mu LITIJA ★ 24. 12. 1941 SREDIŠČE SLOVENIJE JE PRI VAČAH Strokovnjaki Geodetskega zavoda SRS so preverili trditve, da je pri Vačah geometrično središče Slovenije Neuradne trditve, da se starodavna in znamenita vasica Vače nahaja v središču Slovenije, so sedaj dobile tudi strokovno podlago. Na Geodetskem zavodu SRS so namreč s posebno matematično in geodetsko« metodo izračunali točno geometrično središče Slovenije. Ta točka se nahaja 250 m južno od Spodnje Slivne in 1,7 km zahodno od Vač. Središče Slovenije je torej v Krajevni skup- nosti Vače, sama vas Vače pa je tej točki najbližji večji kraj. Takšna izjemna točka bo seveda tudi ustrezno označena. Na tem mestu bo postavljeno posebno obeležje, na katerem bo zapisana ta izjemna lega. Pokrovitelj obeležja geometričnega središča Slovenije bo Geodetski zavod SR Slovenije. Prav gotovo bo to velika zanimivost tako za naše občane, še bolj pa za turizem. Vače bodo tako po- stale poleg izkopanin - predvsem Vaške situle - in bogate zgodovine, znane še po tem, da je v bližini središče Slovenije. To pa je lahko samo en kraj. Projekti za obeležje in celovito ureditev bodo izdelani do konca junija. Akcijo vodi poseben odbor, o čemer bomo v Glasilu občanov še poročali. Na priloženem zemljevidu se lepo vidi, kje je geometrično središče Slovenije. Br. Visoka obiska v Litiji Janez Zemljarič v Litiji. Konec aprila je našo občino obiskal predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič. Skupno s sodelavci in predstavniki litijske občine si je ogledal tudi Usnjarno in Kovina v Šmartnem. Po ogledu obeh organizacij združenega dela je Janez Zemljarič predstavnikom litijske občine podal oceno gospodarskega položaja SR Slovenije, Litijani pa so Janeza Zemljariča seznanili z gospodarskim položajem v naši občini. Na posnetku: Janez Zemljarič (drugi z leve) na razgovoru v Usnjarhi. (Foto: GO) OBISK IZ ŠPANIJE. V okviru mednarodnega sodelovanja Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije z delavskimi komisijami Katalonije v Španiji, je generalni sekretar delavskih komisij Katalonije Jose Luiz Lopez Bullo, 12. maja obiskal tudi našo občino. Spremljali so ga tudi sekretar sekretariata Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivan Godec in člana Predsedstva Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Emil Šuštar in Vlajko Krivo-kapic. Gostje so si v naši občini ogledali Predilnico, litijsko osnovno šolo, Zdravstveni dom in dom Tišje, kjer so se pogovarjali o razvoju teh OZD in samoupravni organiziranosti ter delu samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Na posnetku z leve proti desni: Lopez Bullo, Vojko Bizjak, Karlo Lemut in Vlajko Krivo-kapić. (Foto: GO) Zvezno Titovo Štafeto smo tudi letos v naši' olSčini sprejeli z vsemi častmi. Osrednje slovesnosti pred staro osnovno šolo v Litiji se je 27. aprila na dan OF udeležila množica občanov, največ pa mladine. Štafetno palico je letos nesel po litijskih ulicah mladinec Teo Plaznik iz Litije, zaposlen v Gradmetalu. (Foto: S .S.) k;, s . v a če; ■ / 1 ?7 ' KHFKMr.l. \ V ; / - t- V f jI) fr.thn f>n V\ ri ' • • • • x --------■ NE' ^Kre.KSirVrfk..;.. -u r.VM J) J' -P«'" k . s.^ kresnice_____•»"»• \ \ ' '■ k . s . m! o t i [c Vače so postale znamenite se po bližini geometričnega središča Slovenije, ki je samo 1700 m zahodno od Vač. (Foto: GO) UREDNIKOV STOLPEC Kmečki turizem Da bomo razvijali kmečki turizem, smo zapisali v naš srednjeročni plan občine že za obdobje, ki se je letos izteklo, prav tako pa je v planu za naslednje srednjeročno obdobje zapisano, da bomo razvijali tako izletniški kot kmečki turizem. V preteklem srednjeročnem obdobju ni bilo pri razvijanju kmečkega turizma v naši občini storjenega nič (samo ena kmetija na Dolah se je pričela ukvarjati tudi s kmečkim turizmom) v naslednjih petih letih pa bi resnično kazalo nekaj storiti na tem. Kmečki turizem ima namreč več in vsestranske koristi Prvič, danes so ljudje čez glavo siti betona, asfalta, hrupa in drugih tegob sodobnega življenja v dolini oziroma v mestih. Zeleni travniki, prostrani gozdovi, bistri potočki, duh po domačih jedeh in pijačah in predvsem mir, so glavne privlačnosti za današnjega človeka. Zadovoljiti delovnega človeka v njegovih interesih pa te veliko pomeni. Drugič, v naši občini je še ogromno kmetij, ki se komajda preživljajo in prebijajo skozi vsakdan. Kmečki turizem kot dopolnilna dejavnost takšnih kmetij bi bistveno teboljšal njihov ekonomski položaj. Tretjič in četrtič pa bi pri vsem tem imela korist tudi naša celotna skupnost (občina), pa še naravno krajino bi ohranjati. Razvoj kmečkega turizma je močno prisoten tudi v republiškem srednjeročnem planu. V pripravi je že predlog družbenega dogovora o družbeno usmerjenem razvoju kmečkega turizma, organizacije združenih kmetov pa bodo osnovne nosilke tega razvoja. Tu bo možno dobiti tako kredit, kot načrte novogradenj in adaptacij ter strokovno pomoč, občina pa bo do razvoja kmečkega turizma izvajala takšno politiko, ki bo stimulativna in vzpod-bujevalna. Skratka, kmečki turizem bo imel vsestransko podporo. Tudi glede davkov. Že takoj v začetku bi bilo treba napisati, kako je naša občina primerna prav za razvoj kmečkega turizma. Pokrajinsko je izredno lepa in privlačna, nadmorska višina ni previsoka, naravna krajina je še kar dobro ohranjena. Tudi bližina Ljubljane govori v prid kmečkega turizma, saj za prodajo teh uslug ne bi bilo nikakršne zadrege. Danes je v Sloveniji že čez 170 kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Doslej tudi še nikomur ni bik) žal, da je pričel z njim, saj vsi pravijo, da se več kot izplača, ej, kaj še čakamo? 5323232348534848532323234823482323232323 IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole Gabrovka vztrajno postaja tretje industrijsko središče v občini. Razvoj iz pretežno kmetijskega predela občine v industrijsko-kmetijskega sta omogočila Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole z obratom , JPresad" in Mizarska delavnica Gabrovka. Marjan Valenčič, namestnik vodje proizvodnje v Presadu: „V Presadu smo veliko dosegli, tudi načrte imamo obsežne, vendar pa nas pestijo kadrovski problemi." (Foto: GO) Ing. Marjan Valenčič, s katerim sem navezal pogovor o razvoju kmetijska zadruga, je namestnik vodje proizvodnje v obratu „Presad". Celotna kmetijska zadruga danes zaposluje že 240 delavcev; v obratu „Presad", ki je nastal iz skromne žganjarne, pa je zaposlenih okoli 100 delavcev, ostali so za- posleni v trgovinah, gostinstvu in lastni kmetijski proizvodnji v nasadih jabolk, jagodičevja in živinoreji. 70% celotnega prihodka ustvarijo v obratu „Presad" v predelavi svežega sadja v sokove, sirupe in žgane alkoholne pijače. Stene v upravi, laboratoriju, krasijo mnoga priznanja, ki so jih njihovi sokovi in žgane pijače dosegli na domačih in mednarodnih razstavah in sejmih tovrstnega merjenja moči in znanja. Letno v Presadu predelajo od 1.500 — 2.000 ton svežega sadja v sokove in jagodičevja, ki ga dobijo praktično iz vse Jugoslavije. V Sloveniji so eden izmed najmočnejših proizvajalcev sokov y litrski embalaži, čeprav se v zadnjem času usmerjajo tudi v manjše steklenice. Vsako leto v Presadu predelajo okoli 1.500 ton sladkorja. Njihovi srednjeročni načrti niso skromni. Poleg proizvodnih hal že raste novo skladišče gotovih izdelkov, tov. Marjan in tudi ostali načrtovalci proizvodnje in delavci pa težko pričakujejo novo „prešo" in stiskalnico, s katero bi ne samo povečali proizvodnjo, temveč tudi izboljšali kvaliteto sokov. Ta pa se neprestano draži, zaradi omenjenega uvoza opreme, bo potrebno veliko naporov, da jo bodo sploh dobili. Tudi kreditna politika se neprestano spreminja, zato bodo le stežka zbrali dovolj velika sredstva za lastno udeležbo. Na področju kmetijstva so predvsem usmerjeni v razvoj kooperacije. Tudi na njihovem območju je vse več kmetov, ki se na podlagi dolgoročnejših pogodb odločajo za modernizacijo posestev. Proizvesti več", hitreje in poceni je želja kmetov iz Gabrov-ke in Dol. Kljub temu, da se ponašajo z razmeroma hitrim razvojem, jih prihodnost zaradi kadrov skrbi. Med mladimi ni večjega zanimanja za poklice, ki jih potrebujejo v ^Presadu in v drugih obratih oz. dejav.. Če odidejo še ti, ki danes vodijo proizvodnjo, lahko nastane velika praznina in zastoj. Zato je članek tudi izziv mladim, da prisluhnejo potrebam kraja že danes, ko se odločajo za nadaljnje šolanje v usmerjenem izobraževanju. L.K. V Presadu dobijo za svoje izdelke visoka priznanja. Zlasti je znan njihov brinjevec, ki dobi na vseh sejmih in razstavah vedno najvišja priznanja. Tudi njihovi sadni sokovi so zelo kvalitetni, zlasti pa ribezov sok. (Foto: GO) O inventivni dejavnosti Osrednje predavanje Boga Jana. Premalo upoštevani izumitelji v občini. Nezanimanje vodilnih. Občinska raziskovalna skupnost Litija pri razvijanju inventivne dejavnosti ne drži križem rok, saj to dejavnost vzpodbuja, vsako leto podeljuje nagrade za dosežke na področju inventivne dejavnosti in izvaja še druge akcije. V organizacijah združenega dela v naši občini bi inventivni dejavnosti vsekakor morali posvetiti več pozornosti. Razprav- ljala so tudi menili, da bi vsaj večje organizacije združenega dela lahko zaposlile organizatorje inventivne dejavnosti, ki bi bil izumiteljem in drugim v veliko pomoč. Na koncu pa velja zapisati tudi ugotovitev, da so se posveta udeležili le vodilni delavci iz Predilnice in Gradmetala, iz drugih OZD pa jih ni bilo. g Marjan Kokalj - predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti: „Uvajanje nove — moderne in produktivnejše — tehnologije ni poceni. Se dražje je, če takšno tehnologijo kupujemo v tujini. Mnogo cenejše pa je domače delo, oziroma domača tehnologija. Zato je treba inventivno dejavnost povsod, še zlasti pa v OZD, močno spodbujati"' Konec aprila je raziskovalna skupnost Litija organizirala zanimiv posvet o inventivni dejavnosti, ki se ga je udeležil tudi predsednik Zveze izumiteljev Slovenije Bogo Jan. Osrednja