IZDAJA FiZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Posamezna Številka jg din 'Dogodki prihodnjega tedna FINALE POKALA FLRJ I^toVlL — Štev. 51. ALI BO V Ljubljani, dne 16. decembra 1951 FIZKULTURNI TEDNIK POKAL MARŠALA TITA Stadion Dinama v Maksimiru. Gledalcev 25.000. Prva finalna tekma za nogometni pokal Jugoslavije. DINAMO: Stinčič, Drago Horvat, Crnkovič, Režek, Ivica Hor?.al\TTz“ri6’ Benko- Senčar, Wolfl, Čajkovski, Dvornič. VOJVODINA: Vasic, Selena, Ristič, Boškov, Milovanov, Živo-kovic, Šeres, Rajkov, Krstič II., Veselinovič, Krstič I. STRELEC: Dvornič v 37. in 82. min. SODNIK: Rakič iz Sarajeva, mejna Kadič in Stanišič, oba iz Sarajeva. Dinamo : Vojvodina 2:0 (0:0)|prisilili Vasica in njegove tovariše 7b«—i. tc. a— t->------i i_ ... da so s skrajnimi žrtvami branil' svojo mrežo. Oster strel Benka je spet končal v prečki, Dvornič pa je streljal naravnost v vratarja. Ves drugi polčas je pripadal Dinamu. Občinstvo je bilo ves čas na nogah. Neprestani napadi so prikovali nasprotnika izključno ne. obrambo. Dobrih 20 min. se je vodila borba v kazenskem prostoru Vojvodine. Stadion je obmolknil Col je visel v zraku, toda mladi Vasic je z veliko spretnostjo in nekoliko sreče, rešil svoje moštvo Mnogi streli Wolfla. Dvorniča, Sen-čanja in spet Wolfla, Ivice Horvata in spet Senčarja in Benka, so sc končali v rokah sigurnega Vasica ali pa so se odbili v kot. V jeku Zagreb, 16. dec. Danes je bilo tu središče pozornosti naše športne javnosti. V prvem finalnem srečanju za tradicionalni pokal maršala Tita sta se danes srečala Dinamo iz Zagreba in Vojvodina iz Novega Sada, ki sta v prejšnjih srečanjih izločila vse svoje nasprotnike in si utrla pot do zaključka. V drugem finalnem 'srečanju se bo odločilo, kdo bo končni zmagovalec. Dinamo je po današnji tekmi v Ugodnejšem položaju. Njegovi enajsterici je danes uspelo pridobiti prednost dveh golov in si s tem zboljšati položaj za prihodnjo nedeljo, ko bo v Beogradu padla odlo-citev p nosilcu velike nagrade. v Tekma je bila lepa, razburljiva in živahna. Že sam začetek je napovedal veliko borbo. Žoga se je naglo Prenašala z noge na nogo. Občinstvo je imelo dovolj priložnosti za aktivno sodelovanje v tej veliki borbi. Ploskanja, odobravanja in navdušenja za hitre akcije obeh moštev in za njihovo zalaganje za zmago, ni bilo ne konca ne kraja. Komaj je žoga odletela iz središča, je Dinamo prevzel pobudo v svoje roke. Drago Horvat je poslal z visokim strelom žogo pred vrata. Kjer jo je prevzel Dvornič in brez oklevanja ostro streljal — toda v Prečko. „ »Plavi«-, »plavit... so se navduševali prijatelji domačega moštva, frečka, ki se je še vedno tresla ■le izzivala nov vihar ploskanja, ki ni hotel prenehati. Dvornič je imel ^ 12. min spet priložnost za dosego rodstva, nekaj minut pozneje pa sla bila tudi Wolfl in Benko v podobnem položaju. Toda nihče ni Unel uspeha, Vasic je bil vedno na mestu. Tojvodina je Izvedla svoj prvi nalet. Njeno moštvo se je dobro branilo, odbilo napad in prešlo v Protinapad. V 15. in 19. min. sta bila Krstič TI. in Šereš le nekaj metrov pred Stinčičem, oba sta streljala, toda Stinčič je odbil v out. ROMAL V ZAGREB ? teh napadov je napočila 67. min. Wolfl se je pripravljal na strel, toda nekaj igralcev Vojvodine mu je strel nepravilno preprečilo, zaradi česar je sodnik določil kazenski strel. Wolfl je namestil žogo kratek zalet, strel... toda nič! Vasic je ubranil! Končno je prišlo do prvega gola. — Kratek oddih, lahek napad in -plavit so dosegli prvi gol. Benko je lepo podal Wolflu, ta pa Dvoril iču, ki je naglo streljal. Vasič ježo sr o sicer ujel, toda šele v mreži. Ta prvi gol je dal domačim igralcem še več samozavesti. Napadi so bili še odločnejši in ostrejši. V 82. min. je bil dosežen končni rezultat. Strelec je bil Dvornič, ki je lepo podano žogo Wolfla posla! neubranljivo v mrežo. Dinamo je zasluženo zmagal. Njegova zmaga bi morala biti številčno še lepše izražena. Razen v sredini prvega polčasa, so igralci z naglimi žogami prehajali v napad. V moštvu Dinama ni bilo slabega mesta. Stinčič je bil vselej na svojem mestu in je odlično branil. Ožja obramba je bila najboljši del moštva, zlasti Ivica Horvat, ki je suvereno obvladal svoje mesto. V napadu sta morda nekoliko zaostajala Dvornič in Čajkovski. V tej tekmi je zagrebško občinstvo navdušeno spremljalo igro svojega moštva ter ploskalo in odobravalo vsako potezo, prav tako pa izražalo enako priznanje vsaki uspešni akciji gostov. Na splošno je napravilo vtis športnega občinstva, ki zna bodriti igralce. Toda na koncu se je zopet ponovila stara »pesem«. Spet se jo pojavil ogenj, ki je po svoji vsebini nevaren in škodljiv. Nevaren, ker lahko ogroža ljudi in je škodljiv, ker je odraz nekulturnega in nešportnega vedenja na naših igriščih. Bučan Državno prvenstvo v namiznem tenisu Ti Pričakovani rezultati favoritov T sredini prvega polčasa je tem P° nekoliko popustil. Žoga se j c nkala po večini okrog središča. . moštvi sta bili dokaj izenače-• °ele končni del prvega polčasa ^ip*dal spet domačemu moštvu. °ifl, Benko in Dvornič so ponovno Beograd, 16 dec. V petek se je začelo v Centralnem domu JA drž. prvenstvo v namiznem tenisu, katerega se udeležujejo najboljši tekmovalci, člani različnih klubov iz vse Jugoslavije. Razen tekmovanja posameznikov, posameznic, moških parov in ženskih parov, so bile v vseh drugih panogah že končana tekmovanja. Med člani sta se v finalne borbe plasirala Dolinar in Vilim Haran-gozo, Grujič in Vogrinc pa se bosta borila za tretje in četrto mesto. Od 5. do 8. mesta pa so se zvečer borili Gabrič, Bajič, V. Djordjevič in Uzo-rinac. Tekmovanje do zaključka lista še ni končano in zaradi tega tudi nismo mogli objaviti končnih rezultatov. V tekmovanju moških parov sta se kot prvi finalist plasirala V. Harangozo - Dolinar, drugega finalista pa bo odločilo srečanje Vogrinc - Gabrič : Kosi - Rat-kovič. Med posameznicami so se plasirale v polfinale Čovičeva, Nikoli-čeva, Vrzičeva in Urekova. V tekmovanju parov pa sta v finalu Vrzičeva - Bičkcjeva : Čovičeva - Har-matova, ki sta z veliko težavo premagali slovenski par Pogačar - Bogataj 3:2. Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje mladincev in mladink. Med mladinci je v finalni kepa in živa igra se ie končala neodločeno Ddred Lokomotiva 2:2 (2:1) da ^ukVana, 16. dec. Stadion Odre-Prirn fe^ne k^a(^n0> igrišče trdo, toda rna. ern,° ,,za 'gro-. Prijateljska tek-Ei j sodnik Makovec iz Ljubljane: Pisk8 -V okr°g 3000. Gole so dali: Hri^ ar *z enajstmetrovke v 16. min. )r Var v 29. min. za Odred, Firm i'; ln 54. min. za Lokomotivo. Selc ■Ž°?loBva: Grčevič, Etlinger, Bi- 0dž,k BerciT* " -,Bencik, Pelicon. Piskar, (PotnsC.’, Smole, Elzner, Razbornik frar t?*’ Životič), Toplak, Hoče- i. Hacler, Belcer bila^nja igraCerobeh moštev fe Je zanimiva in borbena. Bila strani in *ePik kombinacij iz obeh ku jgte li^zultat kar ustreza pote-’ep in ' 'Tbe moštvi sta pokazali trenutke °ae^n nogomet, ki je na *azva Ten razgibal še tako ‘eSa gledalca. Prvi, ki se je Pravilne rešitve 57. kola .ŠPORTNE STA VE“ Z. DinaS?® ! Vojvodina, polčas x 3. Bolnih,0 : Vojvodina, konec 1 4. ComJP11 ! Lucchese 1 5. pi°0®°n: Pro Patria 2 6. Le Jn, ‘na : SpaI x 7. Mif?ano : Atalanta 8. *'lan,.: Juventus 9. Kov2U : Triestina 10. Pai-ara : La*io £-*5hS?° ! Padova ttdine: Padova : Sampdoria s® : Inter Prognoze za 58. kolo ^Športne stave« \ “jnamo . 