatorjev, ki so ga fi- nančno podprli, kar je mogoče že pokazatelj dobrih obetov za razvoj kulture in morebitnih novih kulturnih projektov v domačem okolju. M. K. M. Nova žarna grobišča KRŠKO Do dneva mrtvih bodo nared nova žarna grobišča na pokopališču v Krškem. Zaradi velikega povpraševanja po žarnih grobovih bo KS mesta Krško skupaj s skrbnikom po- kopališča podjetjem Kostak d.d. do 1. novembra pripravi- la 40 novih žarnih polj, ki bodo urejena v parkovnem delu pokopališča. H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Preko milijarde za nove investicije ČATEŽ OB SAVI - Terme Čatež so v prvem letošnjem polletju realizirale do- brih 264 tisoč prenočitev, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izrazito, skoraj za 18 odstotkov, se je povečalo število prenočitev tuj- cev, predvsem hrvaških gostov, domačih gostov pa je bilo slaba dva odstot- ka več kot lani. V termalnih in ostalih bazenih so zabeležili več kot 412 tisoč kopalcev, kar je slabe štiri odstotke več kot lani. Podatki so iz povzetka nere- vidiranega nekonsolidiranega polletnega poročila družbe. Poslovanje Term Čatež v pr- vem polletju leta 2006 je bilo uspešno, saj je družba rea- lizirala 2,8 milijarde tolar- jev poslovnih prihodkov ozi- roma 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter do- brih 255 milijonov tolarjev či- stega dobička oziroma 19 od- stotkov wee kot lani. Skupina Terme Čatež, v kateri so po- leg matične družbe še Marina Portorož, Delikatesa Ljublja- na, Turistično podjetje Porto- rož in Terme llidža Sarajevo,, je v prvem polletju realizirala 4,2 milijarde tolarjev poslov- nih prihodkov (20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani) in 419 milijonov tolarjev čistega dobička. Družba sicer v letošnjem letu načrtuje 6,2 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov in 1,2 milijarde to- larjev dobička iz poslovanja, na nivoju skupine Terme Ca- tež pa je predvidena reali- zacija 8,9 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov in 1,5 milijarde tolarjev dobička iz poslovanja. V Termah Čatež so maja le- tos odprli prenovljeni zuna- nji bazenski kompleks na Ter- malni rivieri, na Mokricah so v celoti prenovili grajske kaš- če, obnovili streho gradu ter del fasade in rekonstruira- li zunanji izgled Herzogove vile in logarjeve koče. V pre- novljenih grajskih kaščah nu- dijo gostom enajst novih sob in konferenčno dvorano. Pro- jekt celovite prenove kom- pleksa Mokrice je bil 40-od- stotno sofinanciran s sredstvi iz evropskih skladov za regi- onalni razvoj. Letos namera- vajo v nove investicije vlo- žiti približno 1,2 milijarde tolarjev. Med večjimi investi- cijami so dokončna ureditev kompleksa Mokrice, obnova in razširitev zimske Termal- ne riviere, nove atrakcije na poletni Termalni rivieri, grad- nja in nakupi apartmajev v kampu in prenova restavraci- je hotela Catež, najpomemb- nejša investicija v skupini pa je gradnja apartmajev v Ma- rini Portorož, ki bo stala okoli 1,5 milijarde tolarjev. Terme so še naprej med po- membnejšimi zaposlovalci v Posavju. Po podatki h družbe je bilo 30. junija letos v sku- pini Terme Čatež zaposlenih 610 delavcev, od tega 443 v matični družbi Terme Čatež. P. Pavlovič Državna pomoč podjetju UNI Vlada RS je na zadnji seji v avgustu na predlog ministr- stva za gospodarstvo skleni- la, da gospodarski družbi UNI s sedežem v Podbočju dodeli pomoč za prestrukturiranje. 5,5 milijonov tolarjev sub- vencije dobi podjetje za ohranitev delovnih mest, 9,9 milijonov tolarjev za sofinan- ciranjeusposabljanja, dobrih 11 milijonov tolarjev pa dol- goročnega posojila za obdo- bje sedmih let. Kot pogoj za državno pomoč je vlada do- ločila, da podjetje UNI pred nakazilom sredstev predloži ministrstvu za gospodarstvo sklep o dodeljeni koncesiji za pridobivanje mineralnih surovin. V zavarovanje vra- čila dodeljenega posojila in subvencije za ohranitev de- lovnih mest pa mora UNI omogočiti vpis zastavne pra- vice na obstoječem premič- nem premoženju in na opre- mi za pridobivanje peskov. V BREŽICAH ZA VAS GRADIMO NOVA STANOVANJA [~T1 Boätanj Na izjemni lokaciji v Brežicah v bližini trgovskega centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnice, avtobusne postaje gradimo zdrava stanovanja z izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garažami in dvigali. Velikost stanovanj od 32,45 m' do 90,60 m1 Vseljivo decembra 2006 Informacije: f i/j SL - inženlring Boršt 12b 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63, E-mail: sl-inzeniring@siol.net TERMOELEKTRARNA B R E STAN ICA CPB 18, 8280 Brestanica hse Holding Stovmskeeleknarmttoo OBRATOVALNO-EKOLOŠKI PODATKI 0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODN JA - AVGUST 2006 Proizvodna enota Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov (kWh) (ura) (število) Plinski bloki TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - AVGUST 2006 Dimno število Proizv SO mg/m3 NO mg/mJ CO mg/mJ Gorivo Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB4 ZP 0 35 93,0 100 4,6 100 0 2 KOEL 17,8 1700 72,8 150 16,6 100 O 2 PB5 ZP 0 35 96,0 100 3,0 100 0 2 ZP ¦ zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko Izobraževanja za izplačilo subvencij KRŠKO - V okviru ukrepov Slovenskega kmetijskega okoljskega programa je v Krškem potekalo izobraževanje, ki ga je pripravil Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Izpostava Krško. Slovenski kmetijski okoljski program (SKOP) vključuje in- teresente za koriščenje sub- vencij pod določenimi pogoji in zajema najrazličnejše pro- grame. V Krškem se je za ta način razvijanja najrazličnej- ših kmetijskih panog odločilo 720 članov, ki pa niso nujno samo kmetje. Letošnji dodatni razpis, na katerega so se lahko prijavili novi zainteresirani, se je na- našal na ekološke kmetije in habitate. Terenska svetovalka Branka Radej Koren je obra- zložila, da so obravnavali vsa- kega interesenta posamezno in mu obrazložili tudi obvez- nosti, ki jih SKOP prinaša. Za- vezanci se morajo udeleževati obveznih predavanj, ki so raz- deljena na obdobje petih let. Letošnja predavanja zajemajo že skupno sedem ur po pred- postavki, da so se v okoljski program vključili leta 2004. Skupno pa bodo morali v tern času opraviti 15 ur izobraže- vanja, drugače bodo sankcio- nirani, subvencije se jim bodo zmanjšale ali pa celo ukinile. V popolnoma zasedeni dvo- rani Kulturnega doma Krško je predavatelj Hrvoje Orša- nič predaval na temo Območ- ja „Natura 2000", Mateja Str- gulec je predavala o primerih kolobarjev glede na usmeri- tev kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in Stane Bevc o reji kravdojilj. Marija Kalčič Mirtič Člani SKOP-a na predavanju Žemljice, krofi, preste... KRŠKO - Na ie dodobra zapolnjeni ali pa lahko rečemo, da ie kar za vse ponudnike in prodajalce pretesni krški trinici, se je s ponudbo dnevno sveiih pečenih dobrot 2. septembra pridruiila še majhna prodajalna z dobrotami Pekarne Paper. Po besedah lastnika pekarne Sandija Papeia (na sliki), s tern sledijo projektu, da ne Ie širijo mreio prodajaln, temveč da se tudi čim bolj približajo domaäm kupcem. Pekarna Papež sicer oskrbujejo s pečenimi proizvodi ie 70 trgovin v maloprodaji. B.M.________________________________ Obrat za proizvodnjo celuloze dokončno ustavljen YIPA» VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. V četrtek, 31. avgusta, smo v družbi VIPAP VIDEM KRŠKO v zgodnjih jutra- njih urah dokončno ustavili proizvodnjo celuloze. V skladu s programom ekološke sanacije in tehnološke posodobitve tovarne smo zaprtje obrata pr- votno načrtovali že v letu 2004 in ga nato prestavili na oktober 2006. Zaradi vedno težjega zagotavljanja zadostnih kolidn lesa za nemoteno proizvodnjo celuloze ter zaradi naraščajočega negativnega finančnega vpliva proizvodnje celuloze na celotno podjetje smo se v VIPAP VIDEM KRŠKO odločili, da usta- vimo proizvodnjo dva meseca pred načrtovanim zaprtjem obrata. V zadnjih devetih letih smo za odpravo ekoloških problemov in za izboljšanje tehnološke opremljenosti tovarne vložili približno 112 milijonov evrov. V Krškem imamo sedaj popol- noma prenovljeno in posodobljeno tovarna papirja, ki bo v prihodnje namesto celuloze kot surovino v pretežni meri uporabljala reciklirana vlakna iz starega papirja in termo-mehan- sko lesovino. Z namenom, da optimalno racionaliziramo poslovne in proizvodne procese ter zagotovimo trdne temelje za nadaljnji razvoj tovarne papirja, smo vzporedno s pripravami in izvaja- njem postopkov zapiranja obrata za proizvodnjo celuloze reorganizirali celotno podjetje. Tako je po zaustavitvi obrata za proizvodnjo celuloze stopila v veljavo tudi nova sistemiza- cija delovnih mest, po kateri bo v podjetju zaposlenih 440 delavcev. V juniju, ko je bil potrjen program razreševanja presežnih delavcev, je bilo presežnih delav- cev 366. Na zadnji dan avgusta je bila ta številka nekoliko nižja, saj je 36 delavcev že na- šlo novo zaposlitev. Od 330 presežnih delavcev so 103 uvrščeni v različne kategorije zašči- tenih delavcev. Za nekatere od teh je že dogovorjena prezaposlitev v druga podjetja (npr. invalidsko podjetje Levas), nekateri bodo verjetno do upokojitve prešli na Zavod za zapo- slovanje (poseben status), za druge pa intenzivno iščemo rešitve. Po neuradnih podatkih je 25 do 30 delavcev od preostalih 227 ie našlo novo zaposlitev. Vsem tistim, ki si še niso uspe- U najti nove zaposlitve, bo podjetje skupaj s Skladom dela še naprej pomagalo pri iskanju nove zaposlitve. Uprava podjetja se vsem iskreno zahvaljuje za profesionalno opravljene naloge in odgovo- ren odnos do dela, ki so ga zaposleni ohranili vse do same zaustavitve proizvodnih naprav. Tako so delavci v obratu za proizvodnjo celuloze še enkrat dokazali, da so odgovorni in za- nesljivi delavci, kar bodo novi delodajalci zagotovo znali ceniti. Obenem pa se zahvaljuje- mo vsem tistim, ki so bili na tak ali drugačen način povezani s tovarno, ki je v preteklosti zagotovo narekovala razvoj kraja in ga je s tern tudi sooblikovala. Pri tern imamo v mislih vse generacije Krčanov in drugih prebivalcev Posavja ter širšega območja, ki so s tovarno ži- veli vse od njenih začetkov. In vsem zagotavljamo, da bo posodobljena in okoljsko bolj od- govoma tovarna papirja VIPAP VIDEM KRŠKO še naprej ostala ključni dejavnik gospodarske- ga razvoja Krškega in celotne regije. Peter Drakulič referent za odnose z javnostmi Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 GOSPODARSTVO F GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENUE slovenija magyarorszäg • !; '' 0- ¦ '" OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE, KRŠKO Projekt »Stopimo na skupno pot znanja« delno financira EU Projekt »Stopimo na skupno pot znanja« Interreg III A V letu 2005 smo GZS Območna zbornica Posavje, Krško kot nacionalni partner in Regionat- na razvojna agencija Posavje kot prijavitelj skupaj s hrvaškim partnerjem Občino Kumrovec uspešno pripravHi projekt »Stopimo na skupno pot znanja« za izvajanje katerega smo preje- li sofinanciranje na 1. javnem razpisu v okviru Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006. Namen projekta je razvoj človeških virov, cilj projekta pa je doseči dvig usposobljenosti in zaposlitvenih možnosti na skupnem čezmejnem prostoru, organiziranje prilagojenega-cilj- nega podjetniškega usposabljanja in spodbujanje podjetniškega duha. Poudarki bodo dani usposabljanjem za mala in srednje velika podjetja V obdobju od marca 2006 do februarja 2007 bomo na GZS OZ Posavje, Krško izvedli 26 različ- nih usposabljanj. Prvi sklop usposabljanj (9 seminarjev) smo že izvedli v času od aprila do ju- nija, drugi sklop usposabljanj (11 seminarjev) bomo izvedli v času od septembra do decembra 2006 ter v januarju in februarju 2007 še zadnji sklop 6-ih seminarjev. Seminarji so sofinanci- rani s strani Evropske unije in sicer iz sredstev INTERREG III A in so za udeležence brezplačni ter spadajo med državne pomoči po pravilu »de minimis«*. Termini izvajanja drugega sklopa usposabljanj: Usposabljanje/seminar Termin Rok prijave 12. ' Racionalizacija proizvodnje 26. in 27. 13.9.2006 September 2006 13. Kako preživeti in dosegati večje dobičke na kon- 11. 28.9.2006 kurenčnem trgu - uravnotežen sistem kazalnikov oktober 2006 (BSC) 14. Kako povečamo učinkovitost na delovnem mestu 18. oktober 2006 5.10.2006 15. Sodobni pristopi k trženju 25. oktober 2006 12.10.2006 16. Finančno in davčno pravo za podjetnike 8. november 26.10.2006 2006 17. Kako uvedba evra vpliva na poslovanje 14. november 2.11.2006 2006 18. Skrivnosti poslovnega in osebnega komuniciranja 23. november 10.11.2006 2006 19. Kako izboljšamo medsebojne odnose 6. december 23.11.2006 2006 20. Kaj moramo vedeti za uspešnejšo prodajo 14. december 1.12.2006 2006 21. Vse kar morete vedeti o stroških »službenih poti« januar 2007 22. Kaj mora direktor - podjetnik vedeti o pravnih januar 2007 osnovah poslovanja 23. Obvladovanje financiranja poslovanja februar 2007 24. Kako obdržati ključne kadre februar 2007 25. Kako voditi uänkovita pogajanja februar 2007 26. Direktno trženje v praksi februar 2007 Podrobnejše predstavitve posameznih usposabljanj bodo objavljene na spletnih straneh (http://gzs.si/oz_posavje) in v publikacijah GZS Obmocne zbomice Posavje, Krško. Prijave in informacije o seminarjih: GZS Območna zbornica Posavje, tel.št. 07/490 10 60. Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG WA Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006. * »de minimis« ¦ obrazložitev iz Zakona o spremljanju državnih pomoči ((ZSDrP): »Pomoči, dodeljene po pravilu »de minimis«, ureja predpis Uredba Komisije (ES) it. 69/2001 o upora- bi 87. in 88. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za driavno pomoč »de minimis«. Gre za pomoči, ki so sicer namenjene prejemniku, ki se ukvarja s tržno proizvodnjo blaga in storitev, vendar zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence. Pri tej vrsti pomoči skupni znesek pomoči ne sme preseči zneska 100.000 EUR v tolarski protivrednosti v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči« Pripravila: Aleksandra Hie, Samostojna svetovalka Minister Žagar v Posavju KRŠKO- V ponedeljek, 5. septembra, je na sedežu Regionalne razvojne ageneije Posavje potekalo neformalno srečanje z mi- nistrom, pristojnim za področje lokalne samouprave in regional- ne politike dr. Ivanom Žagarjem. Direktor Regionalne razvojne ageneije Posavje Robert Ostrelič je uvodoma prisotne seznanil s potekom priprave Regionalnega razvojnega programa regije Po- savje za programsko obdobje 2007-2013. Minister je prisotne seznanil s potekom procesa regionalizacije Slovenije ter s pote- kom priprav na novo finančno perspektivo in na proces pogajanj z EU o namenih črpanj evropskih sredstev. Srečanja so se udeležili župan Občine Brežice Ivan Molan, žu- pan Občine Krško Franc Bogovič, župan Občine Sevnica Kristijan Jane, vodje odborov Regionalnega razvojnega sveta regije Po- savje ter nekateri poslanci Driavnega zbora RS iz Posavja, ki so izpostavili predvsem dileme glede virov financiranja posameznih razvojnih projektov in probleme, s katerimi se soočajo občine zaradi kratkih časovnih rokov izvedbe projektov. www.volkswagen.sf Polo. Za poln prtljažnik prihranka. Do 305.000 SIT prihranka z ugodnim financiranjem družbe Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva cesta 5, 8250 Brežice Tel.: 07/499 21 50 Slika jc jimbolna. Slevilo vozil in modelov je omejeno. Skupna poraba: 4,5 - 7,11/100 km. Emisije CO2:122 -169 g/km. RENAULT USTvah»ta 4 8000 Novo mesto |flH|HB II i .i 10] IZOBRAŽEVANJE Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Prvi šolski dan v Posavju Sole dobrih misli in prijaznih ljudi RAKA, CERKLJE OB KRKI, BLANCA - Koliko je osnovnih šol v Posavju? Koliko je krajev v Posavju, kjer stojijo te sole? Ah, o tern čivkajo wed zadnjimi spreleti lastovke ter se že dogovarjajo, kdaj se bodo podale na pot v tople kraje. Peljem se proti Raki, nato me pot zanese v Cerklje ob Krki in že je tu po- poldne, ko se ustavim na Blanci. Vmes premišljujem tudi o tem, da petek niti ni tako slab dan za za- četek prvega šolskega dne. Zdramim pa se ob misli, da mesto ni več mesto in vas ni več samo vas, saj sploh ne morem umestiti šol niti v delavsko oz. mestno niti v kmečko oz. vaško okolje. Vsekakor pa drži, da je začetek vsakega šolskega leta stresen za učence, učitelje in tudi starše. Že prav kmalu pa kolo časa uravna tirnice in šolski utrip se kar nekako uteče. R aka v jutranjem prebu- janju. Med šolarji sreču- jem tudi starše, ki svoje nadobudneže prvič spremlja- jo v hram učenosti. Prijet- no razigrani se zberejo v te- lovadnici. Nekateri med sabo poklepetajo, najmlajši se še stiskajo k staršem. Kmalu pa že vzvalovi šotski utrip, ko jih prijazno nagovori ravnateljica Milvana Bizjan in prvošolčke povabi v veliko šolsko druži- no. Med prireditvijo se pre- pletata glasba in smeh, saj jih poskuša razvedriti tudi igra- lec Andrej Rozman Roza. Po- gled se mi za trenutek ustavi na napisu „Svoje sanje lahko uresničimo". Nekako navržena, nedokon- čana misel, mi pomaga raz- vozljati razmišljanje ravna- teljica in doda, da je bil to daljši napis, ki so ga obesili odhajajočim osnovnošolcem ob koncu minulega šolske- ga leta, del pa so obdrža- li za začetek novega, letoš- njega. Učencem je potrebno dati ponovno vzpodbudo, kaj- ti mnogi jo tudi potrebujejo in jim odkrito povedati, da si je potrebno želeti, kajti, če si nečesa močno želiš, se bo prav gotovo uresničilo. Priha- jajo iz najrazličnejših okolij, med sabo so si različni, vsa- kega izmed njih pa je potreb- no pripeljati do zastavljene- ga cilja. Da je znanje tisto, ki nekaj šteje, prisluhnem nasled- njim besedam in da se je treba znati tudi učiti. Že v lanskem letu so začeli s pro- jektom „Uämo se uäti". Uči- telji in devetošolci so odšli za dva dni v Črmošnjice in vse skrbno načrtovali in speljali v obojestransko zadovoljstvo, kar se je pokazalo tudi na zu- nanjem preverjanjü znanja. Dosegli so visoko raven, zato so v kolektivu še posebej po- nosni. Na novo šolsko leto so se te- meljito pripravljali v zadnjih dneh avgusta, saj so ime- li učitelji že izobraževanje. Zastavljene cilje pa bodo uresniäli tudi z zunanjimi predavatelji. Potrebno bo do- polniti letne načrte, izvaja- li bodo delavnice in se „uä- li uäti" od prvega pa vse do devetega razreda. Prisluhnili bodo tudi učencem, ki bodo podali svoje predloge, v pro- jekt pa nameravajo vkljuäti tudi starše, ki bodo pripove- dovali izkušnje s svojega šola- nja in pridobivanja znanja. Letošnje šolsko leto raško šolo obiskuje 158 učencev, vrtec, ki je v sklopu šole, pa še do- datno 73 otrok. V kolektivu je 16 uäteljev, na šolo pa priha- jajo še od drugod, saj dopol- njujejo svoje učne obvezno- sti - iz Leskovca, Kostanjevice na Krki, Šentjerneja in Smar- jete. Ravnateljica meni, da je to dobro in celo spodbud- no, saj lahko znanje učencev iz različnih šolskih okolij med sabo primerjajo in celo izbolj- šujejo. Na Raki izhajajo učenci iz me- šanega okolja, ni samo zapo- slenih niti tistih, ki bi se udej- stvovali samo v kmetijstvu, imajo pa več kot polovico vo- začev, ki se v solo pripeljejo s šolskim kombijem ali avtobu- som. Organizirano imajo tudi jutranje in popoldansko var- stvo, ki pa ni, kot je poveda- la ravnateljica, samo varova- nje učencev, pač pa tudi učna pomoč. Milvana Bizjan ima na svoji delovni mizi pred sabo ved- no slovenski pravopis. Na njem je izpisana misel Harol- da Wilsona „Vodenje je dolo- čanje prioritet" in ker je po- stala ravnateljica pred tremi leti, je pred njo še precejšen del mandata. Preudarno pra- vi, da morajo prihajati spre- membe počasi in zato s pö- časnimi koraki stopa v nove projekte, saj je mnenja, da