pozornost na posvetu je bila dana pomenu inventivne dejavnosti v občini in v naši družbi na splošno. Bogo Jan je v svojem zanimivem predavanju opozoril na nekatere slabosti pri razvijanju inventivne dejavnosti pri nas, obenem pa je z izredno prepričljivimi primerjavami prikazal tako naše kot tuje uspehe na tem področju. V razpravi po uvodnem predavanju so predstavniki organizacij združenega dela in inovatorji iz naše občine povedali obilo zanimivih ugotovitev. Kot rdeča nit pa se je skozi razpravo vleklo mnenje, da v naših OZD (v občini!) vodilni (!!!) v OZD premalo delajo pri pospeševanju inventivne dejavnosti. Izumitelji namreč ne naletijo. vedno na pravo razumevanje pri svojem delu, nemalokrat pa ne dobe niti moralnega priznanja za svoje delo in dosežke. Ni potrebno posebej poudarjati, kolikšno korist bi lahko imeli od tega, če bi uporabljali več svojega znanja (ki ga imamo), kot pa, da pretirano uvažamo tujo - največkrat že zastarelo tehnologijo in kupujemo množico licenc za devize. Poudariti pa je treba, da V naši občini ni davka V razpravi na posvetu o inventivni dejavnosti so razpravljal ci opozorili tudi na dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981, v katerem je navedeno, da se od patentov in tehničnih izboljšav v naši občini plača 20 % davka. Vendar je treba pojasniti, da občinski odlok o davkih, ki je tudi v 11. številki letošnjega Uradnega lista, tega davka ne predpisuje in da ga torej ni treba plačevati. SE SO TEŽAVE V KS Odprta vprašanja financiranja KS Združevanje sredstev za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih vse bolj postaja eno temeljnih vprašanj razvoja naše družbene skupnosti. Osnovne principe združevanja smo opredelili že v ustavnih določilih, pa jih žal še po 7 letih nismo sposobni dosledno uresničevati. Tako še danes leži osnovno breme razvoja krajevne skupnosti na samoprispevkih, prostovoljnih prispevkih in prostovoljnem delu njenih občanov. Seveda imajo tu pomembno vlogo tudi sredstva občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in občinskega proračuna. V letu 1975 pa smo pristopili na pobudo ljubljanske regije k neposrednemu združevanju sredstev za KS v organizacijah združenega dela. Denar so podpisniki družbenega dogovora združevali na osnovi števila zaposlenih delavcev po domicilnem principu. Tako nam je v občini uspelo v 6 letih nameniti za uresničevanje programov krajevnih skupnosti iz tega naslova 8.811.547 din. V letu 1980 so delavci v OZD na podlagi določil samoupravnega sporazuma namenili 500 din na zaposlenega iz dohodka po zaključnem računu, sklada skupne porabe, enodnevnega zaslužka oz. iz drugih virov. Tako so v skladu za financi- je potreb^ krajevi skupnosti Skupščina Pri tovarni Presad v Gabrovki gradijo nove skladiščne prostore, ki jih zaradi vedno večje proizvodnje nujno potrebujejo. (Foto: GO) Nagrade Občinska raziskovalna skupnost Litije od leta 1976 podeljuje posebna priznanja inovatorjem za dosežke na tem področju. Doslej so nagrade prejeli: 1976:1. Alojz Sluga (Ind. apna Kresnice) 2. Janez Hostnik in Anton Knez (oba Kovina) 3. Alojz Koprivnikar (Ind. apna Kresnice) 1977:1. Ciril Zaletel, Janez Gorišek, Anton Vrniščar, Janko Hauptman (vsi Lesna ind. Litija) 2. Konrad Bizjak in Milan Škoberne (oba Predilnica) 3. Polde Ključevšek, Janez Zeleznik, Rado Jelnikar, Jože Ž ust, Martin Lobe (vsi Ind. apna Kresnice) 1978:1. Kovina 2. Franc Grošelj (Ind. apna Kresnice) 3. Ivo Brovč in Franjo Tomac (Gradmetal) 4. Alojz Koprivnikar (Ind. apna Kresnice) 1979:1. Alojz Sluga in Rado Jelnikar (Ind. apna Kresnice) 2. Franc Grošelj (Ind. apna Kresnice— 3. Ivo Brovč in Franc Intihar (Gradmetal) 1980:1. Franc Vidic (Usnjarna) 2. Franc Grošelj in Aleks Železnik (Gradmetal) 3. Jože Kuder (Gradmetal) (nagrade za leto 1980 še, niso bile podeljene, sklep o tem pa je že sprejel izvršilni odbor skupščine raziskovalne skupnosti) združili 2.229.849 din. sklada, ki jo sestavljajo delegati krajevnih skupnosti, je 50 % teh sredstev razdelila krajevnim skupnostim na podlagi števila zaposlenih delavcev in 50 % na podlagi programov krajevnih skupnosti. Sredstva iz obeh kriterijev so prejele vse krajevne skupnosti v občini, namenile pa so jih za sofinanciranje izgradnje lokalnih cest, vodovodov, električnega omrežja, obnove pokopališč, PTT omrežja in gradnjo gasilskih domov ter športnih objektov. Dejstvo je, da je bilo sredstev veliko premalo, da bi lahko zadostili vsem željam in potrebam, pa naj so bile še tako upravičene. Zavedati se moramo, da si vsak delavec in občan želi kar najhitreje razvijati svoje bivalno okolje in da je ta njegov-interes zelo težko usklajevati z našimi trenutnimi ekonomskimi možnost- Zato smo se v občini odločili in predlagali, da bi v letu 1981 za potrebe krajevnih skupnosti v delovnih organizacijah združevali po 600 din na zaposlenega delavca iz istih virov kot v letu 1980. S tako združenimi sredstvi želimo kar najhitreje razvi-jati nerazvite krajevne skupnosti in nerazvita območja v krajevnih skupnostih in s tem izenačevati bivalni standard delavcev in občanov. Sporazum o financiranju potreb krajevnih skupnosti za leto 1981 je trenutno v razpravi. Upamo, da bodo delavci potrdili njegovo vsebino in ga 25. maja tudi podpisali ter si tako zagotovili lažje urejanje problemov v krajevni skupnosti. Glede združevanj sredstev prek organizacij združenega dela za potrebe KS v SR Sloveniji je še veliko odprtih vprašanj. Posebna delovna skupina strokovnjakov za to področje pripravlja ustrezen predlog, ki bo omogočil, da se dokončno dogovorimo o vseh odprtih vprašanjih s tega področja družbene porabe in s tem omogočimo delavcem, da s svojim delom v organizaciji združenega dela sami razvijajo svojo krajevno skupnost, ne glede na kraj njihove zaposlitve. UJS. PREDSTAVLJAMO VAM Naš delegat Volitve za bližnji ID. kongres samoupravljalcev Jugoslavije so končane. Izvoljenih je bilo 1724 delegatov. Na vsakih 4.000 zaposlenih delavcev smo volih enega delegata. Torej, iz nase občine je bil izvoljen en delegat, in sicer iz vrst OZD s področja gozdarstva in lesarstva. POŽARI ODGOVORNOST Na volilni seji Občinskega sveta Zveze sindikatov Litija so ocenili aktivnost sindikata pri razpravah o gospodarjenju v letu 1980. Izvoljena predsednik in podpredsednik občinskega sveta ZSS Litija. Priprave na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Dne 13. 4. 1981 okoli 7. ure zjutraj je megleno jutro pretrgala sirena, zagorela je vrtna lopa v bližini osnovne šole na Graški Dobravi v Litiji. Ob prihodu na požarišče je bilo tam že vse živo. Čas pričetka šolskega pouka se je bližal, zato so bili tu že otroci višjih razredov iz Polšnika in okolice, ki so se požrtvovalno zoperstavili ognju. Za delo so bili usposobljeni, saj so večinoma člani GD Polšnik. Njim gre največja zasluga, da se ogenj ni razširil na bližnje stanovanjsko poslopje. Večkrat, pa tudi sedaj se je izkazalo, da delo z mladimi ni zaman. Do tu vse v redu. Ob takšnem, pa čeprav manjšem požaru je potrebno videti tudi drugo stran medalje. Intervencija gasilcev je bila razmeroma hitra, čeprav je bil delovni dan, številčno pa neustrezna. Na pomoč so prihiteli tudi delavci iz Predilnice. Kot prvo je potrebno opozoriti na samozaščitno obnašanje občanov, na vzgojo otrok itd. Ali starši res v zadostni meri opozarjajo otroke na nevarnosti, ki jih prinaša ogenj? Ali šole in drugi, poleg tistih, ki so vključeni v gasilsko dejavnost, opozarjajo in poučujejo učence v zadostni meri? Ali gasilske organizacije poleg vzgoje gasilcev razmišljajo tudi o širšem osveščanju ljudi o nevarnostih, ki jih prinaša ogenj? Požari in škode samo v letošnjem letu nam povedo, da vse premalo storimo na tem področju. Še na nekaj je potrebno samo v zvezi s tem požarom opozoriti. Pritisk v hidrantni mreži namreč na tem področju ni niti najmanj primeren, pa tudi hidrantna mreža ni urejena tako, kot bi morala biti. Kaj bi bilo, če bi zagorela nova šola, ki smo jo zgradili s samoprispevkom, in za gašenje katere bi bilo potrebno veliko vode. Ta problem pa ni samo na tem področju, marveč še marsikje v našem mestu. Mislim, da bi vsi odgovorni morali temeljito razmisliti o tem in o podobnih problemih, da ne bi ponovno zvonih takrat, koje že prepozno. To je samo nekaj problemov, na katere sem hotel javno opozoriti. Upam, da bo to opozorilo našlo razumevanje. Požarna inšpekcija I Z OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV LITIJA Aktivne osnovne organizacije PREŠTELI SMO SE Stalni Zaposleni Družin. Vseh - Stalno Zaposleni člani Gospo- stano- naseljena izven prebiv. v tujini v tujini dinjstev vanj stanov. konji goveda ovce prašiči občine vikendi Skupaj občina 17.488 214 63 5.167 5.641 5.101 515 7.433 218 2.998 2.424 335 KS Dole 940 30 9 233 259 232 84 1.032 41 339 57 6 KS Gabrovka 1.317 21 11 401 512 427 77 1.018 22 290 62 62 KS Hotič 490 1 146 155 133 13 278 4 154 106 — KS Jablanica 882 11 1 244 246 237 40 445 12 169 61 4 KS Jevnica 726 4 1 201 231 195 31 174 13 135 318 21 KS Kresnice 781 17 4 204 214 201 17 166 5 91 198 4 KS Litija, DB 3.139 29 7 1.042 1.086 1.024 9 273 — 72 469 41 KS Litija LB 2.759 28 11 928 882 878 6 136 ' — 188 467 — KS Polšnik 808 6 214 260 .212 60 674 39 306 100 34 KS Primskovo 591 1 179 280 179 47 587 2 282 96 55 KS Rib če 149 2 _ 41 47 41 5 54 _ 30 46 — KS Sava 546 4 188 193 187 15 221 9 73 111 5 KS Šmartno 2.112 30 9 586 613 600 14 267 5 85 172 8 KS Št. Poljane 411 _ 104 109 102 22 429 17 153 16 5 KS V. Štanga 186 1 1 47 52 45 4 148 _ 73 15 6 KS V. Kostrev. 