2l Binam Vojvodina, polčas 3. Atarj"" ! Vojvodina, konec 1 4. Boti nta : Milan 2 5. Com8na : Torino g t"1*10 : Napoli ?! Javi” j Plorentina 8. LnT 2tus : Palermo 9. Novaka®6. V Sampdorla 10. p„rt„ra i Legnano n! pad°va : Udinese 12. Triestintria : Lazio 13. Char„na : SpaI 14. Derhv°n : Portsmouth 15 I Aston Vlila Bromwicli : Tottenham x x 1 1 X x 2 1 1 2 1 x 2 x 1 2 X znašel, je bil Odred, ki je z vsemi silami prodiral v nasprotni obrambni prostor. Uspeh tudi ni izostal. Ljubljančani so že po polurnem igranju vodili z dvema goloma razlike. Sele nekako proti koncu prvega polčasa so se gostje znašli in začeli tudi oni s premišljeno in kombinatorno igro. V drugem delu igre tempo ni popustil in do polnega izraza je prišla večja izkušenost gostov. Odred je na trenutke popustil, vendar pa se je zopet znašel in prodiral ponovno z lepimi in hitrimi prodori pred vrata gostov Rezultat 2:2 povsem ustreza poteku igre._ Kljub temu, da Od redovi igralci že nekaj časa niso več pod strokovnim vodstvom bivšega trenerja Tomaševiča, so znova dokazali vrline, ki smo jih opazili v nekaterih prvenstvenih tekmah. Opazili smo dobro povezavo med napadom in obrambo, torej sistem, ki ga je moštvu vcepil bivši trener. Obrambna trojica- je bila danes na svojem mestu, vendar moramo še prav posebno pohvaliti borbenega Pelicona. Med krilci je bil prav dober Berginc, pa tudi Elzner in Smole sta zadovoljivo opravila svoj posel. V napadu sta se odlikovala Toplak in Hočevar. Oba sta izvrstna strelca z obema nogama, med obema pa bo potrebna še. večja vigranost. Igra obeh kril nas ni zadovoljila. Videti je, da krilo v tem sistemu ne razume svoje naloge in tako se večkrat zgodi, da se lepo zamišljena akcija navadno zaustavi prav pri krilu, namesto da bi jo krilo učinkovito zaključilo. Zdi se nam, da je to vredno premisleka, saj kakor se navadno dogaja, je prav krilo nosilec vseh napadalnih akcij. Gostje so bili kot posamezniki tehnično popolni, na trenutke pa so nam pokazali pravo ekshibicijo. Podoba je bila, da bo Odred danes zmagovalec, toda končno je moral vsakdo priznati, da je Lokomotiva le moštvo I. zvezne lige, ki ima solidno tehnično znanje in precejšnjo izkušenost. borbi Markovič premagal Petroviča 2:0, pri mladinkah pa je Nikoličeva premagala v finalu Šefčičevo 2:0. Med članicami si je priborila naslov prvaka ekipa Spartalca iz Subotice, med mladinkami zagrebški Grafi- V mm Harangozo nas bo zastopal na svetovnem prvenstvu Jugoslovanski »vaterpolisti premagani na Dunaju Dunaj, 16. dec. Sinoči je bilo na dunajskem kopališču Dianabad srečanje kombinirane waterpolo ekipe Jugoslavije in dunajskega kluba Union. Našo ekipo so sestavljali: Ježina, Bakašun (Stakula), Matulič, Vuksanovič (Grkinič), Ivkovič (Kur-tini) in Radonjič. V ekipi Uniona pa je nastopil kot gost jugoslovanski reprezentančni vratar Čirko Kovačič. Srečanje se je končalo z zmago Dunajčanov s 4:3 (2:2). Za Jugoslovane so zabili gole Radonjič, Matulič in Kurtini. Po tem srečanju bodo naši vvaterpolisti odigrali še tri tekme v Avstriji, in sicer proti Diani, LASK in reprezentanci Avstrije. Hajduk : BSE 2:1 (1:0) Split, 16 dec. Na igrišču Hajduka sta se danes srečala pred 5000 gledalci v prijateljski tekmi Hajduk in BSK- Tekma se je končala s tesno zmago Hajduka 2:1 (1:0). Boksarski troboj Novi Sad - Boksarski troboj v Novem Sadu se je končal z zmago Partizana, rezultati so bili tile: Partizan : Vojvodina 13 :7, Partizan : Radnički 13:7, Vojvodina : Radnič-ki 14:6. čar, med mladinci pa so bili najboljši tekmovalci Spartaka iz Subotice. Od Slovencev se je uspešno boril edinole član ljubljanskega Triglava Bogataj, ki je premagal Ta-kačija 3:1, nato pa je v naslednjem kolu izgubil z Uzorincem 3:1. Mladinska ženska ekipa Železničarja iz Kranja je. premagala Železničarja iz Beograda 3:0, nato pa je izgubili, z Opatijo 3:0. Članska ženska ekipa Kranja je bila že v prvem kolu premagana od Spartaka 3 :2, prav tako pa je tudi Partizan premagal mariborskega Železničarja v tekmovanju članic 3:1. V zadnjih mesecih, posebno pa h v novembri, naša draštva in klubi vedno bolj posegajo v borbo za osvojitev najboljšega mesta v šestmesečnem tekmovanju v počastitev II. obletnice JA. Za mesec no-vember-december bodo prejele priznanja in pohvale za uspešno delo v izvenarmadni vzgoji naslednje osnovae organizacije: SD Ilirija—Ljubljana, ki bo tokrat v šestmesečnem tekmovanju že tretjič prejelo pohvalo. Predvsem sta se uveljavili nogometna in kolesarska sekcija. Nadalje prejme priznanje TD Hrušica — smučarska sekcija, ki je priredila v zadnjem mesecu patrolna tekmovanja, strelske tekme in pohode z orientacijo. Plavalni klub Bled je v zadnjem obdobju izvedel patrolno tekmovanje in streljanje in se je posebno uveljavil s prostovoljnim delom na raznih fizkulturnih objektih. Klub za konjski šport »Heroj Vojko« iz Postojne je uspešno vključeval nove člane in izvedel številne akcije v terenskem jahanju, planinsko društvo Tržič pa je organiziralo uspele pohode z orientacijo, šest alpinističnih vzponov in društveno razstavo. Pohvalo in priznanje prejmejo še TD Ljubljana K TD Gor je-Bled, TD Železničar-Maribor, TD Fram pri Mariboru. Tekmovalna komisija FZS ima zbran obširen material o tekmovanju. Kdo bo prvi med strelci, športniki, planinci in telovadci, bo ta teden ugotovila komisija. Med planinci so najboljši Tržičani. Tudi planinci iz Prevalj so jim resen tekmec. Med telovadnimi društvi se uvrščajo med najboljše TD Tržič, TD Bežigrad, TD Naklo, TD Ljubno, TD Železničar-Maribor in še nekateri. Med športnimi organizacijami pa je precej rellektantov za prvo mesto. Med njimi so smučarski klub Fu-žinar-Guštanj, športni klub Ilirija-Ljubljana, športni klub Janko Rus-Bled, kolesarski klub Beltinci, klub za konjski šport Borec-Kranj, plavalni klub Bled, atletski klub Triglav, atletsko društvo Kiadivar-Celje itd. V Številne fizkulturne prireditve v počastitev Dneva JA V mali dvorani tiskarne Jože Mo- škrič je bil danes turnir v namiznem tenisu, na katerem je igralo 25 udeležencev. Izločilni sistem se je pokazal kot najboljši, vendar za točkovanje nekoliko neprimeren. Dobre igre sta predvsem pokazala Potočnik in Božič, ostalim pa primanjkuje še treninga in turnirske rutine: vsi pa kažejo mnogo volje, vendar je težava — problem žogic povsod enaka. Strelci, katere je vodil tov. Kante, so kljub mrazu vztrajali na prostem. Vse ekipe so pokazale prilič-no znanje. Odlikovali so se posamezniki, kot moštvo pa so bili najuspešnejši strelci iz tiskarne Tone Tomšič. Tudi tiskarna Jože Moškrič je pokazala, da ima dobre strelce, vendar zaradi nediscipline nekaterih, ki se niso udeležili tekmovanja, njihov plasma ni realen. Tekmovanje za prehodni pokal, ki ga je razpisala tiskarna Jože Moškrič, bo ostal leto dni njihova last. Udeleženci v namiznem tenisu so se zvrstili takole: Potočnik (Ljudska pravica), Božič (Slovenski poročevalec), Recek (Jože Moškrič), Hočevar (Lj. pravica), Burkelc (Lj. pravica), Smerajc (J. Moškrič), Se-kula (J. Moškrič) in Suhar (Lj, pravica). V streljanju so bili doseženi naslednji rezultati: Sterle 101 krog (Jože Moškrič j, Škapin Stazika 98 krogov (Tone Tomšič), Koren 97 krogov (Triglavska tiskarna), Hočevar M, 95 krogov (Lj. pravica), Hočevar J. 94 krogov (Tone Tomšič), Šemrov 91 krogov (Jože Moškrič), Bačar 90 krogov (Tone Tomšič) in Filipčič 89 krogov (Triglavska tiskarna). Odred položil obračun svojega dela Športno društvo Odred je imelo včeraj III. letni občni zbor. Poročilo o delovanju društva v minuli sezoni je dal predsednik društva, tovariš Jože Borštnar, ki je poudaril med drugim, da je imela nogometna sekcija v začetku leta 71 aktivnih članov, zdaj pa ima samo 60, pionirjev pa 45. Ligaško moštvo se je lani priborilo vstop v I. zvezno ligo, za katero pa se je moralo po naknadni nerazumljivi odločitvi FUSAJ v začetku letošnjega leta boriti v kvalifikacijskih tekmah s Spartakom. Posledice skupnega, toda neuspešnega prizadevanja in naporov so bile vse prej kakor ugodne. Neuspele težke kvalifikacijske tekme so močno izčrpale igralce, pri čemer niso izostale poškodbe. Ce k temu prištejemo še deprimiranost domala vseh nogometašev, kateri so se morali zaradi »višje sile« vrniti v II. zvezno ligo. UjpJL Rgp-.j? žšltetsK V. sp„emjaV prvenstva povsem danskem delu razumljiv. Mladinsko moštvo ni bistveno napredovalo, medtem ko je nekoliko boljše stanje pri pionirjih. Novi odbor bo moral v prihodnji sezoni posvečati mladini in pionirjem večjo skrb. Viden napredek je pokazala tudi atletska sekcija, ki združuje 42 atletov in atletinj. Velika ovira pri razvoju atletike je pomanjkanje prostora za treninge tekačev in skakalcev, medtem ko so bili metalci še na slabšem. Pri obravnavanju gospodarskih vprašanj se je Borštnar zahvalil predvsem tov. Šerši, ki si je mnogo prizadeval za preureditev nogometnega stadiona. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Jože Borštnar. podpredsedniki pa so Franc Sitar, Nikola Ga- in Leppold -Ktsa.e. strb, xW. Končni plasma: 1. Tiskarna Jože Moškrič, 2. Ljudska pravica, 3. Tiskarna Tone Tomšič, 4. Tiskarna Slov. poročevalca, 5. Triglavska tiskarna. Sekula Bojan Srednješolci so tekmovali v streljanju Ljubljana, 16. dec. Danes dopoldne je bil v telovadnici II. državne gimnazije dvoboj med V. in II. drž. gimnazijo v sobnem streljanju. S to tekmo so dijaki obeh zavodov počastili 10. obletnico ustanovitve JA. kar je pred pričetkom tekme poudaril referent za fizkulturo druga gimnazije. V svečano okrašeni telovadnici se je zbralo nad 40 najboljših strelcev obeh zavodov. Razdeljeni so bili v dve skupini. Pionirji II. gimnazije so premagali pionirje V. gimnazije z rezultatom 108:i02 točke. Med posamezniki je bil najboljši strelec pionir Kristan (V.) z 28 točkami. Tudi med mladinci je bila borba zelo napeta in so mladinci druge gimnazije šele po zadnjem strelcu Bedenu, ki je dosegel 27 točk. prešli v vodstvo in zmagali s tesnim rezultatom 207 : 197 točk. Najboljša strelca sta bila Bulc (V.) 34 točk in tet 6:6 (3:3). Novak (II.) s 34 točkami. — Skupni končni rezultat dvoboja je 314:299 točk za II. državno gimnazijo. Orientacijski tek v počastitev JA Ljubljana, 16. dec. Atletski klub Triglav je priredil danes prvenstvo v orientacijskem tekmovanju, katerega se je udeležilo 7 ekip. Rezultati: 1. Čebulj» Dolinšek, Skušek 16 minut, 2. Potisek, Marolt, Korun 17 minut itd. Tudi Podpečani in Kočevarji tekmujejo Člani telovadnega društva Podpeč in strelske družine so preteklo nedeljo izvedli več tekmovanj v počastitev desete obletnice JA. Med smučarji so se odlikovali Svete Jože in Zdešar Ivan, pri članih pa Pristavec Polde in Cimperman Ivan. Pri strelcih je bil naslednji vrstni red: Peternel Ivan I., 2. Jerina Tine, 3. Peternel Ivan II. V orientacijskem teku so bili doseženi naslednji rezultati: med člani, mladinci in mladinkami je zmagala Podpeč I. Tudi v Kočevju so proslavili deseto obletnico JA. Nogometaši Kočevja so imeli v gosteh ljubljanski Krim. Čeprav šo bili gostje tehnično boljši, vendar so domačini z izredno požrtvovalnostjo dosegli časten neodločen rezul- Košarkarska zveza Slovenije je prepuščena sama sebi Ljubljan.a 16. dec. Skupščina Košar, karske zveze Slovenije, ki je bila danes dopoldne in popoldne v prostorih E'ZS v Likozarjevi ulici, je pokazala, da je košarka v Sloveniji zajela že veliko mladih športnikov. Okrog 600 čla. nov, odlična plasmaja naših ligašev na zveznem tekmovanju, uspeh mladincev AS K na državnem prvenstvu, uspehi naših ekip v tekmovanju z inozemski, mi itd., itd., so nam najbojši porok, da se bo v Sloveniji košarka kvalitetno in kvantitetno še dvignila. Na drugi strani moramo pa omeniti, da kljub pokazanim uspehom naša najvišja predstavnika Košarkarska zveza Jugoslavije in Fizkulturna zveza Slo. venije, nista pokazali za to skupščino nobenega zanimanja, saj ni nihče zastopal oba foruma. To kaže na malomaren odinos, ki ga imajo višja vodstva do slovenskih košarkarjev. Posebno v slabo luč je pri tem prišla Košarkarska zveza Jugoslavije, ki že vse leto ni pokazala nobenega zanimanja za delo slovenskih košarkarjev. Tako lahko sedaj ob pregledu enoletnega dela ugotovimo, da so slovenski košar, kar ji bili vse leto prepuščeni sami sebi. Sreča je bila le v toliko, da ima. mo Slovenci dve ekipi v zvezni ligi1, Preko katerih smo imeli tako vsaj delen stik s Košarkarsko zvezo Ju go sl a. Ob zaključku je bil izvoljen nov izvršni odbor Košarkarske zveze Slo. venije, kateremu načeluje dosedanji priljubljeni in delovni predsednik Ti. ne Benedičič. Zadnje vesti Maribor. — Branik : Saobračaj (Zagreb) 6:2 (4:0). Prijateljska nogometna tekma, ki se je končala z zrna. go boljših Mariborčanov, Zelo dobro je igral Gajšek, V predtekmi je mladinska ekipa Branika premagala Kla. drvar s 4:1 (1:0). Maribor. — Tu so zborovali mariborski nogometni sodniki, ki so letos sodili 412 tekem. V odbor so izvolili inž, Božičeva, Orla, Jenka. Murausa in Glaviča, Ljubljana. — Tudi v Ljubljani so zborovali nogometni sodniki, ki so pregledali delo v letošnjem letu in na koncu izvolili odbor, katerega sestav, ljajo Dorčec, Kos, Pucihar, Makovec, Njegovan, Gregel, Maribor. — V čast 10-letnice JA so priredili mariborski srednješolci košarkarski turnir, na katerem je zmagala I. gimnazija pred kmetijskim tehnikumom, ekonomskim tehniku., :mcin,»ki;96iSm Riorotiče M Prof. Stepišnik Drago Pet let dela, uspehov in prizadevanj ZAVODA ZA FIZKULTURO V LJUBLJANI (Konec) Taiko smo posvetili vso pozornost predmetu, ki je bil do sedaj glavni učni predmet na najem Zavodu, takozvani spološni telesni vzgoji. Predmet s tem imenom imajo tudi vsa ostala strokovna učilišča v državi, njegov namen pa naj bi bil dijake strokovno pripraviti na njihovo delo v poklicu. Poleg tega strokovnega predmeta pa se poučujejo pri nas tu-■ di atletika, športna gimnastika, športne igre, smučanje, plavanje itd. Torej zopet predmeti, ki gojence tudi usposabljajo v strokovnem pogledu. Cilj je torej Isti, vsebina pa je nujno marala biti različna, sicer predmet splošne telesne vzgoje ne bi mogel biti samostojen predmet. Ce pa hočemo dobiti točnejšo definicijo, kaj je pravzaprav splošna telesna vzgoja, pride, mo do marsikomu že znanega zakijuč. ka, da so te vso telesno vzgojo ali, če hočete, športne panoge, upoilahijene v telesno- vzgojne namene v obliki telovadbe, ne pa v oblki športnega tekmovanja. Gre torej za to, da telovadne ure v društvih napravimo pestrejše, sestavljene iz vseh mogočih vej telesne vzgoje, pač primemo razmeram v kraju in prav gotovo tudi osebni noti učitelja telovadbe. Treba je torej v prvi vrsti poznati sestavne dele telesne vzgoje, nato šele lahko pošteno in koristno vodiš uro telovadbe. In kakšne so bile ure splošne telesne vzgoje na Zavodu? Od prvega do četrtega letnika več ali manj podobne druga drugi, v glavnem vzorne ure, ki so jih postavljali profesorji tega predmeta, dijaki pa izvajali. Pouk je bil v glavnem v telovadnici po že nekako uzakonjeni šabloni, pri kateri je velik poudarek na tako zvani fi-ziološki krivulji. Ura je obsegala ogrevanje, proste vaje kot vaje oblikovanja, vaje na orodju in konec. Take ure so seveda mrtve in slabo privlačne za telovadce v krajih, k:: razpolagajo s telovadnico. Kjer pa telovadnice ni ali pa je slabo opremi je. na z orodjem, tam so telovadne ure po tej šabloni sploh nemogoče in učitelj stoji pred vprašanjem, kaj naj počne? V šoli se je sicer spoznal s športnimi panogami, na urah splošne telesne vzgoje pa so bile te panoge le red. kotedaj zastopane v pravilni in vsem dostopni obliki. Ugotovili smo lahko, da našim gojencem nismo dajali v do-voljni meri napotka, kako bi telovadbo, zlasti v društvih, ki niso vezana na učne načrte, poživeli, To napako je bilo treba odpraviti. Delo pa ni bilo talko lahko, kot bi si kdo to predstavljal. Nekateri so se ogrevali za to novost, drugi so bili proti njej, končne pa nam je le uspelo vnesti ’ stvar v predlog za nov predmetnik in prepri. čan sem, da bodb zlasti mlajši absolventi zavoda tudi v telovadnih društvih z velikim uspehom opravljali svoje delo. Naš strokovni aktiv doživi ob takem delu marsikakšno prijetno pa tudi neprijetno presenečenje. Tako se je na primer nekoč tovarš, ki je vodil pouk .atletike, vrnil hudo razočaran z ure, ki jo je z razredom skušal izvesti v gozdu. Vse je bilo v redu, di aki so z veliko voljo in disciplinirano sprem. Ijali pouk, odpovedali pa so popolnoma, ko je bilo treba nekoliko hitreje stopiti v hrib in priti na Šišenski vrh. Profesor je bil prepričan, da to za dijake Zavoda sploh ni vprašanje, pokazalo pa se je ravno nasprotno, da je to bilo vprašanje. Dekleta so prišla na vrh vsa za-scpla, ter utrujena in Izkazalo se je, da kljub, velikemu šte. viLu ur splošne telesne vzgoje tudi sami nimajo najosnovnejše fizične kondicije. To je že bila stvar, ob ka. tere obravnavanju simo ustvarjali nove ugotovitve o slešni telesni vzgoji poleg vrste drugih. Čestokrat smo bilko ugotavljali, da delamo preveč v te-lnv-doici in premalo na prostem. Skoda je dvojna: že za dijake same zrak v telovadnici ni vedno koristen, pa tudi sami bi se preveč navadili na telovadnico, oziroma ne navadili dela v naravi in v težjih pogojih. Tudi to napako je bilo treba odpraviti In novi predmetnik bo tudi v tem pogledu prinesel marsikakšno koristno napotilo našm absolventom, ki ga bodo lahko s pridom uporabili v poklicu. Tudi pedagoški metodični vzgoji prvih absolventov smo posvetili premalo skrbi. Vzrok je bil v glavnem v pomanjkanju časa, deloma pa tudi v nas samih, ker nismo imeli dovolj izkušenj in smo zato nujno delali napake. Danes temu vprašanju posvečamg polno skrb. Dijaki IV. letnika trenutno opravljajo pedagoško prakso na osnovni šoli na Ledini. Zanimivo je opa. zevati njihove ure. Ne samo zato, ker že sedaj lahko opazujemo bodoče učitelje pri delu, temvč tudi zato, kei se nam na teh urah v marsičem zr. cali pravilnost ali pa še kakšna