je potrebno vsako stvar, pre- den jo začneš, dobro premis- liti. V nadaljevanju pa doda, da dajejo velik poudarek npr. ekologiji, da so na tem po- dročju veliko naredili in so osveščeni, vendar še ni pri- šel pravi trenutek, da bi se vkljuäli s projektom v eko solo. Ponosna je, da izhaja iz Bo- horja, kmečkega okolja, ki ji je veliko dalo za življe- nje. Imela je težke pogoje za študij in zdi se ji, kot bi bila trd boj, da je prišla iz takega okolja, da je končala študij v Mariboru, da je dobila službo. In ta je bila na Raki. Tu je v začetku dobila tudi stanova- nje in si ustvarila druiino. Ima hčerko in sina, ki je uä- telj športne vzgoje. Družinski prirastek pa je že vnukinja, ki je vključena v raški vrtec. Včasih se je veliko kultur- no udejstvovala, pot pa jo je službeno zanesla tudi v Novo mesto, kjer je bila zaposlena na Zavodu za šolstvo. Kot pra- vi, je izšla iz prakse, na Za- vodu je veliko delala z uči- telji po vsej Sloveniji, svoje delo je oplemenitila s teori- jo in se vrnila v prakso. Bila je predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele Kra- jine, kjer je kot soorganizato- rica pomagala pri izvajanju tekmovanj iz materinega jezi- ka. Od nekdaj rada bere, hodi v naravo in v hribe. Kot seda- nji konjiček pa navede, da je to sola, ki ji je v veselje, saj najraje od vsega nekaj nare- di za otroke ter je srečna, ko vidi nasmejane obraze, zado- voljna, da imajo učenci zna- nje in rezultate, zato posku- ša zagotavljati tudi čim boljše pogoje. Pravi, da se da tudi z malo truda veliko narediti. Vsak v kolektivu je pomem- ben, doda in želela bi pohva- liti vsakega posebej, saj je na kolektiv ponosna in vesela, da šolski utrip občutijo skupaj. Vesela je, da dobro sodeluje tudi z občinskimi družbenimi dejavnostmi, da so pripravlje- ni prisluhniti in vidijo potre- be sole ter zagotavljajo zanje tudi sredstva. Trenutno si zelo prizadeva- jo za razširitev sole, saj bi potrebovali kar nekaj novih prostorov. Vsekakor pa bi mo- rali zgraditi vrtec. Počuti se zadovoljno, ker se idejne re- šitve sole in vrtca že snuje- jo, kar bo vsekakor prines- lo širitev kuhinje, pridobili bodo večjo tehnično učilni- co, učilnico za gospodinjski pouk, knjižnico ter računal- niško učilnico. Sedaj poteka- jo kulturne prireditve v šport- ni dvorani, kamor morajo nameščati opremo in gradnja kulturne dvorane, ki je načr- tovana ob telovadnici, naj bi bila nared do leta 2008. V šol- skem letu 2008/2009 pa bodo po več letih ponovno vpisali dva oddelka učencev v 1. raz- red, se z zadovoljstvom zazre v prihodnost. Milvana Bizjan Prvošolci s starši pred vstopom v solsko zgradbo Sprejem prvosolcev v njihovem razredu C1K TREBNJEj Kidričevo ulica 2, 8210 TREBNJE ______________^* Telefon; 07/34 82 100 V šolskem letu 2006/07 vabimo k vpisu • v naslednje programe: * osnovna iota za odrasle - brezplačno * srednjc poidicno. strokovno in poklicno - tchnsko izobraževanje: trgovec, kuhar, natakar, administrator, vrtnar, cvetličar (cdi um«™«*), bolničar - negovalec (šc Nova mesto). ekonomski tehnik, turistični tehnik, gostinski tehnik (an im- v«num). gostinsko - turistični tehnik. vrtnarski tehnik (coi umwr- am), vzgpjitelj predsolskih otrok, strojni tehnik <šc now mest«) EF Ljubljana bo na CIK Trebnje izvajala dodiplomski program ? Visoka poslovna sola - študij na daljavo j in j Podiplomski študijski program ckonomija - izredni študij ] Informacije in prijave: | Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2 I telefon: 07/34 82 100 I k2 Prvošolci OŠ Cerklje se sladkajo z okusno torto V 'Osnovni šoli Cerklje ob Krki je prijetno živahno. Po hodnikih se prepleta- jo učitelji in učenci in začet- ne tesnobe ob pričetku nove- ga šolskega leta ni več čutiti. Prvošolci so bili po tradici- onalnem posebnem presko- ku že sprejeti v hram učeno- sti in okusna torta jim je na lica priklicala zvedave nasme- ške. Kar se da hitro so raziska- li vse kotičke svojega razreda in se v letošnji novosti sreča- li še z garderobnimi omari- cami namenjenimi vsakemu učencu z osnovno idejo, da bi povečali odgovornost do svo- je lastnine. Pouk se na cerkljanski soli prične petnajst minut pred osmo. Vanj vstopa v tem šol- skem letu 173 učencev. Več- ina je vozačev, zanje imajo organizirane avtobusne pre- voze. Znanje jim deli 32 do- mačih ter še šest uäteljev z dopolnilno učno obveznost- jo iz drugih šol. Organizirano imajo jutranje varstvo ter po- daljšano bivanje za dve skupi- ni. Za varnost učencev je po- skrbljeno, saj že med odmori dežura več učiteljev. Tudi dru- gače je varnost zado- voljiva, težave imajo le s parkirišči. V sklopu sole je na- mreč tudi vrtec in vanj je vpisanih 53 otrok. Tako v sol- sko zgradbo vodi isti vhod, težave s parki- rišči nastanejo pred- vsemvjutranjihurah, zato si na šoli želijo, da bi uspeli z dozida- vo. Sola tudi nima je- dilnice, čeprav kar 40 % učencev hodi na ko- silo, saj so starši več- inoma zaposleni. Rav- nateljica Andreja Urbane pravi, da je idejni načrt že narejen in upa na čimprejšnjo realizacijo. Andreja Urbane je po rodu iz Sevnice in ima 22 let delovne dobe v šolstvu. Sedaj je doma v krški občini in pravi, da je to lahko kar prednost, saj na tak način bolj neobremenjeno so- deluje z okoljem. Ima hčerko, ki je študentka in sina gimna- zijea. Da bo postala ravna- teljica, ni nikoli načrtovala, čeprav se ji je zdel to velik iz- ziv. Družina jo je pri odločitvi podprla, zato se je odločila za kandidaturo, ravnateljica je že šest let. Med pogovorom je pobrskala po spominu in pri- pomnila, da je bil začetek te- žak, ker je prihajala iz iste- ga kolektiva, potem pa so bile relacije kar naenkrat drugač- ne, morala je postaviti neke meje, vendar se je vse dobro izteklo. Dodala je, da kolektiv diha kot eden, da je med za- poslenimi pozitivna klima, ki sicer mora biti, da je delo do- bro in strokovno. Nato pa je še povedala, da je biti ravna- telj na mali šoli težko, ko je za vse stvari praktično sama, še najmanj pa je lahko peda- goški vodja. Vrata v njeno pi- sarno so vedno odprta in vsak- do lahko kadarkoli pride k njej, tako dela, ki zahtevajo mir, opravi doma. Med svoje konjičke pa šteje kolesarjenje, branje knjig in svoj sadovnjak, v njem uži- va, v rokah ima vedno škarje in kar naprej kaj obrezuje, ne glede na letni čas ter se tako sprošča. V nadaljevanju pove, da je potrebno načrtno delati že z malimi v vrtcu. Tako pod mentorstvom športnega pe- dagoga tedensko v telovadni- ci izvajajo aktivnosti. Otroci so vključeni tudi v Zlati son- ček, ki ga nadaljujejo do 4. razreda. Že v vrtcu skrbijo za bralno kulturo. Pričeli so s „knjigo Bube", šolarji pa so se vkljuäli v „Kristjanov na- hrbtnik". Pomembno je tudi zgodnje učenje tujega jezi- ka, ki ga izvajajo v okviru in- teresnih dejavnosti. Za niž- jo stopnjo imajo z zunanjimi sodelavci organiziran nogo- met, ritmiko ter rokomet za deklice. Popoldanski aktivno- sti sta še atletika in računal- ništvo. Za razredno stopnjo so tako za zadnji šolski dan pri- pravili poseben program v ok- viru ljubljanske sole rolanja in drsanja, kar je bilo učen- cem posebno doživetje. Pose- bej pa se pripravljajo za raz- na driavna tekmovanja in so najboljši v zgodovini, geogra- fiji in znanju o sladkomi bo- lezni. V lanskem šolskem letu so osvojili šest zlatih in dve srebrni priznanji ter dobili S preskokom v hram učenosti Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 IZOBRAŽEVANJE D dva Zoisova štipendista, na kar so zelo ponosni in bi žele- li tek uspeh obdriati. Letos zaključujejo projekt In- tereg III A - znanje ne pozna meja. Nosilka projekta je OS Podbočje, poleg. pa sodeluje- jo še Velika Dolina, Kostanje- vica na Krki ter hrvaška sola Milana Langa iz Bregane. Za- ključna prireditev bo na cer- kljanski soli, predstavili se bodo staršem in širši javnosti. Tudi drugače zelo dobro sode- lujejo s krajevno skupnost- jo. Ob zaključku koledarske- ga leta se vključijo v izdajo krajevnega glasila, pripravijo nastop ob tednu otroka, ma- micam za materinski dan, ob dnevu izgnancev, v času ve- selega decembra ali za kul- turni dan. Prav tako imajo pristne odnose z bližnjo vo- jašnico, kjer koristijo njiho- vo atletsko stezo, ki je večja od šolske, obiskujejo razsta- ve, ki jih organizirajo v raz- stavnem prostoru v vojašnici ter se seznanijo z vojaškimi poklici. Po učni poti Cerklje ob Krki - Gadova pec organizirajo nara- voslovne dneve za predmetno stopnjo. Za to pot so lani pre- jeli 3. nagrado, saj so se pri- javili na razpis ob zaključku projekta Slovenija vodna učna pot Evrope. V letošnjem šol- skem letu pa bodo nadaljevali s tehničnimi dnevi in sodelo- vanjem z novomeškim šolskim centrom, kjer jim dijaki pred- stavijo proizvodnjo in pokli- ce, v njihovih delavnicah pa si učenci izdelajo določene predmete. Želijo si preure- diti tudi šolsko igrišče, kakor je povedala ravnateljica, zato pripravljajo ob dnevu zemlje, 20. aprila, posebno sodelova- nje otrok od vrtca do devete- ga razreda z okolico oz. kraja- ni. Pomembno pa se jim zdi, da spoznajo glavne značilno- sti slovenske pokrajine, zato načrtujejo zaključne ekskur- zije tako, da učenci vsako leto vidijo en del domovine, na koncu osnovnega šolanj a pa jo dokončno spoznajo. N a Blanci je brežiček nad krajem namenjen osnovni soli, ki so jo tja kot novogradnjo postavili pred tremi leti in je s plesom ob glasbi oživela v sončnem popoldnevu prvega šolske- ga dne, ko so člani Poskoč- ne plesne sole Polka dodobra zanimirali učence, da so vsi nasmejani poskakovali proti telovadnici, kjer so jih priča- kali starši ter nadaljevali tra- dicijo, saj prvi in zadnji šolski dan obeležijo tako, da ga vsi še dolgo pomnijo. Tudi besede ravnateljice Ane Mešiček so bile namenjene vsem 117 učencem in njiho- vim staršem, saj je, kot je po- vedala, zelo pomembno, kako se začne prvi šolski dan. Da se sošolci takoj med seboj po- iščejo, začutijo in sprošče- no začnejo šolsko leto. Naj- mlajšim so strah pregnali tudi tako, da so jim poklonili po- sebno žogico. Utrip novega šolskega leta se je za zaposlene pričel že prej. V torek so obiskali tudi breži- ški grad in si ogledali razsta- vo o Keltih, se podali še na Bi- zeljsko, si ogledali okolico ter znamenitosti bizeljskega gra- du. V sredo so imeli učite- Iji strokovno predavanje na temo, kako motivirati mla- dostnika in tudi starše za delo doma in v soli ter se soočiti z dolžnostmi na eni in dru- gi strani. Na šolski steni visi že večlet- na misel „Sola dobrih misli in prijaznih ljudi", na kateri gra- dijo vzgojno delo, kakor mi je v pogovoru povedala ravna- teljica. Poudarek dajejo le- pemu vedenju povsod, zato dnevno zbirajo najrazličnej- še misli, ki jih nato obešajo na stene, pa tudi delček šol- ske ure posvečajo temu ter ugotavljajo, da so učenci zelo ustvarjalni, kar je nadgradnja šolskemu delu. Z mislijo „Lju- bim sebe, ljubim tebe, ljubim dom in domovino" so začeli že leta 1991, ko so ob teda- nji šoli za novo Slovenijo za- sadili lipo ter se veselili pozno v noč, potem so prišli tanki... Lipo so ohranili, jo negovali in zanjo skrbeli, tudi v času no- vogradnje in nanjo so še ved- no zelo ponosni. Sicer pa ravnateljica vse svo- je moči usmerja v hvalnico veselju ter pravi, da bi morala biti že najmanjša stvar vzrok za veselje, saj si ga ljudje z nepomembnimi stvarmi greni- mo in ne razmišljamo, kako je pravzaprav kratko. Vedno jo spremlja geslo „Na zdravje življenju". Doma je s Pokle- ka nad Blanco, kjer imajo še sedaj vinograd, ovce, pse ter tisto naravo, ki ji pravi, da je raj. Tarn živi njena mati, s ka- tero preživi vsak prosti trenu- tek in klepeta. Rada se tudi sprehaja in je v naravi, je strastna gobarka, predvsem pa v gozdu najde mir. Kot je povedala, včasih niti ne ve, da hodi, samo posluša ptice, si uravnava misli in se kon- centrira, ali pa vse odmisli in samo hodi. Z blanško šolo je povezana že 50 let, saj je bila v njej kot učenka in sedaj je že sedem- najsto leto ravnateljica. V soli je začela delati leta 1958, to je bila njena prva služba, po- učevanje v stari soli na Blan- ci s podprtimi zidovi. Učila je 17 generacij učencev sloven - ščino in vodila knjižnico, kar dvaintridesetkrat je poučeva- la osmi razred. Ima dve hčerki in pet vnukov od enega do deset let starosti in vsi so blizu nje. S ponosom pove, da sta šli hčerki po nje- nih stopinjah in sta tudi učite- Ijici, čeprav sta rekli, da to ne bosta postali, doda in se na- smehne ob misli „Zarečene- ga kruha se največ poje". Ni- kakor ne more brez petja in gasilstva, pravi in razmišlja, da Bianca živi z gasilstvom, sebe pa ima kar za povezoval- ni člen med njimi, čeprav je v gasilskih vrstah od 30 do 50 let nekaj zatišja, vseeno ak- tivno hodijo na različna tek- movanja, pa tudi sola ima svoj gasilski podmladek. Med njihovimi posebnimi dnevi, ki jih bodo nadaljevali tudi v le- tošnjem letu, bodo v oktobru izvedli dan gasilstva, ki bo na- menjen za razna predavanja, delavnice ter praktični vaji za požarno varnost. Ker službo jemlje kot del živ- Ijenja, se ji zdi samoumevno, da sola sodeluje z društvi v kraju in z vsem žMjem v kra- jevni skupnosti. Želela bi, da bi bilo bivanje v kraju še na- prej tako polno, da bi v njem ostalo čim več ljudi ter da bi se nazaj vrnili tudi po šolanju, kar bi dolgoročno pomenilo za kraj veliko. Da pa so blanški učenci bi- strih glav, so dokazali na lan- skih driavnih tekmovanjih, ko so skupno osvojili kar 90 priznanj ter sodelovali še na različnih natečajih in projek- tih, bili pa so organizatorji tudi državnega tekmovanja iz znanja zgodovine. Vsekakor pa blestijo tudi na športnih področjih in že jeseni načrtu- jejo srečanje z znanim sport- nikom. Vsako leto namreč po- vabijo medse znano osebo. Če je vreme lepo, je pogovor pod drevesno krošnjo, druga- če pa v telovadnici. Pogovarjali sva se v njeni pi- sarni in ko sem odpirala pu- blikacijo za letošnje šolsko leto, se je vedno znova po- javljala misel Rudija Kerše- vana „Gledam modro, vidim plavo" in skozi okno k bliž- njemu kozolcu so odplavale tudi ravnateljičine misli. A to je že druga zgodba. Prav gotovo si vso pozornost zaslužijo tudi ostale sole v Posavju, njihovi učenci, učitelji in ravnatelji, ven- dar je prvi šolski dan pre- kratek, na srečo pa se je šolsko leto 2006/2007 ko- maj začelo. Marija Kalčič Mirtič Ana Mešiček Prvosolci vadijo za prvi nastop Popoldanska prireditev ob začetku šolskega leta pritegne tudi starse ŠOLSKI CENTER Novo mesto VIŠJA STROKOVNA SOLA Segova ulica 112. 8000 NOVO MESTO S 07/ 393 21 80. f»k* 07/ 393 21 84 E-mail: vssnm(«(pie*t arras si http Www vw-nm com Razpis in izvajanje izobraževalnih programov na Šolskem centru Novo mesto, Višji strokovni šoli, v študijskem letu 2006/2007 Šolski center Novo mesto, Višja strokovna sola, Šegova ulica 112, Novo mesto, razpisuje v študijskem letu 2006/2007: 1. STROJNIŠTVO 70 vpisnih mest za redni študij 140 vpisnih mest za izredni študij, od tega: - 60 vpisnih mest za študij na daljavo (E-leaming) 2. KOMUNALA 70 vpisnih mest za redni študij 90 vpisnih mest za izredni študij, od tega: • 20 vpisnih mest za študij na daljavo (E-leaming) 3. ELEKTRONIKA 70 vpisnih mest za izredni študij, od tega: - 20 vpisnih mest za študij na daljavo (E-leaming) 4. PROMET 70 vpisnih mest za izredni študij, od tega: - 20 vpisnih mest za študij na daljavo (E-learning) Vse redne in izredne programe bomo izvajali v Novem mestu. Izobraževanje študija na daljavo bomo organizirali glede na prijave v študijskih središčih (Idrija, Koper, Postoj- na, Ljubljana...)- Redno izobraževanje bo trajalo dve leti, izredno izobraževanje bo organizacijsko ter časovno prilagojeno na dve leti in pol. Zainteresirani itudenti se lahko s tretjo prijavo prijavijo v referatu Višje strokovne sole do 10. oktobra 2006, do zapoinitve razpisanih mest. Prijavo dobite v referatu, ali na spletni strani sole. Informativno mesto: ™ Šolski center Novo mesto Višja strokovna sola Šegova ulica 112 8000 Novo mesto Tel: 07/39 32 182, faks: 07 39 32 184 http://www.vss-nm.com E-mail: vss.nm®guest.arnes.si ^ Fakuitvta za kmvtljstvo Tmamr 1 ««rtcuKM» Fakulteta za kmetijstvo Vabimo vas k vpisu rednega in izrednega študija - na dodiplomske bolonjske programe in - podiplomske študijske programe Začetek študija: 1. OKTOBER 2006 Informacije: 02 25 05 819 (referat za študentske zadeve) http://fk.uni-mb.si V septembru vpisujemo v programe za pridobitev izobrazbe, in sicer v: Osnovno solo zo odrasle Program financira Ministrstvo za šolstvo in sport in je za udeležence brezplačen Dodiplomske visokošoiske študijske prodrome Javna uprav, Fakultete za upravo Ljubljana; Visoka poslovna sola, Ekonomske fakultete Ljubljana III Predavanja so v Krškem III ETrS Brežice Bizeljska cesta 45, Brežice Ekonomska in trgovska sola Brežice vabi odrasle k vpisu v programe: —» ekonomski tehnik . -* prekvalifikacija trgovec i—* tečaji tujih jezikov in računalništva ________ informacije na telesonu 07 499 25 50 Prijave sprejemamo takoj, vpis bo v septembru 2006. m POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - teto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 l r—"?>—-\ i-------ir-u—T^Fki a 1 n ii 111M111 ? c3 ¦¦¦¦B^HhmhHHMp « ¦ ¦ Petnajst pevk in pevcev Pevskega zbora "Prijatelji" DU Sevnica skupaj, pod vodstvom Milehe Krajnc, prepeva narodne in ljudske pesmi ie devet let._______________ Zasedba Drustva upokojencev Raka, ki jo sestavlja dvanajst pevk in šest pevcev, se imenuje Roirriarin. Največ nastopajo na krajevnih prireditvah in tudi pevskih revijah. Moski nonet Drustva upokojencev Breiice prepeva ie častitljivih 18 let. Sestav vodi Iqnac Slakonja._______ V Krmelju, pri tamkajšnjem igrišču, imajo majhen bajer, v katerem cveti lokvanj pri lokvanju. Ne Ie, da je cvetoči bajer prav idiličen, potrebno so bi bilo izkoristi tudi za promocijo kraja, meni devet pevk DU Krmelj, ki so naredile prvi korak in se poimenovale "Lokvanj". Skupaj prepevajo tretje leto.