Sveti Nikolaj
      fnioči, ko vžfgala zvezde ee ja9ne,        Darove dobiU pri nas smo prekrasne.       PrineeeJ mogočen svetnik jih z neba, Ki starec ia date ga Uhko pozna.
nJaz Nikoiaj sveti se zovem," nam pravi, BNoc6j sem iiaseUl se v zomskej nižavi, Kjer le oglaefra se, vzbndf se rad<5st, Povsodi priljubljeu in hvaljen sem gost.
Ni lepa li moja oprava duhovska ?
Poda" se mi plašfe in pa initra skofovska.
Poljubi naj prstan in palico vsak,
L«r inoje Časti očividni sta znak.                                         
^nŽabnik etoji mi na strani^ebeski, Ki ljubi otroke io rod ves i^loveŠki. On torbieo nosi vso polno dar6v,            Ba trosil bi revnim ljudem blagosl6v.
              Če hofete lepih igraČie dobiti,
Kažlte, kako mi ze znate moliti; Ti rOčenaŠ" m61i nČešeena" pa ti! Kako apostolska se vera glasi ?
Prav ! dobro ! izvrstno ! le semkaj stopite, In v moje prelepe stvari se ozrite. Eer dobro ste znali, vam sv6bodo dam, Da vsakdo, kar hoce, izbere si sam." —
Marijca prietopi ter urno pogleda: HOreboT jaz hočem, orehov, bc r& da. 0 angelcek lepi, le mnogo jih daj In zraven Še druzega dobr^ga kaj."
Zdaj TinČek pristopi, zagleda koujifika: nKonji^ka želiui si, konjička, vozička. Ko vprežein, od mize bom vozil do vrat, 0 daj ga, le daj ga, moj angelČek zlat." —
^Zakaj Radovdnček tak6 si požasen ? Ko vero si molil, si živ bil in glasen. Le blize, le bliže, darove pogUj, Kaj srce želi ti pogumno pov^j!u —
Proseče se de^ek ozn: v Nlkolaja: „0 meni pa na,j bolj ta knjiga ugaja, Ki z zlatom kovano jo v rokah držiš, Iskrtiiio želfm, da jo meni dariŽ." —
nZgod( naj po volji se vašej, otroei! Stvari zaž^ljene zdaj fmate v roei. A predno v nebesa, preljubljeai, grem, SlnŠajte besede, ki vam jih povem.
. •"                     .                                                 f                   I
¦* N
Sjiomiuali vedno se bote ves&li Večera, ki ste ga noc<5j doživ&i. Minnla Tqo dobb brezskrbtrih vam let In treba v oaodni stopiti bo svet.
Marijca!  tvoj svet bo vrt, biša in polje,
Ondi se  sukala boš radostne volje.
Le sddi,  le gnaži, Ie trebi plev^l,
Da kdor  te ugleda, te bode ves^l.
A TinČe ! ti mnogo po svetu bo§ hodil Ter v bitki na konji -vojake boš vodil. Še car te pohrati, io prideš doniii: Pravico si brauil junžk bre« strfthu.
In ti RadovaDČek! ne anaS še prav bvati, Obrezek le knjige te mikal je zlati, Doraalemu bo paaslovelo povsod : V resnici nS^je in alaven gospod." —
%'
Govoril tat6 Nikolaj jim je sveti In njemu, se ve do, se mora verjeti, Saj biva visoko, na vrhu zvezda In vežnega gleda v ncbesili Bogd.
Fr. Krek