po. manjkljivost našega dela. Pomanjkljivosti lahko še odpravljamo, istoča. smo pa načnemo nov problem — vpta. šanje sistematične telesne vzgoje v naših osnovnih šolah. Telesna vzgoja v pravilni obliki je osnovnošolski mladini potrebna prav tako, če ne še bolj kot srednješolski, ki je deležna te vzgoje vsaj do neke mere. Potrebna ji je za pravilen telesni, pa tudi duše v. ni razvoj in še več — v teh leth otroka najlažje naučiš pravilnega bigi. jeničnega načina življenja. Kakšne b> bile koristi od tega, mi, upam, ni treba na široko razkladati, stvar nas sa-mih je, da jo pravilno zagrabimo in storimo vse, da dobe tudi osnovne šole strokovno izobražene učitelje telesne vzgoje. To delo sloni sedaj na razrednih učiteljih, ki pa vsaj do sedaj tudi na učiteljišču niso dobivali primerne predizobrazbe za uspešno opravljanje tega dela. Sicer pa jim učiteljišče tega niti dati ne bi moglo. Pri obilici te-.esnih vaj najrazličnejših oblik, ki jih danes lahko uporabljamo pri telesni vzgoji mladine, na učiteljišču za to niti časa ne bi bilo, in so zato nujno potrebni posebni učiteVi telesne vzgoje. Treba je samo videti mladino, kako žarečih lic prihaja k uram, ki jih vodijo našj kandidati. Učiteljica nekega razreda mi je razumevajoče pripovedovala, da so se otroci v tednu, ko niso prišli na vrsto v telovadnici z našim gojencem, spraševali- kdaj bodo spet imeli »pravo« telovadbo. Kot vidite, je naše delo osredotočeno predvsem v skrb za pravilno vzgojo učiteljskega kadra. Ta kader naj bi bil, tudi steber dela po telovadnih društvih, nanj naj bi padla težka im odgovorila naloga, poživeti delo po. telovadnicah in mu dati novo in pe strejšo vsebino. Te naloge seveda zah. tevajo celega človeka, to se pravi, človeka z zelo široko tehnično in teoretično strokovno izobrazbo im razgleda, n ostjo. Zlasti za delo v društvih je ta razgledanost ogromnega pomena, saj lahko ugotavljamo, da imajo naši vodniki po telovadnih društvih v pretežni meri nekaj znanja o vajah na orodju In prosit ih vajah vse ostalo pa so jim več ali manj neznane stvari. Redka so bila pred vojno naprednejša telovadna društva,, v katerih je blio delo pestrejše, po vojni pa lahko rečemo, da takih društev skoraj ni; posledica je seveda padanje obiska v telovadnicah, Vzrok za to leži v vodniškem kadru, oziroma boke v premajhni strokovni izobrazbi vodnikov. Vodnik s skromnim repertoarjem nujno ure šabtonizira, ure postanejo zato dolgočasne in posledice so neizogibne. Isto velja tudi za šolsko telovadbo. Slab učitelj se lahko drži sicer učnega načrta, vendar pa mu delo poteka tako. da mladine ne zainteresira, kar ima tudi posle dice. Mladi,na se ne vključuje niti v telovadna, niti v športna društva — skratka, taki učitelji fizkudtoro samo zavirajo in ji ne pomagajo. V zvezi s tem smo zadnje čase ogromno razpravljali in pobijali tež. nje nekaterih, ki so predlagal} skromnejše učne načrte pod pretvezo, da učitelju v osnovni ali nižji srednji šoli obširno tehnično znanje ni potrebno. Mislim, da nam je to zmotno nazira-nje uspelo pobiti in s tem- nivo znanja bodočih učiteljev ne znižati, temveč zvišati, kar bo fizkul turnemu gi-bdnju nedvomno v korist. Pa še kaj o načrtih. Teh imamo veliko, bojim se, da vsega niti ne bomo mogli dovršiti, ker nas trenutno tarejo skrbi v zvezi z obstojem Zavoda, Letos Zavodova srednja šola nima prvega letnika in še ne vemo, če bodo v bodočem letu prvi letnik zopet odprli. Vzporedno s tem je 'sicer bil odprt oddelek za telesno vzgojo na Višji pedagoški šoli. Prav gotovo ima to svoje prednosti, učitelji telesne vzgoje se tako usposabljajo še za teoretski predmet, s katerim bodo lahko na manjših šolah dobili dovoljno število ur, v primeri; telesne nesposob. nosti pa sploh lahko presedlali na pre davanje tega predmeta. Slaba stran take rešitve pa je po mojem mnenju v tem- da traja pouk na Višji pedagoški šoli le dve leti, zraven je število ur, namenjenih praktičnemu pouku, majhno in tako se bojim, da absolventi strokovno ne bodo dovolj podkovani, Stvar je vsekakor potrebna premisleka oz. diskusije in prepričan sem, da bosta obe strani k temu še povedali svojo besedo, ki bo pomagala, stvari razčistiti in doseči tisto, za kar se na Zavodu borimo; za strokovno čim boljši učiteljski kader, pa naj bo to doseženo na kakršen koli način V načrtu imamo drugp koristno stvar, ki jo bomo, upam vsaj, v bodočem letu lahko pričeli uresničevati. Gre za sistematično in pravilno vzgojo vodniškega kadra našim telovadnim in športnim društvcm.Temu je posvečala skrb doslej pri nas v večji meri le Telovadna in do neke mere tudi Smučar, ska zveza, vse ostalo pa so bili bolj skromni poizkusi, ki niso rodili pravega sadu. Razni tečaji niso bili vedn kronani z uspehom zaradi tega, ker se ni postopalo po nekem enotnem principu. V okviru Zavoda bi bilo možno take tečaje izvesti tako, da bi si absolventi pridobili dovolj specialnega znanja, pa tudi pravilen vpogled v splošne probleme naše telesne vzgoje, zraven pa še dovolj teoretske sposobnosti. Taki vodniki bi bili garancija-da bo tehnično delo v naših društvih uspešnejše k-ct doslej. Nadalje pripravljamo ustanovitev centralne fizkultume knjižnice, ki bi poslovala v okviru Zavoda in bile stalno na razpolago vsem, ki se za to vrsto literature zanimajo oz. jo potrebujejo. Jedro te knjižnice naj bi bila Zavodova strokovna knjižnica, k njej pa bi priključili še ostale, večinoma manjše knjižne zbirke, raztresene in zato dostikrat nedostopne, obenem pa bi se pobrigali za nabavo najnovejših strokovnih domačih in tujih revij ter tako omogočili vsem, ki se za stvar zanimajo, da bodo vedno na tekočem. K tej knjižnici bi pridružili še zbiranje naših arhivov. Naša telesna vzgoja ima zlasti v telovadbi veliko tradicijo, marsikakšna stvar je že vredna podrobnejšega študija, arhivi pa so na žalost ali popolnoma ali deloma že izgubljeni. Te stvari bi bilo treba zbrati in rešiti. Prav tako bi zbirali tudi razne predmete, iz katerih bi ustvarili neke vrste telesnovzgojni muzej. Naštel sem vrsto stvari, s katerimi se bavimo, oziroma ki nas težijo, "v> samo, z namenom, da jih naštejem, ampak tudi v upanju, da se k tem problemom oglasi k besedi še kdo in v »Poletu« priobči svojo misel, V naši telesni vzgoji marsikaj ni v redu: take stvari je treba odpravljati oz. preprečevati, da do nepravilnosti ne pride. Preprečevali pa jih bomo samo s pravilno vzgojo, vzgojitelji morajo zatorej biti na višini, sicer bomo v stalni nevarnosti, da se nam naše telesno vzgojno gibanje, zlasti v njegovem športnem delu, izrodi. VZGOJNI CILJI TEKMOVANJA Skoro dnevno citatno v našem časopisju in v športnih revijah o nepravilnem obnašanju, grobih prestopkih, izgredih in kaznovanju tekmovalcev, sodnikov in cesto tudi občinstva na športnih prireditvah. Mnogo naših prireditev je daleč od tega, kar razumemo pod imenom šport in še bolj daleč od vzgoj V sabljaškem športu do sedaj še ni nikdar prišlo ne pri vadbi in tudi na tekmovanjih do izgredov ali celo oseb. n ih obračunavanj. Toda tudi na sablja-ških tekmovanjih se včasih -dogodijo pomeni peti in odločilni zadetek v borbi zaključnega kola na olimpiadi ve in občuti samo tekmovalec. Do. umeti in pravilno ceniti plemenito gesto Francoza pa more samo tudi po stvari, sicer ne vidne očesu nestrokov- duhu in srcu pravi borilec, nega opazovalca, ki Pa niso v skladu j Ljubeznivost in plemenitost Franco-z pojmom sabljaškega športa. Tu 1 zov je SVetovno znana. S ponosom pa krivice, sicer nenamerne, posebno pri poudarimo, da imamo tudi Ju- dosojevanju zadetkov niso redke Te gOSiovanj borilce ki so kova mojstra so neizbežne že iz popolnoma objek- , Q.ucreja_ Skoro popolnoma enak slu. livnih razlogov kot n .pr. bliskoviti j čaj se je pripetu letog na državnem potek akcij, svetloba, različna stojišča prvenstvu mladincev v Beogradu. So- posameznih sodnikov itd. Glavni razlog v večini primerov pa je v tem, da je sodnik človek in ne stroj. Predviden je postopek za popravo krivic in se tudi redno in z uspehom uporablja. Predvsem odlikuje pravega borca poznavanje in upoštevanje pisanih in nepisanih pravil poštene borbe. Spoštovanje nasprotnika in priznavanje njegovega znanja ter njegovih uspe. hov izražajo in dokazujejo dozorelost, srčno kulturo ter moralo borilca. Na olimpiadi 1928 u Amsterdam-u sta si stala v zaključnem kolu, ko odloča prav vsak zadetek, nasproti francoski prvak Ducret in nemški mojster Gazzera. 