____________ studjo g Elizabeta Kriianič, dolgoletna profesorica glasbe in pomočnica ravnatelja na krški Glasbeni šoli, čtanica in pevka Tamburaskega orkestra iz Artie, in še bi lahko naštevali, se bo z upokojitvijo Ldecembra letos pridruiila posavskim upokojencem. Piknik v naravi VELIKI KAMEN - Društvo gluhih in naglušnih Posavja ima se- dež v Krškem, vanj pa so vključeni naglušni in gluhi člani iz celotnega posavskega območja. Eno izmed dejavnosti, ki jih izvaja, je tudi družabno življenje in razna srečevanja, kar za gluhe osebe pomeni zelo veliko, saj si ob takšnih dogodkih iz- menjajo najrazličnejše izkušnje, tudi takšne, kot je vključe- vanje med slišeče, ki jih včasih najbolje ne sprejmejo v svo- jo sredino. Povezovalna nit je največkrat kar sekretarka DGN Vlasta Moškon, ki jim pomaga pri premostitvah še pri vseh drugih težavah, ki jih slišeči svet niti ne opazi. V soboto, 2. septembra, so se zbrali na „Pikniku v naravi" ob klepetu in najrazličnejših družabnih ter športnih igrah na kmetiji Vrto- všek na Velikem Kamnu pri Koprivnici, si ogledali tudi čudovi- to okolico in se poveselili ob domačih specialitetah. M.K.M. 90 let Jožeta Novaka RAKA - Jože Novak z Rake se je marsikomu zapisal v spomin kot predan čevljar, ki je 35 let dan in noč skupaj z družino ži- vel za svojo obrt. 2. septembra je praznoval častittjivih 90 let, ob jubileju pa sta mu z dobrimi željami za trdno zdravje prišla voščit tudi podžupanja občine Krško Ana Nuša Somrak in predsednik sveta KS Raka Alojz Kerin (na fotografiji). Še vedno živahen 90-letnik še danes s svojo dobro voljo razve- seljuje najdražje, ob obisku pa je obujal spomine na mladost. Z ženo Kristino sta si ustvarila dom, v katerem sta se jima ro- dila dva sinova, Lojze in Jože; oba se še dobro spomnita, kako sta očetu še kot fantiča pomagala pri čevljarstvu. Na mesec so namreč naredili tudi po 200 parov čevljev. Jože ni pozabil povedati niti zgodbe, ko se je med drugo svetovno vojno vrnil iz Nemčije in v svoji domovini iskal partizane. Pravi, da jih ni našel in je zato odšel nazaj v izseljeništvo. Njegovo zdravje je že nekajkrat viselo na nitki, a je danes spet čil in pokončen. Pravi, da vedno posluša nasvet zdravnikov; do njih in še mar- sikam drugam se še vedno z avtom odpelje sam. P.R.B. Izpraznitr svojc linmilnike € dan -1. januar 2007 se vse bolj približuje. Povsem jasno je, da bo potrebno bistveno spremeniti naš odnos do kovancev: evrski bodo vredni bistveno več kot tolarski. Pustiti en sam evro napitnine, ne bo več »drobiž«. Z »drobižem« bomo imeli tudi v NLB veliko dela, saj bomo morali do konca leta - torej še pred začetkom uvedbe evra, zbrati predvidoma kar 500 ton tolarskih kovancev. Zbiranje kovancev V NLB smo ie konec junija pričeli s posebno akcijo zbiranja tolarskih kovancev, ki je usmerjena predvsem na otroke, njihove star5e in stare sjarše. Na različne načinejih želimo spodbuditi, da zberejo čim več kovancev in jih s pomočjo NLB Tolimatov all samostoječih števnih strojev položijo na NLB Toli račune, NLB Prve račune ali druge osebne račune. Vsem tistim nadobudnežem, ki svojega računa še nimajo, bomo, seveda ob soglasju njihovih starše.v, odprli račun in položili nanj znesek prinesenih in preštetih kovancev. Prav vse otroke, ki bodo prinesli kovance v vrednosti nad 2.000 tolarjev bomo nagradili s. praktknimi darilci. Kovanci tudi v humanitarne namene Zbiranju kovancev in bankovcev za akcijo Za drobiž sveta pa so namenjeni tudi UNICEF-ovi zbiralniki v poslovalnicah NLB. V sodelovanju s humanitamo organizacijo bomo do konca leta organizirali nekaj privlačnih prireditev za otroke in mlade, kjer bomo zbirali tolarske kovance v humanitarne namene. Dodatne informacije Podrobnejše informacije o uvedbi evra so na voljo v vseh poslovalnicah NLB, v rubriki Evro v mesečnih izpiskih prometa na osebnem računu, na spletni strani www.nlb.si/evro ter v € - informativnem centru na številki 01/477 20 00. nlbO www.nlb.si Obnovljena kapelica oživila spomine AAALO MRAŠEVO - V soboto, 2. septembra popoldne, je bilo praznično v tej vasi na robu Krakovskega goz- da, saj so vaščanke in vaščani obeležili 100-letnico kapelice Lurške matere Božje, ki so jo ob tej prilož- nosti tudi lepo obnovili. Slovesni sveti maši in blago- slovu obnovitvenih del je sledila še predstavitev knji- ge Spomini živijo, ki jo je napisal župnik na Čatežu ob Savi, sicer pa Malomraševec po rodu, Jože Pacek. Kapelico Lurške matere Božje so na pobudo Franca Packa za- čeli graditi leta 1904, dograjena in blagoslovljena pa je bila 13. maja leta 1906. Ob častitljivem jubileju je seveda klica- la poobnovi, ki so jo vašča- ni na pobu- do in pod vod- stvom Jožeta Jalovca začeli v lanskem letu. Cerkvica ozi- roma kapelica . je dobila novo streho, žlebo- ve in fasado, uredili so nje- no okolico ter jo posodobili z električnim zvonenjem. Obnova je sta- la blizu dveh milijonov to- larjev, ki so jih zbrali s pomoč- jo krajevne skupnosti Pod- bočje in žup- nije Sv. Križ - Podbočje, veliko, tako denarja kot materiala in delovnih ur, pa so prispevali vaščani sami ter številni obrtniki. Po olepša- nju zunanje podobe želijo v naslednjem letu kapelico obnovi- ti tudi notranjost kapelice. Ob tern so Malomraševci ob vhodu v vas namestili tudi nov križ. Oboje, obnovljeno kapelico in nov križ, je pred začetkom slo- vesne svete maše blagoslovil dekan leskovške dekanije, sicer pa župnik v Šentjerneju, Anton Trpin, somaševali pa so že ome- njeni čateški župnik Jože Pacek, domači župnik France Novak ter župniki iz Leskovca, Velikega Tma in Studenca. Maše so se udeležili številni sedanji in nekdanji vaščani in vaščanke. Pacek, ki je otroštvo in mladost preživel v tej vasi in je nanjo še vedno zelo navezan, je ob tej priložnosti predstavil novo knjigo z naslovom Spomini živijo. V njej je popisal zgodovi- no vasi in kapelice ter številne zgodbe iz življenja vaščanov v preteklosti ter jo popestril z obilico zanimivih fotografij. Knji- ga je seveda zbudila veliko zanimanje prisotnih. Slovesnemu delu prireditve, ki ga je popestril dekliški pevski zbor Mavrica iz Podbočja, je sledila še bogata pogostitev in družabno sre- čanje. P. Pavlovič Obnovljena kapelica Lurške matere Boije v Malem Mrasevem_____ Joze Pacek med predstavitvijo knjige Spomini iivijo Peti bazar šolskih knjig KRŠKO - 2. septembra, je v organizaciji Agencije za mlade Punkt, Mladinskega centra Krško, Dijaške skupnosti Posavja in Bivaka Se- novo, potekal že tradicionalni, peti sejem šolskih knjig. Ker dijaki iz leta v leto izkazujejo večji interes za prodajo ali za nakup rab- Ijenih šolskih knjig, so se organizatorji odločili še za en sejemski dan, ki bo potekal v soboto dopoldan, 9. septembra, pred novou- stanovljeno senovsko enoto Bivak. Zato za vse tiste, ki ste zamu- dili sobotni sejem šolskih knjig, ali pa ste šele v prvem šolskem tednu izvedeli, katere knjige potrebujete, če so ali niso med po- nudbo rabljenih učbenikov, lahko še vedno do konca tega tedna preverite na Agencijah Punk ali v senovskem Bivaku. B.M. Posavski obzornik - teto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 POSAVSKA PANORAMA 13 Miss poletja v Haciendi Brežice BREŽICE - V baru Hacienda v Breiicah, priljubljenem shajališču mladih predvsem ob koncih tedna, je v soboto, 26. avgusta zvečer, potekal lepotni izbor za miss poletja 2006. Tekmovanje je organizirala Vanja Božič, ki ima med drugim izkušnje tudi z letošnjega izbora za miss Posavja. V Haciendi se je zbralo veliko ogleda lepih deklet ieljnih obiskovalcev in obiskovalk, za naslov miss poletja 2006 pa se je potegovalo osem deklet iz Posavja in Dolenjske: Petra Zorič iz Cerkelj ob Krki, Mihaela Mlakar iz Sevnice, Ksenija Osolnik iz Straže pri Novem mestu, Katja Šoba z Idol, Nina Zajc s Senovega, Renata Saje iz Straie pri Novem mestu, Ursa Belinc s Senovega in Jelena Bubnič, prav tako iz Straie pri Novem mestu. Občinstvu in iiriji so se predstavile v treh izhodih: v oblačilih za prosti čas, v ko- palkah Lisca in v koktejl oblekah blagovne znamke Cezara. Med izhodi je za zabavo obiskovalcev poskrbela ples- na skupina Unique iz Leskovca pri Krškem. V iiriji, ki je morala izbrati najlepše tri, so bile med drugim tudi tri znane lepotice: obe aktualni miss Hawaian tro- pic Manca Zver in Almira Muratovič ter prva spremljevalka letošnje miss Posavja, na izboru za miss Slovenije pa miss NET TV, Tamara Pavlovič. Svoj glas pa je lahko oddala tudi publika, ki je za svojo miss izbrala Mihaelo Mla- kar iz Sevnice. Izbor iirije pa je bil takšen: druga spremljevalka Miss poletja 2006 je postala Nina Zajc s Senove- ga, prva spremljevalka Renata Saje, miss poletja 2006 pa Jelena Bubnič, obe iz Straie pri Novem mestu. Vse štiri, miss publike in prve tri po izboru iirije, so se uvrstile na predizbor za bodočo miss Hawaian tropic, ki ga bo prav tako organizirala Vanja Boiič. Ljubitelji lepote bodo takrat spet prišli na svoj račun. lObžorniKi ¦Sib' / 1 - -'w,»«a«»a^^B^_J Utrinki z izhodov Izbor je spremljalo številčno občinstvo. Žirija, ki je ocenjevala kandidatke Najlepše štiri na izboru za miss poletja: Jelena Bubnič, Nina Zajc, Mihaela Mlakar in Renata Saje__________________________________' _______________________ Senovska folklorna skupina gostovala na Madžarskem SENOVO - Člani folktorne skupine DKD Svoboda Senovo so predzadnji vikend v avgustu gostovali na Madžarskem, kjer so sodelovali na 26. mednarodnem folklornem festivalu v Sar- varju. V treh dneh, kolikor so jih preživeli preko meje, so s ponosom in veseljem s plesi slovenskih pokrajin in pesmijo ter glasbo, zaigrano na izvirne instrumente, predstavljali dr- žavo Slovenijo, občino Krško in tudi FS Senovo. Poleg plesnih nastopov so sodelovali tudi v povorki po mestu, kjer so se zaradi polnih ulic in prisrčnih pozdravov počutili prijetno domače. Vzdušje v skupini se je stopnjevalo vse do zaključnega nastopa, kjer so se poleg folklornih skupin iz Ro- munije, Portugalske, Izraela, Češke, Bolgarije, Španije, Tur- čije in Madžarske predstavili na glavnem odru v gradu. Domov so se vrnili z lepimi spomini, z novimi poznanstvi in z vabiloma za gostovanje v Turčiji in na Madžarskem prihodnje leto. Ponovno so spoznali, da ples ne pozna meja, da zabriše razlike med narodi in neopazno združuje. T.P. Senovčani na Madiarskem Nagrade sta podeljevali aktualni Miss Hawaian Tropic Almira Muratovic (levo) in Manca Zver (desno). MUZGAFEST - Na igrišču pri vaskem domu v Velikem Mraievem so na prvo septembrsko soboto drugo leto zapored pripravili druiabno srečanje vaščanov oziroma tako imenovani „Muzgafest". Nanj so povabili tudi nekdanje vaščane in vaščanke, tako da se je zabave udeleiilo blizu 150 ljudi. Igral je ansambel Svit, poskrbljeno je bilo za jedačo in pijačo, posebno prisrčno točko pa so pripravili mraševski otroci, ki so ob spremljavi harmonike zapeli valko himno. P.P.___________ t iiiii JJlilill. * l BREŽICE - Jezero pred blokom na breiiški Bizeljski cesti tradicionalno ostaja - ali je morda to postalo ekološko zavarovano mocvirje!?_________________ "Pizdun" pripravil "Oreng fešto" KOSTANJEK PRI ZDOLAH - Ker je življenje prelepo, da bi ga je- mali resno, kakor je dejal organizator iz društva P.I.Z.D.U.N., je v Kostanjku pri Zdolah prvega in drugega septembra poteka- la prava pravcata Oreng fešta. Alternativno kulturno društvo Piz- dun, beseda je skovana iz začetnic, in sicer Pl kot prostor idej, Z - kot zagon, D - kot delo, U - kot ustvarjanje in N - kot napre- dek, je bilo ustanovljeno meseca maja letos, s sedežem v Ko- stanjku, kjer je potekala tudi dvodnevna prireditev. Skupina mla- dih članov društva, gre za domače študente, ki sicer študirajo v Ljubljani, je pod naslovom Oreng fešta 06' pripravila vrsto kul- turnih in zabavno-športnih prireditev, z najbolj obiskanimi večer- nimi predstavami, ko so na odru nastopili senovski gledališcniki s Partljičevo igro Nasvidenje med zvezdami, ali ko je na sceni pred okoli 500 zbranimi zaigrala zasavska zasedba Orleki. Na sliki ena od ekip, ki se je v paintball-u pomerila na travnatem, zaradi var- nosti obiskovalcev z mrežo ograjenem igrišču. B.M. Mladi filmarji na Trški Gori KRŠKO - Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) Kr- ško deluje že enajsto leto, s svojo dejavnostjo pa se v dru- štvu osredotočajo na širše kulturno udejstvovanje in ustvar- jalno produkcijo mladih. V slednjo sodi tudi video pro- dukcija, s katero so v dru- štvu začeli že kmalu po usta- novitvi, v letu 1997. Od tedaj so pripravili med drugim vr- sto mladinskih oddaj, doku- mentarnih filmskih zapisov in tudi kratkometražne filme, ki so jih režirali in posneli mla- di avtorji iz Posavja. V sklop video produkcije sodijo tudi razna izobraževanja, festi- vali, srečanja in seminarji s področja filmske in medijske vzgoje mladih tako z domačo kot mednarodno udeležbo, eden izmed ten pa je bil od 1. do 3.septembra pri Lovski koči na Trški gori nad Krškim. Po besedah predsednika DZMP Toma Gomizlja, so mednarodni seminar, ki je potekal pod naslovom Film and media literacy projects for young people", organizi- rali z namenom, da združijo različne organizatorje, ki se tako kot v DZMP Krško ukvarjajo z filmsko produkcijo mladih, ob tern pa zasnovati nove projekte, ki bodo organizirani tudi na nivoju mednarodnega sodelovanja. Seminarja se je udeležilo okoli 30 udeležencev iz desetih evropskih držav. B.M. Folklora brez meja BRESTANICA - Na gradu Rajhenburg je 26.8. potekala prire- ditev Folklora brez meja. Gre za prireditev v sklopu Poletja na gradu Rajhenburg, ki ga prireja krška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, v okviru katerega se je pre- ko poletja zvrtilo nekaj koncertov, slikarska razstava, gleda- liška predstava in državno prvenstvo harmonikark. Tokratno folklomo predstavo so pripravili skupaj z DKD Svoboda Seno- vo oziroma z njegovo folklorno skupino. Poleg Senovčanov sta na gradu nastopili še gostje iz tujine: folklorna skupina Kör- mend iz Madžarske ter pevska skupina in tamburaši KUD Miho- vil Krušlin iz Šenkovca na Hrvaškem. Poletje na gradu Rajhen- burg se bo zakljudlo 30. septembra z zaključno prireditvijo ob 1111-letnici prve pisne omembe Brestanice in Krškega, ki bo nosila ime Mogočni zidovi čuvajo povest o ljudeh. P.P. Tom Gomizelj jfl POSAVJE Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Lokalne volitve 2006 v Posayju Delovna mesta in ceste bodo glavna skrb novih županov POSAVJE - Po naročilu uredništva Posavskega obzornika je v času od 31. avgusta do 4. septembra ljubljanski Epis center (dela tudi za zelo znane naročnike, kot je npr. časopis Finance) v treh posavskih občinah Krško, Sevnica in Brežice opravil raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti razpoloženje volivk in votivcev pred lokalni- mi volitvami, ki bodo 22. oktobra. Iz raziskave smo izvzeli območje sedanje KS Kostanjevica na Krki oziroma novo posavsko občino, in sicer predvsem zaradi tega, ker se je tarn javnosti doslej predstavil le en kandidat (Franc Curhalek), ostala predvidevanja o kandidatih pa so bila v času raziskave le na nivoju ugibanj in govoric. V raziskavi je sodelovalo skup- no 1.183 polnoletnih občank in občanov, razlike po občinah pa so bile potrebne zaradi zago- tavljanja ustrezne enakomer- ne zastopanosti po starosti, spolu in izobrazbi, ki je dolo- čena in zagotovljena z raču- nalniško podprto CATI metodo. Anketirance smo spraševali po udeležbi na volitvah, poznava- nju predlaganih županskih kan- didatk in kandidatov, o izbiri med županskimi kandidati ter morebitni želji po spremembi na županskih stolčkih, povabili pa smo jih tudi, da predlagajo najpomembnejše naloge novih županov. Nekoliko manj časa in prostora pa smo namenili izbi- ri za sedeže v občinskih svetih, saj je v zvezi s kandidatnimi li- stami zanje še veliko neznank, zato smo si pri izdetavi predlo- gov v veliki večini pomagali kar s seznamom sedanje zastopa- nosti v tern najpomembnejšem organu lokalne samouprave. OBČINA KRŠKO V krški občini je bila raziska- va izvedena 1. in 2. septem- bra, anketiranih je bilo 355 polnoletnih prebivalcev obči- ne, od katerih je 45,4 % potr- dilo udeležbo na lokalnih volit- vah, 25,5 % jih je odgovorilo z »verjetno da«, 14,3 % pa z »še ne vem«. Zanesljivo se volitev ne bo udeležilo 9,6 % volivk in volivcev, z »verjetno ne« pa je odgovorilo 5,2 % anketirancev. Najvišji odstotek tistih, ki se ne nameravajo udeležiti voli- tev, je zabeležen med mladimi od 18. do 24. leta starosti, naj- višji odstotek odločenih za so- delovanje na volitvah pa priča- kovano v starostni skupini nad 50 let. Po pridobljenih odgovo- rih sodeč bo udeležba na volit- vah zelo visoka (okoli 70 %). Za preizkušnjo razpoloženja volivk in volivcev v krški občini smo ponudili štiri znane kandi- date, od katerih sta se javno- sti tudi formalno že predstavi- la Branko Jane (LDS) in Franc Bogovič (SLS), medtem ko Sta- ne Pajk (SDS) in Jože Ribič (SD) tega še nista storila. Tudi kakšnih drugih kandidatur za zdaj ni bilo mogoče zaslediti, med predvidenimi je morda še Janez Požar iz stranke N.Si. Na vprašanje, ali poznajo kan- didate, je sedanji župan Franc Bogovič dosegel 98 %, bivši po- slanec Branko Jane 73,4 %, se- danji poslanec Stane Pajk 45,5 % in predvideni kandidat SD-ja Jože Ribič 32,9 %. Volitve župana V nadaljevanju raziskave so se- veda sodelovali le tisti anketi- ranci, ki se bodo volitev zanes- ljivo udeležili ali pa so o tern še neodločeni. Takih je bilo v ob- čini 302. Na vprašanje »Komu izmed predlaganih kandidatov bi vi osebno zaupali svoj glas na volitvah za župana občine Krško?« so bili zabeleženi na- slednji rezultati: FRANC BO- GOVIC-51,9%, BRANKOJANC- 6,0 %, STANE PAJK - 2,7 %, JOŽE RIBIČ -1,2 %, z »koga drugega« je odgovorilo 0,9 %, medtem ko 10,7 % anketirancev ni že- lelo povedati svoje izbire, 26,5 % pa se še ni odločilo, za koga bodo glasovali. Kdor bo izvoljen za župana v Krškem, se bo moral zavzemati predvsem za nova delovna me- sta in ceste, velik del občanov je mnenja, da naj županove naloge ostanejo enake kot do- slej, med pomembnimi cilji pa so tudi razvoj občine, ureditev infrastrukture, zavzemanje za šolstvo, za razvoj podeželja, kmetijstva ter skrb za mlade. Med opaznejšimi pričakovanji je najti tudi ureditev vprašanja jedrskih odpadkov ter nuklear- ke nasploh, med posameznimi pobudami pa so morda zanimi- ve še zavzemanje za razvoj Se- novega, Brestanice in Rake, za obnovo stavb in oživitev mesta (Krško), itd. Volitve v občinski svet Naslednje vprašanje v anketi se je nanašalo na volitve v ob- činski svet in sicer je glasilo: »Denimo, da bi bile prihodnjo nedeljo volitve predstavnikov v občinski svet občine Krško, predstavniku katere liste bi zaupali vaš glas?« Odgovori so pokazali, da bi trenutno ime- li največ podpore predstav- niki iz vrst SDS (14,5 %), tes- noobnjih pa je LDS (14,1 %). 1 manj kot desetimi odstotki glasov sledijo SD (7,6 %), SLS (6,4 %), v naslednji skupini pa so PUM (3,3 %), lista, ki jo v Krškem vodi Jože Habinc (2,7 %) in lista stranke N.Si (2,3 %), DeSUS pa bi v Krškem zbral 2,1 %. Nad en odstotek glasov so anketiranci prisodili tudi SNS (1,1 %). V primeru glasovanja za občinski svet je še visok od- stotek neodločenih volivcev, saj znaša okoli 40 odstotkov. OBČINA SEVNICA V občini Sevnica je bila razis- kava izvedena od 1. do 4. sep- tembra, anketiranih je bilo kar 472 polnoletnih prebival- cev občine, od katerih je 55,6 % potrdilo udeležbo na lokal- nih volitvah, 19,7 % jih je od- govorilo z »verjetno da«, 11,0 % pa »še ne vem«. Zanesljivo se volitev ne bo udeležilo 7,4 % volivk in volivcev, z »verjet- no ne« pa je odgovorilo 6,4 % anketirancev. Najvišji odsto- tek tistih, ki se ne namerava- jo udeležiti volitev, je zabele- žen med mladimi od 25. do 29. leta starosti, najvišji odstotek odločenih za sodelovanje na volitvah pa v starostni skupini od 50 do 59 let. Tudi v Sevni- ci bo udeležba na volitvah ver- jetno zelo visoka (okoli 70 %). Tudi za raziskavo razpoloženja volivk in volivcev v sevniški ob- čini smo ponudili štiri znane kandidate, natančneje dva kan- didata in dve kandidatki, od ka- terih so se pred anketiranjem javnosti formalno že predsta- vili Bojan Lipovšek (LDS), Bre- da Drenek Sotošek (SD) in Meri Kelemina (neodvisna kandidat- ka s podporo SDS), sedanji žu- pan Kristijan Jane (SLS) pa bo to storil v kratkem. Tudi v Sev- nici drugih resnih kandidatur za zdaj ni bilo mogoče zasle- diti. Na vprašanje, ali pozna- jo kandidate, je sedanji župan in poslanec Kristijan Jane dose- gel kar 99 % pritrdilnih glasov, kandidatka Breda Drenek Soto- šek 81,2 %, kandidatka Meri Ke- lemina 70,9 %, kandidat Bojan Lipovšek pa 49,4 %. Volitve zupana Na vprašanje o izbiri med žu- panskimi kandidati in kandi- datkami je bilo v sevniški ob- čini zaradi zadostitve pogojem predpisane metode anketira- nih kar 407 volivcev. Na vpra- šanje »Komu izmed predlaga- nih kandidatov bi vi osebno zaupali svoj glas na volitvah za župana občine Sevnica?«, so bili doseženi naslednji rezul- tati: KRISTIJAN JANC - 47,0 %, MERI KELEMINA - 9,5 %, BREDA DRENEK SOTOŠEK - 4,7 %, BO- JAN LIPOVŠEK - 2,2 %, z »koga drugega« je odgovorilo 0,6 %, medtem ko 9,6 % anketirancev -ni želelo povedati svoje izbire, 26,3 % pa se še ni odlodlo, za koga bodo glasovali. Novi sevniški župan naj bi se zavzemal za ureditev cest, za nova delovna mesta, ureditev infrastrukture, za razvoj gospo- darstva, vasi in podeželja, po- skrbel naj bi za ureditev mesta (Sevnice), med pomembnejšimi cilji pa naj bi bili še skrb za mla- de, za šolstvo in kulturo, pozabi- ti ne bo smel na skrb za okolje, za starejše občane ter za soci- alno problematiko nasploh. Med posameznimi predlogi za delo župana pa najdemo tudi take, kot so ureditev smučarskega centra, zagotovitev signala za mobitel, cenejše učbenike in večjo prepoznavnost Sevnice. Volitve v občinski svet Na vprašanje »Denimo, da bi bile prihodnjo nedeljo volitve predstavnikov v občinski svet občine Krško, predstavniku ka- tere liste bi zaupali vaš glas?