579 9 1 139 166 138 11 355 9 132 10 15 KS Vače 669 14 8 182 224 181 43 812 38 375 103 50 KS Vintarjevec 403 ' 1 _ 88 112 89 17 364 2 152 17 19 Prvi rezultati popisa prebivalstva, ki je bil izveden letos aprila, so za našo občino že znani in jih objavljamo v Glasilu občanov v posebni tabeli. Podatki bodo prav gotovo za marsikoga zelo uporabni, saj so popolnoma sveži. Še posebno zanimivi pa so podatki za posamezne krajevne skupnosti, ker dokaj celovito prikazujejo število prebivalcev, stanovanj, gospodinjstev, živali in drugo. Popis je bil nedvomno koristen, pri tem pa je treba tudi poudariti, da se je naša občinska komisija pri tej akciji dobro odrezala, kar velja tudi za inštruktorje in popisovalce. Nenazadnje pa je bil tudi odziv in odnos občanov do popisa izredno dober, tako da dobljeni podatki resnično predstavljajo dejansko stanje v naši občini. V Glasilu občanov bomo objavili tudi druge podatke iz popisa, seveda, ko bodo na razpolago. ii : ""-«s$f 1 S 1 i" ' 1 f Franci Kralj iz Lesne industrije Litija, bo delegat naše občine na ID. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. (Foto: GO) Na seji volilnega telesa -zbora delegatov, ki je bila 23.4. 81, je bil izvoljen tovariš FRANCI KRALJ, 54-letni mizar, zaposlen v Lesni industriji Litija, TOZD furnirska proizvodnja na delih in nalogah vodje izmene. Da je bil izvoljen za delegata III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, je odločila predanost delu in aktivnosti v številnih funkcijah. Je aktiven sindikalni delavec, začel je že kot vajenec leta 1946 in potem vsa leta. Bil je tudi predsednik konference OOS v Lesni industriji Litija, predsednik centralnega delavskega sveta, sekretar OO ZK, član predsedstva OS ZSS Litija, sedaj pa je aktiven v OOS TOZD furnirska proizvodnja, član konferenca OOS v Lesni industriji Litija in v raznih samoupravnih in drugih delovnih telesih v okviru OZD. Aktiven je tudi v društvih in družbenih organizacijah (Lovsko društvo, Zasavski rogisti, gasilskem društvu, sindikalnem pihalnem orkestru Litija). Franci Kralj je predan delu že od mladih let. Leta 1949 je bil v brigadi na avtocesti Bratstva in enotnosti Zagreb - Beograd. Na vseh akcijah je bil odliko- Volilne seje so se udeležili tudi sekretar sekretariata ZSS Ivan Godec, predsednik Medobčinskega sveta ZSS Ljubljana Lojze Mežnarič in sekretar republiškega odbora sindikata delavcev tekstilstva in usnjarstva Jože Klofutar. Na seji Občinskega sveta ZSS Litija so osrednjo pozornost posvetih obravnavi rezultatov gospodarjanja v letu 1980. Občinski svet ZSS Litija je na Tone Savšek, podpredsednik Občinskega sveta ZSS Litija (Foto: GO) van. Dobil je tudi Titovo priznanje - srebrno kolajno in srebrni znak sindikata. Obiskala sem ga na delovnem mestu, kjer je potekal najin razgovor. Kaj vam pomeni udeležba na III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije? " „Vesel sem in presenečen. Vedel sem, da so se delavci zavzemali zame, nisem pa verjel, da bom izvoljen. Vedno sem pravil, delavci niso slabi, le z njimi je treba pravično delati in poskrbeti za primeren oseben dohodek. To se pozna pri vzdušju, na delu in v njihovi storilnosti. Vse to dobro poznam, saj sem prehodil pot od vajenca, mizarja, do visoko kvalificiranega mizarja, delal v skladišču in sedaj sem vodja izmene. Vedno pa sem bil pravičen in pošten. Med prvimi sem pomagal pri nesrečah, pri vodilnih pa iskal varstvo pri delu, se boril za osebni dohodek delavcev, včasih sem se komu zameril, po drugi strani pa dobil pohvale in zaupanje. Predvsem sem bil objektiven in gledal na interes podjetja in delavcev." „Kako zmorete v tem današnjem tempu življenja opravljati vse naštete funkcije, ki jih res nimate malo? " „Ze ves čas sem predan delu, delavstvu in zato me volijo. Če pa si izvoljen, potem moraš delati. Saj mi tudi žena očita, da doma nimam toliko časa kot za vse funkcije, vendar za enkrat še zmorem." „Kako se pripravljate na kongres? " „Nič posebnega. V podjetjih tečejo razprave in obravnave resnih problemov. Zavzemamo sklepe, o katerih se bomo pogovarjali na kongresu." MOJCA podlagi ocen razprav o gospodarjenju v letu 1979 skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata vložil dosti naporov za odpravljanje slabosti, ki so bile prisotne leto dni poprej. Te slabosti so bile predvsem v slabih informacijah o gospodarjenju, ki so jih delavci prejemali za razpravo. Informacije so bile lam še vse preveč nerazumljive, da bi lahko delavci z njimi poglobljeno razpravljali o rezultatih gospodarjenja. Prizadevanja tako osnovnih organizacij kot občinskega sveta za odpravo teh slabosti so bila uspešna, saj akcije obravnave gospodarskih rezultatov, niso bile enkratne -osredotočene zgolj na obravnavo zaključnega računa -ampak so v okviru osnovnih organizacij tekoče spremljali rezultate gospodarjenja v OZD. Tudi sodelovanje s strokovnimi službami je bilo dobro, delavci pa so na splošno pokazali veliko zanimanja za tekoče obravnavanje gospodarjenja, ker so bile tudi informacije o tem veliko boljše. Lani so osnovne organizacije sindikata tako pri obravnavi gospodarskih rezultatov kot Na 2. volilni seji Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Litij? so za predsednika Občinskega sveta ZSS Litija z enoletnim mandatom ponovno izvolili Vojka Bizjaka iz Predilnice, za podpredsednika prav tako z enoletnim mandatom pa ponovno Toneta Savska iz Usnjarne. Oba bosta funkcijo opravljala neprofesionalno. Vojko Bizjak, predsednik Občinskega sveta ZSS Litija (Foto: GO) drugih vprašanjih veliko sodelovale z osnovnimi organizacijami ZKS, kar se je pokazalo koristno in učinkovito. Tudi na občinski ravni se je to sodelovanje realiziralo z dvema skupnima sejama OSS in OK ZKS Litija. Na seji so obravnavah tudi informacijo o poteku aktivnosti v pripravah na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije in aktivnost v naši občini ugodno ocenili. Br. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO IZ STALIŠČ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS LITIJA O AKTIVNOSTI OSNOVNIH ORGANIZACIJ V LETU 1981 - izvršilni odbori osnovnih organizacij sindikata v OZD bodo sprotno spremljali gospodarjenje v OZD - Strokovne službe v OZD in individualni poslovodni organi so dolžni pripraviti ustrezne informacije o rezultatih gospodarjenja za delavce. Informacije morajo biti razumljive, kratke, jasne in celovite in jih morajo delavci prejeti najmanj 8 dni pred obravnavo - več pozornosti je treba posvetiti nagrajevanju po delu in rezultatih dela - prizadevati si je treba za boljšo organizacijo dela - izobraževanje ob delu mora biti stalna naloga vodstev OZD in izvršnih odborov sindikata OB OBISKU DELEGACIJE IZ KRŠKEGA V LITIJI Na podlagi lani decembra podpisane listine o prijateljstvu in sodelovanju med občinama Krško in Litija, se je sodelovanje še bolj okrepilo. Koristni razgovori Konec aprila je litijsko občino obiskala delegacija občine Krško, ki so jo sestavljali predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc, sekretar občinske skupščine Slavko Kunej, podpredsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik, sekretar OK SZDL Franc Rakar, sekretar komiteja OK ZKS Jože Peterkoč, predsednik Obč. sindikalnega sveta Drago Šterban, direktor IGM Sava Krško Silvin Grein in direktor Agrokombinata Krško Ivan Kozole. Predstavniki litijske občine (predsednik občinske skupščine Jože Dernovšek, sekretar občinske skupščine Tine Brilej, predsednik izvršnega sveta Stane Hrovat, sekretar OK SZDL Lojze Kotar, sekretar komiteja OK ZKS Branko Pintar, sekretar občinskega sindikalnega sveta Karlo Lemut, predsednik komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Andrej Repina in oskrbnik gradu Bogenšperk Franc Vidic) so goste sprejeli v viteški dvorani gradu Bogenšperk, kjer so razgovori tudi potekali. Uvodoma so se predstavniki obeh občin zadržali pri vprašanjih obnove gradu Bogenšperk in ugotovili, da sodelovanje obeh občin pri obnovi gradu poteka po programu. Tudi v bodoče bosta obe občini sodelovali pri obnovi gradu (Valvasor je na Bogenšperku živel in delal, v Krškem pa je žr»el pred smrtjo, kjer je tudi umrl in Spokopan). Predvideno je, da bo TOZD Transportne naprave na olah izdelovala razna okovja in kovinsko opremo pri obnovi gradu, Papirnica Djuro Salaj iz Krškega pa bo zagotovila papir za tiskanje brošure. Pri obnovi Valvasorjeve hiše v Krškem pa bodo sodelovali tudi Litijani, tako da bosta oba objekta obnovljena v enakem stilu. Obe delegaciji sta ugotovili, da je programska usmeritev TOZD Transportne naprave na Dolah, ki je TOZD Kovinarska iz Krškega, pravilna. Glavna dejavnost tega TOZD-a je izdelovanje zakloniščne opreme, gradijo pa tudi novo proizvodno halo. Glede zaposlovanja ženske delovne sile na Dolah je bila podana možnost, da bi na Dolah nastal obrat Papirkonfekcije Krško, kjer bi izdelovali samolepilni papir. Za realizacijo te možnosti pa bi bilo potrebno iz uvoza pridobiti poseben stroj. Na področju gospodarskega sodelovanja je bilo tudi ugotovljeno, da bi v obeh občinah kazalo uvesti ovčjerejo, saj Usnjarni v Šmartnem ovčjih kož zelo primanjkuje, poleg tega pa bi pridobili še meso. Zaradi velikih težav Papirnice Djuro Salaj v Krškem pri oskrbi z lesom za izdelavo lesne celuloze oziroma papirja, je bilo dogovorjeno, da bodo predstavniki litijske občine navezali stike z GG Ljubljana zaradi proučitve možnosti večje eksploatacije lesa v naši občini za potrebe Papirnice, ob obveznih večjih vlaganjih v reprodukcijo lesa. IGM Sava Krško, ki je projektivna organizacija v Krškem (usposobljena je za vse posege v prostor, za projektiranje itd.), bo skupaj z Urbanistično službo v Litiji delala pri nekaterih prostorskih in projektnih rešitvah iz programa III. občinskega samoprispevka in drugih vprašanjih urejanja prostora za nekatere objekte na desnem bregu Save v Litiji, kot so avtobusna postaja, hotel, športno-rekreacijski center Ježa itd. Obe delegaciji sta se zavzeli tudi za tesnejše sodelovanje obeh občin na kulturnem in telesnokulturnem področju. Ob koncu obiska so si Krčani ogledali še Presad v Gabrovki in s predstavniki Presada spregovorili o možnostih sodelovanja z Agro-kombinatom Krško. Konkretno je bila ponujena možnost, da bi v Podbočju (občina Krško) formirali obrat za izdelavo pol-proizvodov za Presad. O tem bo v Krškem organiziran skupen razgovor predstavnikov Agrokombinata in Presada. Razgovor obeh delegacij je potekal v izredno delovnem in prijetnem ter sproščenem