'Vkljub izjavi Francoza, da ni zadel, prisodi sodišče zadetek nepravilno Gazzeru. V nadaljnji borbi in pri stanju 4:4 (borba gre na 5 zadet, kov), napade Nemec, a tudi prekratko. Toda Ducret sname masko in izjavi: »Jaz sem zadet«. Sodišče dosodi zadetek Francozu in Gazzera dobi borbo 5:4. Pri rokovanju pred odhodom z borilne steze pa reče Ducret Gazzari: »Sedaj sva zopet bot.« Kaj Kako naš se telovadna društva orioranhio za zime? Obnovljeni dom na Mosoru odprt V okviru praznovanja 25-letnice splitskega planinskega druStva so preteklo nedeljo na Mosoru odprti planinski dom. Slavnosti se je udeležilo okoli 400 planincev ter 60 delegatov rasnih društev, množičnih organizacij, podjetij In šol. Pokrovitelj slavnosti je bil član CK KPJ Vicko Krstulovič. Ob tej obletnici objavljamo nekaj 0 planinstvu v Dalmaciji Prvi poskus planinstva v Dalmaciji je bila ustanovitev planin sko-tu cističnega društva »Llbumlja« I. 1899 v Zadru. 1-1906 pa Je bilo v Poljiclh pri Splitu ustanovljeno planinsko društvo »Mosor«. Vendar obe društvi nista imeli popolno^ ma planinski značaj. Po prvi svetovni vojni in italijanski okupaciji Zadra pa se je »Libumlia« preselila v Split in združila s poljičkim »Moeorom« v primorsko planinsko društvo »Dinara«. . Nedvomno od prvih dveh se je že leta 1906 začelo v Splitu zanimanje za planinstvo. posebno med srednješolsko mladino, predvsem po zaslugi prof. Giro-mette Teko so se pojavili »jamarji«, kakor so kmetje iz splitske okolice imenovali raziskovalce jam in pečin. Zasluga prof. Giromette 1e v tem, da je po »jamarjih« prvi začel navduševati za pCaninstvo mladino, kar pa ni bil primer pri »Lihumiji« in »Mosoru«. Pozneje so se dijakom pridružili trgovski nameščenci, po prvi svetovni vojni na Se bivši skavti. Med hudo zimo 1. 1922 so planinci z zbiranjem hrane, obleke In obutve pomagali revni Dalmatinski zagori in pridobili n lene simpatije, ki so pozneje precej koristile planinstvu v Dalmaciji. V aprilu l. 1926 je bila v Splitu ustanovna skupščina podružnice hrvatskega planinskega društva »Mosor«. Ta datum je bil značilen, za planinstvo ne samo v Splitu, temveč tudi v vsej Dalmaciji. Po kratkem času je »Mosor« postal najaktivnejše planinsko društvo v Dalmaciji. Začel: so rasti planinski domovi: Dom na Mosoru in Vagnu, Zaklonišče prof. Giromette na Kamešnici, pod planino Cincar, na Vidovi gori, pod Kunje-vodom na Mosoru, Opazovalnica prof. Giromette na Mosoru, Kamešnici itd. Pod vplivom plodnega delovanja »Moso-ra« so se pred vojno ustanovila, po osvoboditvi pa obnovila planinska druStva v Makarski. Dubrovniku, Šibeniku. Si-nju in Kninu, na novo pa so bila po vojni ustanovljena društva v Kaštel Sučurcu, Zadru. Gornjem in Donjem Sttnom. Droga svetovna vojna in fašistična okupacija sta prekinili vsako delovanje »Mosora«, čigar imovina je bila zaplenjena, domovi in zaklonišča pa zažgani ali drugače uničeni, da ne bi služili prvim partizanom. Leta 1946 so se planinci v Splitu ponovno organizirali kot sekcije takratnih fizkulturnih društev, po II. kongresu FISAJ 1. 1948 pa je bilo ponovno ustanovljeno planinsko društvo »Mosor«, ki si je poleg množičnosti članstva. vzgojno-poHtičnega dela in pogozdovanja dalmatinskih goličav, čeprav je bilo brez vseh sredstev, zastavilo kot najvažnejšo nalogo, obnoviti in razširiti porušeni Dom na Mosoru, kar je zdaj tudi uresničilo. Dalmatinski planinci so bili že od vsega začetka v stalni povezavi s slovenskimi planinci, ki so jim nudili veliko pomoč, predvsem kot inštruktorji, posebno pri markiranju planinskih stez to taborjenjih. Prvi otvoritvi Doma na Mosoru 1. 1982 je prisostvoval tudi takratni predsednik SPD v Ljubljeni Hrovatin. prvo smučarsko tekmovanje leta 1933 na Kamešnici pa je bilo po zaslugi načelnika smučarske sekcije »Mosora« Slovenca inž. Lovrenčiča. Zvonko Barlilč Zadnje slabe zime so bile dostikrat vzrok, da se čez zit društvih ni razvilo smučanje v takšni meri, kakor bi bilo to pol lin kakor bi to želela mladina sama. Toda kljub temu pričajo i tekmovanja, ki so bila izvedena lansko sezono, da na tem področju splošne telesne vzgoje kar znatna. zimo v •trebno — ------mnoga je bila dejavnost Kako pa bo s to stvarjo leto? V prvi vrsti je seveda odvisno vse od snežnih razmer, saj letos niti posamezniki, niti kolektivi he bodo mogli računati na potovanje v oddaljenejša smučarska središča. V glavnem bo treba čakati na sneg doma. Ker imamo letos veliko upanja, da nas zima ne bo pustila na cedilu, je treba že zdaj ukreniti vse potrebno, da bo šla mladina nb pravem času organizirano na sneg. Pri tem je treba mo. V smučarsko delavnost naj se vključijo za sedaj tisti, ki imajo smuči in obutev, takisto pa lahko pritegnemo vse sankarje, kar velja v prvi vrsti za pionirje. Enega ali več sposobnih inštruktorjev gotovo ne bo težko najti, če jih društvo samo nima. Doslej je zveza že več let zaporedoma organizirala tečaje za inštruktorje in učitelje smu. Čanja. Vse te absolvente je treba najti, njihova dolžnost pa je. da storijo m 1Š8S misliti na dvoje: na temeljni pouk v smučanju in na množična tekmovanja. Kaj je treba ukreniti za rešitev prvega vprašanja? Poiskati dobrega inštruktorja ah učitelja smučanja in pripraviti načrt nedeljskih skupnih smučarskih izletov v bližnjo okolico ter iih združiti z učenjem osnov mo. derne tehnike smučanja. Cilj vsakega društva mora biti priprava takšnih izletov. Mladina bo zadovoljna, hkrati pa bo opravljeno izredno koristno delo ! za dvig smučanja samega i za iz. bol Man je naše splošne telesne vzgoje v društvih. Pri tem pa nastaja še vprašanje opreme. Ce je nimajo vsi, bi bilo se. veda napak križem rok Čakati na opre- drugi pa bodo pripravljali mladino in tako bo vse urejeno s skupnim ciljem: razširiti in dvigniti kakovost smučanja. Za začetek sezone bomo torej mi. šiiti na izlete, tečaje in seminarje, skratka na šolo smučanja. Takoj za tem pa pridejo na vrsto tekmovanja. Tudi pri tem ne sme biti nobenega društva, ki ne bi priredilo smučarskega dneva in v okviru slednjega tekme za vse vadeče članstvo. Tudi tu bo potrebna ozka povezava telovadnih društev z bližnjim smučarskim društvom. Čeprav bodo nastopali pionirji ati mladinci, ki niso posebno izurjeni, mora biti tekmovanje na vzorni višini. Ker v organizaciji »Partizan« tre. nutno še močno primanjkuje dobrih smučarskih sodnikov, ne bo narobe že zdaj prirediti po okrožjih posebne se-mlinarje. Zveza bo priredila za člane strokovnega odbora poseben sodniški tečaj v Kranjski gon, ki se ga bodo lahko udeležili tudi kakšni tovariši iz posameznih okrožij, ki imajo veselje do sodniškega dela. Dejali smo, da letos ne sme biti dni. štva, ki bi ne priredilo svojega tekmovanja — seveda, če nam bo zima naklonjena. Toda tudi okrožni odbori bodo morali prirediti svoj a prvenstva, ki se naj jih udeleže najboljši posamezniki iz društev. Ta tekmovanja bodo toliko bolj važna, ker po vsej verjetnosti zveza letos ne bo priredila republiškega tekmovanja, kakor te bila doslej navada, in sicer zaradi občutnih potnih stroškov, ki bi jih morala nositi društva. V zameno za to prvenstvo pa je bil sklenjen s Smučarsko zvezo Slovenije sporazum, da bi se zmagovalci iz okro. žij smeli udeležiti tako imenovanih namerava ITSdatov* ctjie M™roš1° zdaf j*z'cor*s^te Priložnost, društev (razen tekmovalcev zveznega r‘ ga . . ___ __________________________ organizaciji skrbi še premalo za raz- votiivo mesto širjenje smučanja med mladinci. in Žima trka na vrata. Zdaj le še čas, Picmmi. tako se tudi v smucarstoh da storimo vse potrebno, d.a nas ne bo klubih ali .sekcijah vse .premalo pod- zatekla nepripravljene. Cilj vsakega Pira . mn®?!!;110 smučanje in defo z društva pa bodi: v zimskem času do. mladino. V .tem pogledu bo prav, da polniti vadbo s smučaniem in storiti se telovadna.društva povežejo s smu. PTav vse, da bo vključeno čim čarskimi. Eni bodo dali strokovnjake, mladine in zLasti pionirjev. Jeločnik dišče. ki sem osebno predsedoval, je nepravilno dosodilo zadetek nasprotni-j ku mladinca Vasina Aleksandra, člana SK Proleter. Vasin. eden naših mlajših in najuspešnejših borilcev Srbije, je v teku nadaljnje borbe dvomljivi zadetek sam najavil. Zavest njegove visoke športne morale ni dopustila, da bi bil njegov nasprotnik po krivici sodišča nezasluženo prikrajšan. Isto se je zgodilo tudi na prvenstvu moštev LRS 3, in 4. novembra 1951 v Celju, V zaključni borbi in pri stanju 4:4, ko se je šlo za zmago med SSD Krimom. Ljubljana in MSD Branikcm-Maribor, je Celestina Bojan, član MSD Branika, sam priznal in najavil zadetek. S tem dejanjem se ,je tov. Celestina vključil v vrsto pravih športnih borilcev. Čud. no je dojmilo le obnašanje nekaterih njegovih klubskih tovarišev, ki so mu to dejanje zamerili . Sabljanje je dolgotrajna in naporna, toda uspešna in izredno koristna šola za življenje Tekmovanja šo neraz-družljivo sestavni del telesne vzgoje, Ze pri vadbi in navadni prostj borbi pridejo dobre in slabe strani značaja očitno do izraza. Na tekmovanjih se pa mnogokrat popolnoma razgali vsa zunanja in notranja vrednost človeka. Da dosežemo poleg strokovno.