« so anketiranci največ prisodi- li predstavnikom iz vrst SDS (17-,4%), sledijo jim SLS (11,7 %) in LDS (10,1 %). Z manj kot desetimi odstotki glasov so na lestvici predstavniki SD (5,1 %), DeSUS-a (2,8%), PUM (1,8 %), in N.Si (1,6%), OBČINA BREŽICE V brežiški občini je bila razis- kava izvedena od 31. avgusta do 1. septembra,- anketiranih je bilo 356 polnoletnih prebi- valcev občine, od katerih je 49,6 % potrdilo udeležbo na lokalnih volitvah, 22,1 % jih je odgovorilo z »verjetno da«, 12,6 % pa »še ne vem«. Zanes- ljivo se volitev ne bo udeleži- lo 12,5 % volivk in volivcev, z »verjetno ne« pa je odgovori- lo 3,1 % anketirancev. Najviš- ji odstotek tistih, ki se ne na- meravajo udeležiti volitev, je zabeležen med mladimi od 18. do 24. leta starosti, daleč naj- višji odstotek odločenih za so- delovanje na volitvah pa je v starostni skupini nad 50 let. Po pridobljenih odgovorih sodeč bo udeležba na volitvah tudi v Brežicah nad 70 odstotki. V Brežicah smo v anketiranje ponudili le dva kandidata in eno kandidatko, saj se tudi v tej občini možni kandidati ob- našajo nekako sramežljivo in ne dajo vedeti, kakšne so nji- hove namere. Poleg sedanjega župana Ivana Molana, ki je ne- formalno kandidaturo sicer že večkrat potrdil, formalno pa se bo predvidoma predstavil čez teden dni, smo v izbiro po- nudili kandidata LDS Matjaža Pegama, ki je edini že nasto- pil v javnosti kot županski kan- didat. Kot tretjo možnost pa smo ponudili sedanjo občinsko svetnico in po nekaterih infor- macijah neodvisno kandidatko Natašo Štarkl, ki je v času raz- iskave zbirala podpise podpore svoji kandidaturi, javno pa ji je podporo menda izrazilo tudi Dmovškovo Gibanje za pravič- nost in razvoj. Na vprašanje, ali poznajo kandidate, je se- danji župan Ivan Molan dose- gel 94,9 %, Matjaž Pegam 40,1 % in potencialna kandidatka Natasa Štarkl 34,5 %. Volitve župana Med 301 anketirancem, ki se bodo volitev zanesljivo udele- žili ali pa so o tern še neodlo- čeni, je na vprašanje »Komu iz- med predlaganih kandidatov bi vi osebno zaupali svoj glas na volitvah za župana občine Bre- žice?« IVAN MOLAN dobil 47,2 %, glasov, MATJAŽ PEGAM 4,0 % in NATAŠA ŠTARKL 2,9 %, z »koga drugega« je odgovorilo 2,0 %, medtem ko 9,3 % anketirancev ni želelo povedati svoje izbire, kar 34,6 % pa se jih še ni odloči- lo, za koga bodo glasovali. Od novo izvoljenega župana pri- čakujejo predvsem zavzemanje za nova delovna mesta, uredi- tev cest, skrb za gospodarstvo in razvoj občine, za ureditev infrastrukture. Med pomembni- mi nalogami naj bi bilo tudi šol- stvo, pa skrb za mlade, za reše- vanje problematike odpadkov, ureditev mestnega jedra, sta- novanjska problematika, raz- voj vasi in podeželja, veliko pa jih želi, da bi bile naloge župa- na takšne kot doslej. Volitve v občinski sve.t Na vprašanje o volitvah v ob- činski svet (»Denimo, da bi bile prihodnjo nedeljo volitve pred- stavnikov v občinski svet obči- ne Brežice, predstavniku kate- re liste bi zaupali vaš glas?«) so odgovori pokazali, da bi v Breži- cah imeli največ podpore pred- stavniki iz vrst SDS (20,7 %), sle- dijo jim LDS (13,0 %). 1 manj kot desetimi odstotki glasov sledijo SD (4,4 %), PUM (3,8 %), SLS (3,7 %), SNS (2,7 %) in lista Gibanje za pravičnost in razvoj (2,0%) ter DeSUS (1,5 %). Do- sedanja lista občanov za razvoj krajevnih skupnosti ni dosegla praga enega odstotka. Tudi v Brežicah je odstotek neodloče- nih volivcev visok (39,4 %). Demografske značilnosti anketirancev KRŠKO SEVNICA BREŽICE ŠTEV1LO ANKETIRANCEV 355 472 356 Spol . moški 44,7 % 47,1 % 45,7 % ženski 55,3% 52,9% 54,3% Starost 18 do 24 let 8,4% 8,9% 8,0% 25 do 29 let 9,0% 7,1% 6,9% 30 do 39 let 14,5% 15,4% 11,8% 40 do 49 let 14,6% 17,9% 19,2% 50 do 59 let 19,9% 22,3% 20,5% 60letinveč 33,7% 28,4% 33,6% Izobrazba o.š. ali manj 27,9% 32,3% 23,7% poklicna izobrazba 27,6% 31,6% 30,4% srednja izobrazba 31,1% 26,8% 32,2% višjašola 5,2% 3,6% 6,4% visoka ali več 8,2% 5,6% 7,3% Komu izmed njih pa boste vi osebno zaupali svoj glas na voBtvah za župana občine Krsko? Franc Bogovii ^^^^^^^^^^H^H^^^J^^^HHHsi.9% BremkoJanc HHe.0% Stone Pajk |z7% JoJeRiač 11,2% fCj koga drugega |o.9% nepovem ^^^^^HiO,7% šenevem ^^^^^^^^^^^^^^¦26.9% O* 10% 20% 30% 40% 50% 80% ¦van Komu bemad nßt p« buala vlo—I—> zaupali svoj glas na vottvah za zupana občine Sevnica? KmfcjanJanc H^^^|^^HH|BHHHHHHHHj|J47.a% Men Kelemina ^^|tw Breda Drenek |^^B , SotoSe* m<^ Bojan Lipoviek WLz3% CO I : koga drugega lo.BX nepovem ^^^^^^Hs,6% tone vem ^^^^^^^^^^^^^^^^H26.3% 0% S% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50% Komu izmed njh pa boste vi osebno zaupali svoj glas na voMvah za zupana občine Braiice? Masai Pegam Him : i NabSaŠterU 12.9% : : koga8 SNS 2>7 J.n. 7. N.Si 2,3 N.Si 1,6 ^ 2,0 8. DeSUS 2,1 DeSUS 1,5 9. SNS 1,1 *Neodvisna lista Jožeta Habinca ** Neodvisna lista Gibanje za pravičnost in razvoj Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE R Poročilo o delih na projektih v občini Brežice Izvennivojsko križanje z železnico v Dobovi Za omenjeno investicijo je bila projektna dokumentacija na nivoju PGD izdelana v roku. Na podlagi le tega in na osnovi pripomb predrevizijskega pregleda je projektant dokumentacijo še dopolnil. V tern trenutku je v objavi javni razpis za izvedbo revizije dokumentacije. Na ministrstvu za promet predvidevajo, da bo revizija zaključena do marca 2007, in sicer zaradi vseh zakonitih rokov za oddajo ponudb in glede na obsežnost projektne dokumentacije. Vzporedno s postopkom revizije, bodo potekale številne aktivnosti, ki so potrebne za odkup zemljišč. Z izvajalcem, ki je bil izbran, da bo odkupe urejal, bo v začetku septembra podpisana pogodba. Osnutek sofinancerskega sporazuma bo pripravljen do konca letošnjega leta. Pričakujemo lahko, da se bo gradnja podvoza Dobova lahko pričela jeseni 2007, seveda če bodo v proračunu za leto 2007 zagotovljena sredstva in ne bo kakšnih večjih težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Nadomestni most čez Gabernico v Mostecu Na razpis za oddajo del, ki ga je pripravljalo ministrstvo za promet RS, je prispela le ena po- nudba, katere vrednost je za več kot 20 % presegla ocenjeno vrednost del, ki je bila priprav- Ijena po projektantskem predračunu. Po pregledu strokovnih služb ministrstva, je bilo ugotov- Ijeno, da je realna cena za cca 15 % višja od ocenjene. Omenjena ugotovitev predstavlja dobro osnovo za pogajanja, ki so bila 11.08.2006. Ivan Molan, Župan Občine Brežice Kelti ob sotočju Save in Krke BREŽICE - V petek, 25. avgusta, je v gaieriji Posavskega muzeja Brežice po- tekalo strokovno vodenje po razstavi »Kelti ob sotočju Save in Krke«. Stro- kovni ogled je pripravila Občinska turistična zveza v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice, po razstavi pa nas je vodila avtorica razstave, višja kusto- sinja arheologinja, mag. Alenka Jovanovič. Predstavljeno materialno kul- turo, ki jo je bilo moč videti na razstavi, lahko po obse- gu in käkovosti označimo kot enkratno v slovenskem meri- lu, pa tudi v evropskem me- rilu ni ravno veliko podobnih najdb. Zgodba o Keltih je bila predstavljena s pomočjo re- konstrukcij, ki so obiskovalcu približale ljudi tistega časa. Razstava je bila žal začas- na in je potekala od 8. juriija do 6. septembra, gradivo pa bo do preureditve muzejske zbirke v depoju. Predmeti, ki so tvorili razsta- vo, so pripovedovali o kelt- skem plemenu Tavriskov, ki so na sotočje rek Krke in Save prišli okoli leta 250 pr. n. St., v Posavju pa so se zadrževali približno 150 let. Na območju Posavja je raziskanih kar ne- kaj keltskih najdišč, od kate- rih sta najpomembnejši gro- bišči iz Dobove in Brežic. Največje je grobišče na lo- kaciji Brežice - sejmišče: do sedaj je raziskanih 73 grobov, kar pa ne predstavlja dokonč- nega števila, ker je območje grobišča le delno raziskano. Prav tako ni znana dokonč- na velikost grobišča na ledini Kosovka v Dobovi, na kateri so odkrili 27 grobov. Slučaj- no najdeni kosi bojne opre- me v Žadovinku ter Velikem Mraševem pričajo o obsto- ju keltskih grobišč tudi v teh krajih, vendar do arheoloških raziskav omenje- nih lo- kacij na žalost ni nikoli prišlo. Ob raz- iskavah teh naj- dišč so odkrili številne m eč e, sulice, ščite in kose naki- ta, ostanki bojnega voza pa so enkratna tovrstna najdba v slovenskem prostoru. Od- kriti grobovi iz Dobove, Bre- žic, Velikega Mraševa in Ža- dovinka posredno govorijo o življenju keltske skupnosti, ki se je tukaj zadrževala pri- bližno 150 let. Po tern času so bila njihova grobišča opušče- na - o razlogih, ki so prebi- valce pripeljali, da zapustijo svoj življenski prostor, lahko le ugibamo. V arheološki zbirki Posav- skega muzeja Brežice hrani- jo številne najdbe iz keltskih grobov, ki s svojo kvantiteto in kvaliteto predstavljajo iz- redno pomembne in dragoce- ne price keltske kulture 3. in 2. stoletja pr. n. St., zato lah- ko le upamo, da bodo te naj- dbe kmalu našle svoj prostor v stalni zbirki. Bojana Kunej Udeleženci med strokovnim vodenjem po razstavi Pihalni orkester Kapele pred gostovanjem v Nemčiji KAPELE - Malo društev v Sloveniji se lahko ponaša s 156-letno neprekinjeno tradi- cijo delovanja. Pihalni orkester Kapele je eden redkih, ki deluje tako dolgo. Usta- novljen je bil že davnega 1850. leta, ko v teh krajih ni bilo še nikakršnih orga- niziranih oblik druženja. V tistem času je bila kapelska godba edina organizirana skupina, po dolgih letih pa so se v Kapelah pričeli organizirati tudi drugi, tako da imamo danes pravo poplavo društev. Sedaj se tako članstvo med društvi pokriva, saj ni nobena posebnost, da je kapelski godbenik tudi gasilec, pevec in podobno. Od samega začetka delo- vanja so godbo vabili na za takrat pomembne priredit- ve, ki so bile bistveno manj- še kot danes: plesi, ohceti... Povpraševanje za nastopanje pa je bilo zelo veliko, saj se je morala godba velikokrat razdeliti na dvoje, da so lah- ko igrali. Zelo velikokrat tudi po hrvaškem Zagorju. Ime domačega kraja pa so ka- pelski godbeniki ponesli že v Italijo, Nemčijo, Srbijo, AAa- kedonijo, Nemčijo, na Češ- ko, Hrvaško in Madžarsko. Za kvalitetno igranje že 17 let skrbi dirigent Franci Arh. Pihalni orkester Kapele je v letošnjem letu izvedel več večjih projektov. Zadnje- ga junija je imel samostojni koncert pred farno cerkvijo. Zahteven repertoar je z nav- dušenjem spremljalo okoli 500 ljudi. Že naslednji dan pa so v Kapelah gostili or- kestre na 4. mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov. Do zgodnjih jutranjih ur so goste pod šotorom zabavali Godba Vodice, Godba Gorje, Laški pihalni orkester, Pihal- ni orkester Rozga (Hrvaška), Godba Blanški vinogradniki in domači orkester. Za živahno vzdušje so pod šotorom po- skrbeli tudi Kingstoni. Vsako leto nastopajo v okviru pri- reditve Brežice moje mesto. Letos je bilo to 26. junija. 16. julija je Pihalni orkester Kapele sodeloval na zaključ- ni paradi prireditve Pivo in cvetje v Laškem. Predstavil se je tudi s samostojnim kon- certom na osrednjem prire- ditvenim prostoru. Gostovati na tako pomembni prireditvi je vedno velik izziv za god- benike. Kapelski muzikant- je so bili že večkrat povab- Ijeni na zaključno prireditev v Laško. Letošnje največje gostova- nje v tujini je nedvomno v septembru načrtovano po- tovanje v Nemčijo na 9. ev- ropski festival pihalnih orke- strov. V kraju Bad Schlema bo Pihalni orkester Kape- le gostoval že drugič. Pri- reditveni prostor je pokrit s šotorom in je namenjen za 5000 gostov. Letos bodo po- leg kapelskega igrali še or- kestri z Nizozemske, Belgi- je, Švice, Španije, Danske, Madžarske, Češke, Anglije, Avstrije, Poljske in Nemči- je. V času od 15. do 17. sep- tembra bodo tako izvedli več koncertov. Po lanskoletni od- lični predstavitvi - prvic so gostili orkester iz Slovenije, nameravajo tudi letos izbrati dober repertoar in s kvalitet- nim igranjem dostojno pred- stavrti našo deželo. Sicer pa bo kmalu konec leta in po- novno bo organiziran božič- no novoletni koncert v Bre- žicah z izbranim prazničnim programom. Več o Pihalnem orkestru Kapele lahko najde- te na www.orkester-kape- le.si. I.U. Kapelska godba med nastopom na prireditvi »Breiice, moje mesto 2006«________________________________ Vrednojihje posnemati Brežice - V novo šolsko leto z velikimi načrti vstopa tudi Osnovna sola Brežice, ki pričenja nove projekte. Zadnje mesece minulega šolskega obdo- bja pa so uspešno izvedli srečanja v okviru projek- ta UŽU - Beremo in pise- mo skupaj (BIPS). V njem je sodelovalo od 12 do 15 učencev s svojimi star- si, vodji pa sta bili Darja Mandžuka in Tina Kodrič z učitelji z njihove sole ter tudi z zunanjimi sodelav- ci. Udeleženci so se sez- nanjali z vajami, igrami, načini sproščanja, izdelo- vali so didaktične igre in pripomočke, ki pritegne- jo otroka k učenju. Star- si so se učili oblikovati primeren odnos z otro- kom, ga navajati na pra- vila in upoštevanje dogo- vorov ter ga spodbujati k ustvarjalnosti in odgovor- nosti do dela. M.K.M. Pevci izpod lipe CERKUE OB KRKI - Včasih so se ljudje zbirali na vasi in prepevali. Ker je imelo vsako dvorisce lipo, je bilo to mesto prijetno za tovrstna druženja ob nedeljah popoldan, ko niso opravljali težkih kmeč- kih opravil in so si vzeli čas za srečevanja in pogo- vore. Trenutke iz pretekiosti so uresničili zadnji dan letošnjega januarja, ko so se odlocili, da obudi- jo to tradicijo pevci, ki so si sicer nadeli ime Ljud- ski pevci DIO Brežice, vendar si pravijo kar „pev- ci izpod lipe". Njihova ustanoviteljica, ki je postala obenem tudi mentorica in vodja, je Martina Zorič. Skupaj pet moških in šest žensk prepeva po posluhu pesmi iz ljudskega izročila. Vadijo dvakrat tedensko, pred nastopom pa celo vsak dan, saj se radi družijo. Tako si niso vzeli odmora niti v teh poletnih dneh in starodavno izročilo uresničujejo v ce- loti. Vadijo sicer v prostorih OS Cerklje ob Krki, enkrat teden- sko pa se srečujejo na Črešnjicah pri zakoncih Kelhar, ki tudi z njimi prepevata. Že po treh vajah so se „korajžno" odločili in nastopili na ob- čnem zboru Društva invalidov občine Brežice pododbor Cerklje ob Krki, udeležili so se 8. revije invalidskih pevskih zboroy v Goričnici pri Ptuju ter v juniju prepevali na občinskem sreča- nju DIO občine Brežice. ----- --------Najraje prepevajo pesmi Cvet dekletu rožmarin, Pod klan- čkom sva se srečala, Na gori je moj dom, V večernem mra- ku, vendar Zoričeva ugotav- Ija, da imajo te ljudske pesmi žalostno vsebino in že poizve- duje za takšnimi z vedrejšo in veselo tematiko. Njihova oblačila so klasična v črno beli kombinaciji, vendar si želijo narediti takšne nose iz njihovega kraja, kot so jih nosili včasih. Zoričeva hrani fotografijo svoje stare mame, kako je bila oblečena v začet- ku prejšnjega stoletja in upa, da se jim bo uspelo tako obleči ter bodo še bolj upravičili svo- je prepevanje „pevcev izpod lipe". Marija Kalčič Mirtič Martina Zorič m IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik ¦ leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 V. JAVNIRAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1.PREDMETRAZPISA Upravičencem bodo oddana v najem neprofitna stanovanja za nedoločen čas, ki bodo v času ve- Ijavnosti prednostne liste (najmanj 1 leto) izpraznjena all na novo pridobljena. V času razpisa bo na voljo: 9 stanovanj, namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za ptačilo lastne udeležbe in varščine in se bodo uvrščali na listo A in 7 stanovanj, na- menjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka in so zavezani plačati lastno udeležbo in varščino ter se bodo uvrščali na listo B. Stanovanja so na področju celotne občine. 2. RAZPISNI POGOJI Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo izpolnjevati naslednje pogo- je 1. driavljanstvo Republike Slovenije, 2. stalno prebivališče v občini, 3. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, 4. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primemega stanovanja, 5. da se mesečni dohodki pro- silčevega gospodinjstva v letu 2005 gibljejo v mejah, določenih v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. L. RS, St. 14/04, 34/04 in 62/06), 6. žrtve nasilja v druži- ni, ki imajo začasno bivališče v vami hiši na območju obdne Krško ali da imajo stalno bivališ- če v občini Krško in začasno bivajo v materinskih domovih in zatočiščih, varnih hišah, zavetiš- čih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj iz območja občine Krško, 7. invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v občini Krško možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. 3. OBRAZCI Prosilci dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis do vključno 15.9.2006 v in- formacijski pisarni občine Krško, CKŽ 14 (nahaja se v pritličju), vsak delovni dan od 7,30 do 15.00 ure, ob sredah od 7.30 do 17.00 ure in ob petkih od 7.30 do 13.00 ure. Obrazec vlo- ge je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Krško: www.krsko.si. Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi se bodo sprejemale v pisarni št. 406 obdne Krško v času uradnih ur. Vlagatelji prinesejo vloge v zaprti kuverti naslovljene na OBČINA KRŠKO, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 KRŠKO, s pripisom »Phjava na V. razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem - NE ODPIRAJ«. Prosilci pa lahko svoje vloge pošljejo tudi po pošti s priporočeno pošiljko do vključno 15.0.9.2006 prav tako na omenjeni način. Dodatne informacije posreduje Stanislava Preskar, tel.: 07 49 81-279, e- mail: stanisla- va. preskar@krsko. si. Številka: 3529-6/2006(0404) Datum: 29.08.2006 Franc Bogovič župan Novogradnja in obnova poslovnega objekta na CKŽ 15a Krško, 6. September 2006 - Župan občine Krško Franc Bogovič in direktor podjet- ja Begrad Franc Panjan, sta podpisala pogodbo za izgrad- njo in obnovo objekta v sta- rem mestnem jedru Krškega, na Cesti krških žrtev 15 a. Novi poslovni prostori bodo namenjeni potrebam [okai- ne in državne javne uprave. Begrad bo z gradbenimi deli, 726 m2 velikega objekta, začel okto- bra 2006 in zaključil julija 2007. Objekt s pripadajočim parkirnim prostorom je zasnovan v treh eta- žah, z ločenim vhodom in dvoriš- čem od drugih uporabnikov seda- nje stavbe. V slednji se trenutno nahajajo leta 2004 obnovljeni prostori pošte, Geodetska upra- va ter inšpekcijske službe, ki bodo po zaključku del, prav tako v enem delu delovale v prenov- Ijenih prostorih. Vrednost pod- pisane pogodbe z izvajalcem, ki ga je Občina Krško izbrala na jav- nem razpisu, znaša 157 mio tolar- jev. Celotna investicija pa bo Ob- čino Krško stala 179 mio tolarjev, dobrih 20 jih je Občina namreč že namenila za poravnavo stroškov rušenja, projektiranja in nadzora. Novogradnja sledi prizadevanjem Občine Krško za oživljanje stare- ga mestnega jedra. Sanacija po neurju še poteka Razsežnosti neurja, ki je Posavje prizadelo v nod na 21. avgust 2005, posavske občine sanirajo še danes. Občina Krško, v kateri je bilo poplavljenih in s plazovi ogroženih 168 stanovanjskih in gospodarskih objektov, popolnoma uničenih ali poškodovanih več kot 300 km cest, sledi začr- tanemu programu sanacije. Škoda na cesti Videm-Sremič je po lanskem avgustovskem neurju in močnem deževju marca 2006 dokončno sanirana. Rešen je celoten kompleks plazenja, urejeno odvodnjavanje, kar naj bi rešilo nevarnost bodočih poškodb ob morebitnem slabem vremenu. Investicija je občino stala 27 mio SIT._______ Pred zaključkom so dela na plazu Zorko v Brestanici, kjer je 13 mio tolarjev vredna sanacija zahtevala izsradnjo opornega zidu in sanacijo celotnega cestišča. Položen bo tudi asfalt. V zaključni fazi so tudi dela na odcepu Miklavčič v ,. Brestanici. Plaz na omenjeni cesti je delno saniral ie ' uporabnik ceste, Franc Miklavčič, Občina Krško pa je uredila odvodnjavanje ter asfaltirala cestišče. Dela bodo zaključena v naslednjih dneh, ocenjena vrednost pa je 17 mio tolarjev.