Breskve.
(Jz francoskega.)
Delavec, prišedS necega dne iz mesta, prinesel je svojim otrokom petero lepih breskev, kakoršnih še nikoli niso videli. Strme^ gledajo otroci rudefie, s tenkim mahom pokrito oročje (sadje) ter so ga zel6 Teseli.
Oče so svojim štirim otrokom dali vsacemu po jedao breskeT, a jedno je dobila mati.
Z večera, ko so se otroci spravljali spat, rprašajo jih oče, kako so jim breskre diSale.
¦- *         - -   ¦  '   'iat> ¦¦¦¦-'
nDobre so bile, ljubi oče," reče najstarejši otrok, nimajo prijeten, sladek in kiselkast okus. Koš&co sem spravil, hočeni jo vsaditi, da bom tudi jaz imcl tako drevo."
,,DoI)ro," redejo oče, nvidim, da misliš na prihodnost, kakor vsak priden gospodar; to je pametno od tebe."
nJaz sem svojo breskev snedel," zavpije najmlajM otrok, a koščico sem stran rrgel, in mati so mi dali še polovieo od svoje. Oh! bila je tako sladka, da se mi je kar razeedila po ustih."
rTo jii pametno," reSejo oSe, nali ti si storil kakor otrok, in tojetrojej dSbi primerno. Imel boš v življenji ge mnogo priložnosti, da rabiš pamet, kakor se človeku spodobi."
Nato reče drugi ain: nJa« sem koščico pobral, katcro je moj bratec proč vrgel, razklal sem jo in pcjcdel jederce, ki je tudi sladkiS kakor oreb., a svojo breskev sem prodal ter za tijo dobil toliko denarja, da lehko kupim dvanajst drvizih pri prvej priložnosti, lo pridem v mnsto."
rG!edi ga, pametnjaka!" refejo oče z glavo kimajoč," res jako pametno od otroka. Daj Bog, da bi ne bil druzega kot trgovec!"
nA kaj ti Tone?" vprašajo o5e. — Tone odgovori: ,,Jaz s6m nesel svojo breskev soaedovemu Martiuku, ki ima mrzlioo; ni je hotel vzeti, a položil sem mu jo na posteljo ia odšel sem."
„0, dobro, dobro!" rečejo ciie; ,,kateri izmed vas je svojo breskev mij-boljše obniil?"
,,Tone!" zavpili so, otroci jednoglasnc. — Tone je molčal, a mati so ga objeli in poljnbili s aolznimi očmi.                                             Pmiomnii B. F.