šport-nih ciljev tudi cilje športne morale, naj nam bodo vzgled Ducreja, kakor tudi naših ožjih tovarišv Vasina in Celestina vzor in vodniki v pravilno pojmovanje časti tekmovalca in šport, nika. Vrhovno načelo vseh borilcev naše skupne domovine Jugoslavije pa mora biti vedno in povsod na borilni stezi in v življenju: »Poštenost in plemenitost v mišljenju in v dejanjih.« Rudolf Cvetko Tek je osnova vseli smučarskih panog vse, kar je v njihovih močeni za razširjenje. smučanja med mladino v or. Kako razlagajo Sovjeti svoje uupehe Po zmagi sovjetske odbojkarske ekipe v Parizu je »Pravdat izkoristila priložnost, da je razložila, zakaj mora zmagati sovjetski in ljudskodemokratični šport nad »kapitalističnim« športom: »Moštva buržujskih držav imajo stereotipno, 'šablonsko taktiko. Nasprotno pa so pokazale sovjetske, češkoslovaške in bolgarske ekipe krasno iniciativnost in izvajajo zelo pestro igro. Predvsem pa je padla v oči moralna premoč sovjetskih športnikov nad zahodnimi športniki. Na surove nepravilnosti svojih nasprotnikov so odgovorili sovjetski in ljudskodemokratični športniki s povečanimi ustvarjalnimi silami, s čimer so občinstvu odkrito pokazali svojo telesno in moralno premoč«. Toda to se ne dogaja samo pri odbojki, ampak se izkaže jasno tudi pri šahu. Jugoslovani smo po tej logiki še mnogo slabsi od zahodnih kapitalistov, že zato, ker smo njihovi hlapci in še fašisti povrhu, in zato po tej teoriji pač ne smemo niti pomisliti na najmanjši uspeh, Adi;.o olimpiada torej! Uganka je le še to, kako je Jugoslovanom uspelo osvojiti ekipno svetovno šahovsko prvenstvo v Dubrovniku in kako si je mogel Ivkov priboriti šahovsko zmago mladincev sveta. Kratek sprehod po alpinističnem svetu Štirje škotski raziskovalci, člani »Shotish Montaineerng Cluba«, W. H. Murray, Douglas Scott, T. Weier in T. D, Mac Kinnon, so pripravili in dovršili v letu 1950 prvo škotsko odpravo v Himalajo, Ciilj njihove odprave je bilo bolj pre. iskovanje prečenja Chairvahl in Kurnia-vu gore, kot pa osvajanje posameznih vrhov. Kljub temu pa se jim je uspelo povzpeti na nekatere vrhove. V štirih mesecih nepretrganega potovanja so prehodili pot 700 km. Točen načrt pregleda vsega tega velikega območja gora v tem sektorju Himalaje je sestavil Murray. Pot jih je vodila od Ranlk. heta preko reke Pindar proti severu na sedlo Kuari. Vzpona na Berthartoll Himal in Hununom (nedaleč od Nan-da Devi — ki predstavlja center gorov. ja, katerega je odprava pregledala), sta ostala brezuspešna vsled težkih problemov in slabih razmer, ki jih je nudil sam vzpon. Na severovzhodni strani Dunnagiri so pregledali deset nepoznanih vrhov; trije člani odprave so se povzpeli na pettisoč metrov visoki vrh. Dne 25. junija jim je uspelo doseč; vrh Uja Tirche — 6200 m (izg. Udša Ttrtše), 18. julija pa je odprava dosegla Milam preko Girthi soteske, po poti katera skoro že 60 let ni bila uporabljena (1893 leta jo je odkril dr, Kurt Boeokh). Nato so v nadaljnjih šestih dneh prešli Ra lam Dhura sedlo (preko 5600 m) v smeri proti Slpu (nedaleč od nepalske meje). Od tam so se nameravali Murray, Scott in Weier povzpeti na vrh Ponch Chuli (izg. penč tšuli) »Gora petih ognjev«. Postavili so štiri zasilna nočišča in jih opremili z vsem potrebnim. Najvišje noč išče je bilo v višini 5800 m. Kljub vsem pri-pravam in aklimatiziranju, ki je gor. ntkom potrebno za tak vzpon, so se morali vrniti. Čudno se nam bo zdelo, Skupščina Nogometnega poverjeništva Ljubljana Redna letna skupščina Nogometnega poverjeništva Ljubljana bo dne 23. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih FZS, Likozarjev# ulica št. 22, provizorj 4. da so gorniki silno trpeli v tej višini zaradj velike vročine (čas po nastopu monma), ki jim je zmanjšalo tudi apetit in spanje. Zaradi pomanjkanja nosačev so morali tudi opustiti nameravani vzpon na vrh gore 4900 m z juž. ne strani, kamor vodi nadelana pot. Preplezana severovzhodna stena Mont Blanca du Tacul Po poročilih italijanskega tednika »Lo Scarpone« z dne I, septembra 1.1., je bila preplezana v severovzhodni steni Mont Blanc du Tacul nova smer, kj vodi preko srednjega stebra. Steber je že leta 1946 prvič poizkusil preple. zati Giusto Gervasutti, vendar se mu vzpon ni posrečil. Pri spuščanju z vrvjo se je pripetila nesreča. Gerva-suiti — tako domnevajo — je prijel samo za eno vrv, namesto za obe in je vsled tega omahnil v globino pred očmi svojega prijatelja. Sedaj sta mla. da plezalca iz Turina, 20 letni Piero Fomelli in 24 letni Giovani Mauro to steno preplezala. Veliko izredno težkih mest, na katere sta naletela v steni, sta premagala s pripomočki najmodernejše plezalne tehnike. V stenj sta na. šla sledove Gervasuttlja (nahrbtnik itd.) Po 33 urah plezanja sta proti poldnevu 30 julija dosegla vrh Mont Blanc du Tacul — 4248 m. Vzhodna stena Grand Capucin je doživela že svojo drugo ponovitev. Pozna, na plezalca iz Gortine, Luigi Ghedtoa in Dino Lacadelli, sta letos napravila drugo ponovitev smeri Bonattlo—Ghigo v vzhodni steni Grand Capucina. Ghedina in Laccadelll sta vstopila v steno 18. avgusta ob 6. zjutraj. Ze po treh urah plezanja sta dosegla mesto prvega nočišča prvopristopnlkov. V zgornji polovici strehaStega previsa — med prvim in drugim nočiščem — je Ghedina omahnil za štirj metre. Dve leseni zagozdi, katere se uporabljajo v širših špranjah za zabijanje klina, Sta popustili. Za tem padcem jg prev. zel vodstvo Itocadelli. Ob 19.30 sta prišla do drugega nočišča, a kljuib temu, da je bil že čas za pripravljanje mesta, kjer naj bj prenočila, sta oba plezala dalje tudi mimo tretjega nočišča. Obe skalnati strehi, kj sta skoro pod vrhom Grand Capucina, sta preplezala ob luninem svitu in dosegla vrh ob en} uri ponoči. Ghedina — znani dolomitski plezalec, je izjavil, da smer v steni Grand Capuci.no nt zgornja meja šeste težav, nostne stopnje kot sta jo ocenila prvo. pristopnika Bonattlo in Ghigo. Ghedina je v ocenjevanju smeri zelo kritičen in je smer pravilno ocenil. M akut Parabat — 7242 m v Himalaji je dosegla v tem poletju novozelandska odprava. Znanstveni observatorij na Himalaji Indijska vlada je sklenila zgraditi znanstveni observatorij v Himalaji v višini 5000 m. Observatorij naj bi bil urejen prav tako, kot observatorij na Jungfraujochu v Švici. Skupina indij, skih znanstvenikov se je podala na iskanje primernega pettisočmeterakega vrha. Ta observatorij bo najvišji te vrste na svetu in naj bi se pečal tudi z opazovanjem snega in ledu. F. Drobne vesti o zimskih olimpijskih igrah Priprave za zimske olimpijske igre v Oslu bodo v kratkem končane. Konec novembra je obiskal glavno mesto Norveške tudi predsednik FIS Marc Hodller. Kakor znano, je po sklepu zadnjega kongresa sedež predsedstva FIS v Švici, in sicer v Bernu. Hodler se je razgovarjaj z vsemi organizatorji olimpijskih iger ln rešili so v glavnem vse probleme celotnega tekmovanja. Določeni so že mednarodni sodniki, ki bodo sodili skoke na skakalnici v Holmenkollnu. Skoki za kombinacijo: Erkki Hovi (Finska), Ante Gnidovec (Jugo. slavija), Eugen Kristiansen (Norveška), Emil Looser (Švica), Kazinier Zaloški (Poljska); specialni skoki: Thorbjtim Nor dal (Norveška), Pela Ohrnan (Svedlska), Gustorm Paulsen (ZDA), Norbert Ahrer (Avstrija). Rusi še niso prijavili svoje udeležbe, zato je eno mesto rezerviramo. Zanimivo je, da bodo tudi pri specialnem skakanju določeni, ne kakor navadno dva, temveč trije" skokii. To utemeljujejo prireditelji s tem, da je treba od olimpijskih kandidatov za- htevati več, in da morajo olimpijski zmagovalci pokazati dovršeno znanje: pri tem še dodajajo, da bo pri skokih nad 100.000 gledalcev. Bilo hi precej zamudno, če bi prirejali olimpijske igre z vsakoletnim hol-menkollnskim tekmovanjem, kjer nastopa nad 200 tekmovalcev, pri olimpijskih igrah pa bo, kakor