________________________________ 5 milijonov tolarjev vredna dela se zaključujejo tudi na odcepu Anže pri Brestanici, kjer je saniran hudourniški potok, kmetijsko zemljišče in v neurju polkodovani del cestišča. iOBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija 07 / 49-81-100; fax: 07 / 49-22-221 Lokalne volitve 2006 Letošnje redne lokalne volitve bodo potekale 22. ok- tobra 2006 (Uradni list RS, St. 84/2006), roki za volil- na opravila pa so začeli teči v ponedeljek, 21. avgu- sta 2006. Volitve v občinski svet V Občini Kostanjevica na Krki se člani občinskega sveta voli- jo po večinskem načelu. Gre za prve volitve v novoustanov- Ijeni občini v katerih se za volitve članov občinskega sveta določi sedem volilnih enot v katerih se voli deset članov ob- činskega sveta. Pomembni novosti letošnjih volitev sta, da lahko listo kan- j j didatov v posameznivolilni enoti določi skupina najmanj 2% j volivcev iz volilne enote ter uveljavitev t.i. ženskih kvot: politične stranke ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo do- ločiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 20 %. Razmerje med spo- loma mora politična stranka upoštevati vsaj na ravni obči- ne. Politične stranke predlagajo liste kandidatov v skladu s! svojimi pravili. Volitve župana | Redne volitve župana potekajo hkrati z rednimi volitvami jv občinski svet. Kandidata za župana lahko določi politična I stranka po postopku, določenem z njenimi pravili ali pa sku- pina 2 % volivcev v občini, vendar ne več kot 2500. Vse kandidature morajo biti vložene Občinski volilni ko- jinisiji do 27.09.2006 do 19.00 ure. j Za vsa vprašanja sta vam na voljo tajnik Občinske volilne j komisije občine Kostanjevica na Krki, g. Robert Grošelj (tel. } št. 07 49 81 314; el. naslov: robert.groselj@krsko.si) ter na- j mestnica tajnika ga. Janja Štokar (tel. St. 07 49 81 279). ! Občinska volilna komisija občine Kostanjevica na Krki j Predsednik Bojan Trampuš j -___________ _ . j VOLITVE 2006 Določitev volišč v občini Krško in v občini Kostanjevica na Krki Občinska volilna komisija Občine Krško je na svo- ji II. redni seji, konec avgusta sprejela dva sklepa o določitvi volišč v Občini Krško. Enega za izved- bo volitev članov Občinskega sveta občine Krško in župana Občine Krško ter drugega za izvedbo lo- kalnih volitev za izvolitev članov svetov krajevnih skupnosti v občini Krško. Sklep o določitvi volišč za Občino Kostanjevica na Krki je sprejela tudi tamkajšnja Občinska volilna komisija. V vseh 15 krajevnih skupnostih občine Krško je skupaj 74 vo- lišč. Poleg teh bo obdnska volilna komisija naknadno dolod- la še dve volišči eno za predčasno glasovanje ter drugo, ki je novost letošnjih volitev: gre za volišče, ki bo dostopno in- validom. Volivci, ki želijo glasovati na takšnem volišču, bodo morali to svojo namero sporodti občinski volilni komisiji naj- pozneje 3 dni pred dnevom glasovanja. Občinska volilna ko- misija Kostanjevica na Krki je dolodla 7 volilnih enot in 8 vo- lišč ter volišče dostopno invalidom. Omenjeni sklepi so dostopni na spletnih straneh občine Kr- ško, na naslovu http://www.krsko.si. Dolodtev volišč in ob- močja volišč bodo prav prišla vsem tistim, ki boste sodelova- li v postopkih kandidiranja, saj so iz sklepa razvidne volilne enote za obdno. Ker je postopek kandidiranja že v teku, so pri Obdnski volil- ni komisiji pripravili neobvezne obrazce za postopke kandidi- ranja (za obdnski svet, župana ter svet krajevne skupnosti), ki so zainteresiranim lahko v pomoč. Obrazci so na razpola- go na sedežu Obdnske volilne komisije obdne Krško, pri taj- nici volilne komisije Nataliji Geršak: 07 49 81 324 oziroma pri namestniku tajnice Milanu Masnecu: 07 49 81 203. Za Obdno Kostanjevica na Krki sta kontaktni osebi tajnik volilne komi- sije Robert Grošelj: 07 49 81 314 in namestnica tajnika Janja Štokar: 07 49 81 279. Obrazci so prav tako na voljo na splet- nih straneh obdne Krško. Obnovitvena dela v Brestanici - V tern času Občina Krško načrtu obnove sledi tudi na območju Pod Lipe do Osnovne sole Brestanica. Rekonstruirana bo cesta, zgrajena javna razsvetljava in pločnik do sole, urejen del Dovškega potoka ter postavljen nov most čez potok Lambersca. Občina Krško bo zamenjala tudi obstoječe komunalne vode, investicija pa je ocenjena na 130 mio tolarjev. Sanacija večletnega plazu na Senovem - Dela na večletnem plazu, ki je ogroial Rudarsko ulico na Senovem se približujejo h koncu. Postavljen je oporni zid, urejeni so vsi komunalni vodi, v prihodnjih dneh pa bo asfaltirana tudi cesta. Sanacija je vredna 7 mio tolarjev. Svet za visoko šolstvo ponovno o Fakulteti za energetiko Potem, ko je junija letos Senat Univerze v Mariboru po- trdil elaborat za ustanovitev Fakultete za energetiko kot nove članice Univerze v Mariboru, s stalnim sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju je ta, pred nasled- njo obravnavo, doživel še zadnje popravke. S strokovno službo Sveta za visoko šolstvo RS so se 31. avgu- sta 2006 sestali predsednik delovne skupine zasl.prof.dr. Dali Oonlagič in člana komisije prof ddr. Janez Usenik ter Niko Ži- bret. Pred sejo Komisije za tehnične vede, ki bo predvidoma zasedala v roku dveh tednov in Sveta za visoko šolstvo, ki bo elaborat obravnaval še pred koncem tega meseca, so pregle- dali in uskladili zahtevane popravke. Če bo sklep Sveta za vi- soko šolstvo RS pozitiven, bo projekt uvrščen na odbor za znanost in visoko šolstvo v Driavnem zboru RS, kar je pogoj za sprejem odloka o ustanovitvi fakultete na seji Državnega zbo- ra. Po tern terminskem planu se bodo prvi študenti na novo fa- kulteto lahko vpisali že v naslednjem akademskem letu. Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA |17| Rekonstrukcija ceste skozi Sevnico Predstavniki Obdne Sevnica so se sestali z odgovornimi projektanti za izdelavo projekta ureditve driav- ne ceste od Savskega mosta, preko železniške proge Sevnica-Zidani Most, do krožišča v Šmarju. Naročnik projekta je Direkcija RS za ceste. Občina se zavzema za celovito ureditev glavne dovozne ceste za me- sto Sevnica. Sredstva za ureditev bodo zagotovljena v državnem proračunu za naslednja leta. Upamo, da bo sodetovanje občine in države v vseh fazah postopka pripeljalo do kvalitetne izvedbe projekta. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Občina Sevnica bosta pred pričetkom šolskega leta poskrbela za ob- novo talnih označb pred vse- mi šolami v obdni, nabavlje- no bo nekaj novih prometnih znakov, urejena bodo vsa av- tobusna postajališča na pro- gah šolskih prevozov, za več- jo varnost je poskrbljeno tudi z uvedbo šolskih prevozov na dodatnih, nevarnih cestnih odsekih, v sodelovanju s KS je občina financirata izgrad- njo pločnikov, obnovljeni pa so tudi nekateri cestni odse- ki. Vse to povečuje prometno varnost šolarjev. Na skupnem sestanku s predstavniki šol, vrtca in Po- licije pa se bodo pogo- varjali še o morebitnih dodatnih ak- tivnostih ob prihajajo- čem začetku novega šol- skega leta. Po brezskrb- nem počitni- škem in do- pustniškem času je prav, da vozniki še posebno po- zornost na- menimo po- novni udeležbi šolarjev v prometu in jih s svojim rav- nanjem ne ogrožamo. Predstavniki prometnega in- špektorata in upravljalci dr- žavne ceste R3 skozi mesto Sevnica so Obäno Sevnica opozorili, da je na tej cesti preveč prehodov za pešce. V evidenci jih je 24. Idejni pro- jekt ureditve ceste skozi Sev- nico, na katerega je že prido- bljeno mnenje recenzenta, ohranja vse prehode. Vsi pre- hodi bodo letos tudi primer- no označeni in prebarvani. Do konca oktobra pa mora Obä- na na novo opredeliti in ute- meljiti potrebnost vseh 24 prehodov, ki so vrisani v kata- ster prehodov v mestu Sevni- ca. Trudili se bomo, da jih bo zaradi varnosti udeležencev v prometu tudi vnaprej ostalo v uporabi čim več. Cestno železniški prehod Dolenji Boštanj Predstavniki Občine Sevnica so se sestali s predstavniki Di- rekcije za železniški promet in strokovnjaki za elektronsko uravnavanje zapiranja zapornic na cestno železniških preho- dih. Pogovarjali so se o možnostih skrajšanja časov zapiranja cestno železniškega prehoda v Dolenjem Boštanju na progi Sevnica-Trebnje. S predelavo elektronike bi bilo možno do- seči občutno skrajšanje časov zapiranja prehoda. V prihod- njih letih je na tern mestu predvidena tudi izgradnja podvoza pod železniško progo, zato se bo potrebno odločiti, ali je za ta čas upravičena investicija v predelavo prehoda v vrednosti okrog 40 mio SIT. Direkcija za železniški promet se zavzema za čim prejšnjo izgradnjo izvennivojskega prehoda. Vodovo Primož I. faza V tern tednu je bil izveden tehnični pregled za novozgrajeni vodovodni sistem Primož - 1. faza. Po odpravi nekaterih manj- ših pomanjkljivosti, predvsem v pripravi ustrezne dokumenta- cije, bo pridobljeno uporabno dovoljenje, ki je pogoj za pri- dobitev sredstev za izgradnjo iz programa SAPARD. Sedaj so izpolnjeni tudi pogoji za projektiranje nadaljevanja izgrad- nje sistema še za višje ležeče kraje v KS Primož, za kar bodo v prihodnjih dneh začeti vsi potrebni postopki. Upravljalec si- stema, JP Komunala Sevnica, bo v nadaljevanju v sodelovanju s KS Primož in Obäno Sevnica poskrbela tudi za ureditev hiš- nih priključkov. Izgradnja infrastrukture Občina Sevnica je v letošnjem letu pridobila dodatna driavna sredstva za rekonstrukcijo Savske ceste in za izgradnjo mostu čez Sevnično pri Kopitami v višini preko 90 mio SIT. V sredo bo uvedba v delo izvajalca Gradnje d. o. o. iz Boštanja na Savski cesti, izpogajana pa je bila tudi končna cena za izgradnjo mo- stu z izvajalcem CGP Novo mesto, ki je bistveno nižja od po- nujene. V prihodnjih dneh se bodo dela pričela izvajati. Ob- čina z vlaganji v izgradnjo in rekonstrukcijo infrastruktumih objektov vzpostavlja boljše pogoje za delovanje gospodarstva v občini in izboljšuje prometno varnost. Izgradnja HE na spodnji Savi Župan Kristijan Jane se je sestal z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom. Ponovno sta se pogovarjala o dodatnem sklepu vlade za ins rastrukturno ureditev ob izgrad- nji HE Bianca, ki so na nivoju strokovnih služb usklajeni. Po- trebno je še končno soglasje ministra za finance, da bo pro- gram potrdila tudi Vlada Republike Slovenije, predvidoma na eni izmed sej v mesecu septembru. Potrditev je nujna tudi zaradi postopkov, vezanih na izpolnjevanje terminskga plana. Minister se bo zavzel za čimprejšen zaključek postopka. Na svojem sestanku se je sestala komisija za pregled poškodb na objektih, dvoriščih, javnih poteh in ostalih površinah v na- selju Kompolje. Izvajalec del ureditve Kompolja Nivo iz Ce- Ija je od krajanov v večini pridobil izjave, da je zemljišča povrnil v prvotno stanje, vendar bo potrebno nekatere zade- ve še urediti. Gre predvsem za planiranje terena in ponovno vgraditev mejnikov, ki so bili izkopani v času gradnje. Komi- sija se je zavzela, da mora do naslednjega sestanka izvaja- lec del odpraviti komisijsko ugotovljene pomanjkljivosti ter o tern predložiti pisno izjavo o odpravi. Komisija si je stanje ogledala tudi na terenu. Druge novice Petnajstletnico delovanja je praznovalo družinsko podjet- je Gradnje d. o. o. iz Boštanja. Že tretja generacija druži- ne Povše se trudi postati čim boljši izvajalec del na komunal- ni in cestni infrastrukturi in to jim v veliki meri uspeva, saj so partner pomembnim gospodarskim družbam v slovenskem prostoru. Minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak, jim je ob tej priložnosti podelil certifikat kakovosti ISO 9001, za vse dosežke pa je štiridesetčlanskemu kolektivu čestital tudi žu- pan Kristijan Jane. Gasilsko društvo Šentjanž se pripravlja na svečano obeleži- tev 100 letnice delovanja. Obnavljajo gasilski dorn v Sentjan- žu in zbirajo sredstva za nabavo novega vozila. Mladi gasilci bodo ob tej priložnosti razvili tudi svoj prapor. Za pomoč pri uresničitvi svojih načrtov so zaprosili tudi župana Kristijana Janca, ki jim je v okviru možnosti zagotovil pomoč Občine pri njihovi realizaciji. 9. KreArt loka 2006 V zadnjih avgustovskih dneh je v občini Sevnica potekalo že 9. likovno - glasbeno srečanje »Kreart«, ki ima svoje koreni- ne v Loki pri Zidanem Mostu. Letos so likovni ustvarjalci svo- ja dela, ki so nastajala med poletjema 2005 in 2006, postavili na ogled v galeriji sevniškega gradu. Razstavo, na kateri raz- stavljata tudi Sevničanki Damjana Stopar in Nena Bedek, sta pospremila na pot Simon Semec in Bori Zupančič. V grajskem atriju so ljubitelje narodno zabavne glasbe nav- dušili Beneški fantje, ki so znani kot najstarejši še delujo- či ansambel, saj pod tern imenom nastajajo viže že od leta 1952. Glasbeno obarvana sta bila tudi petkov in sobotni več- er, saj se je na Razborju predstavita Brina s skupino sodobne improvizirane glasbe in post-akustične jazz in etno glasbe, na Lisci pa etno jazz zasedba Fake Orchestra in Ivan Vola- rič - Feo. Tanja Crabhjan Oblikovalec in slikar Simon Semec, glasbenik Bori Zupančič, predsednik KUD Primoi Trubar Loka Zoran Cvar in sevniški župan Kristijan Jane._______________ Beneški fantje IZ SVETNIŠKIH SKUPIN Prihaja obdobje predvolilnih shodov in obljub! LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Končujejo se dopustniški in počitniški dnevi, upamo, da ste jih preživeli v skladu z zastavljenimi cilji in željami. Vse nas čaka- jo novi izzivi, delovne in izobraževalne obveznosti, zato vsem želimo veliko uspeha. Konec avgusta pomeni tudi aktivni začetek priprav na lokalne volitve županov, občinskih svetnikov in svetnikov za svete kra- jevnih skupnosti. Občinski odbor LDS Sevnica se je na lokalne volitve začel pripravljati že zelo zgodaj in to predvsem z ak- tivnim delom, tudi občinskih svetnikov LDS, s pomočjo kate- rih so predvolilne obljube LDS iz leta 2002 presežene. Veliko so k temu prispevale tudi posamezne občanke, občani, z svo- jimi nasveti in kritikami. Ob tej priliki se vsem zahvaljujemo za sodelovanje, še bolj pa smo veseli odziva, ki ga izkazujete pred lokalnimi volitvami. Vedno smo bili pripravljeni prisluh- niti, najti skupne rešitve, zato želimo vašega sodelovanja tudi v prihodnje. Občinski odbor LDS Sevnica ne namerava voditi razkošne volil- ne kampanije, saj smo prepričani, da je pomembneje pridobiti kredibilne in sposobne kandidate, ki bodo odgovorno zastopa- li vaše interese. Veseli smo, da smo v tern uspeli in vsi skupaj z LDS kandidatom za župana, Bojanom Lipovškom, dir. Komu- nale Sevnica, pripravili program za nadaljevanje razvoja naše občine. Prepričani smo, da bomo z vašim zaupanjem in s tern z vašo podporo v celoti uspeli. Kontaktni naslov: LDS Obänski odbor Sevnica, Trg svobode 11, 8290 Sevnica ali el.naslov: Dejank@lds.si. Občinski odbor LDS Sevnica Kandidat za iupana LDS, Bojan UPOVŠEK hs ŠPORT Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Rok Zorko, Nogometni klub Krško Prva liga? Hm, mogoče čez kakšno leto... Kar težko je našteti vse vloge, ki jih moj tokratni sogovornik opravlja v zagotovo najuspešnejšem po- savskem nogometnem klubu: poleg tega, da igra v članski ekipi v drugi slovenski ligi, je član uprävnega odbora kluba, vodja klubske mladinske nogometne sole in trener mladinske selekcije, ob tern pa vodi še otroško nogometno šoio Nogobikci. Na nogometnem igrišču in tribunah slovi po svoji brezkompromis- ni, a pošteni borbenosti, za kar je pogosto "nagrajen" z rumenimi ali rdečimi kartoni, sicer pa z dušo in srcem privržen matičnemu nogometnemu klubu - NK Krško. Po izobrazbi je profesor športne vzgoje s statusom zasebnega športnega delavca in tretjinsko zaposlitvijo v Srednji šoli Krško. Si eden redkih, ki je ves čas v ekipi, odkar je NK Krško v drugi ligi - zdaj se je zače- la peta sezona. Poleg tebe še Brdik, Rabič, Panič, Mitič... Res je, s tern se zaključi ta krog. Večina fantov, ki so po- magali, da smo prišli iz tretje v drugo ligo, je že nehalo ig- ra ti nogomet - to so bili pred- vsem starejši, izkušenejši ig- ralci. Drugi so se odločili, da bodo igrali še na malo višjem nivoju v klubih po Sloveniji, nekateri smo pa ostali. Čeprav je trenutno v članski ekipi veliko mladih igralcev, ton igri dajete ravno starej- ši igralci. Zdi se, da brez vas ne bi šlo. V bistvu je res tako. Moram priznati, da so na treningih mlajši igralci na trenutke celo boljši in nas oni "vlečejo" na- prej, da tudi mi še bolj kva- litetno treniramo. Na samih tekmah pa se stvar hitro obr- ne: ko sodnik zapiska, se zgo- di, da mtadim igralcem popu- sti zbranost in tako pridemo na vrsto starejši, ki moramo potegniti ekipo iz težav. Ka- kor vidimo po letošnjem sla- bem štartu v sezono, se bomo morali še pošteno potruditi, da bomo sezono izpeljali po načrtih. Kar nekaj tvojih nekdanjih soigralcev si je našlo nove klube po Sloveniji in celo v tujini (Dvorančič, Rusič, Kel- har, Urbane). Si imel tudi on priložnost zaigrati drugje? Pred dvema letoma sem bil dva meseca skupaj z Rusi- čem na poletnih pripravah s celjskim Publikumom. Ta- krat je bila ekipa Publikuma zelo kvalitetna, na moji po- ziciji vezista sta igrala Molda- vec Lungu in slovenski repre- zentant Sešlar. Star sem bil 26 let in sem si rekel, da če bom že poskusil igrati drugje, bi rad igral, ne pa sedel na klo- pi, tako da se nisem odločil za prestop. Imel sem še možnost odhoda v Belo krajino, pa je tudi to padlo v vodo. Ostal sem v Krškem in se začel še bolj posvečati delu z mladimi in otroški nogometni soli. Koliko podmladka je v NK Kr- ško in kakšna je perspektiva krškega nogometa? Podmladek se začne že z otro- ško nogometno solo, ki je lani štela 240 otrok. V mladih se- lekcijah NK Krško pa je tre- nutno okrog 120 otrok v šestih selekcijah. V mladinski ekipi imamo ne- kaj igralcev, ki veliko obeta- jo, največ vsekakor Robi Be- rič. Zdaj je prvo leto kadet oz. letnik 1991, igra za mla- dince, poleg tega trenira s člani in odigra kakšno prija- teljsko tekmo z njimi ter je povsem konkurenčen v tej ekipi. Je slovenski reprezen- tant do 15 let, pa tudi do 16 let. On je naš trenutno naj- večji "zaklad", za katerega se zanimajo vsi prvoligaški klubi v Sloveniji. Poleg njega naj omenim še Dejana Bizja- ka, Gašperja Jarca, Mitjo Zi- ganteja in Andreja Zupančiča. To je jedro fantov, ki ne manj- kajo na nobenem treningu in dajejo vse od sebe. Pa tudi v vsaki mlajši selekciji sta vsaj po dva, ki izstopata. Lanska sezona je bila za člansko ekipo najuspešnejša doslej, saj ste bili na koncu peti, po polovici sezone pa celo drugi. Kakšne so mož- nosti letos, ko je ekipa ven- darle precej pomlajena in z manj zvenečimi imeni? Tudi liga je letos malo moč- nejša kot lani in ni "outsider- jev". Mislim, da bi bila sre- dina lestvica oziroma varno mesto pred izpadom povsem v redu za to. Ob tern bi lahko dali priložnost čim več mla- dim igralcem in jih vključili v igro na tern nivoju. Bo Krško kdaj imelo prvoli- gaša? Hm, tukaj je veliko več stva- ri v ozadju, ki bi se.morale iz- boljšati oziroma dopolniti, da bi se lahko kdaj pogovarjali o prvoligasü. Za Posavje in Do- lenjsko, ker smo zdaj najbolj- ši klub tudi za to področje, je druga liga za trenutne fi- nančne zmožnosti čisto zado- sti. Mogoče čez kakšna tri leta ali več... Peter Pavlovič Vodja Otroške nogometne sole No$obikci Rok Zorko s svojimi varovanci._______________________________ Otroška nogometna sola Nogobikci je v lanskem šolskem letu delovala na osmih osnovnih šolah v občini Krško (Krško, Leskovec, Brestanica, Senovo, Kostanjevica na Krki, Raka, Podbočje in Veliki Podlog) ter v Šentjerneju, Orehovici in Sevnici. Vanjoje bilo vključenih 240 otrok. V novem lolskem letu se bosta prikljuäli se osnovni Soli Bostanj in Cerklje ob Krki, tako da bo v tretjem letu Otroške nogometne sole Nogobikcev ie 300. Gre za otroke prve triade devetletke, stare od šest do osem let. Najboljši med njimi nadaljujejo z vadbo v okviru Nogometnega kluba Krsko. Nogometni klub Krško izboljšuje svojo infrastrukturo. S pomočjo UEFA razpisa Hat-trick, na katerega so se uspeš- no prijavili, bodo na asfaltno igrišče pod nekdanjim do- mom Milke Kerin poloiili umetno travo ter tako izboljšali pogoje za vadbo v zimskih mesecih in času dezevja. Do- bili pa so tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo slačil- nic in klubskih prostorov pod tribuno na štadionu Mati- je Gubca. 