vzdušju, saj so bili sprejeti nekateri dogovori in usmeritve, ki bodo koristni za obe občini. Br. Priznanja najboljšim matematikom Pod pokroviteljstvom občinske raziskovalne skupnosti je bilo 18. aprila v osnovni šoli Litija občinsko tekmovanje mladih matematikov za Vegova priznanja. Tekmovali so učenci 6., 7. in 8. razredov iz osnovnih šol Litije, Šmartna in Gabrovke. Rezultati: 6. razredi: (tekmovalo je 16 učencev) 1. Zdenko Janežič (osn. šola Šmartno) 2. Mateja Mahkovec (osn. šola Litija) 3. Matej Jereb (osn. šola Litija) 7. razredi: (tekmovalo je 11 učencev) 1. Boštjan Grošelj (osn. šola Litija) 2. Darinka Pajtler (osn. šola Litija) 3. Jelka Tomažič (osn. šola Šmartno) 8. razredi: (tekmovalo je 16 učencev) 1. Uroš Habič (osn. šola Litija) 2. Andrej Rovšek (osn. šola Šmartno) 3. Rafko Voje (osn. šola Gabrovka) Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Ob zaključku je predsednik skupščine občine raziskovalne skupnosti ,Marjan Kokalj čestital vsem mladim matematikom za dosežene uspehe, po trem prvoplasiranim pa je izročil priznanja in nagrade. Mladi so se pomerili tudi v streljanju, eni izmed najbolj privlačnih disciplin. ,*» TEKMOVANJE V LJUDSKI OBRAMBI IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Odločilni boj Brezovo, 9. maja 1981 - V FINALNEM ORIENTACIJSKEM POHODU LITIJSKIH OSNOVNIH ŠOL SODELOVALE EKIPE LITIJE, ŠMARTNA, VAC, DOL PRI LITIJI IN GABROVKE - MED IZREDNO IZENAČENIMI EKIPAMI SLAVILI DOMAČINI - PRIKAZANO ZNANJE NAŠIH NAJMLAJŠIH SPODBUDA ZA VNAPREJ V lepem sončnem vremenu je bilo 9. maja izvedeno 2. občinsko tekmovanje s področja LO in DS za učence osnovnih šol naše občine. Medtem ko je na predtekmovanjih sodelovalo več kot 80 ekip, se je finalnega dela na Brezovem pri Gabrovki udeležilo 10 najboljših. 3 iz Litije, 3 iz Šmartna, 2 iz Gabrovke in 1 iz Vač ter Dol pri Litiji. Že uvodno postrojenje ekip pred osnovno šolo „Lojze Host-nik—Jovo" Gabrovka je dalo slutiti, da bo finalni del izredno slovesen in športno nastrojen. Spodbudne besede tekmovalcem, ki jih je izrekel predsednik koordinacijskega odbora za LO in DS pri OK SZDL Litija Mali Franc, pa so navdušile tekmovalke in tekmovalce, v želji, da KAKŠNA JE ZAL02ENOST NAŠIH TRGOVIN? Emona in Mercator »Pri banki« Tokratna akcija za'.uze-nosti trgovin, ki smo jo izvedli v aprilu, je pokazala veliko izenačenost zalo-ženosti naših samopostrežnih trgovin. Doslej najbolje založeni Emoni na Valvasorjevem trgu se je pridružila še Mercatorjeva samopostrežba „Pri banki", kjer so tako kot v Emoni v aprilu samo 7-krat rekli,,nimamo." Sicer pa tudi v aprilu posebnih problemov zalo-ženosti z osnovnimi ž'vlje-njskimi in prehrambenimi potrebščinami ni bilo. Občasno je primanjkovalo masti, margarine in masla, na slabo založenost s kavo pa so se občani najbrž že navadili. Založenost naših samopostrežnih trgovin v aprilu pa je podrobneje razvidna iz tabele. dokažejo sebi in vsem nam, kako zelo znajo ceniti današnjo svobodo in kako se znajo pripravljati, če jo bo treba kdaj tudi braniti. Prav to so pokazali že v uvodnem delu pri streljanju z zračno puško, kjer so Dolčani za tri kroge ugnali svoje vrstnike iz Gabrovke in nič slabše tekmovalce iz Litije, Šmartna in Vač. Po tej opravljeni preizkušnji pa se je naporni del tekmovanja šele pričel. Iz kuverte, kjer so bila navodila in zemljevid z začrtano potjo, je bilo moč razbrati, da je delovnih nalog iz orientacije, protide-santne in protioklepne obrambe, prve pomoči in puške M-48 toliko, da bo preteklo precej znoja, preden bo delo opravljeno. Žareča lica tekmovalcev so bila dokaz, da je vsaka premagana minuta pod dvema urama prinesla ekipi dodatno točko, ki jo je bilo treba plačati z veliko napora in volje. Prav tu pa velja posebej pohvaliti pripravljenost gostujočih ekip, ki so kljub goščavi in redkim ori-entirom našle cilj v predvidenem času. V presledkih po 15 minut, kakor so startale ekipe, so tudi prihajale. Utrujene, s kapljami znoja na obrazu, pa vendar zadovoljne, da so svoje naloge uspešno opravile. Okoli opoldneva je prišla skozi cilj še zadnja ekipa. Potreben je bil še majhen skok do gabrovške šole, kjer je čakala mineštra, potem pa se je začel zaključni del, kjer je vodja tekmovanja tov. Rihard Urbane izrazil zadovoljstvo nad izredno pripravljenostjo sleherne ekipe, razglasil zmagovalca in vsem sodelujočim šolam podaril dvoglede, kot praktična darila, ki naj bi služila za nadaljnje, še boljšo pripravo na LO in DS. REZULTATI: (skupno) 1. OŠ Gabrovka Al 362 točk 2. OŠ Dole 1338 točk 3. OŠ Gabrovka 1305,5 točk 4. OŠ Litija A 1299,5 točk 5. OŠ Vače 1290 točk 6. OŠ Šmartno C 1282 7. OŠ, Litija B 1275,5 točk 8. OŠ "Šmartno B 1264 9. OŠ Litija C 1194 10. OŠ Šmartno A 1166,5 J.Kobal PRI GRAŠKA KZ EMONA ROZMANOV KZ MERCATOR ARTIKEL DNE BANKI Ulln fc-J X i. J-i. DOBRAVA LITIJA TRG ŠMARTNO ŠMARTNO 8/4 da da da da da da da SLADKOR 17/4 21/4 da da da da da da da da da da da da da da 28/4 ua 8a da da da da da 8/4 da da da da da da da OLJE 17/4 da da da da da da da 21/4 da da da da da da da 28/4 da da da da da . da da 8/4 ne ne ne ne ne> ne ne MAST 17A da da ne da da • da ne 21/4 da da da da da da da 28/4 da da da da da da da 8/4 ne ne . ne ne ne ne ne MASLO 17/4 ne ne da da ne ne ne 21/4 da da da da da da da 28/4 da da da da da da da 8/4 da da da da da da da PRALNI 17/4 da da da da da da da PRAŠEK 21/4 da da da da da da da 28/4 da da da da da da da 8/4 da da da da da da da ČISTILA 17/4 da da da da da da da 21/4 da da da da da da da 28/4 da da da da da da da SADJE ZE- 8/4 da da da da da da da 17/4 cda da da da da da . da LENJAVA 21/4 da da da da da da da 28/4 da da da da da da da 8/4 ne ne ne ne ne ' ne ne KAVA 17/4 da ne ne ne ne ne ne 21/4 ne ne ne da ne ne da 28/4 da da" da ne da da da 8/4 da da da da da da da OSTALO 17/4 da da da da de da da 21/4 da da da da da da da 28/4 da da da da da da da Športno uredništvo Radia Ljubljana in OK ZSMS Litija, sta 22. aprila v dvorani na Stavbah organizirala prireditev „Večer športa in glasbe" na kateri so sodelovali znani slovenski športniki. Na posnetku: novinar Radia Ljubljana — Franci Pavšar v razgovoru s smučarjem Bojanom Kri zajem in njegovim trenerjem Filipom Gartnerjem ter vodjem jugoslovanske smučarske reprezentance Tonetom Vogrincem. (Foto: GO) V današnjih časih je postavljanje novega kozolca že kar redkost. Dobri gospodarji seveda pravočasno poskrbijo za popravilo kmečkih poslopij, tako kot tole na fotografiji, ki je bila posneta pod Vačami. (Foto: GO) Odbor za obnovo gradu Bogenšperk in Gozdni obrat Litija sta nosilca akcije za ureditev spominskega parka na Bogen-šperku, v katerem bo v spomin na Tita posajenih 88 dreves. Vrtanje lukenj za posaditev dreves je potekalo s posebnim strojem. (Foto: GO) Zgradba Kmetijske zadruge Litija - bivši litijski zadružni dom - bo po mnogih letih dobila novo prevleko. Ker je zgradba v središču Litije, je kar prav, da je tudi lepo urejena. (Foto: GO) z matičnega urada Poroke, rojstva, smrti... V občini Litija se je meseca aprila rodilo 17 otrok, 9 dečkov in 8 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 26 parov, od tega 12 parov iz naše občine. Poročili so se: ZAVRŠNIK ENGELBERT, šofer iz Rodeža in JURIČ BERNARDKA, negoyalka iz Male Kostrevnice RAVNIKAR STANISLAV, Avtomehamk iz Kandrš in BIAGGIO MARIJA, statistik iz Slivne MAJCEN JOŽE, natakar iz Polšnika in HRIBAR KAROLINA, kuharica iz Polšnika GORŠEK JOŽE, delovodja iz Neže in MAK URŠULA, strojni tehnik iz Litije ŠTEPEC PETER, avtodvigalist iz Šentpavla in GLAVIČ MARJETA, kmetijski tehnik iz Škofija JERMAN FRANC, vodja komerciale iz Zagorja ob Savi in KOMLANC DARJA, vzgojiteljica iz Zagorja ob Savi KLANČIŠAR IVAN, absolvent iz Izlak in BREČKO IRENA, materialni knjigovodja iz Izlak KERTN SREČKO, avtoklepar iz Trgovelj in ČAJIČ RASEMA, šivilja iz Trbovelj MIHELIČ ANTON, brusilec iz Bitič in HANŽELIČ ANICA, frizerka iz Ljubljane SCHWIKART HERBERT, kmetijski ♦ iinik iz Medvod in TIŠLER IRENA, referent za medsebojna razmerja iz Ljubljane ŽUST JOŽE, kuhar iz Litije in SMAGUR IRENA, ekonomski tehnik iz Šklendrovca ŠOBA SLAVKO, varilec iz Trbovelj in SIMONČIČ MARTINA, ekonomist iz Trbovelj ULANEC ZVONKO, cvetličar iz Litije in MOŠNDC META.medicinska sestra iz Izlak JEREB STANISLAV, ključavničar iz Šmartna pri Litiji in SMUK MDTAELA, bolniška negovalka iz Šmartna pri Litiji MRZLIKAR TOMAŽEK DIMITRIJ, prodajalec iz Drage in GOLOB ADA, administrator iz.Ljubljane JAMŠEK BOGOMIR, steklar iz Hrastnika in ROTAR HELENA, ekonomski tehnik iz Hrastnika PAJER MARJAN, prodajalec iz Litije in ZAGOREC HELENA, prodajalka iz Konjšice LUKAN ANTON, avtoprevoznik iz Krke in BALOH MAJDA, adrrunistratorka iz Mačkovcov Na Dolah sta dne 26. aprila 1981 obnovila poroko ZLATOPOROČENCA: SLUGA ANTON, roj. 1903 leta iz Ljubeža št. 3 in SLUGA roj. Bevc ANGELA, roj. 1906 leta iz Ljubeža št. 3 Poročila sta se dne 27. aprila 1981 na Dolah - Velika Goba. Umrli v mesecu aprilu: MAHKOVEC IVANA, stara 81 let, iz Širmanskega hriba, ČEBELA FRANC, star 80 let, iz Leš, OMAHEN JANEZ, star 82 let, iz Gradiških Lazov, DERVIŠEVIČ SAFET, star 38 let, iz Sanskega mosta, umrl v Litiji, PAVLIC FRANČIŠKA, stara 78 let, iz Litije, GOSTE PAVLA, stara 82 let, iz Cirkus, MOŽINA ALOJZIJ, star 79 let, iz Vintarjevca, AVBELJ ANA, stara 41 let, iz Brega pri Litiji, ANTIČEVIČ MARIJA, stara 83 let, iz Ljubljane, umrla v domu TIŠJE, VESEL MARJETA, stara 84 let, iz Sp. Slivnice, umrla v domu TIŠJE, PRIMC ALOJZIJ, star 61 let, iz Litije, ILOVAR ANTON, star 42 let, iz Gozd Reke, SKOK ROZALIJA, stara 80 let, iz Ljubljane, umrla v domu TIŠJE, MESERKO BRANKO, star 38 let, iz Čateške gore, IŽANEC ROZALIJA, stara 89 let, iz Gabrovke, MESERKO AMALIJA, stara 75 let, iz Tihaboja, JESENŠEK JOŽEF, star 86 let, iz Sp. Jelenj, URBAS LEON, star 59 let, iz Litije, ADLER MARUA, stara 52 let, iz Litije. J. Č. .J Zlatoporočenca Anton Sluga, rojen leta 1903 iz Ljubeža in Angelca Sluga, rojena leta 1906, prav tako iz Ljubeža v krajevni skupnosti Dole, sta se poročila pred 50. leti, točneje, 27. aprila 1931. 