Dr. Jos. Hohnjec: O ,,SIov. Gospodariu". Spomin — opomin. Božidar Raič, znani slovenski rodoljub in narodni budilelj, je v svoji knjižici »K. Havliček Borovsky, životopis in politični nazori« 1. 1869. zapisal te-le besede: »Kamo sreče za nas Slovence, ako bi dotle dognali, da bi ne kakor na češkem vsak kmel prebiral pulitični časnik slovenski, ki razpravlja dnevna vprašanja, nego vsaj vsaka vas in občina.« Danes smo — hvala Bogu — »dotle dognali«, da prebira slovenske časnike ne samo vsaka vas in občina, marveč skoro vsak kmet in delavec. Na tem ima za štajerske Slovence največje zasluge list, ki je začel izhajati dve leti prej, nego je Božidar Raič izrazil svojo željo, vzniklo iz rodoljubnega srca. To je »Slovenski Gospodar«. ? NAS LIST - NAŠA MOČ. jPrve besede, ki jih je glasilo štajerskih Slovencev "izpregovorilo slovBiiskemu Ijudstvu v svoji prvi številki 16. januarja 1867, so bile te-lg? »Kdor se noče učiti, ostane nevednež. Nevednost pa je za človeka velika nesreča. To še posebej dokazovati menda ni Ireba, saj vsak dan vidimo, v ktere stiske in silnobe spravi ncvednost človeka. Kdor več zna, več velja in si lažje pomaga. »Slovenski Gospodar« si bode prizadeval podučiti naše Ijudslvo v domači lahko razuinljivi besedi o raznih gospodarskiH, pa tudi v političnih in narodnih stvareh«. Od številke do šlevilke je pozival ljudstvo k čitanju. V 10. svoji številki 1. junija 1867 je tako-le vabil: »Naj se bere »Slovenski Gospodar« po nedeljah v vsaki količkaj ukaželjni hiši, in ukaželjna naj bo vsaka hiša«. Ukaželjnost v slovenskem ljudstvu je rastla in z njo krog »GosTjodarjevih« naročnikov in čitateljev. Proti koncu 13. lečaja 4. decembra 1879 je raogel naš list f. zadovoljstvom ugotoviti: »Prvi urednik dr. Prelog je zapustil 580 naročnikov, drugi velečast. g. dr. Ulaga 1245, in sedaj smo dospeli do 2000. Oznanil in inseratov ni bilo skoro nič, sedaj jih imamo vedno dovolj. To nam je dokaz, da list prodira med ljudstvo, da pridobiva vedno več veljave. Prepričali smo se tega najbolj pri volitvah. Štajerski Slovenci zmagali smo v kmetskih skupinah povsod, letos celo v mariborskem okraju ter v osebi barona Goedelna državnemu zboru prvokrat slovenskega poslnnca dali za podpredsednika. Brez »Slovenskega Gospodarja« bi to bržkone bilo nemogoče. Zadnje dni smo Slovenci zasedli sledn|o trdnjavo nemškutarsko — mariborski okrajal tastop«. »SLOV. GOSPODAR« — NA VIŠKU. To poraščanje našega lista se je vršilo v hitrejšem tempu pod uredništvom dr. Antona Korošca. Koncem 1. 1902 se je list mogel ponosili s šlevilom 6000 naročnikov, ob svojem petdesetletnem jubileju pa je inogel 11. januarja 1917 s hvaležnu radostjo vzklikniti: »Hvala slovenskemu ljudslvu, ki nas je tako rado sprejemalo teden za tednom ter nas ogrevalo s svojo 1 jubeznijo. V nad 30.000 iztisih izhajamo. Vemo, da ne govorimo več praznim stenam, ampak*— ljudskim množicam. Ni več poštene slovenske hiše na Štajerskem, kamor bi ne zahajal naš list. In kar nas posebno povzdiguje in za kar smo izredno hvaležni, povsod nas sprejemajo z veseljem in ljubeznijo. Toda tudi nam naj bo dovoljeno danes izpovedati pred celim svetom, da smo z neizmerno ljubeznijo slovenskemu Ijudstvu podajali to, kar smo imeli. Ljubezen se nam vrača z ljubeznijo«. NOVA OBLIKA — PREJŠNJA NACELA! Z nastopom 62. letnika se »Slovenski Gospodar« predslavlja čitateljem po njibovi želji v spremenjeni. in to manjši obliki, pa v nezmanjšanem obsegu. V prilično dolgem času njegovega življenja se je, kakor je pred vstopom v 40. letnik 28. decembra 1905 ugotovil, »oblika lista spreminjala v gotovih presledkih; in naše politično življenje na Slovenskem Šta jerju, kako polno sprememb in predrugačb je bilo v tem časul Da, mnogokaj okoli »Slov. Gosp.