10-letniea Odbojkarskega društva Brestanica BRESTANICA - Odbojkarsko društvo Brestanica je 26.8. ob 10- letnici svojega obstoja organiziralo športno-zabavno prire- ditev na igriščih za odbojko na mivki v Brestanici. Priredit- ve se je udeležila večina igralk članske ekipe, njihovi starši, ustanovni člani društva, sekciji rekreativcev in rekreativk ter drugi prijatelji odbojke. Na prireditvi je bil tudi krški župan Franc Bogovič ter predstavniki sponzorjev. Ob tej priložnosti so v društvu podelili priložnostna darila vsem zaslužnim čla- nom ter predstavnikom svojih zvestih sponzorjev. V nadalje- vanju popoldneva so udeleženci prireditve lahko pokazali svo- je znanje v igranju odbojke na mivki na moškem in zenskem turnirju. Prireditev je bila sklenjena z zavezo, da društvo na- daljuje po dosedanji poti vzgajanja mladih. I.J. S turnirja ob 10-letnici OD Brestanica V dveh tekmah do štirih točk NK Krško se je pobral po dveh porazih na začetku sezone. V tre- tejm krogu druge slovenske nogometne lige so Krčani doma z 2:2 remizirali s slovito Muro, ki se po finančnem zlomu prebija nazaj v slovenski vrh. Zadela sta Lazarevič in Lukačic. V četrtem krogu je Krško gostovalo v Kidričevem pri ekipi Aluminija in se domov vrnilo z zmago z 2:1. Gola sta dosegla Zorko in ponovno Lukačič. S štirimi točkami je krška ekipa na sedmem mestu na lestvici, v ne- detjo pa se bo na domačem štadionu pomerila z ekipo Triglava. Triatlonci končali sezono na Bledu Na mednarodnem triatlonu na Blejskem jezeru 2.9. so nastopili tudi tekmovalci dveh krških triatlonskih klubov, AAultisport klu- ba Krško in Triatlon kluba Krško. V super sprint triatlonu je Nina Mandl zmagala in osvojila slovenski triatlonski pokal brez po- raza med mlajšimi mladinkami, Blaž Žmavčič je bil drugi ter v slovenskem triatlonskem pokalu končal na četrtem mestu med kadeti, Martin Škoberne (vsi trije Multisport klub Krško) pa je na težavni progi končal na nehvaležnem četrtem mestu med mlajšimi dečki. Dolores Žičkar je v »triatlonu za vse« osvoji- la absolutno prvo mesto, Matjaž Merhar je osvojil tretje me- sto med člani, Jaroslav Kovačič (vsi trije Triatlon klub Krško) pa je v svojem prvem nastopu v triatlonu na olimpijski razdalji v močni mednarodni konkurenci osvojil deseto mesto. Teniški turnir v Krškem Zadnji avgustovski konec tedna je na igriščih Teniškega kluba Krško potekalo odprto prvenstvo za fante in dekleta do 16 let, na katerem je sodelovalo 39 fantov in 22 deklet iz vse Slove- nije. Med fanti je Aleksander Grešak iz Laškega v finalu z 2:1 premagal Jona Polanca iz Maribora, med dekleti pa Dalila Ja- kupovič iz Portoroža z istim rezultatom Manco Križman iz Nove Gorice. Izmed domačinov se je najbolje odrezal Sebastijan Jankovič, ki je izpadel v drugem kolu. Član Teniškega kluba Krško Primož Gajšek pa si je delil zmago na tradicionalnem Belem teniškem turnirju v Novem mestu, ka- terega posebnost je, da se igra z lesenimi loparji in v starih te- niških oblačilih. Grilc odlično jurišal na Vršič Član KK Olimp Krško Dušan Vodlan se je konec avgusta udele- žil svetovnega prvenstva v kolesarstvu za veterane. Na 20 km dolgi trasi je v kategoriji kolesarjev od 50 do 54 let na krono- metru osvojil 54. mesto. Rok Grilc pa je 2.9. na 28. jurišu na Vršič zmagal v kategoriji do 30 let, v absolutni konkurenci 660 kolesarjev pa je osvojil odlično četrto mesto. Že naslednji dan je Grilc v Predmeji na vzponu za pokal Slovenije v konkurenci amaterjev A dosegel drugo mesto, absolutno pa je bil šesti. Sevničani tekli tu in tarn Atleti AK Sevnica so nastopili kar na treh tekmah. Na 12. teku Veronike Deseniške v Kočevju je bil Robert Lendaro na 10 km absolutno peti, Maja Teraž pa absolutno druga, oba pa sta zma- gala v svoji starostni kategoriji. Med pionirji na 1000 m sta bila najhitrejša Miha Povšič in Sabastijan Štravs. Na teku na Tabor v Sežani je 7 km progo najhitreje pretekla Alenka Radej. Na 6. atletskem mitingu Jernejevo v Šentjemeju je bil R. Lenda- ro tretji na 3000 m, Povšič in Štravs sta ponovno dosegla dvoj- no zmago na 1000 m med pionirji, med mlajšimi pionirji pa je Nina Kranjec osvojila prvo mesto na 60 m ter tretje mesto na 300 m, Kiemen Lendaro pa četrto mesto na 60 m. Avguštin četrti "Martin Krpan" po moči V Ljubljani je 25. avgusta po- tekalo finalno tekmovanje za Martina Krpana 2006, na ka- terem se je pomerilo osem tekmovalcev, med njimi tudi Martin Avguštin iz Krškega. Tekmovali so v šestih disci- plinah: vleka avtomobila na klančino, nalaganje bremen na viličarja (120 kg težko vre- čo, tračnico teže 90 kg in 115 kg težak kovček), držanje bremen na viličarju (250 kg), Krpanova pot (300 kg), Sokolov krog (350 kg) in nošnja kovčkov (2x115 kg). Martin Krpan 2006 je postal Oliver Gašparič, Avgu- štin pa je osvojil odlično četrto mesto. Martin Avguštin Gimnastično društvo Rain vabi k vpisu Gimnastično društvo Rain Krško vabi k vpisu v programe ženske športne gimnastike: animacija, Sokolček, gimnastična abeceda in nacionalni tekmovalni program. Vpisujejo deklice od 1. do 9. razreda osnovne sole. Vpis bo potekal vsak dan v septembru med 17. in 18. uro v telovadnici OŠ Jurij Dalmatin Krško. Vabijo mlade košarkarje Košarkarski klub Krško z novim šolskim letom vabi v svoje vr- ste vse fante, letnik 1988 do 1993 in mlajše, ter deklice, let- nik 1993 in mlajše. Treningi potekajo v športni dvorani Srednje sole Krško vsak delovnik med 16.00 in 18.00, ko so na voljo tudi dodatne informacije. ^ $ ikkce $ Vo VMS VABI if VPISU If °* ^ za otroke, mto4ittß in odr&sle *'ft/* ft\c* loga in masiCTr« ktetnjfc LA a\»* Standardni in tatinško - ameriški plesi ''cp •a^"* IM «MOlMMi; l\ VFIS: S°VO. ^v* 07 IJMtf ««5. 010 70« «Oa "'A/*, ° / H)M*.iiki:(.\i;i ' I*riilru%itt?t4t.vt+iJ*¦¦¦ftrvthistev!!I <=!iVa:fr«e9.3FM Hi; iKiTl si mnoo. tm m its www.radioenergy.si H ' A Opfc' O. K R Š K O Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO m Počitniška skupnost Krško - 50 let Materade Poreč in 30 let Turističnega naselja Bučanje v Nerezinah Spominjajo se, povedali so nam... Tokrat vam v seriji člankov o Počitniški skupnosti Krško predstavljamo spomine Edija Zajelšnika in Jožeta Muhiča, ki sta bila pomembna akterja in tesna sodelavca Mila- na Štajherja pri nastajanju in organizaciji TN Bučanje. V naslednji številki pa vam bomo ponudili v branje še spomine Adama Vahčiča in Suva Gorenca ter tako zaključi- li serijo objav o jubilejih Počitniške skupnosti Krško. S temi objavami vam, spoštovane bratke in bralci, ki ste, vsaj nekateri med vami že tetovali v tern naselju, želimo obuditi spomin ter predstaviti nastanek in razvoj delavskega turizma s Počitniško skupnostjo Krško, ki je mnogim blizu še danes. Prijetno branje! i .... j Edi Zajelšnik, nekdanji predsednik Upravnega odbora PSK Bil sem med prvimi, ki so se na pobudo pokojnega Milana Štajnerja odločili, da gremo iskat novo območje. Tako se spominjam, da na ogled lo- kacij nismo šti samo na otok Lošinj, ampak smo se odpe- Ijali tudi na otok Krk, kjer smo mato povpraševali, a ta- koj dobili odgovor, naj nikar ne upamo, da bomo dobi- li kakšno lokacijo ob morju. Tako smo se preprosto obmi- li in šli nazaj na Lošinj. Tarn so nas pravzaprav zelo dobro sprejeli, ker so komaj čaka- li, da pride nekdo, ki bo ne- kaj spremenil, zlasti v kra- jevni skupnosti Nerezine. Tedaj je bil predsednik KS Tone Barba , starejši mor- nar, ki je z veseljem dejal: „Samo, da je nekdo prišel, da nas reši!" Moram poveda- ti, da so Nerezinčani živeli v revščini, kjer ni bilo niti tr- govine. Ko smo se mi odlod- li za to zemtjišče, smo dobili soglasje tudi na Občini Mali Lošinj. Prva sredstva, da smo sploh lahko odkupili ne- kaj zemljišč, je dala Tovarna celuloze in papirja. Namreč totiko denarja, kot smo ime- li, toliko zemljišč smo lahko odkupili in če bi že v začet- ku imeli sredstva tistih pod- jetij, ki so se priključila kas- neje, bi tedaj seveda kupili neprimerno več in nas pri tern ne bi nihče oviral. Po- tem, ko smo zbrali malo več sredstev in smo hoteli do- kupiti, nam je bilo rečeno: niti kvadratnega metra več! Preprosto so videli, kaj smo uspeli narediti iz tistega gr- mičja. Milan je bil tudi tako natančen, da je najprej po- slal ekipo, ki je počistila vse grmovje, vendar ni pustil niti enega samega zdrave- ga drevesa posekati, tem- več so med drevesa s tistim kalupom zabetonirall hiško, naslednjega dne razopažili ter pripravili za naslednjo, nato pa je prišla še druga ekipa, ki je postavila ostreš- je. Skratka, tedanji načelnik za gospodarstvo iz Lošinja je rekel: „Glej, glej, kaj delajo Slovenci, vsak dan nova hiša", in res je bilo tako. Ko smo šli v Nerezine, sem za- stopal občinsko Zvezo prijate- Ijev mladine. V projekt smo se vključili z namenom, da bi na tej lokaciji potekalo leto- vanje za predšolske in šolske otroke ter mladino, ki je bilo pred tern organizirano v Pore- ču, v prijetnih majhnih hiši- cah, ki so bile prav res lepe. In tudi v tern naselju smo v okviru Zveze prijateljev mladine iska- li lokacijo oziroma nižje v zali- vu, kjer je zaseben kamp. Tarn nismo dobili niti kvadratnega metra, zato smo se prikljud- li oziroma preselili na hrib k ostalemu kompleksu, kjer se kapacitete ZPM Krško nahaja- jo še danes. No, moram red, da v postopku celotne gradnje večjih ovir ni bilo, težave so se pojavile kasneje, ko je bilo več partnerjev in vedno več inter- esov. Jaz sem bil 14 let pred- sednik Upravnega odbora PSK in sem vse podrobno sprem- Ijal. Nekateri so imeli zelo do- ber posluh, drugi pa lastne in- terese, ker je bilo okoli 90 ali še več podjetij, ki so imela v lasti eno ali več hišk. Ko smo želeli določene stvari še izbolj- šati, se je zataknilo oziroma je bilo potrebno več pogovorov in usklajevanja. Spominjam se, ko še ni bilo napeljane elek- trike in je bilo potrebno upo- rabljati agregat, ni bilo cest, le kolovoz, ko je bilo cesto po- trebno šele narediti in asfalti- rati, pa speljati odtoke kanali- zacije in podobno. Hitro je bil sprejet sklep, da je potreb- no naselje elektrificirati, saj je bil agregat prešibak. Neka- teri so meseca maja ali sep- tembra, ko je bilo že bolj hlad- no, prižgali tudi kakšno pečko, zato je pometalo ven majhne, 6-amperske varovalke. Tako je Milan začel z elektrifikacijo na- selja, a jo je z velikimi težava- mi dokončal njegov sin Mirko, ker ni bilo za ta namen toli- ko sredstev od podjetij, kot bi pričakovali. Da smo krili te stroške, smo bili prisiljeni eno hiško Počitniške skupnosti celo prodati. Letos mineva 30 let tega nase- lja. Jaz sem julija 1976 prespal z ženo in Rezi Pirčevo v prvi hiši, če se ne motim, je bilo to na številki 124, hiška pa je bila še brez vrat ter oken. Tako smo bili pravzaprav prvi stanovalci, ki smo tarn prespali. Nato je stekla gradnja od utice 100 na- prej, najprej ena ulica, pa nad njo druga in tako dalje. Naza- dnje še na drugi strani in na koncu je postalo že pretesno, tako da se je začelo hiše po- stavljati tudi med druge hiše, kjer sicer prvotno niso bile predvidene. Moram povedati, da je PSK prejela tudi turistič- ni nagelj kot najboljše društvo za sindikalni oddih, ki sem ga šel iskat v Kobarid. Ob tern, ko je potekala gradnja samega naselja, je bilo potreb- no zagotoviti tudi trgovino, ker je v Nerezinah ni bilo oziroma so imeli le majhno, v velikosti kioska. Najprej so kruh dova- žali v naselje po narodlu, malo kasneje se je ob kruhu dalo na- ročiti tudi mleko, zatem pa je bila zgrajena prodajalna v na- selju. Prav tako je PSK finan- cirala ali sofinancirala izgrad- njo- nove osnovne sole, pošte, zdravstvene postaje itn. Tudi kapacitete ZPM Krško so bile premajhne, pa četu- di so bili otroci po hiškah na- stanjeni po skupinah, sobe pa opremljene s pogradi. Na tern mestu ne morem mimo Rezi- ke Pirčeve, ki bi dala dušo za otroke in je vztrajala na tern, da se otroško naselje nahaja znotraj tega naselja. Nekateri so bili namreč tudi mnenja, da to ne sodi v ta kompleks, da so lahko otroci, ker so živahni, po svoje moted, vendar je Rezi Pirčeva vztrajala. In še zadnje, kar bi želel po- udariti, je ladja, pravzaprav je to barka. Milan Stajner, po duši pomorščak, je dejal, da je potrebno ljudem nuditi še ne- kaj več, denimo oglede drugih obal in otočkov, denimo Susak, ki je bil znan po dobrem vinu. In tako je bila ladja Krško, ka- kor se je imenovala, nabavlje- na. Najprej je sprejela 30 do 40 oseb, kasneje še več in le- tovalci so bili zadovoljni. Če- tudi so se kasneje pojavljale težnje, da bi ladjo prodali, je Milan vztrajal in je bila po letu 1990 obnovljena in kakor sli- šim, je v uporabi še danes. Zabavna druienja v naselju ZPM, foto: arhiv ZPM Krlko Jože Muhič, nekdanji član Upravnega odbora PSK Jaz sicer nisem bil v skupini, ki je imela nalogo iskati lokacijo za novo naselje na Lošinju, am- pak je bil to moj tedanji direk- tor Milan Bratuš, ki se še ved- no spominja te prehojene poti rojevanja novega naselja. Tudi jaz moram pritrditi, da so bila vsa leta sodelovanja z Milanom Štajnerjem kakor tudi z njego- vo ženo Štefko, ki je bila dol- goletna upravnica, prijetna. To je bil prijeten tim, kakor tudi upravni odbor in vsi ostali, s ka- terimi sem se srečeval in s ka- terimi smo se zelo dobro ujeli v pogovoru in debatah ter izobli- kovali sklepe, ki so bili za tisti čas in za tisti trenutek najbolj ustrezni. Glede na to, da pri- hajam iz podjetja Labod, mo- ram izpostaviti tudi ime dol- goletnega direktorja Zdravka Petana, ki je imel tudi zelo do- bro in vidno vlogo pri tern, ne- nazadnje pa je bil žal že po- kojni Petan tudi krški rojak. Z Milanom Štajnerjem sta bila iz- redno dobra prijatelja že dese- tletja pred tern, še na b'ojnih tleh. Kar se tiče moje vloge, sem bil bolj prisoten pri opre- mljanju his in zaključnih delih. Če se ne motim^. je bil prvotni plan nastanitve gostov 1 .julija 1976, pa vendar se je ne glede na hitro gradnjo nekoliko zav- leklo. Bili smo na otoku in že zaradi tega ni šlo vse po mas- lu in tako se spominjam, da je bilo prvo prenočevanje v nase- lju 14 dni zatem, to je 15. ju- lija, v Labodovi hišici pa se je prvič prespalo 20. julija. To je bilo nekaj posebnega za ljudi, še posebno iz tistih podjetij, v katerih do tedaj niso imeli svo- jih počitniških kapacitet. Tudi po dve, tri družine naenkrat so se nastanile v eni hišici. Eni so spali v otroški sobi, drugi v spalnici, tretji na klopeh ter na tleh, ko še ni bilo spalnih vreč. 30 let nazaj se morda ne sliši veliko, vendar če ocenimo na- predek v tern obdobju, je le-ta ogromen. Tedaj celo ni bilo le- ialnikov ali pa so bili redki. Prva partija, ki je šla v našo hi- šico 104, je naletela na situaci- jo, ko na tleh še ni bilo ploščic ne postavljene kuhinje. Pripo- tovali so ob devetih dopoldan, v hišico so se selili okoli polno- d, prespali in se naslednji dan zjutraj čez dan ponovno izse- lili, da so se lahko dela v no- tranjosti nadaljevaia. To je bil pravi zanos, vsi smo in so bili „za". Rad bi poudaril, da je ti- sta firma, ki je imela več, dala več, tista, ki ni imela, je dala manj in tako so tudi podjetja, ki so imela več rezervnih sred- stev, tudi več vložila. Bilo je zanimivo tudi pri opremljanju. To je bila tipska oprema, med otroško sobo in neke vrste spal- nico lesena pregradna stena, kuhinjske omarice so bile na- rejene pri raznih mizarjih, na hitro je bilo dano vse skupaj, s tistimi kotnimi garniturami ozi- roma širokimi klopmi, ki so slu- žila tudi za ležišča v skupnem prostoru oziroma v jedilnici s kuhinjo. Postopoma se je opre- ma modernizirala, govorim za obdobje vse do dobrih sedem, osem let nazaj, ko se te kapa- citete še niso prodajale in smo bili še enotni. Ljudje, ki so pri- šli na dopust, so se tudi sami lotili dela, betonirali stopnice, urejali dvorišča, čistili poti do morja, zmešali vedro ali dva betona in jih prinesli na obalo, da so si zabetonirali kvadratni meter skale za plažo. Nerezi- ne in Mali Lošinj se morata dejansko zahvaliti Podtni- ški skupnosti Krško in njene- mu prvemu direktorju Milanu Štajnerju, da sta danes takš- na, kot sta. Težave so bile tudi s smetmi, saj je odvoz potekal dvakrat na dan in najprej je bila te- iava, kam jih sploh dati. Na- selje so celo škropili proti ro- jem komarjev, deratizacija je potekala večkrat na leto, podana so bila posebna obve- stila, naj se odpadki ne me- čejo po grmovju in lahko re- čem, da je bilo vse skupaj, vključno s higieno, na izred- no visokem nivoju. Požarov ni bilo, čeprav se spomnim, da je enkrat zagorelo sredi popoldneva, bolj bi temu re- kel zatlelo. Naenkrat sem sli- šal strašno vpitje in kup ljudi okoli dima. Zgorelo je morda pet kvadratnih metrov, ven- dar so ljudje ta ogenj po- teptali dejansko z golimi no- gami. V večernih urah so nastopa- li različni glasbeniki, najprej so program delali Slovenci, zatem pa so bili gostje tudi Hrvati, razni goslad in na- rodne nose, ki so ljudem še popestrili dopustniške dni in večere. Ne smem pa poza- biti, da je bil kmalu zgrajen tudi bife. Rekli smo, da gre- mo pod borovce, kjer je bila skoraj obvezna jutranja tra- varica ¦ za enega en »štam- prl«, za drugega dve, za ne- katere pa do enih popoldne. Pa kmalu tudi trafika, kjer si dobil časopis. Milan Štajner je bil pravza- prav tudi pobudnik, da se je začela tako naglo graditi po- vezava med Krčkim mostom in Valbisko. Milan je nešte- tokrat sedel na teh sestan- kih in spodbujal gradbenike in oblastnike na Lošinju in v Reki, da smo lahko letovalci dm prej prešli tisto potoval- no krizo iz Porozin na Bresto- vo in potem po celem Cresu do Nerezin. Z izgradnjo ce- ste preko otoka Krka se je dejansko neprimerno skraj- šala tudi pot, to je bilo nekje leta 1986 ali leto kasneje. Opremljenost hišic, foto: Sergio Gobbo Gledališka predstava -Piknik s tvojo ieno« v izvedbi KPD »Bazovica« iz Reke, foto: Alojz Usenik_________ 20 KULTURA Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Nadaljevanje iz Posavskega obzornikašt. 