26. aprila letos, pa sta na Dolah poroko obnovila. Čestitamo, in obema želimo veliko zdravja in še mnogo let skupnega življenja. Kako kaže vreme? Letošnji muhasti april je za nami. Če sodimo po ljudskih modrostih in opažanjih, nam april ne bo prinesel preveč lepo vreme v maju, saj je bil v prvi polovici občutno pretopel, pa tudi dežja je bilo v aprilu premalo. Pa si poglejmo nekatere podatke v letošnjem aprilu za Litijo: - najvišja temperatura je bila 13. aprila 24°C - najnižja temperatura je bila 19. in 20. aprila 1°C - poprečna najnižja temperatura je bita 6,1°C - poprečna najvišja temperatura je bila 17,5°C - srednja dnevna temperatura je bila 11,8°C - trije dnevi so bili deževni - štirikrat so bile plohe - sojtčnih dni je bilo devet - delno sončnih dni je bilo dvanajst - vetrovnih dni je bilo devet - oblačnih dni je bilo šest In kaj pravijo ljudski reki za maj ah veliki traven? Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. Velikega travna mokrota, malepa srpna (julija) suhota. Veliki traven moker, rožnik (junij) pa mlačen - kmet bo to leto žejen in lačen. Če na Florjana dan (4. maj) dež gre, ga vse leto manjka. Kolikor na Florjana dan dež trave porosi, toliko jo poleti od suše zgori. Med najbolj znanimi vremenarji, ki povzročajo ohladitev in mraz v maju, so Pankracij (12. maj), Servacij (13. maj) in Bonifacij (14. maj). Včasih so bili njihovi godovi 2., 3. in 4. maja, z novim gregorianskim koledarjem (leta 1582) pa so se godovi teh mrzlih mož pomaknili za 10 dni naprej. Z njimi pa so šli tudi ljudski reki o majskem mrazu. Od tedaj napovedujejo hladno vreme v sredini maja. Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje. Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Če Zofija (15. maj) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida nt Če je na Urbana (25. maja) lepo, rado suši se poleti seno. Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. D Ur. Zrak v Litiji Dovoljene koncentracije S02 (žveplovega dioksida) na 24 ur 0,30 mg/m3 na pol ure 0,75 mg/m3 Meritve onesnaženosti zraka v litiji za mesec februar 1981: DAN KONCENTRACIJA KONCENTRACIJA S02 01 HA OD 07 V0 07 V MG/M3 V MG/M3 1 2 0.18 MAX 0.06 M AX 2 *■ i 0.15 0.05 3 4 0.13 0.04 4 5 0.09 0.05 5 6 0.08 0.02 6 t 0.12 0.03 7 8 0.13 0.03 8 9 0.0 v 0.04 9 10 0.12 0.03 10 1 I 0.08 0.04 11 12 0.06 MIN 0.01 MIN 1 2 13 0.07 0.01 MIN 1 3 14 0.11 0.03 14 1 5 0.10 0.03 15 16 0.10 0.02 1 6 1 7 0.13 0.'03 1 7 1 h 0.14 0.03 1 8 .1 9 0.14 0.03 19 20 0.09 0.03 20 21 0.09 0.03 21 22 0.14 0.02 22 23 0.12 0.0 2,,, 23 24 0.12 0.04 2A 25 0.09 O.04 25 26 0.12 0,'IJ 2(> Zf 0.13 0.0 3 Z/ 2 o 0.14 0.0 3 2 S 1 0.1 U 0.02 SREDNJA VREDNOST 0.11 0.03 Meritve onesnaženosti zraka v Litiji za mesec marec 1981: KONCENTRACIJA KONCENIRACIJA S02 DIMA 0D 07 DO 07 V MU/M3 V MG/M3 1 2 0.07 .0.03 2 3 0.08 0.04 MAX 3 4 0.0/ 0.04 MAX A 5 0.11 MAX 0.03 5 6 0.09 0.03 6 7 0.08 0.04 MAX 7 8 0.07 0.03 8 9 0.09 0.02 9 10 0.07 0.03 10 11 0.08 0.04 MAX 11 12 0.08 0.02 12 13 0.03 0.02 13 14 0.04 0.03 14 15 0.03 0.01 MIN 15 16 0.03 0.01 MIN 16 17 0.02 0.02 17 18 0.0 3 0.03 18 19 0.02 0.01 MIN 19 20 O.05 0.02 20 21 0.04 0.03 21 22 0.05 0.03 22 23 0.05 0.02 23 ?4 0.00 MIN 0.04 MA X 24 25 0.00 MIN 0.03 25 26' o.oi 0.03 26 Z/ 0.05 0.02 27 28 0.04 0.(11 M1 N 28 29 0.06 0.01 MIN 29 30 0.0 5 0.02 30 31 0.03 0.04 MAX 31 1 0.02 0.04 MA X SREDNJA VpFOMKST 0.05 . 0.03 Nagradna objava 1 KS GABROVKA Tradicionalni tek KS Gabrovka je 26. 4. 1981 organizirala že tretjič zapored tek v počastitev krajevnega praznika in OF. Organizacija je bila izvedena v tesni povezavi s sodelovanjem in pomočjo obrata „Presad . Udeležba je bila zelo lepa, saj je letos na teku „Gabrovka 81" na 14 km dolgi progi od Gabrovke do Čateža in nazaj sodelovalo 26 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v kategorijo mlajših in starejših članov; na 6 km dolgi progi pa je nastopilo 5 tekmovalk. Pri mlajših članih je zmagal MENKOVIČ LJUBIMKO (JLA), s časom 48.37 min., pri starejših članih LESJAK JANEZ s časom 52.15 min., v ženski konkurenci pa je prvo mesto zasedla ČEBULJ MOJCA s časom 25.01 min. Organizacija teka je bila skrbno pripravljena, saj je bil tudi odziv znatno večji kot v preteklih letih. Razpis je bil objavljen tudi v dnevnem časopisju. Organizatorji si bodo prizadevali, da bodo ta tradicionalni tek še bolj popularizirali in ga tako vnesli tudi v občinskem merilu v koledar športnih aktivnosti za mesec april. Na posnetku: start letošnjega teka v Gabrovki je spremljalo tudi veliko gledalcev. y KS VAČE ^^DrugUrijten Maja so v Krajevni skupnosti Vače izdali drugo številko krajevnega biltena. Prvič so bilten izdali lani ob Titovi smrti, letos, na prvo obletnico njegove smrti, pa je bilten izšel drugič. Treba je reči, da je bilten zares dober, če ne že odličen. V prvi vrsti pa je treba pohvaliti tiste posameznike, ki so dali idejo za izdajanje biltena, in nato še tiste, ki so ga izdelali. To pa je poseben uredniški odbor, ki ga sestavljajo Anka Kolenc, Tončka Bijec, Tone Kovač, Marija Lovše in Peter Juvan. Oblikovno in tehnično je bilten uredila Anka Kolenc, ki je vanj napisala tudi večino gradiva. Občani Vevč so z biltenom vsekakor pridobili ogromno informacij, ki so razumljivo napisane, kratke in celovite. Skratka takšne, kakršne naj bi bile za kvalitetno samoupravno odločanje. V biltenu je prikazana celovita dejavnost v krajevni skupnosti kako je možno tudi v krajevni skupnosti v izredno skromnih razmerah veliko narediti na področju informiranja. Zavedajo se namreč, da brez dobrih informacij ni možno pričakovati tudi dobrega samoupravnega dela. V naši občini so torej Vačani naredili prve korake pri razvijanju informacijskega sistema v krajevni skupnosti. Prav bi bilo, da bi s tem nadaljevali, predvsem pa, da bi jih pričeli tudi v drugih krajevnih skupnostih posnemati. j g K S J ft V NIČA—KRESNICE Skupna akcija Smučarska sekcija športnega društva Enotnost iz Jevnice in nogometni klub Apnar iz Kresnic sta za svoje člane in za druge občane z območja obeh krajevnih skupnosti pripravila športni dan s tekmovanjem v veleslalomu, kije bilo 6. aprila na Soriški planini. Tekmovanja se je udeležilo veliko tekmovalcev in tekmovalk. Pomerili so se v naslednjih kategorijah: cicibani, pionirji, pionirke, članice, člani, mladinci, veterani. Zmagali so: pri cicibanih Kovic Jure, med pionirji Kovic Jernej, med pionirkami Kovic Špela, med mladinci Kovic Uroš, med članicami Godec Jelka, med člani Kotar Srečo in med veterani Kovic Janez. Prvi trije v posameznih kategorijah so prejeli medalje. Tekmovanje je kljub snežnim razmeram, ki so značilne za iztekajočo se sezono, zelo dobro uspelo. Poudariti velja tudi odlično tehnično opremljenost, kar zadeva izvedbo tekmovanja (električno merjenje časa). Predstavniki obeh društev so ob koncu izrazili pripravljenost za nadaljnje tovrstno sodelovanje, saj, kot so poudarili, bolj množičen nastop napravi tekmovanje zanimivejše, materialni strošek za uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov pa bolj upravičen. j lukovica Prejšnji mesec je bilo v Litiji izvedeno vsakoletno občinsko prometno pionirsko tekmovanje, na katerem so učenci osnovnih šol iz naše občine tekmovali v spretnosti vožnje s kolesom po litijskih ulicah, poznavanju prometnih predpisov in posebnem kvizu. Ena izmed ..tekmovalnih discipHn" je bila tudi pisanje spisov z vsebino o prometu. Posebna žirija je spise učencev ocenila in izbrala najboljše. Tako kot vsako leto tudi letos objavljamo v Glasilu občanov najboljši spis, kar naj bi bila tudi ena izmed nagrad za najboljšega. Letos je to spis Andreja Blaznika iz 8. d razreda litijske šole. KAKO SE ŠOLARJI VEDEMO V PROMETU Po hudi zimi so prišli toplejši dnevi. Na svetlo smo pripeljali kolesa, ki so celo zimo samevala v garažah ali kleteh. S kolesom se zna voziti vsakdo, toda le malokdo pozna prometne predpise. Toda držal se jih ne bo nobeden. Pov trije, štirje se.vozijo vzporedno in zavzemajo prostor tja do polovice cestišča. Voznik, ki zatrobi, pa postane osel. Tudi crte sredi cestišča so zelo primerne za vožnjo slaloma. Mlajši se seveda zgledujejo po starejših in se z njimi podijo ter počenjajo raznevrago-lije. In ko se jim razširi obzorje preko_ Rozmanovega trga in_ dvorišča, se odpravijo na prometno cesto ter se obnašajo tako kot na dvorišču. Tudi oprema koles je zelo pomanjkljiva. Poglejmo kolesa, ki stojijo pred šolo. Na prste ene roke bi lahko prešteli kolesa, ki imajo luč in zvonec. Celo kolesa brez zavor bi našli med njimi. Seveda se voznik takega kolesa spremeni v pravega „kamikazo", posebno če se spusti po klancu. Ponavadi razširi noge in drvi z vso hitrostjo, ce pa se na cesti pojavi ovira, se zadere: „Bežite, nimam zavor!" Tudi pešci se obnašajo neodgovorno. Marsikak šolarček brezskrbno brca kamen in skače po sredini ceste z izgovorom: „Sajme ne sme povoziti". Čez cesto hodijo, kjerkoli in kadarkoli se jim to zahoče. Res, da so prehodi za pešce slabo označeni, toda vsaj proti levi in desni bi lahko pogledali, ali ne? Se veliko podobnih primerov bi opazili in iz tega lahko zaključimo, da mi šolarji ne vemo, kaj je cestna kultura. Andrej Blaznik 8.d KAJ BI NAREDIL, ČE BI BIL PROMETNI MILIČNIK Odgovori učencev 1. in 2. razreda Osnovne šole Sava na vprašanje, k i je postavljeno v naslovu Kaznovala bi otroke, ki dirjajo po sredi ceste. Pomagala bi invalidom in starejšim prečkati cesto. Pregledala bo voznike, če imajo prometne izpite. Urška Metka Simona Tistega, ki bi naredil prekršek, bi odpeljal na milico. Kaznoval bi tiste, ki nepravilno prehitevajo. Pri prometni nesreči bi naredil zapisnik. Tinko Damjan Bernard Strogo bi kaznoval tiste, ki prehitro vozijo mimo šole. Andrej S ceste bi odstranila pijance. Pregledala bi, če so vozila brez napak. Ksenija Mojca KS SAVA Krajevni praznik Kresnicam in Jevničani so se po uspelem tekmovanju na Soriški planini za spomin še skupaj fotografirali. Tudi na Savi imajo obrat in *\cer oddelek montaže Tovarne kovinske galanterije iz Ljubljane. Prvih 11 delavcev je že zaposlenih, za krajevno skupnost Sava pa je bila pridobitev tega obrata velik praznik. Na posnetku: z otvoritvene slovesnosti. (Foto: GO) Letošnji krajevni praznik, ki ga v KS Sava praznujejo 1. maja v spomin na sabotažno akcijo na železniški postaji leta 1943, so počastili v obliki različnih prireditev. RK Sava je organizirala v nedeljo, 12. aprila 1981, srečanje starejših občanov in krvodajalcev. Mladi člani RK so izvedli kulturni program. Krvodajalci so dobili priznanja. Ob pogostitvi se je vseh 42 udeležencev razveselilo ob petju in pripovedovanju šaljivih zgodb. Dne 20.4.1981 je bil za celotno KS velik dogodek, ker je bila na Savi uradna otvoritev dislociranega oddelka montaže, in predstavitev prvih enajst delavcev ob strojih z rdečimi nagelji. Tako bo TKG - TOZD Kovinske galanterije v Ljubljani v sedanjem prostoru, kije omejen, zaposlila največ 26 delavcev. To je kljub temu za TKG velik korak v organizacijsko-tehnološki umerjenosti, saj prvič pristopajo k načelu: „Približajmo delo delavcu!" V preurejeni in lepo okrašeni dvorani s štiridesetimi belimi, modrimi in rdečimi zvezdami je v počastitev 40-letnice OF moški pevski zbor Savki glas pripravil samostojni koncert 25. 