vemo, nastopilo le okrog 50 tekmovalcev, zato je povsem umestna odločitev, da ima vsak tekmovalec tri skoke. Pri klasični kombinaciji bodo izžrebane startne številke za tek in za skoke posebej. Za časa olimpijskih iger bo zasedal tud; komite za skoke in odsek za sodniška vprašanja. To bo obenem tečaj za mednarodne sodnike, ki ga organizira Norveška smučarska zvez . Treningi na skakalnici v Holmen kollnu bodo 13., 14., 15., 19. in februarja, 12. februarja pa bo S* kalna prireditev v Kongsbergu. Za šefa merilcev skokov je določen Norvežan Alf Hvam, • Po olimpijskih igrah bodo ^ Nein organizirali v Oberstdorfu smuške P°^ lete od 28, februarja do 2. marca. Piše predsednik Nogometne zveze Slovenije tov- Greif Martin Naša anketa o slovenskem nogometu Vso skrb je treba posvečati ne samo ligaškim moštvom, temveč tudi mladini Uredništvo »Poleta« je v 48. številki pozvalo predstavnike nogometnega športa v Sloveniji, da dajo svoje mišljenje in oceno o stanju nogometa v naši republiki. Kot prvi,se je oglasil tov Razpotnik iz Kranja. Čeravno se z nekaterimi trditvami in njegovim načinom kriti, ke in ocene ne strinjam, se ne mi-slim spuščati z njim v polemiko, in to predvsem zaradi tega, ker je omenjeni tovariš pisal svo’je 'misli kot elan Korotana, o katerega delu in poslovanju ima upravni odbor NZS svoje posebno mnenje, ki ga bom kasne, fe v članku tudi konkretneje omenil. Ko ocenjujemo rezultate" in delo no. gtimetnega športa v Sloveniji, nam toora biti v prvi vrsti jasno, kakšni so nameni in cilji nogometnega športa pri nas. Odgovor na to je vsakemu oziroma bi moral hiti" vsakomur jasen. Nogomet ima isti osnovni cilj in Halogo, kot vse ostale fizkulturne organizacije: pritegniti v svoje vrste čim več mladine in ostale ljubitelje Nogometnega športa, z namenom, da iz njih napravi fizično in duševno zdrave državljane socialistične Jugoslavije. Temu glavnemu cilju se mo. rkjo podrediti vse ostale konkretne, vsakdanje naloge. Poglejmo, če So-se baši tovariši tega zavedali. Mimo lahko trdim, da razen nekaterih redkih izjem: tega ni bilo nikjer opaziti. Sapi upravni oziroma IO NZS se je s tem vprašanjem: zel0 malo pečal. Isto je bilo na poverjeništvih in v samih klubih. Delo vseh teh odborov se je vrtelo samo okoli vsakdanjih konkretnih stvari, kot so bile verifikacije tekem, reševanje protestov itd. Kakršnokoli drug0 delo, kot n. pr.: Politična vzgoja nogometašev, pomoč Podeželskim klubom, izvenarmadna Vzgoja itd. se je smatralo za postransko in nevažno. Seveda moram še enkrat poudariti, da obstojajo izjeme, ki so pa na žalost redke. Taka izjema 3e n. Pr_ N-K Ilirija in še kakšna dva kluba, ki so temu vprašanju posvetili glavno pozornost, za kiar so prejeli v tekmovanju za 10. obletnico JA tudi Ps-jvišje priznanje s strani GO ZB “lovenije. Na žalost pa vsega tega ni ravno v vodilnih klubih, ki jih pred-Svavljata I, in II. slovenska liga. Naj tovariši iz teh klubov ne zame-rite, če trdim, da so v svojih vrstah yzScjili prej vse drugo, kot pa dobre n 'požrtvovalne športnike naše socia-tstične dežele. Dejstvo je, da večina cgcmetašev iz teh klubov skoraj *na pojma, kako delovno ljudstvo ugoslavije gradi socializem. Posebno t^lja to za nekatere tako imenovane ‘zvezde«, pri katerih se vsa graditev Jbcializma začne in neha pri žogi. ■tako doživljamo', da, delovni ljudje ?^lajo, se trudijo in doprinašajo ‘ftve, pri nogometu pa vidimo razno Pfikrito izsiljevanje prednosti, kot so kra,na, obleka, stanovanja, z ‘Zbe itd Poudariti moram, da so a taiko stanje predvsem krivi nogo-etni funkcionarji, ki te odnose ne »n>o dopuščajo, temveč jih izkori-_ ajo in podpirajo v takozvazio ko-ptet svojih ozkih klubaških interesov, , "Jt tem se nebi spuščal v to, kako .ni odnosi vplivajo na mlad nara-aj> ki prihaja v naše vrste, stv- go™ieTniU bi še omenil drugo re-ar’ bi je ravno tako važna in pe-p 8' vemo, da je nogomet športna dpi °Sa k1 priteguje številne množice EnmVni*1 ^teidi, bodisi kot aktivne no-Bah etože’ funkcionarje 'ali pa kot sim-dob2erte; Razumljivo je, da bi se z n,, in Pravilnim delom med vse-Vl;ti ljudmi da]0 marsikaj napra-nek" ^6ll'dar P'a vidim' s te strani ga„? posebno mlačnost Politične or- terenu kot je LMS’ ZB- bbnaio Tp v ' Se za to zel° mal° za' v jo ato n. pr smo leto za letom sej-o ‘v jiStega nikoli ni bilo na ciong ,er^ety° smatrajo nekateri funk-da naših masovnih organizacij, delaj,, unvnlj, če so samo- izvoljeni, tako -P0- nai drugi. In tako imamo Vitu aituaci.io, da kljub lepemu šte-^stn'1 V°lknih funkcionarjev na razna Verien--?lasta naiših klubih in po. v tofc« slednji vendar plavajo Zen; ^ v, j.’ ga usmerjajo razni za,grl. ljudje v- ši,- največkrat pa razni sti, j,.’ kl nimajo najlepše preteklo-tisših ^ ^ .jim pia vsled neaktivnosti bost _ 0 . ih tovarišev nudi lepa mnž-lovanjg otl^udskega ’n škodljivega de-^PortniV, V en* izmed najmaso-vnejših NadaijeWbaniZaeii- ^zUbl svojegg se še dotaknil odnosa nogometnih klubov do oziroma njenega IO. O teh odnosih je že bilo na raznih sejah, plenumih, skupščinah in v dopisih mnogo govora, Stara stvar je, da je v očeh klubov skoraj vseh nepravilnosti, napak, slabih odnosov itd. kriv IO • NZS. Kako pa tudi naj bo drugače: Nekdo mora biti vedno kriv in najlažje je zvaliti vse na IO NZS Da prikažem to z nekaj konkretnimi primeri. V zadnjem času smo s strani NK Železničar iz Nove Gorice prejeli več kritik v zvezi s kaznovanjem njihovih igralcev. Trdijo, da IO nima nobenega razumevanja za športno življenje v tem obmejnem mestu, da naši sklepi politično slabo vplivajo na tamkajšnje člane društva in na ostalo prebival, stvo, Vsled tega naj IO vse sklepe o kaznovanju igralcev' prekliče. V resnici pa je stvar taka, da IO ni imel do nobenega kluba takšnega popustlji. vega odnosa kot ravno do Železničarja. Osebno sem v IO večkrat apeliral na tovariše, da je treba ta obmejni kr.aj posebej tretirati in z ozirom na tamkajšnje prilike tudi večkrat kako napako spregledati. Vse to se je delalo v dobri veri, da se bo tam sčasoma vzgojil dober in sposoben kader, ki bo kos danim nalogam. Vse to smo posameznim funkcionarjem in. nogometa, šem tudi večkrat povedali. Oni pa, mislim. niso hoteli razumeti tega, ih so vzeli to popuščanje kot pravilo. Tako n. pr. funkcionarji kluba niti s bese-dico niso grajali svojih nediscipliniranih igralcev, temveč so jim celo pritrjevali. Ko pa je bila izrečena kazen, so hoteli izvršiti pritisk na IO NZS potom raznih bolj ali manj pretečih dopisov, raznih delegacij na IO NZS in nekatere politične forume. Drug tak primer je NK Korotan iz Kranja. Ta primer je več ali manj znan nam vsem že iz raznih člankov po dnevnem časopisju. Vendar mislim, da je treba na tem mestu še posebno osvetliti dosedanje de\p in odnose v NK Korotanu in tudi v samem poverjeništvu v Kranju. Z nikomur v letošnji sezoni ni imel IO NZS toliko opravka kot ravno z NK Korotanom. Protesti na odigrane tekme, razni dopisi, ki jih je pošiljal NK Korotan, so bili vsi več ali manj sestavljeni v zagrizenem klubaškem tonu, V svojem moštvu je imel nekaj nepoboljšljivih, nediscipliniranih in surovih igralcev, s katerimi je imel disciplinski odbor stalno opravka. Kljub temu, da so bili s strani IO večkrat pismeno in tudi ustmeno opozorjeni na te napake, se stanje ni izboljšalo. Nasprotno, v svoji nezdravi zagrizenosti so šli tako daleč, da so sklicali posebno konferenco vseh gorenjskih klubov (brez vednosti NZS) in tam proglasili IO NZS kot zastopnika interesov izključno samo ljubljanskih klubov, in kot takega za sovražnika nogometnega športa na Go. renjskem. Sli so tako daleč, da so na ta svoj mlin hoteli pritegniti v Kranju še razne politične forume, s čemer bi naj stvar dobila tudi politično forrrio, ter na ta način IO NZS proglašen za škodljivega in sovražnega današnjim nalogam v fizkulturi. Verjetno p.a so zabili na dejstvo, da tovariši v IO NZS niso klubaši in da bodo znali priti na konec takšnim mahinacijam, Vsled vsega tega so bili nekateri odgovorni nogometni funkcionarji v Kranju predani v postopek disciplinskemu sodišču, kamor se še nekateri, kljub pozivom, do sedaj niso javili na zagovor, kar seveda tudi daje jasno sliko o njihovem delu in namenih. vilo, da je to človek, ki je popolnoma nemogoč in je bil v Srbiji odstranjen že iz vseh klubov kot nezdrav in škodljiv; pri lahkovernih Jeseničanih se mu je pa vendar posrečilo, da je dobival kraljevsko plačo in zato poskrbel, da je NK Gregorčič izpadel iz