16-17/24.8.2006 1111 let Brestanica - Krško 8. Orgle, tamburica, fanfara Tako smo poimenovali zgodovino instrumentalne glasbe pri nas, ki je dokumentirana že od časa šolnika Adama Bohoriča (1551-1563) v Krškem (doma je bil iz okolice Brestanice). V letih 1722 - 1730 je bil v Krškem zgodnjik Janez Miha- el Arh, glasbenik pozavnist, violinist in skladatelj. Oko- li 1844 je Krško že imelo pi- halni orkester pod vodstvom kapelnika Salmiča, 1866-1867 je bil kapelnik skladatelj Vik- tor Parma. Močna skupina glasbenikov v krški, videmski in brestaniški župniji so bili orglarji. Župnij- ska cerkev v Leskovcu je nove orgle dobila pred letom 1725, organist je bil tedanji učitetj Janez Jožef Prekenfeld, v krški Janezovi cerkvi so jih namestili leta 1734, v Raj- henburgu so bile orgle s šestimi registri postavljene že teta 1700. Brestaniška far- na kronika omenja orglarja Janeza Nimi- sa v letih 1707-1708, od novembra 1708 --------------------------------------do 1710 je bil nato pre- zbiter v Leskov- cu, kot videmski kaplan pa pri nas že med 1704-1706. Cerkveni glasbeniki so pogosto vodili ali bili dejav- ni tudi pri posvetnih pevskih zborih, tamburaških orkestrih (priljubljeni so bili zlasti v za- četku 20. st.), pri god bah na pihala, satonskih orkestrih, skoraj vedno pa je bilo orglar- jevo delo še poučevanje otrok (do sredine 19. stoletja). Ne- kateri so bili tudi skladatelji. Brestaniška bazilika ima naj- veqe orgle v Sloveniji, postavil jih je znameniti izdelovalec Josip Brandl iz Maribora (1928). Orglar Brandl je izdelal tudi leskovške (1902). Raziskujemo: - zgodovino instrumen- talne glasbe v Krškem I------------------. - zgodovino instrumentalne glasbe v Brestanici - dopolnjujemo seznam glasbenikov (z biografijami) Nad- učitelj Fran Jamšek, v občini Krško Nadučitelj Fran Jamšek, or$lar v Brestanici 1870 -1892 Brogi R.: Ave Maria. Iz zbirke orglarja v cerkvi Sv. Janeza Evangelista v Krškem F. Mraka (1973) 895 ^SSr^ 2006 9. Vinomernica Videm; Sremiški yinogradi in trapisti; Vinska zadru- ga Krško Vinogradništvo je bilo vseskozi po- membna gospo- darska panoga v občini Krško, da- nes pa je zagotovo tista smer kmetij- ske pridelave, ki ima največje šte- vilo privržencev. Z vinskimi cesta- mi so se vinograd- niki odprli turiz- mu, vsakoletna ocenjevanja vin s spremnimi prire- ditvami in nazivi (vinska kraljica, vinska princesa, kralj cvička, vite- zj vina...) so po- memben družabni dogodek in hkra- ti kvaliteten pre- mik v enologiji in kulturi pitja. Sto- letja znani cviček je danes prizna- na, visoko cenje- na vinska znam- ka - trte rastejo na Dolenjskem, tudi na »kranjski« strani občine Krško. Vinogradi na Sremiču imajo svojo boga- to zgodovino, ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja zla- sti vina izjemnih pridelovalcev - rajhenburških trapistov, ki so na pot v svet krenila preko vinomernice na Vidmu po Savi in železnici, npr. gamey couderc. Tudi v našem času vino- gradniki iz leta v leto dokazujejo dobro kvaliteto v pridelavi in kletarjenju, zato je trženje vin gospodarska prioriteta. Raziskujemo / predstavimo: - vinske turistične ceste, ki vodijo po občini Krško: popis hramov, kmetij in gostišč, ponudbo vin, domače jedi in specialitete, turistične in naravne posebnosti ob poteh, materialno, kulturno in etnološko dediščino - zgodovino vinogradništva Šrajbarskega turna (sedež Vin- ske kleti Krško) in graščine v Nemški vasi (cviček, Kme- tija Žaren) - vinogradništvo rajhenburških trapistov na Sremiču - predstavimo na delavnicah ob 1111- letnici: Društvom vinogradnikov in drugim Fotografije: Bernardka Zorko 10. Vladimir Štoviček - sence širine* Na slovesnosti ob 110-letnici kiparjevega rojstva, 26.6. 2006, so sodelovali tudi čla- ni Kulturnesza društva Leskovec Janko Božič, avtor fotografske razstave Kamen časa________ Manca Marinčič in Jerneja tarn, foto: Vilko Planinc Pripravila: Ljudmila Šribar 895 ^f^ 2006 5Äl Im ate poslovno L idejo, pa ne veste, kako jo l uresničiti? Svetujemo vam pri: 4t preverjanju poslovnih idej, V üdelavi poslovnega načrta, • izbiri ustrezne statusnopravne oblike izvajanja poslovne dejavnosti. izwedemo tudi registracijo samostojnega podjetnika. Poiščite pomoč na enem mestu! KIM.PSd.o.o. pisama Naselje heroja Maroka 17, 8290 Sevnica T: 07/816 17 OO, F: 07 / 814 44 95, E: info@kin.si Uradne ure: od ponedeljka do petka 8.00-12.00 in 13.00 -15.00 •ssssss w&mnoa »m»«iu»»> Ikjrji Vabilok sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih obdnah, zato vabimo krajevne skupnosti, drustva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na eiektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO Povabilo fotografom: UJETI TRENUTKI 1111 RAZPIS: 1. Dogodek je posvečen 1111. obletnici prvega znanega za- pisa Brestanice (Richenburch) in Krškega (Gurcheuelt). So- deluje lahko kdor želi prispevati k izvedbi počastitvenih slovesnosti. 2. Fotografije so lahko barvne ali črno-bele. Tematika: Podobe ljudi: izraznost obrazov in teles, noša in nakit, prostori bivanja; delo, učenje, zabava, kulturna narav- nanost, družinska povezanost, druženje in samost, tudi samota ; vpetost ljudi v prostor in čas v letu praznova- nja 1111. 3. Vsak avtor lahko pošlje do skupno 6 fotografij. Digitalne fotografije morajo biti natisnjene na foto papir. 4. Fotografije morajo biti dimenzij 20 x 30 ali 30 x 40 cm . Fotografije obvezno opremite s svojimi podatki - ime in priimek avtorja, naslov in pošta, telefon, leto rojstva, morebitni fotografski naziv in naslov dela. Kaširanje na podlago ni potrebno. Fotografijam obvezno priložite pri- javnico s s/ojimi podatki. 5. Kot spomin zanamcem bodo fotografije po razsta- vi shranjene v Valvasorjevi knjižnici Krško. Razstava bo 29.9. v mestnem parku v Krškem (ali Valvasorjevi knjižnici Krško), v oktobru pa prenesena v Brestanico in še kam. 6. Dela z razpisano prijavnico pošljite na naslov: Valvasor- jev raziskovalni center Krško. Odbor 1111, Cesta krških žrtev 23, 8270 Krško, s pripisom »Ujeti trenutki 1111«. Zadnji rok za oddajo fotografij je 20. September 2006. 7. Poslane fotografije lahko organizator uporabi v predsta- vitvene namene v povezavi s 1111 -letnico Brestanice in Kr- škega brez plačila honorarja. Če avtor s tern ne soglaša, mora to navesti v prijavnici. Kontaktni osebi: • Bernardka Zorko, tel. 031 329 625, e-pošta: info@vrbov-log.org • Alenka Černelič Krošelj, tel. 031 342 252, e-mail: valvasor1@siol.net Prireditev je podprla Občina Krško. Foto-povabilo: UJETI TRENUTKI 1111 PRIJAVNICA Avtor:________________;________________________ Naslov:_______________________________________ Fotografski naziv:_______________________________ Fotografsko društvo oz. sola:_____________________ Tel. in e-pošta:_________________________________ Na povabilo Valvasorjevega raziskovalnega centra Kr- ško - programskega odbora 1111 pošiljam naslednje fo- tografije in a) soglašam b) ne soglašam , da organizator uporabi fotografije v predstavitvene na- mene brez plačila honorarja. naslov fotografije 1 2 3 4 5 6 Podpis:. Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 PROSTIČAS N Za domovino - s praženim krompirjem naprej PRILOZJE - Minulo soboto je na športnem letališču Prilozje pri Metliki v organizaciji Društva za pri- znanje praženega krompirja kot samostojne jedi potekal že šesti, tokrat svetovni festival pražene- ga krompirja. Na festivalu so se z izvirnimi recep- ti predstavili številni slovenski in tuji gostinci ter društva. Jedcev te priljubljene slovenske jedi pa se je med priročnimi kuhinjami kar trio. Kljub hudim ovinkom in sla- bim oznakam smo se skozi belokranjske griče obsijane s soncem prebili do športne- ga letališča Prilozje blizu Me- tlike, kjer je potekal festival praženega krompirja. Med udeleženci so poleg števil- nih domačih kuharjev iz zna- nih gostinskih hiš, številnih društvenih kuharjev, zabele- žili tudi rekordno mednarod- no udeležbo. Tako so pražen krompir pripravljali udeležen- ci iz sosednje Madžarske, Hr- vaške, Češke, Islandije in Švi- ce. Kuhanje je bilo že v polnem teku, na stojnicah, kjer so si gostinci uredili priročne kuhi- nje, se je lupilo, kuhalo, reza- lo in pražilo. Predvsem pa ne- izmerno dišalo. Kot smo videli je med Slovenci še veliko Iju- biteljev te tradicionalne slo- venske jedi, ki predvsem ob nedeljah mamljivo diši iz ku- hinj pridnih gospodinj, saj so se že od jutranjih ur na prizo- rišče zlivale množice obisko- valcev iz vse Slovenije. Društvo za priznanje pražene- ga krompirja kot samostojne jedi je kot organizator dolo- čil tudi pravila za posamezne ekipe, ki so kuhale. Vsaka eki- pa je morala spražiti kar 60 kilogramov krompirja, seve- da na čimbolj izviren način, polovico krompirja so mora- li skuhati kar na prizorišču v priročni kuhinji. V društvu, ki se lahko pohvali tudi s svojo himno, pa pridno zbirajo fe- stivalske recepte, ki jih na- meravajo v prihodnosti izdati v knjižni obliki. Po strelu iz društvenega topa ob času za opoldansko kosilo so neučakani jedci in udi (čla- ni društva) kuharske učenosti in izvirnost pri pripravi krom- pirja lahko tudi poskusili. Kar pestro zbirko različno praže- nega krompirja so nam pri- pravili: od klasičnega s čebu- lo, pa s hrustljavimi ocvirki, pomešanega z blitvo in ing- verjem, pa z jurčki, divjim prašičem in medvedom, ter celo s hobotnico. Ne smem pozabiti na morda malo neo- bičajno potico polnjeno s pra- ženim krompirjem in brusni- cami. Da pa ni ostalo samo pri krompirju, so kuharji pekli tudi dobrote z ražnja. Želod- čke so obiskovalci pridno za- livali s cvičkom iz krške vin- ske kleti. Med Ijubitelji krompirja smo opazili tudi znanega skladate- Ija Mojmirja Sepeta in vreme- narja s cvetom Mirana Tron- tlja ter turističnega delavca Draga Bulca, ki v društvu skrbi za stike z javnostmi. Zbrane kuharje in ljubitelje krompir- ja je kot predsednik organiza- cijskega odbora pozdravil tudi metliški župan Slavko Drago- van, ogledali smo si povorko vseh zbranih, nekatere ude (člane) v belokranjskih no- šah, mlade gospodične s če- bulami okoli pasu, kot se na letališču spodobi smo lahko občudovali tudi polete šport- nih letal. Celodnevno priredi- tev je spremljal bogat kultur- no zabavni program, v njem ni manjkalo belokranjske pes- mi, plesa in humorja. Pa upo- rabimo tudi za konec pozdrav društva ob pripravi tega festi- vala »Za domovino s praženim naprej«. Polona Brenčič ^X"l posavski lyr ObzorniK B^B^B^B^B^B^B^B^^^B^^M^^B^^^TIb^B^B^B^B^B^bV " ' ^^^B BOLOARUI & IIIIBIIllMBBElillMllBIIMilllllB^B^B^B^B^B^B^^^^fljffl^^Bnsnflft^ ocENjE- A Studio V italita, tei.: 041 609 103, Črmošniice pri Stopičah 70, Novo mesto I vucc -^ maŽZA ^KBSSmJm \ . ^1"" ****" seklm^ ¦= ¦= -¦ -^^M CLOVEK wb«ta ¦¦¦.....--------— IMt. PASJEREIEC OBLIČA ^0""* VLASIČ ORODJE SLASBENIK ČASOVNE U|KNJ|CE ZANJK SMOLAR EXOTE VK KISLO RONALD MMIBtMT» ZEUE (KRAJSE) RASTLMA NAS ANQLESM KITARIST »RALKA ---------------- (KOO) SPODNJE HLACE REKAV TSSJi?!0 PRELOM LAPAME BRETANUI ^SST' --------------- --------------- (FRANCUA) /Jmanm ALOJZU CMURETM CRNI Bom VADNAl OaORCK TROPSKI ZEMEU-ČASOVNI ™2? . **>"»¦ •n-nuiu 1 »VET • ------------------ TERMm RAFKO IVAN 1 IROOUČ MVEC '^iM^-------------------\^f '---------¦---------1— / S 1 J-, SLONOV BBF^BX^ SAHOVSKI L «L' TROBEC ^j^f K0NJ Geslo križanke pošljite do 15. septembra 2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja VITALITA: Nagrada: 1. nagrada: Komplet HYPOXI vadbe v vrednosti 8.000 SIT 2. nagrada: 30 minutna vakuum masaža v vrednosti 6.000 SIT 3. nagrada: 20 minutna vakuum masaža v vrednosti 5.000 SIT Geslo 16.17/06 številke: ROČNA AVTOPRALNICA, VELIKAIZBIRA GUM Nagrajenci 16_17/06stevilke: 1. Janez Stegenšek, Dol. Boštanj 20 D, 8294 Boštanj 2. Kristina Mlakar, Brezje 6, 8273 Leskovec/Krškem 3. Ljudmila Böhm, Jožeta Šavriča 12, 8257 Dobova ŠOTORNA PLATOJ» STAD,ONA ^PETEK -I5.9L 2gh ~^B^B^B^B^B^B^B^H M ^V bW ¦ V ^K if f/l M ^g ^M Š W ^^^^^^^^^^^^Hl SOBOTA16.9. 20h OEUA17.9J8J m KRONIKA, OBVESTILA Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 ¦ -ČRNA KRONIKA- Oborožen do zob... Krški policisti so 25. avgusta 35-letnemu občanu v okolici Krške§a za- segli pravi arzenal orožja, saj je brez dovoljenja za orožje p>osedoval vojaško puško znamke M98/48, kalibra 7.9 mm, malokalibrsko puško znamke Erma - Werke, kalibra 22 mm, tri šibrene naboje kalibra 12 in 35 nabojev kalibra 7.9 mm. Zapeljal v potok V soboto, 26.8., je 30-letni občan iz okolice Brežic vozil osebni avto- mobil po regionalni cesti iz smeri Kostanjevice proti Šentjerneju. Ko je pripeljal v naselje Dolnja Prekopa, je v ostrem levem ovinku izgubil ¦ oblast nad vozilom, zapeljal desno izven vozišča in nato v strugo Lač- nega potoka. V nesreči je voznik utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v novomeški bolnišnici. Povozil ležečega na cesti V nedeljo, 27.8., je 33-letni občan iz okolice Krškega vozil osebni av- tomobil po lokalni cesti iz smeri Velikega Kamna proti Vetrniku. Ko je izven naselja Mrčna sela pripeljal po klancu navzgor v blagi levi ovi- nek, je zapeljal preko 21 -letnega občana iz okolice Kozjega, ki je ležal na vozišču. Občan je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe in sc ga prepeljali na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano. Policisti so med ogledom tudi ugotovili, da je voznik vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 0,84 mg/l izdihanega zraka. Če, in koliko promilov je imel na tleh ležeči Kozjan, ni znano. Pogorel senik, goreli tudi žvepleni ostanki V nedeljo, 27.8. nekaj po 19. uri, je zaradi udara strele zagorel se- nik v Presladolu. Aktivirani so bili gasilci Poklicne gasilske enote Krško, prostovoljni gasilci PGD Brestanica in Rožno, ki so zavarovali stano- vanjsko hišo, saj se senik nahaja v njeni neposredni bližini, kljub ga- šenju pa so ognjeni zublji senik popolnoma uničili. Pri gašenju so ga- silcem pomagali tudi domačini. V četrtek, 31.8. sredi dneva, so gasilci Poklicne gasilske enote Krško posredovali v podjetju Vipap Krško, kjer so se v praznem rezervoarju za tekoče žveplo vžgali ostanki.- Gasilci so manjši požar ostankov žvepla pogasili z vodo, nevarnosti za okolje pa, kot zagotavljajo, ni bilo. Treznila se je na "PP" 29. avgusta so policisti intervenirali v Sevnici, kjer je 42-letna občan- ka v vinjenem stanju kršila javni red in mir s kričanjem, vpitjem, ob tern pa je še z nožem grozila možu. Ker se občanka ni umirila tudi po prihodu mož postave in zakona, so jo bili ti primorani odpeljati na treznjenje v "svoje" prostore. Nasad konoplje v Žadovinku in v Brežicah Policisti PP Krško so v torek^ 29.8. v dopoldanskem času, opravili ogled nasada indijske konoplje v Zadovinku pri Krškem. Našli so skoraj 80 sa- dik, velikih približno štiri metre, od tega je bil del sadik že posekan in pripravljen za transport. Sledovi so kazali na možnost, da se bodo neznani skrbniki rastlinja kmalu vrnili, zato so organizirali opazova- nje nasada. Naknadno so tako prijeli 33-letnika iz okolice Krškega, ki so ga privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Krškem in ga kazensko ovadili. 33-letnik je sicer v preteklosti že bil ova- den za kazniva dejanja, ki ga preganjajo po uradni dolžnosti, vendar ne s področja prepovedanih drog. Brežiški policisti pa so v četrtek, 31.8., zaradi suma neupravičene proizvodnje in pro- meta z mamili opravili hišno preiskavo pri 47-letniku iz okolice Brežic. V bližini njegovega domovanja so našli 33 sadik indijske konoplje, zaradi katerih so zanj podali kazensko ovadbo. 47-let- nik je v preteklosti že bil ovaden za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Čakal na ilegalce Policisti mejnega prehoda za mednarodni promet Obrežje so pri mejni kontroli 31.8. okoli pol tretje ure zjutraj kontrolirali 25- letnega državljana Hrvaške, ki se je na mejni prehod pripeljal z osebnim vozilom. V postopku je bilo ugotovljeno, da je vozilo najeto, policisti pa so posumiti, da je nekaj narobe. Vzporedno s tem so policisti PP Brežice pri varovanju driavne meje opazi- li, da štiri neznane osebe prečkajo državno mejo med Hrvaško in Slovenijo izven mejnih prehodov. Po mejni kontroli je driav- Ijan Hrvaške nadaljeval pot v Slovenijo in se ustavil na bencin- skem servisu Petrol na Obrežju, kjer so ga nato prijeli policisti - malo pred tem pa so bili v bližini prijeti tudi štirje državtja- ni Makedonije, stari med 25 in 57 let. Kriminalisti so 25-letnega državljana Hrvaške ovadili zaradi suma storitve kaznivega deja- » nja prepovedanega prehoda čez državno mejo in ga privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Krškem. Po zasli- šanju so bili štirje državljani Makedonije izročeni hrvaškim var- nostnim organom, 25-letni voznik pa je ostal v priporu. Ponaredkov na meji kot listja in trave... Policisti na MMP Obrežje so med vikendom, med 2. in 4. septem- brom, obravnavali kar dvanajst tujih državljanov, pri katerih so v postopku mejne kontrole ugotovili, da uporabljajo ponarejene li- stine. V Slovenijo so tako poskušali vstopiti: državljan Bolgarije s ponarejenim botgarskim potnim listom, sedem driavljanov Srbi- je s ponareienimi vozniškimi dovoljenji SČG in Italije, bivalnimi dovoljenji Svice in Italije, državljanka Srbije pa je mejo posku- sila prestopiti s potnim listom svoje hčerke. Na Obrežju so poli- cisti tudi ugotovili, da ima potnica na avtobusu, ki je peljal proti Zagrebu, v potnem listu dva ponarejena odtisa žigov mejne kon- trole Madžarske in Avstrije, državljan Srbije pa je uporabljal po- narejeno vozniško dovoljenje SČG. Policisti na prehodu za med- narodni ŽP Dobova pa so na okrajno sodišče v Brežicah zaradi prekrška privedli državljana Kameruna, ki se je pri mejni kontro- li izkazal s ponarejenim potnim listom Francije, čeprav je imel pri sebi veljavni potni list Kameruna in dovoljenje za bivanje v bvici. Policisti so zavrnili tudi dva driavljana Bolgarije, ki sta pri- potovala z vlakom iz Hrvaške, ker nista izpolnjevala pogoje za vstop v Republiko Slovenijo, brežiški policisti pa so prijeli državljana Sr- bije in BiH, ki sta, sicer vsak zase po svoji poti, prišla v Slovenijo ilegal- no. Za državljana BiH je bil to že drugi poskus prehoda državne meje, saj so ga policisti v Brežicah prvič prijeli že pred tremi dnevi in ga po konča- nem postopku vrnili hrvaškim vamostnim organom. V ponedeljek, 4.9., pa so policisti na dobovskem mejnem železniški prehodu ugotovili, da dr- žavljan Srbije poseduje 72 ponarejenih praznih obrazcev zelene karte. Seveda so mu jih zasegli. Zmikavti in vlomilci na preži in delu tudi po gozdovih.... V noči na 26.8. je neznani storilec iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka v Krškem odpeljal dve motorni kolesi MINI MOTO v vrednosti oko- li 80.000 SIT. V noči iz 30. na 31.8. je bilo pred stanovanjskim blokom na Cesti 4. julija v Krškem ukradli belo gorsko kolo. V Slovenski vasi so ne- znanci izkoristili daljšo odsotnost domačih in izpred hiše odpeljali vrtno kosilnico. Policisti policijske postaje Brežice so 30.8. dopoldne obravna- vali vlom v vikend na Malenškem vrhu. Po prvih ugotovitvah naj bi bilo iz vikenda odneseno nekaj obleke. Istega dne v popoldanskih urah, pa so na ogled vloma klicali policiste PP Krško. Na Leskovški cesti v Krškem so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo in lastnikom povzročili za oko- li 250.000 SIT škode. Prav tako 30. avgusta, pa je občan v jarku ob cesti Križaj - Kalce Naklo opazil zapakirane škatle. Policisti so na kraju ugoto- vili, da gre za zapakirane stekleni- ce vina. Ker so policisti PU Krško v zadnjem času na območju Posav- ja obravnavali več vlomnih tatvin in tatvin iz avtomobilov v gozdovih in na obronku gozdov, katerih last- niki so se podali na lov za gobami, opozarjajo občane oz. gobarje, da vozila puščajo v naseljenih krajih, v kolikor pa so parkirana na samo- tnejših mestih, pa da se v njih ne pušča vrednejših predmetov. Razvoj in trženje izdelkov in pridelkov s podeželja Center za razvoj podeželja Posavje je bil izbran za izva- jalca projekta: Razvoj in tr- ženje izdelkov in pridelkov s podeželja. V ta namen je na centru vzpostavljena projekta skupina, ki ima do konca sep- tembra nalogo: - evidentirati obstoječe in po- tencialne izdelovalce roko- delskih izdelkov in nosilcev kmetijskih proizvodov - izdelati opise in posnetke evidentiranih izdelkov - opredeliti dosedanje načine trženja ter izdelati celovi- to strategijo trženja zani- mivih rokodelskih izdelkov in kmetijskih proizvodov v prihodnje. - izvajati promocijo rezultata projekta. Evidentiranje poteka nepo- sredno na terenu med roko- delci na podlagi popisnih li- stov. Vse, ki želite pridobiti več in- formacij o projektu ali ima- te zanimiv rokodelski izde- lek, prosimo, da se obrnete na osebno na naslov centra ali po telefonu07 488 10 52. Darja Planinc v.d. direktorice Rokodelske delavnice Centra za razvoj podeželja Posavje Center vabi vse kmete, gospodinje, mlade na podeže- Iju, brezposelne in druge, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjate z izdelovanjem rokodelskih izdelkov ali pre- delujete živila, ki bi bila trzno zanimiva, da se udele- žite delavnic z naslovom: »Predstavitev programa pod- jetništva na podeželju, s poudarkom na odkrivanju in razvoju tradicionalnih rokodelskih znanj in veščin (ple- tarstvo, vezenje, klekljanje, šivanje, lončarstvo, rez- barstvo, medičarstvo, suho sadje idr.)