4. 1981. Številni občani so z navdušenjem pozdravili prvič v svoii sredini opernega pevca Ladka Korošca in mrmonikarja Sfaneta, ki ju je povabil prizadevni predsednik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij občine Litija tov. Boris Žužek. Na večer pred 1. majem in krajevnim praznikom so po hišah zavihra'e zastave, sredi vasi se je ponosno dvigoval mlaj, ki so ga postavili gasilci, ljudje so se praznično oblekli in prihiteli na kresovanje in proslavo, ki so jo pripravili člani DPO, pionirji, mladinci in moški pevski zbor. Ob tej svečanosti so bila podeljena tri krajevna priznanja OF za velik doprinos k razvoju KS. Prejeli so jih: Roman Berdajs, Vera Bezjak in GD Sava. Za prizadevno delo na družbenopolitičnem, kulturnem, obrambnem in gospodarskem področju so bili javno pohvaljeni: Kremžar Franc, Jug Edo, Drnovšek Branko, Mrzel Miran, Dernovšek Marko in moški pevski zbor Savski glas. Tokrat so krajevni praznik proslavili z novimi delovnimi zmagami, ki so spodbuda za nadaljnje delo v KS, kar zahteva mnogo časa, samoodpovedovanja in žrtvovanja za skupne cilje, skupno delo in skupno Angelca Ocepek FILMSKI KAŽIPOT - Junijski spored v šmarskem kinu začenja ameriška drama ,,Ne vzemi mi otroka". V dveh naslednjih tednih bodo prišli na svoj račun ljubitelji krimi-nalk: „Sam proti klanu" in ,,Dirkač". Zadnji film je ameriška komedija „Škofova spalnica", ki ga ne priporočamo šolarjem do 15. leta. DVAKRAT „ŽUPANOVA MICKA" - V naši rubriki smo že pisali, da sta v tekoči sezoni znova zaživeli dve mladinski igralski skupini (Velika Stanga in Jablanica), tokrat pa moramo pohvaliti še mlade igralce iz Šmartna in Velike Kostrev-nice; oboji so naštudirali prvo slovensko komedijo — Linhartovo „Županovo Micko". Smarčani sojo uspešno zaigrali le doma, Kostrevni-čani pa so z njo tudi gostovali v Veliki Stangi, Gabrovki in na Prim-skovem. _ TRETJIČ ZAPELI SKUPAJ -Ženski pevski zbor iz Gabrovke in moški zbor s Polšnika uspešno sodelujeta; dvema skupnima koncertoma v tej sezoni sta sredi aprila dodala še tretjega, ko sta zapela v Valvazorjevi knjižnici na gradu Bogenšperku. Polna dvorana ljubiteljev domače pesmi je navdušeno spremljala nastop obeh zborov. „SAVSKI GLAS" POČASTIL JUBILEJ USTANOVITVE OF -Ob 40-letnici ustanovitve OF je moški pevski zbor „Savski glas" s Save priredil svoj prvi celovečerni koncert. Pod vodstvom zborovodje Franca Dobruna je izvajal slovenske narodne umetne in partizanske pesmi, napovedovalki v narodnih nošah pa sta uspešno povezovali program. Savčani in okoličani, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v Zadružnem domu, so na tej svečanosti navdušeno pozdravili basista Ladka Korošca, kije tokrat prvič nastopal v njihovem kraju. Ob spremljavi harmonikarja Milana Stanteta je predstavil obiskovalcem partizanske in narodne pesmi ter priljubljene operne arije. PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR ,,OGREL" (MALOŠTEVILNO) OBČINSTVO - Na osrednji slovesnosti ob dnevu OF se je v dvorani na Stavbah predstavil s celovečernim koncertom Partizanski pevski zbor iz Ljubljane; tokrat je nastopal v Litiji že drugič. Njegov novi zborovodja — prof. Milivoj Surberkv - je ob pomoči recitatorjev Saše Pavček in Bojana Umeka, kitarista Franca Kozoleta in harmonikarja Toneta Bukovnika ustvaril med, poslušalci svojevrstno razpoloženje, in navdušenje je raslo od pesmi do pesmi; Ob zaključku so pevci dodali se dve. Pričakovali smo, da bo ta izjemen kulturni dogodek napolnil dvorano, kar se pa, žal, ni zgodilo, saj je ostala kar polovica stolov nezasedena. Najbrž se v tem primeru na (ne)ob- OBČINSKA PEVSKA REVIJA — 9. maja je potekala na Stavbah tretja revija odraslih pevskih zborov, ki delujejo v naši občini. Na njej so sodelovali: moški zbori Gabrovka, Hotič—Kresnice, Polšnik, „Savski glas" Sava in „Lipa" Litija, ženska zbora Gabrovka in Kresnice, mešana zbora Jevnica ter Primskovo in Šmarski ter Poljanski oktet. Revijo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Litija; z njo so nastopajoči pevci in pevke, bilo jih je čez 200, počastili dan zmage ter 30-letnico smrti skladatelja Petra Jereba. RAZSTAVA NA BOGENŠPERKU — Na gradu Bogenšperku je 7. maja odprl svojo 22. samostojno razstavo mladi slikar Tomaž Gostinčar iz Ljubljane. Predstavil je cikel „V svetu lutk" in nekatera druga novejša dela - največ portrete. V kulturnem programu so sodelovali: Slovenski baročni trio, igralec Karel Brišnik in pesnik Marjan Stancar — Monos. Vsem ljubiteljem likovne umetnosti priporočamo ogled razstave, ki bo odprta do 7. junija. „LIPA" GOSTILA PEVCE IZ NEMČIJE - Sredi aprila so dopo-tovali na obisk v Slovenijo pevci moškega pevskega zbora „EINIG-KEIT 1879" Bochum Werne iz Zvezne republike Nemčije. Pet dni so preživeli v Piranu, kjer so obiskali Portorož in priredili celovečerni koncert, ogledali pa so si še nekatere kraje ob slovenski in hrvaški obali. Zadnje tri dni pa so kot gostje moškega pevskega zbora „Lipa" iz Litije bivali v naši občini. Gostitelji so jih peljali na Dole in v Gabrovko, kjer so jim pokazali novo šolo, pri lovski koči na Javorskem pilu pa so priredili družabno srečanje, na katerem je sodeloval še ženski zbor iz Gabrovke. Zadnji dan so zjutraj položili venec pri spomeniku NOB v Šmartnem in se s pesmijo poklonili žrtvam druge svetovne vojne; tej svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij Šmartna. Nato so si gostje ogledali zdravstveni dom v Litiji in dom „Tisje" v Črnem potoku, kjer so priredili članom domske skupnosti koncert, preostali del dneva pa so preživeli na Valvazorjevem Bogenšperku; tu so jih predstavniki odbora za obnovo gradu seznanili z njegovo zgodovino m potekom obnove. Po koncertu v knjižnici, kjer so bili prisotni predstavniki občinske skupščine in dru ž beno-političnih organizacij litijske občine, je potekala v gostinskih prost orij poslovilna slovesnost. Nagovoru predsednika občinske konference SZDL Litija Mira Kaplje je sledila izmenjava daril, nato pa so se pevci iz Zvezne republike Nemčije zahvalili gostiteljem za prijetno bivanje v Sloveniji ter jih povabili, naj jim kmalu vrnejo obisk. Datum ponovnega srečanja bodo litijski pevci določili pozneje. Ob gostovanju v naši občini, so pevci zbora ,JEINIGKEIT 1879" iz Bochuma v zvezni republiki Nemčiji, položili tudi venec k spomeniku žrtvam NOB v Šmartnem. (Foto: GO) vescenost res ne moremo izgovarjati. Poleg osebnih vabil smo lahko zapis o koncertu prebrali še na prvi strani aprilske številke Glasila občanov. FOLKLORNI NASTOP V JAVORJU - Zadnjo aprilsko nedeljo se je dopoldne pod skednjem sredi vasi zbralo veliko število Javorčanov in okoličanov; domača folklorna skupina, ki jo vodi Javorčanka Ida Dolsek, je tokrat prvič nastopila. Nastala je na pobudo javorske mladine, z delom pa je začela že pred dvema letoma; razen dobre volje in pripravljenosti za delo ni imela ničesar. Ob pomoči krajevne skupnosti Vintarjevec-Javorje, domače mladinske organizacije, šmarske Usniarne in Zveze kulturnih organizacij Litija so si plesalci oskrbeli narodne nose za gorenjske plese, ZKO Litija pa je omogočila tov. Dolškovi še obisk 12-dnevnega seminarja za vodje folklornih skupin. Mladi ja-vorski folkloristi, edini v litijski občini , imajo obsežne načrte, čeprav jih pesti pomanjkanje denarja, saj sedanjih dolgov za noše še niso poravnali. Prvemu nastopu v Javorju so do prvega maja sledili še trije: 27. aprila so poželi obilo odobravanja na igrišču v Litiji, kjer so sodelovali pri sprejemu zvezne štafete mladosti, uro pozneje so priredili nastop v domu „Tisje v Črnem potoku, zaplesali pa so tudi udeležencem prvomajskega srečanja na Sitarjevcu. Radi se bodo odzvali, tako nam je dejal plesalec Jože Dolšek, vsakemu vabilu — bodisi v okviru občine,ali izven nje; povedal je še, da že študirajo belokranjske plese, za katere pa še nimajo noš, poskušali bodo oteti pozabi nekatere stare ljudske običaje, skupini pa želijo izbrati primerno ime. Načrti so sicer res drzni, toda če bodo tudi v prihodnje tako vztrajni, kot so bili doslej, potem smo lahko prepričani, da jih bodo jarovski plesalci in plesalke zanesljivo uresničili. TRETJI SAMOSTOJNI KONCERT -Urška Megli, učenka osemletke v Šmartnem, že štiri leta obiskuje pouk klavirja v litijski glasbeni šoli, kjer končuje šesti letnik. Doslej je imela že dva samostojna koncerta, 8. maja letos pa se je tretjič predstavila nad 100 poslušalcem, med katerimi je bilo največ mladih. Prireditev sta organizirala v spomin ob prvi obletnici smrti predsednika Tita Glasbena šola Litija in Šolsko kulturno društvo „Zvonček". B. Ž. Urška Meglic je tudi s tretjim samostojnim koncertom navdušila polno avlo poslušalcev v osnovni šoli Šmartno. Poleg talenta pa je potrebno za dobro