« se je spremenilo od njegovega rojstva sem, toda nekaj je ostalo nespremenjeno, ostalo je trdno in nepremakljivo kakor skala v sredini morskih valov: Svojih načelnih nazorov, svojega programa »S!ov. Gospodar« nikdar ni spremenil!« Kar se dostaje programa in načelnih nazorov, jih je »Slov. Gospodar« še pod uredništvom dr. Preloga 8. junija 1871 opredelil na sledeči način: »Slov. Gospodar« bo v primernih spisih obravnaval vse, kar je slovenskemu ljudstvu vedeti potreba, bodisi v političnih ali narodnih ali v javno življenje segajočih cerkvenih in gospodarskih stvareh. V vsem tem mu bode ravnilo: wčna resnica kristjanskokatoliškega nauka in svoboda svete Cerkve; zavezni (federativni) preustroj SIovencev v edno administrativno (upravno in politično telo.« Temu p-ogramu, ki je zaiet iz duše našega ljudstva, je »Slov. Gospodar« ostal neomajno zvest do današniega dne ter bo ostal Uidi v bodoče. Zato je tudi slovensko ljudstvo njemu ohranilo zvestoljo. NAŠE DOLŽNOSl I DO KRSCANSKEGA CASOPISJA. O dolžnostih krščanskega ljudstva do krščanskega tiska je papež Pij X. početkom 1. 1909 nekemu pisatelju izjavil tele pomenljive besede: »Da, da, tisk! Še vedno se ne razumeva n jegov pomen. Ne verniki in ne duhovniki se ne pečajo s tem, kakor bi bilo potrebno. Stare ljudi čujemo večkrat govoriti, da so časniki nov pojav ter da so se prej duše ravnotako rešile brez časnikov. Da, prej! Toda ne pomisli se v najmanj slučajih, da strup slabih časnikov prej ni bil tako raz širjen kot sedaj ter da vsled tega tudi protistrup, to je dobri časniki, prej ni bil tako potreben. Živimo v drugem času nego prej in obžalovanja vredno dejstvo je, da se krščansko ljudstvo danes z brezbožnimi časniki vara in zastruplja. Zastonj«, tako je končal sv. Oče, »zidate cerkve, obhajate misijone, gradite šole. Vsa vaša dobra dela bodo uničena, vsi vaši napori so zaman, ako ne umete istočasno uporabljati obrambnega in napadalnega orožja katoliških časnikov.« Kako je s temi besedami sv. Oče pravo zadel, dokazuje sam nekdanji francoski minislrski predsednik Combes, pod koiim je v 11. 1902—1905 na Francoskem bilo dovršeno de!o razkristjanjenja šole in izvedena loči-tev države od ccrkve. Corabes je namreč v dunajskem listu »Neue Freie Presse« o protikrščanskih francoskih časnikih in njihovem vplivu na ljudtsvo izrazil to-le sodho: »Brez pomisleka lahko trdim, da so radikalni in socialistični časapisi odtrgali od katoliške Cerkve dve tretjini, morda relo tri četrtine vernikov.« To se dogaja tudi v drugih narodili. Dogodilo bi se tudi v slovenskem narodr. ako se ne bodo vsi krogi našega liudstva z njihovimi voditelii vred zavedali velikega pomena katoliških časnikov ter jih podpirali z vsemi dovoljenimi sredstvi. Zoper -razdirajočo in razdejajofo povodenj protikrščanskega časopisja ie treba postavili trden jez časnikov, ki odkrito in odločno branijo pravilna krščanska in narodna načela. Takšen jez je bil ter tudi bo »Slov. Gospodar«!