«. Brezplačne delavnice bomo izvajali po občinah, in si- cer: - v četrtek, 7.9.2006 ob 11.uri v Kultumi dvorani Sevnica, Kvedrova 25 (Gasilski dorn) v Sevnici; v četrtek, 7.9.2006 ob 16.uri v prostorih Regional- ne razvoje agencije Posavje (CRP Posavje) na CKŽ 46 v Krškem (prostori stare lekarne); - v petek, 8.9.2006 ob 10.00 uri v prostorih CRP Po- savje (KS Bizeljsko) na Kumrovški cesti 5 na Bizelj- skem. mag. Mojca POMPE, Center za razvoj podeželja Posavje feraiaiMHBffia^^^^'^WWW^W^ * ,:{j Ugodne^^oidanskdj^qpnicc, qSybtjo tudi večerne vsjbpnicc po 18. uri! Pretzkusite svet masaž in dopustttg, da Vbs razvajamo vnovem SPA&WELLNESS CENTRU v hotelu Čatež *" Wellness ponudba meseca; aromasoul rnasaže (incfijska, arabska, orientalna, mediteranska)« masaža z vroömi kamni« nega telesa in obraza TERME ČATEŽ Tel.: 07 / 49 36 700, 49 35 000 info@terme-catez.si www.terme-catez.si PodarKe svojim najdražjim DARILNI BON TERM ČATEŽ Sklad za Regional ni Projekt obnove hotela čatež in Spa & Wellnwss cenlra je bit delno financiran s sradstvi EU. OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA NOČ & DAN SAAITAR ČIŠČENJE ODTOKOV IN KANALIZACIJE, PREGLEDI CEVI S TV KAMERO, POPRAVILA ¦ Božo Omerzu s.p. Brezovica 1, 8000 Novo mesto, tel.: 07 30 89 534, gsm: 041 671 323 VILKANIZERSTVO, AWOMARKET, BAR, ____ ROČNA AVTOPRALMCA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO JTEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM^041/697 839_ OPTIKA KEBER I - okulistični pregledi na zdravstveno kartico I I - velika izbira korekcijskih okvirjev I I - kontaktne leče I I____________• sončna očala_______-______I ITMInovQ 1. 8250 Breztoe, Tel.: 07/499-22^33] VODENJE POSLOVNIH KNJIG Tel.: 07 / 30 82 680, Fax 07/ 30 82 681 H^Gsm: 041/ 773 456^^| ^^l«nwGolarič s.p., Novomeška cesta 11, ^i L 8310 Šentjernej d HORMANN garažna in industrijska vrata Pooblaščeni zastopnlk: Robert Lajkovič s.p. Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 TMS BREŽICE d..... I SERVIS, TROOVINA, HIDRAVLIKA • izdelava ..............' hidravličnih cevi - prodaja in servis motornih kosilnic, žag in škropiinic « Gotovinski popusti,^! možnost nakupa z I BAN - KREDrPom A Tmi#4a. 8250 Bwflcfc Tel.: 07/ 49 66 6SO. www.tms-brezlce.sl Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 OBVESTILA ^ PLANINA 1942-1991-2006 SPOMIN IN OPOMIN Občinski odbor IB Krško, KS Podbočje, KS Cerklje ob Krki, KS'Kostanjevica ob Krki, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krško PVD "Sever" Posavje, Občinsko zdruienje slovenskih častnikov Krško, Slovenska vojska in vaščani Planine vabijo na tradicionalno spominsko srečanje, ki bo 9.9 2006 ob 11. uri na Planini pri Podbočju V kultumem programu bodo nastopili: Posavski oktet, Mladi harmonikarji iz Podbočja, Pihalni orkester Kostanjevica na Krki Recitatorji iz Podbočja Frajtonerji s Planine Plesna skupina "Harlekin" iz Kostanjevice na Krki Slavnostni govornik bo pisatelj Tone Partljič Vabimo vas na pohod na Pianino. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri pri OŠ Podbočje. Pohod bo trajal predvi- doma 3 ure. Prihod na Pianino ob 11. uri. Prisrčno vabljeni! Organizacijski odbor in vaščani Planine Salvasorjeva knjižnica ____________Krško ¦ CKŽ 26, 8270 Krško PROJEKT RASTEM S KNJIGO 2006: SLOVENSKO MLADINSKO LEPOSLOVNO DELO VSAKEMU SEDMOŠOLCU 8. September je mednarodni dan pismenosti, dan, ko še posebej poudarjamo pomen pismenosti za uspešno življe- nje v sodobni družbi. Na letošnji dan pismenosti bomo v slovenskih splošnih knjižnicah uradno začeli s projektom Rastern s knjigo: slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, ki je del nacionalnega projekta "Leto kulture" v šolskem letu 2006/2007, ki ga vodita Mi- nistrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in sport. Pro- jekt je namenjen dvigu zavesti o pomenu kulturne vzgoje v šolskem in javnem prostoru. Otrokom in mladini naj bi omogočil večjo dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost na vseh področjih umetnosti. Projekt Rastern s knjigo je del sistematične podpore raz- voju bralne kulture na različnih starostnih stopnjah. Ci- Iji projekta so: • učencem predstaviti pomen branja ter omogočiti, da prepoznajo branje kot vir informacij in znanj ter kot zabavo in užitek, ¦ učencem podrobneje predstaviti splošno knjižnico in jih spodbuditi k samostojnemu obiskovanju knjižnice, sposojanju knjig ter k sodelovanju v različnih dejavno- stih, ki jih knjižnice ponujajo tej starostni skupini, ¦ spodbuditi večje sodelovanje med splošnimi knjižnica- mi in šolami, ¦ promovirati vrhunske slovenske avtorje s področja mladinskega leposlovja, • podpreti razvoj knjižne produkcije za mladino, s pou- darkom na izvimih slQvenskih sodobnih avtorjih. V Valvasorjevi knjižnici bo v ta namen oblikovana poseb- na bibliopedagoška ura, prilagojena potrebam in tudi že- Ijam več kot 280 sedmošolcev iz naše občine, na kateri jih bomo seznanili s številnimi možnostmi, ki jim jih ponuja splošna knjižnica, tako za preživljanje prostega časa kot za iskanje novih virov informacij in za učenje. Iz knjižnice v nobenem primeru ne bodo odšli »praznih rok«. Seveda pa je naša knjižnica vsak dan na široko odprta tudi za vse druge šolarje. Vabimo vas k čim pogostejšem obis- kovanju, sposojanju knjig ter sodelovanju v naših različ- nih dejavnostih. Alenka Žugič Jakovina REPUBLIKASLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400, Telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, St. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za letališče Cerklje in navezavo letališča Cerklje na avtocesto, ki bo 21. septembra 2006, ob 13.00, v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Oirektorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa pri- prave državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje in nave- zavo letališča Cerklje na avtocesto. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Osnutek programa priprave in povzetek za javnost sta na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunaj- ska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30, na sede- žih Občin Brežice in Krško, v času uradnih ur, ter na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, v rubriki Javne objave. Metka Černelč, Generaina direktorica Direktorata za prostor lokalho partnerstvo brežice Lokalno partnerstvo Brežice Komisija za spremljanje nadaljnjih preverjanj v Dečnem Selu Sklep sveta občine Brežice s seje 17. avgusta 2006, da kljub zahtevam Civilne iniciative Globoko po prekinitvi sodelovanja občine z ARAO ohrani lokalno partnerstvo, iz postopka izbora lokacije za odlagališče nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov pa izvzame potencialno loka- cijo Globoko-rudnik in skuša sčasoma ponuditi drugo, bolj sprejemljivo lokacijo, je bil hkrati tudi potrditev za lokal- no partnerstvo Brežice, da lahko nadaljuje z načrtovani- mi dejavnostmi. Vodstveni odbor je aktualne teme obravnaval na seji 29. avgusta 2006. Na julijski javni predstavitvi ugotovitev glede suma odlaganja radioaktivnih odpadkov v rudniku v Dečnem selu, je bilo sklenjeno, da se za spremljanje nadaljnjih preverjanj v rudniških jaških oblikuje pose- ben odbor. Zato je vodstveni odbor na tokratni seji spre- jel sklep, da se povabi Civilno iniciativo Globoko ter kra- jevni skupnosti Artiče in Globoko, da najkasneje do 21. septembra 2006 v odbor za nadzor pri odvzemu in oprav- Ijanju analiz vzorcev iz rudniškega jaška Dečno selo ime- nujejo svoje predstavnike. Civilna iniciativa in vodstveni odbor imenujeta po dva predstavnika, KS Artiče in KS Glo- boko pa po enega. Na Onkološkem inštitutu so že dokončali študijo Pojav- Ijanje raka v občini Brežice v primerjavi z ostalo Sloveni- jo. Namen študije je oceniti pogostost pojavljanja raka v občini Brežice; ugotoviti, za katero vrsto raka prebivalci največ zbolevajo in opisati dejavnike tveganja zanje; pri- merjati tveganje zbolevanja za rakom v občini Brežice z ostalo Slovenijo; ovrednotiti morebitne razlike v tveganju znotraj občine Brežice; presoditi, ali se je tveganje pove- čalo po začetku obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Javna predstavitev študije bo predvidoma septembra. Izdelano je že tudi prvo delno poročilo o meritvah spe- cifičnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih hrane, pride- lane na območju brežiške občine. Izmerjene specifične aktivnosti radionuklidov (137Cs in 90Sr) v odvzetih vzor- cih so v okvirih izmerjenih vrednosti specifičnih aktivno- sti v vzorcih sadja in žita v Sloveniji in so daleč pod dovo- Ijeno vrednostjo. Celotna študija bo javno predstavljena oktobra. Vodstveni odbor tudi obvešča vse prijavljene oz. zaintere- sirane za sodelovanje v odborih lokalnega partnerstva, da bodo odbori najverjetneje začeli delovati novembra. Stane Preskar Predsednik vodstvenega odbora #^V1 POSAVSKI •T^ ObzorniK KAM V POSAVJU? Prireditve med 7. in 20. septembrom Četrtek, 7.9. - ob 19.00, razstava grafik in kipov Vita Marina, Dvorana v par- ku Krško Petek, 8.9. - ob 17.00, 100-letnica župnijske cerkve sv. Marka v Cerkljah ob Krki, mašuje novomeški škof mons. Andrej Glavan - ob 18.00, otvoritev dislocirane enote Mladinskega centra Krško - Bivaka Senovo, Trg XIV. Divizije 1 na Senovem - ob 21.00, Balkan žur, v MC Sevnica Sobota, 9.9. - od 9.00 datje, delavnica pripovedovanja zgodb v hramu Vrbove- ga Loga na Brezovski Gori pod vodstvom Ljobe Jenče, ob 19.00 bardovski večer: večer zgodb in pripovedk udeležencev delavni- ce, na jasi pred Ajdovsko jamo - ob 11.00, tradicionalno spominsko srečanje s kultumim progra- mom in slavnostnim govornikom pisateljem Tonetom Partljičem, na Planini pri Podbočju_______________________________ - ob 19.00, Zajla fest 06: Broken Arrow, In a Maze, Labris, Marsh- mellow, Wishy Washy, Dick-tionary, na "zajli" v Krški vasi - ob 21.00, rap&hip-hop night: Improvizacijska skupina Keep out!, plesna skupina S'n'H, NasKe in ostali, MC Sevnica Nedelja, 10.9. - ob 9.00, tradicionalni jesenski pohod po artiški sadjarski pešpo- ti, zbor na Banovi domačiji v Artičah - ob 15.00, 5. koncert slovenskih ljudskih pesmi in srečanje Ijud- skih pevcev ter godcev Preska 2006, na Preski pri Boštanju Torek, 12.9. - ob 19.00, odprtje fotografske razstave Some Lebedinec, Gale- rija Krško - ob 20.00, otvoritev fotografske razstave Roka Rožmana, Mladin- ski center Krško Četrtek, 14.9. - ob 17.00, srečanje ob razgledni tabli na vrhu Lisce, odhod fz Sev- nice peš izpred Rondoja ob 14. uri, iz Razborja peš ob 16. uri Petek, 15.9. - popoldne, pričetek tridnevne slikarske kolonije osmih slikarjev - Portal Ana Šentjanž 2006, v Šentjanžu - ob 19.00, evropska noč netopirjev: predavanje in večerni spre- hod do Ajdovske jame, Hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori - ob 19.30, 3. Anin glasbeni večer: koncert Roberta Pirca - klari- net in Branimirja Biliška - klavir, cerkev sv. Ane v Leskovcu pri Krškem Sobota, 16.9. - od 10.00 dalje, mednarodni strelski maraton za Guinnessovo knjigo rekordov, Mladinski center Brežice________________ ¦ ob 10.00, delavnica »Razmišljaj podjetno in si ustvari lastno podjetje" za mlade brezposelne, MC Sevnica - ob 21.00, karaoke night, v MC Sevnica Nedelja, 17.9. - ob 7.00, pohod po sevniški planinski poti - poti Lojzeta Motore- ta, odhod z avtobusne postaje v Sevnici POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za podro- čje občin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervaci- jo oglasnega prostora v na- slednji številki je 13. Sep- tember. Za točnost poda- tkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo ¦ Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 21. septembra 2006. !iEVippVN_VM 241 ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto X, številka 18, četrtek, 7. 9. 2006 Občinski praznik Občine Šentjernej »Petelinja« občina med najboljšimi v slovenski »kokoški« ŠENTJERNEJ - Šentjernejčani osrednji občinski praznik obeležujejo 24. avgusta, in sicer na dan sv. Jer- neja, po katerem sta poimenovana tako občina kot občinsko središče, ki se je razvijalo in je strnjeno okoli župnijske cerkve sv. Jerneja. Že stoletja je simbol in zaščitnik kraja - petelin, ki je upodobljen v občinskem grbu, opeva pa ga tudi šegava ljudska pesem, ki so jo občani prevzeli za svojo neuradno himno. Šentjernej, ki je bil občina že v času avstro-ogrske monarhije in ukinjena v letu 1945, je po petih desetletjih, leta 1995, ponovno postal samostojna občina, ki se razprostira na 96 km2 površine in jo tvori 58 naseiij in zaselkov s skupno, na dan 31. december 2005, 6725 prebivalci. Vse od ustanovitve dalje Ob- čino vodi župan Franc Hudo- klin, ki je po besedah krškega kolega in župana Franca Bo- goviča, nedvomno eden iz- med najuspešnejših sloven- skih županov, ki je znal z občinsko upravo in 18-član- skim občinskim svetom stra- teško izkoristiti šentjernejsko zaledje dolenjske prestolni- ce in v kraj ne le pripeljati gospodarske subjekte, tem- več kraju dati tudi urejen vi- dez sodobnega mesta. Sled- nje med drugim potrjujeta dve priznanji - Turistična zve- za Slovenije je leta 2003 na- mreč Šentjernej razglasila za najlepše urejen izletniški kraj v Sloveniji, prav tako je ure- jenost kraja s priznanjem v letu 2004 nagradila medna- rodna strokovna komisija pro- jekta Entente Florale. Vsako leto se v občini, poleg Jernejevega, ki je osrednja prireditev občinskega praz- nika, zvrsti vrsta tradicional- nih prireditev, med njimi naj kot posebnost omenimo "pet- elinijado" ali neuradno dr- žavno prvenstvo v petelinjih dirkah, ki potekajo že vse od leta 1998, ali pa znamenite konjske dirke, ki izvirajo še iz časa Josipa Ressla, ki je tu, na odseku med Kostanjevi- co in Šentjemejem, med leti 1817 in 1821 tudi sam treni- ral. ¦ Že omenjeno prireditev "Jernejevo", ki smo jo letos, ko so Sentjernejčani prazno- vali jubilejni, deseti jubilej- ni občinski praznik, obiskali tudi mi, organizira Turistič- no društvo Šentjernej z na- menom, da predstavi vsa de- lujoča društva v občini, teh pa je na kulturnem, umetni- škem, športnem in drugih po- dročjih kar preko 70. Slednja so se številnim domačinom in obiskovalcem predstavila s povorko po glavnih ulicah Šentjerneja. Foto in tekst: Bojana Mavsar Ena od novogradenj v Šentjerneju, predana v uporabo meseca marca letos, v kateri sta dobili prostore, lekarna in pošta, kmalu pa se bo v večnamenskem objektu naselila tudi policijska postaja______________________________ Na čelu povorke po ulicah na praznično sobotoje "tekel" šentjernejski petelin. V tamkajsnjem društvu Gallus Bartholomaeus, ki deluje od leta 1999, so leta 2004 na - Uradu za intelektualno lastnino zaščitili petelina kot blagovno znamko "Šentjernejski petelin" - ki zdruiuje in povezuje vse, ki so ponosni, da iivijo in delujejo za najlepii kraj na svetu "Šentjernej"____________________ Članice Aktiva kmečkih žena Šentjernej, ki so s kulinaričnimi dobrotami postale nepogrešljive na raznih prireditvah po občini_______________________________ Paradni konj kulturnega dogajanja v Šentjerneju je 60- članski Pihalni orkester Šentjernej, katerega začetki segajo vleto 1911_________________________________ Črni vranci v svečani opravi so pripeljali tudi župana Franca Hudoklina in podžupana Igorja Kalina_________ Priznanje župana Občine Šentjernej so letos prejeli: Kristina Faraguna iz Hrastja, Antonija Gunde iz Sel pri Šentjerneju in Slavko Franko iz Orehovice, vsi trije za aktivno delovanje na kulturnem in družbenem področju. Nagrajence, ki so bili v mimohodu deležni bučnega aplavza, so popeljali na kočijah._________________^^ Šentjemejskohimno, kakor pravijo domačini, najbolj iz- virno zapoje Šentjernejski oktet, ki deluje že več kot šti- h desetletja. Lepšega kraja nej, ku je Šentjern, lepšega tiča nej, ku je petjeln. Lepšega žita nej, ku je pšenka, lepšga dekleta nej, ku je Podgurka. Lepšega hribčka nej, ku je naš griček, boljšsa vinca nej, ku je naš cviček. Luka in Amadeja prenehala s tekmovalnim plesom KRŠKO - Na veliko žalost Ijubiteljev športnega ple- sa v Sloveniji in predvsem v Posavju je eden naj- boljših in najbolj perspektivnih slovenskih mladih športnih plesnih parov s kategorizacijo športni- ka mladinskega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije Amadeja Plevel z Bizeljskega in Luka Vo- dlan iz Krškega prenehal s treningi in tekmovanji. Razlog prekinitve njune dolgoletne uspešne športne kariere je predvsem v tern, da starši ne zmorejo več bremena financ, ki so potrebna za tako uspešen plesni par. K že tako zelo visokim stroškom je bil dodaten strošek prav gotovo tudi vožnja dvakrat do trikrat na teden na treninge v Ljubljano, saj prostorski po- goji v Krškem ne zadostujejo za tako kvalitetne treninge, ki so potrebni za preboj v samo svetovno elito, ki se jima je obetala po zagotovilu priznanih svetovnih trenerjih. Kljub dolgoletnim uspehom kluba in njegovih članov se do danes v krški občini ni nič premaknilo v pogledu pridobivanja primernih prostorov za delo plesalk in plesalcev. Zadnji dve leti so se v klubu trudili pridobiti glavnega sponzor- ja, a jim to ni uspelo, zato so se vsi skupaj s težkim srcem odlo- čili za omenjeni korak. Predvsem pa so v klubu razočarani nad nezainteresiranostjo obeh občin, iz katerih prihajata mlada tekmovalca in seveda zaradi ogromno negativnih odgovorov na prošnje predvsem velikim posavskim podjetjem in družbam, ki niso bili pripravtjeni pomagati pri njuni nadaljnji uspešni šport- ni karieri. Po zagotovilih vodstva kluba nosijo del »zaslug« za njuno prekinitev pa nosijo tudi občinski svetniki občine Krško, ki so sprejeli pravilnik o financiranju društev ter komisija, ki zadnjih pet let išče vsemogoče razloge za zmanjšanje dotacije klubu. Predvsem je bila na udaru prav skupina, v katero spada- ta Amadeja in Luka, ki je na koncu ostala brez dotacije. S. M. "BARDOVSKIVEČER" - PRIPOVEDOVANJE ZGODB OB OGNJU, ki bo v soboto, 9. septembra 2006 ob 19. uri na jasi pred Ajdovsko jamo. V živi besedi in v spremljavi preprostih glasbil bodo pripovedovali udeleženci bardovske delavnice z Ljobo Jenče, Zlatkom Križanom in Petro Urek. Bardovska delavnica se bo odvijala od 9. do 17. ure - nekaj mest je še prostih. V primeru dežja bo prireditev v Hramu Vrbovega Loga. Informacije: 07 49 13 505, info@vrbov-log.org in www.vrbov-log.org iMorf m c*r*n*n*t pxkM* ) kMM Qwa *> ! WT3 La*w«c pri MMi EVROPSKA NOČ NETOPIRJEV NA PODJAMI 19.00: Predavanje o življenjskih navadah netopirjev; Katarina Jazbec, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev; Kraj: Hram Vrbovega Loga, Brezovska Gora 19, p. Leskovec Po predavanju: sprehod do Ajdovske jame in večerno opazovanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji v okolici jame. V primeru dežja večerni sprehod z ultrazvočnimi detek- torji odpade. Vstop je prost! Primerno je za vse generacije. Informacije: 07 49 13 505, info@vrbov-log.org in www.vrbov-log.org