igranje tudi obilo pridnosti saj Urška vadi vsak dan po štiri ure. Nemalo zaslug za meno znanje in uspeh pa ima tudi njena učiteljica v litijski glasbeni šoli Selma Dobravec. (Foto: GO) SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LITIJA RAZPISUJE A) KADROVSKE ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1981/82 za učence in študente 1. leta usmerjenega izobraževanja, srednjih, višjih in visokih šol za naslednje poklice: število poklic štipenditor štipendij živinorejec Kmetijska zadr. Litija Kmetij, zadr. Gabrovka 2 1 ključavničar orodjar TOZD Gradmetal Litija TOZD Transpr. naprave Dole TOZD Žagarska proizv. (LIL) Kovina Šmartno 15 8 1 1 strugar Kovina Šmartno 2 rezkalec Kovina Šmartno 2 elektromonter DES-Nadzorništvo Litija 2 zidar TOZD Gradmetal Litija 8 mizar TOZD Mizarska proizv. (LIL) 8 stavbni mizar Spi. mizar. del. Gabrovka Mizarstvo Litija 4 2 kuhar Gostinsko podjetje Litija 2 natakar Gostinsko podjetje Litija 2 prodajalec Mercator Golovec Ljubljana 3 prodajalec obutve PEKO-Prodajalna Litija 1 prodaj, mešane str. Kmetijska zadruga Gabrovka 1 kmetijski tehnik Kmetijska zadr. Gabrovka 1 rudarski tehnik SCT—Industr. apna Kresnice 1 kemijski tehnik Kmetijska zadr. Gabrovka 1 strojni tehnik TOZD Gradmetal Litija Kovina Šmartno TOZD Transportne nap. Dole 1 1 2 lesarski tehnik TOZD Furnirska pr. (LIL) 1 usnjarski tehnik ITJV-Usnjarna Šmartno 2 mlekarski tehnik Kmetijska zadruga Litija 1 ekonomski tehnik Kmetijska zadr. Gabrovka Kmetijska zadruga Litija 1 T inž. geodezije Skupščina občine Litija 1 strojni inž. TOZD Transp. napr. Dole TOZD Gradmetal Litija 1 2 ekonomist TOZD Transp. nap. Dole 1 učitelj tel. vzg. učitelj mat., fiz. razredni učitelj Izobraževalna skup. Litija Izobraževalna skup. Litija Izobraževalna skup. Litija 2 1 2 dipl. inž. rudarstva dipl. inž. strojn. SCT-Industr. apna Kresnice Kovina Šmartno 1 1 Organizacije združenega dela bodo same sprejemale prijave do 15. julija 1981, lahko pa bodo same razpisale naknadni rok, če ne bo prijav. OZD lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini 200 točk za proizvodne poklice kovinarske, lesarske, tekstilne in usnjarske smeri. B) ŠTIPENDIJE IN RAZLIKE IZ SKLADA ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠTIPENDIJE OBČINE LITIJA za š.l. 1981/82 za učence in študente 1. leta usmerjenega izobraževanja, poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol. Za štipendije lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na člana družine v letu 1980 ne presega 4.430 din mesečno. Pri prosilcih iz kmečkih družin se kot dohodek upošteva katastrski dohodek, pomnožen s faktorjem 6. Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli kandidati, ki so vključeni v šolanje za proizvodne poklice, oz. za poklice, ki so v občini Litija opredeljeni v dolgoročnih potrebah po delavcih v naših OZD z upoštevanjem dnevne migracije. Ti poklici so: — vsi kmetijski pokhci, rudarski strojnik, rudarski tehnik, inž. in dipl. inž. rudarstva, — kemijski tehnik, inž. in dipl. inž. kemijske tehnologije, -vsi kovinarji, monterji, mehaniki in električarji razen finomehanikov, optikov, biromehanikov, avtomehanikov, zlatarjev, cizelerjev, graverjev, radio in TV mehanikov, elektrotehnikov za šibki tok, — vsi gradbeniki, — vsi lesarji, tekstilci in usnjarji, — mesarji, predelovalci mesa, peki, mesarski tehniki, živilski tehnologi, — železničarji, trgovinci in gostinci — ekonomisti, ekonomisti—finančniki, komercialisti, pravniki, dipl. ekonomisti, dipl. komercialisti, dipl. pravniki, — višje medicinske sestre, zdravniki in zobni zdravniki, — gimnazijski maturanti. Za razliko iz združenih sredstev lahko zaprosijo vsi kadrovski štipendisti in učenci poklicnih šol, ki imajo sklenjeno učno pogodbo, v okviru zgoraj navedenih dohodkovnih pogojev. Izpolnjene prijave za štipendiranje (Obr. DZS 1,65) s priloženimi podatki o dohodkih v letu 1980, otroškem dodatku v letu 1980, spričevalom in potrdilom o šolanju prinesite osebno na naslov: Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija, Ponoviška 3, Litija, najkasneje do 5.9.1981. Zakasnele prijave in prijave za štipendiranje izven prednostne liste pokhcev bomo obravnavah v okviru razpoložljivih sredstev za štipendiranje. OTROK ZAPELJAL PRED AVTO Dne 4/4-1981 ob 16.50 se je otrok B.K. vozil s kolesom med bloki na Ustju, nato pa zapeljal na prednostno regionalno cesto v trenutku, ko je po njej iz Litije pripeljal Roman G. z osebnim avtomobilom. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je kolesarja zadel s prednjim delom vozila ter ga zbil po cesti, kjer je otrok obležal hudo telesno poškodovan. IZSILJEVAL PREDNOST Dne 4/4-1981 ob 16.40 je Marjan V. iz Kresnic vozil kolo z motorjem po stranski cesti proti križišču z lokalno cesto v Kresnicah. Ko je pripeljal pred križišče do prometnega znaka STOP, ga ni upošteval in zapeljal v križišče na prednostno cesto. Takrat je po prednostni cesti iz smeri Ljubljana pripeljal Boris R. iz Kresnic z osebnim avtomobilom. Takoj ko je opazil voznika kolesa z motorjem, je začel zavirati, vendar nesreče ni mogel preprečiti. S prednjim delom avtomobila je zadel kolo z motorjem, tako da je ta padel po cestišču tik ob pločniku in se pri tem lažje telesno poškodoval. Z MOSTU V POTOK Dne 4/4-1981 ob 12.45 se je Stanislava R iz Zgornjega Loga pri Litiji peljala z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Litije proti Ponovičam. Ko je zapeljala na mostiček čez potok Mačkovina v Ponovičah, se je pod vozilom vdrl betonski opornik mostu, tako da je vozilo padlo 3 m pod cesto v 30 cm globok potok. Voznica se na srečo ni poškodovala, vozilo pa bo potrebno popravila, kakor seveda tudi mostiček. S TRIKOLESOM V HRUŠKO Dne 19/4-1981 ob 18.52je Ciril J. iz Ponovič vozil svoje trikolo po lokalni cesti iz Vač proti Hotiču. Na ravnem delu ceste na Vačah je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in s prednjim delom vozila trčil v "ebelejšo hruško, kjer je vozilo obstalo. Pri nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval in so ga z vozilom prve pomoči odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda na vozilu znaša približno 10.000,00 din. POŽAR UNIČIL KOZOLEC Dne 4/4-1981 je ob 10.45 izbruhnil požar na kozolcu dvojniku v kraju Jesenje. Ugotovljeno je bilo, da je tega dne otrok L.S. iz Ljubljane našel na tramu kozolca vžigalice, kamor jih je nekoliko prej odložil njegov oče skupaj s cigaretami. Pri igri je otrok prižgal eno vžigalico in ko je zagorela, jo je odvrgel na slamo, ki je bila pod kozolcem. V trenutku je pričelo goreti. Otrok je takoj skušal s teptanjem pogasiti ogenj. To je opazil otrokov oče, ki je sina odnesel izpod kozolca, ta pa je potem kljub gašenju popolnoma zgorel. V požaru je zgorela tudi slama, seno, pribl. 4 m3 desk in lesen voz. Škoda se ceni na pribl. 80.000,00 din. POŽAR NA VRTNI UTI Dne 12/4-1981 seje otrok M.K. igral na lesenem podstrešju vrtne ute v Litiji na Graški cesti. Na odejo je postavil in prižgal svečo, ki pa jo je pozabil ugasniti, ko je kasneje prostor zapustil. Ko je sveča dogorela, se je odeja vnela, in ob 06.50 je začelo goreti celo podstrešje. Požar so najprej začeli gasiti učenci bližnje osnovne šole, nato pa še gasilci, vendar je zgorelo celotno leseno podstrešje. Materialna škoda znaša cca 50.000,00 din. Dne 5/4-1981 je ob 15.22 zagorela tudi suha praprot in grmičevje v gozdu nad Prapro-ščami. Požar se je začel v goščavi manjših smrečic in se zatem razširil v obsegu cca cca 300 mJ. Pogorelo je grmičevje in suha praprot. Občani iz bližnjih hiš so požar pogasili že pred prihodom prostovoljnih gasilcev in škoda tako ni velika. Dvakrat v tem mesecu je zagorelo tudi na območju kresni-ških gozdov: dne 16/4-4981 v gozdu med Kresniški Poljanami in KresnišMm vrhom, dne 22/4-1981 pa v gozdu v Kre-sniških Poljanah. Pri raznih požigih trave, odpadkov ipd. smo premalo pozorni ozr. preveč brezbrižni, požar pa ne čaka in se hitro širi ter pušča za sabo hude posledice. R.B. r Zakaj je umrla mala Branka? Niti leto dni stara Branka Cvetko iz Mamolja je umrla letos marca. Zlonamerne govorice so prinesle v hišo še večjo žalost in bolečino. Vsaka smrt je boleča, še bolj pa, če umre otrok. Kako se trga srce materi, ki ga je še nedolgo pred tem povila, in očetu, ki s ponosom spremlja vsak nov gib in glas hčere ali sina, se ne da popisati. Tako je bilo tudi na Mamolju 14. marca letos, ko je umrla mala osem in pol meseca stara Branka Cvetko. Toda nesreča in žalost je bila v hiši še večja, ko so zlobni jeziki po sosednjih vaseh razširili vesti o vzrokih Brankine smrti. Da jo je pobrala steklina, da je bila voda zastrupljena in podobno. Veliko jih Branko tudi kropit ni prišlo, čeprav je to stara slovenska navada. Bojda zaradi možnosti, da bi se nalezli stekline!! Ah pa, da jim bodo dah v hiši kaj takega popiti, zaradi česar je morala tudi Branka umreti!! Si lahko zamislite počutje očeta in matere ob vseh teh izmišljotinah? Strokovni medicinski pregled je namreč pokazal, da je Branka v ljubljanskem kliničnem centru umrla zaradi možganske krvavitve in ne zaradi kakršne koli bolezni, ki bi ogrožala okolico. Tako. Morda bo po vsem tem raznašalce vesti o steklini in zastrupljeni vodi vsaj sram. Morda pa tudi ne. Kdo ve. g IZ SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Tudi letos letovanja naših otrok Otroci iz naše občine bodo tudi letos letovali v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču pri Ankaranu. Letovanje bo organizirano za predšolske otroke, šolske otroke in za šolo v naravi. Program letovanja vodi posebna komisija pri skupnosti otroškega varstva v Litiji. Od 17. do 27. junija bo na Debelem rtiču letovalo 54 predšolskih otrok, ki jih bo spremljalo 6 vzgojiteljic. Ekonomska cena za 10-dnevno letovanje bo za eno osebo znašala 2.000 din, starši pa bodo k temu prispevali 1.200 din za enega otroka. Za samohranilce in družine z nizkimi osebnimi dohodki bo ta prispevek še za polovico nižji in bo znašal 600 din. Ostale stroške pa bo pokrila Občinska skupnost otroškega varstva. Celotni stroški letovanja predšolskih otrok na Debelem rtiču bodo znašali 120.000 din. Šolski otroci bodo letovali od 25. julija do 8. avgusta, torej 14 dni, prav tako na Debelem rtiču. Letovanje bo organizirano v eni izmeni, in sicer za 110 otrok, ki jih bo spremljalo 10 vzgojiteljev. Program predvi- f--\ JAZBEC DRAGICA, OPTIK Zagorje ob Savi ^ Ul. Prvo borcev 12 Občanom Litije sporočamo, da obratuje OPTIKA-Jazbec Dragi, Zagorje ob Savi vsak dan dopoldne od 8. do 12.ure in popoldan'od 16. do 18.30 razen sobote. Očala lahko dobite privatno ali z recepti, gotova so takoj. Na zalogi so domači in uvoženi okvirji ter normalna in tanjša stekla, plastika in fotoobčutljiva stekla. Lokal boste našli med občino Zagorje in Delavskim domom — Levstikova ulica. Se priporočam! deva letovanje 60 učencev iz litijske šole, 32 iz šmarske in 18 iz osnovne šole v Gabrovki. Planirana ekonomska cena za 14-dnevno letovanje za eno osebo znaša 2.983 din. Del stroškov bodo tudi pri šolskih otro- cih pokrili starši po posebni progresivni lestvici, preostali del pa bo pokrila občinska skupnost otroškega varstva Litija. Vse tri osnovne šole pa bodo na Debelem rtiču junija organizirale tudi šolo v naravi za učence 5. razredov osnovne šole. Letovanje za otroke iz naše občine v Nordalbu v Nemčiji, ki je bilo doslej vsako leto, bo letos odpadlo, ker so stroški za to letovanje previsoki. _ n PROGRESIVNA LESTVICA ZA LETOVANJE ŠOLSKIH OTROK NA DEBELEM RTIČU ZA LETO 1981 — za otroke zaposlenih staršev: - Mesečni dohodek na člana družine 1. DO 2.600 din 2. Do 3.200 din 3. Do 3.800 din 4. Do 4.400 din 5. Do 5.000 din 6. Do 5.700 din 7. Do 6.500 din 8. Do 7.300 din 9. Nad 7.300 din - za otroke kmetov: 1. Otroški dodatek (kat. doh. do 9.000 din) 2. Kat.doh.do 15.000 3. Kat. doh. nad 15.000 din Ek. cena 1981 Prispevek Planirano 2.250 din staršev število % udeležbe otrok 35 800 13 45 1.000 16 53 1.200 12 62 1.400 11 71 1.600 13 76 1.700 13 80 1.800 10 84 1.900 10 89 2.000 3 35 45 62 800 1.000 1.400 SKUPAJ; Samohranilcem se zniža prispevek za 200 din na otroke. 4 2 3 110 Planirani prisp. 81 din (2x3) 10.400 16.000 14.400 15.400 20.800 22.100 18.000 19.000 6.000 3.200 2.000 4.200 151.500 KOŠARKA Člani so tretji Tekmovanje članov v II. republiški košarkarski ligi - vzhod je zaključeno. Prvo mesto je osvojil Kovinar iz Štor, ki se je s tem uvrstil v I. republiško ligo, litijski košarkarji pa so po ogorčenem boju zasedli 3. mesto z enakim številom točk kot Zlatorog iz Laškega in Dravograd. Ob začetku prvenstva so Litijani startali na 1. mesto, kar pa jim zaradi neizkušenosti in malce premlade ekipe ni uspelo. Seveda pa jim zaradi tega ne bi bilo treba vreči puške v koruzo, saj so fantje mladi in bodo imeli še dosti možnosti za plasma v I. republiško ligo. Lestvica II. košarkarske lige 1. Kovinar 30 točk 2. Zlatorog 24 točk 3. Litija 24 točk 4. Dravograd 24 točk 5. Pomurje 20 točk ■ vzhod: 6. Podbočje 16 točk 7 Straža 14 točk 8. Šentjur 14 točk 9. Brežice 8 točk 10. Drava 6 točk Ženske so sedme Tudi v slovenski košarkarski ligi za ženske je tekmovanje končano. Litijske košarkarice so zasedle pričakovano 7.mesto, vendar pa v tem prvenstvu niso igrale najbolje. Ekipi se pozna, da starejšim igralkam, ki nosijo glavno breme igre, počasi pojenjujejo moči (pa tudi volja in čas), mlajše pa se še niso povsem sproščeno vključile v igro. Ne glede na to pa je 7. mesto v SRS vseeno še en lep uspeh litijskega športa in dekleta zaslužijo čestitke. Lestvica: Sava Mengeš Jesenice Maribor Rogaška Jezica B Litija Koper Drava Senožeče Lebila Mladinci v SKL-vzhod V Litiji je bil aprila kvalifikacijski košarkarski turnir treh ekip za uvrstitev v slovensko mladinsko košarkarsko ligo - vzhod. Igrale so ekipe Zagorja, Rudarja iz Trbovelj in domače Litije. Od treh ekip iz Zasavja je v SKL - vzhod mesto le za eno, ostale ekipe pa se v ligo uvrstijo iz drugih področij. Litijski mladinci so oba nasprotnika prepričljivo premagali in se tako kot lani uvrstili v SKL - vzhod, kot najboljša ekipa Zasavja. 20 20 0 1592 1102 40 20 17 3 1481 : 1227 34 20 13 7 1480 1396 26 20 12 8 ■ 1446 : 1293 24 20 11 9 1349 : 1342 22 20 10 10 1372 : 1426 20 20 7 13 1112 1229 14 20 6 14 1120 1322 12 20 5 15 1207 : 1336 10 20 5 15 1218 : 1360 10 20 4 16 1158 1423 8 Rezultati: Litija : Rudar: Rudar : Zagorje litija: Zagorje Vrstni red: 1. Litija, 2. Rudar, 3. Zagorje 74 : 54(44:26) 68 : 58 (28:28) 67 : 52(35:28) Br. Rokometaši Usnjarja se v I. republiški rokometni ligi kar dobro drže. Prejšnjo nedeljo so doma sicer tesno z 32:33 izgubili tekmo z Lipo iz Ajdovščine, vendar so še vedno na 7. mestu na lestvici. Vodstvo kluba računa, da bodo fantje tudi na koncu prvenstva sedmi, saj proti koncu lige igrajo z razmeroma lažjimi nasprotniki kot so Peko (Tržič), Celje in Branik (Maribor). Prav gotovo pa je tudi 7. mesto v SR Sloveniji zelo lep uspeh litijskega športa, za člansko ekipo RK Usnjar pa bo to doslej največji. Na posnetku: takole je dosegel enega izmed golov desno krilo Usnjarja - Bojan Lustek (10).(Foto:GO). HHHHHIIHHHHH ^^^^^^^ PLANINSTVO Planinski kažipot IZLETI PD LITIJA V JUNIJU: 7.6.81 Blegoš(1563 m) 14. 6. 81 Šmarna gora (669 m) XI. planinski tabor ljubljanskih planinskih društev 27. in 28. 6. 81 Raduha (2062 m) Za izlete se lahko prijavite vsak torek dopoldne in. četrtek popoldne od 15. do 17. ure v pisarni PD Litija (bivši TVD Partizan), kjer dobite tudi vse informacije o izletih. TOMBOLA v Šmartnem 14. junija 1981, ob 14. uri Dobitki: — 5 avtomobilov — 5 krznenih plaščev — 3 mopedi — 15 poni koles Predprodaja tombolskih kart v trafikah Tobak v Litiji in Šmartnem. (tombola je prestavljena iz 17. maja na 14. junij zaradi objektivnih okoliščin) • t t OBVESTILO Samoupravna komunalna skupnost obvešča, da je v teku javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč. Na natečaju, ki bo zaključen 10. 6. 1981, bo oddano 5 stavbnih zemljišč (3 v Kresnicah, 1 v Litiji za gradnjo obrtne delavnice s stanovanjsko hišo in dvojček na Ustju). Z istim natečajem bo oddano tudi 24 zemljišč za gradnjo garaž na Trgu na Stavbah in 18 zemljišč za gradnjo garaž na Rozmanovem trgu v Litiji. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo pri Strokovni službi Samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti pri tov. Vidicu, DO „KOVINA" Šmartno pri Litiji KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA Objavlja prosta dela in naloge 1. Tehnologa topie predelave 2. Vodenje saldakontov in menično poslovanje Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se: pod 1. najmanj srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in dve leti delovnih izkušenj pod 2. srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Dela pod zap. št. 1. in 2. se združujejo za nedoločen čas s poltiim delovnim časom. Poizkusna doba traja 60 dni. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov DO „KOVINA" Šmartno 157 - kadrovska služba. Ponudbe bomo sprejemali 15 dni po objavi, kandidate pa bomo o izbiri obvestili v nadaljnjih 30 dneh. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 881-091. SE KDO ŠE SPOMINJA? Gornji posnetek Litije nam je poslala Ivanka Širno nčič iz Gabrovke, s predlogom, da bi skušali ugotoviti, od kdaj izvir', oziroma kdaj je bila Litija takšna, kot je na fotografiji. Na posnetku je videti železniško progo in vlak (torej je bilo po letu 1848!), pa tudi nekatere hiše, ki še danes, stojijo in jih uporabljamo, med njimi tudi občina! ■ .■■ ■■■■ . . ■■ Iskreno se zahvaljujem za redno dostavo „Glasila občanov" zato, ker ste se spomnili na mnoge, ki smo iz objektivnih razlogov radi ali ne radi odšli iz svoje občine, svojega rojstnega kraja. Glasilo pomeni za nas veliko. Čeravno živimo nekateri že več kot dvajset let drugje in smo si tu že davno pridobili domovinsko pravico, smo mnogokrat v mislih „doma" v kraju, kjer smo se rodili, živeli in delali. To (vaše) naše glasilo, je vsebinsko kvalitetno, saj v njem zasledi bralec vse, kar se v občini dogaja, zato ga vsak mesec težko pričakujem Da ne bom dolgovezen, zaključujem in še enkrat - HVALA, ker nas niste pozabili Lep pozdrav! 'Jože Volk, Cesta na jamo 2, Velenje V pritličju blagovnice vam nudimo izdelke iz keramike, ki jih prodajamo tudi posamično. Tudi za vaše cvetje in zelenje smo pripravili prodajo cvetličnega programa iz bele in rjave keramike. Z malo domiselnosti si boste izbrali primeren izdelek iz keramike za .dekoracijo vašega doma ali darilo prijatelju. izdelki imajo manjše napake, zato so po ugodno nižjih cenah. ZA OBISK SE PRIPOROČA BLAGOVNICA E—CENTROMERKUR V LITIJI. BLAGOVNICA Ali ste vedeli? -da so na Maljeku odkrili najdišče prastarega svinčevega rudnika, ki verjetno izvira še iz keltske dobe; - da je bila do zgraditve železnice na Bregu ladjarska postaja z velikimi ka-ščami. Imeli so tudi opekarno, ki so jo pred kratkim opustili, izkoriščala je bližnja ležišča plave ilovice. Prvi opekarski mojstri so prišli na Breg iz Rezije... -da je bilo Gradišče pri Dolah obljudeno že v prazgodovinski dobi. Tu so imeli svojo postojanko tudi Rimljani. V srednjem veku so kraj napadli tudi Turki in doživeli poraz. Po ustnem izročilu domačini imenujejo del njivskega sveta Krvice, ker je bil ob napadu Turkov prepojen s krvjo; - da je Jevnica na prelomu zadnjega stoletja štela le tri hiše in je bih zaselek Kresniških PoUan. Najstarejša hiša je Sepakova, zgrajena iz plohov nekdanjih ladij. V njej je bila nastanjena tudi prva šola; - da je severno od Kle-nika in vzhodno od Slem-ška stala na ravnici pomembna ilirska naselbina, o kateri pričajo odkopani temelji hiš, bogate kulturne ostaline in številni grobovi. Dne 20.1. 1883 je tu našel 17-letni domačin Janez Grilc znamenito vaško situlo z ornamenti, ki je med najbolj dragocenimi tovrstnimi kulturnimi ostalinami na svetu. J GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM - Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjit va v občini brezplačno na dom.