I. lige. Mislim, da tukaj ni potreben komentar. Mnenja sem, da bi se morali v Sloveniji predvsem orientirati Letošnji slovenski prvak, moštvo k-anjskega Korotana Mislim, da bosta zadostovala ta dv.a primera. Pripomnil bi samo to. da je bil pri ostalih klubih ta odnos, razen nekaterih izjem, mnogo boljši. Posebno velja to za klube II. slovenske lige, ki so v letošnjem letu pravzaprav lahko za vzgled, kakšni morajo biti šport, ni odnosi. Seveda ne bi hotel v celoti zagovarjati dela IO NZS. Stremeli smo za tem, d.a naloge izvršujemo po svojih močeh najboljše. Pri vseh odločitvah se je gledalo na to, da bi bile iste objektivne in pravične. Verjetno to ni vsakikrat uspelo. Prepričan pa sem, da bo najboljšo oceno o objektivnosti, o pravilnem ali p.a nepravilnem delu IO NZS dala skupščina NZS. Ni. kakor pa se IO NZS ne more in tudi ne bo oziral na razne zgoraj nave. dene klubaške kritike, ki imajo edini cilj, doseči uspehe s pritiskom na ško. do ko-gar koli drugega. Se nekaj o kvaliteti našega'' noge. meta. V Sloveniji ni treba biti strokovnjak, pa lahko ugotoviš, da je kva. liteta slovenskega nogometa pod vsak0 kritiko. Vsa leta po vojni se borimo-da bi kvaliteto nogometa dvignili. Nad vse pereče se nam postavlja s tem v zvezi vprašanje kvalitetnih trenerjev. Tu nikakor ne moremo priti na zeleno vejo. Razen Odreda nima noben klub sposobnega in dobrega trenerja. Vsekakor moramo ugotoviti, da so se klubi mnogo pregnalo brigali za tre. nerje. V kolikor so se, so nastavljali slabe, ki so prej slabo, kot pa dobro vplivali na njihova moštva. Kakšna neizkušenost in nepremišljenost vladata v tem pogledu, naj nam služi samo primer NK Gregorčič iz Jesenic, ki si je preskrbel trenerja nekje iz Srbije, ne da bi se pozanimal, kakšen človek je to. Verjeli so samo njegovim v NK Korotanu in poverjeništvu po-/ lepim besedam. Kasneje se je ugoto- Sposobni trenerji bodo zbo'iša'1 katovost slovenskega nogometa Znano je, da je jugoslovanski nogomet, zlasti v povojnih letih, zabeležil velik napredek, vendar to samo v Srbiji in Hrvatski, ki dajeta največ nogometašev v državno reprezentanco, medtem ko za Črno goro in Slovenijo tega ne moremo trditi. V II. zvezni ligi ima Slovenija samo še enega zastopnika, in če bomo imeli v prihodnji sezoni še ene. ga člana v II. ligi, bo za Slovenijo že lep - uspeli. Zanimanje športnega občinstva za nogometno igro je v Sloveniji tolikšno, da bi m-orall Imeti v I. zvezni ligi enega zastopnika, v II. ligi pa vsaj dva kluba. Toda, kako naj to dosežemo? Trije pogoji so: disciplina igralcev, finančno vprašanje društev in trenerji! Večja skromnost igralcev bi pripeljala klubsko in izvenklubsko disciplino na zaželeno stopnjo, s čimer, bi bil ustvarjen temelj za pravo, zdravo klubsko zavest, ki bi se morala izražati pri igralcih ob vsakem njihovem nastopu. Malo je nogometašev, ki bi resnično živeli s svojim društvom, se zanimali za njegove težave in mu po svojih močeh kakor koli pomagali. Drug pomemben pogoj je finančno vprašanje, ki tišči k tlom skoraj vsa naša društva. Finančni pogoji za obstoj klubov so pri nas trenutno samo v Ljubljani in Mariboru, medtem ko v ostalih naših nogometnih središčih (Trbovlje, Kranj, Celje, Murska Sobota, Lendava itd.) pri najboljši kakovosti nogometa ne bi bilo na tekmah več kakor 4 do 5000 gledalcev. To število gledalcev bi sicer še nekako zadoščalo, da bi se klub lahko sam vzdrževal. Omenjena mesta so hkrati tudi veliki industrijski kraji. Central Podjetja v teh mestih so poklicana da- amega organa, do NZS jati klubom vsakoletno podporo za raz voj vseh športov. Mnogi klubi dobivajo sicer pomoč, ki pa je odločno premajhna. Društva morajo znova in znova prosjačiti pri vodstvih podjetij, če hočejo sploh še ostati pri življenju. Glavni vzrok zastoja oziroma nazadovanja te igre pa je prav gotovo pomanjkanje dobrih trenerjev. Slovenija razpolaga menda samo z enim trenerjem, ki je opravil šestmesečni tečaj v Beogradu. Vsi ostali, ki so opravili enomesečne tečaje v Ljubljani pod vodstvom trenerja Bročiča, pa so se porazgubili. Večina je shranila svoje nogometne čevlje kvečjemu še za kakšno spominsko tekmo in jih ne zanima več, kako je z nogometom v naši republiki Delna krivda za neuspeh pade tudi na zvezo, ki pred leti ni bila dovolj delavna in ni zainteresirala kandidatov za tečaj v Beogradu. Ce bi tedaj poslala v ta tečaj 30, namesto 3 kandidate (tečaj pa je opravil samo en slušatelj), bi bile razmere v našem nogometu danes prav gotovo boljše. Predlagam, da bi zveza čim prej organizirala tak tečaj v Ljubljani, ker se ne smemo zanašati na trenerje iz drugih republik. Vodstvo tečaja bi zaupali najboljšim strokovnjakom, pri čemer pa se ne bi smeli bati stroškov. V tečaj naj bi se prijavili samo tisti, ki imajo res veselje do nogometa ter za seboj večletno prakso i kot igralci 1 kot funkcionarji v klubih. Dokler ne bodo imela naša vodilna moštva, člani I. lige po dva trenerja (enega za mladino in pionirje, drugega za rezervno in ligaško moštvo), ostala društva pa vsaj po enega, t. j. na 30 nogometašev en trener, so zaman vsi članki, kritike in razpravljanja o zbolj šanju našega ndgometa. inž. Petrič na domač kader, saj imame lepo število bivših dobrih igralcev, ki bi jih klubi morali pritegniti in jih primerno zainteresirati za to delo. Za kvaliteto slovenskega nogometa je tudi v.ažno, kako in koliko mladine bomo pritegnili v ta šport. Vse preveč pažnje se posveča samo prvim mo. štvom, dočim se na naraščaj malokje gleda. Vsem nam mora biti jasno, da se brez kvalitetnih trenerjev in brez naraščaja kvaliteta slovenskega nogo-meta ne bo dvignila. Se nekaj o sodnikih. Večina protestov s posameznih tekem se skoraj go. tovo nanaša na nepravilno sojenje. Poleg tega je tudi pri raznih razgovorih, sejah itd, navadno največ kritike na. menjene sodnikom. Ne mislim sicer sodnikov zagovarjati, vendar pa smatram, da je ta kritika večkrat neupra-vičena. V Sloveniji ne razpolagamo s številnim, posebno pa ne s kvalitetnim sodniškim kadrom. Imamo samo ne-kaj sodnikov, ki so kvalitetno zelo do-bri, dočim se vsi ostali mnogo premalo trudijo, da bi izpopolnili svoje znanje. Razen tega opažamo, da je dotok no. vih kadrov v sodniške vrste premaj. hen. Povedati hočem, da ni samo naloga sodniške organizacije vzgajati nove kadre, temveč se bomo morali vsi pobrigati, da vzbudimo interes za to delo, V opravičilo našim sodnikom bi dejal, da kljub napakam, ki jih delajo posamezniki, ne moremo trditi, da nimajo volje in želje soditi objektivno in pravično. To bi bilo nekaj misli, ki sem jih želel omeniti v tej anketi o slovenskem nogometu. Gotovo nisem zajel vseh problemov, sem pa prepričan, da ko bodo še drugi tovariši dali svoja mnenja, bo naš nogomet krenil po uspešnejši poti in da bodo ugotovitve iz te ankete doprinesle vse to, kar nam še danes manjka za dobro in uspešno delo. Železničar ima mlade atlete Prejšnjo sredo je imela atletska sekcija ljubljanskega Železničarja svojo redno letno skupščino. Dr. Rem je kot namestnik načelnika inž. Seršeta izčrpno poročal o uspehih in neuspehih sekcije v preteklem letu. Tudi v tej sekciji so bili doseženi veliki in lepi uspehi, ki pa žal niso imeli onega odmeva, kakor si ga je sekcija zaslužila. Imeli so velike težave z nabavo rekvizitov, opreme in še drugih malenkosti, kar je močno zaviralo delo v vsakem pogledu. Dr. Rem je poudaril, da so bili odnosi do vseh društev tovariški, na kar je sekcija še prav posebno ponosna. Nadvse pa je sekcija zadovoljna, da ima v svojih vrstah mladino obojega spola, ki je zelo nadarjena. Tehnično poročilo je imel tov. Gaberšek, ki je tudi trener atletov te sekcije. Iz njegovega statističnega poročila, mimogrede omenjeno, ki ga redkokdaj naletiš pri katerem koli trenerju, je bilo točno ugotovljeno, kje, zakaj in kako se je dvignila kvaliteta. Pismeno pohvalo so dobili Okr-šlar, Inkret, Vovk in Gaberšek. Sekcija se je razširila in ustanovljen je bil atletski klub, ki mu bo v tej sezoni predsedoval dr. Hlade Mika. Nogometaši Lokomotive i v Severni Afriki Zagreb, 16. dec. Nogometaši zagrebške Lokomotive bodo odpotovali 13. decembra na turnejo v Severno Afriko. Nastopili bodo v Casablanci, Alžiru, Oranu in Rabatu. V četrtek, 20. t. m. bo ob 20. uri v Domu milice predavanje o atletiki. Na mentarjem tov. Janeza Špindlerja. Vao-siporedu so filmi in diapozitivi s koljem so vsi ljubljanski atleti in delavci po telovadnih, šolskih in ostalih orga-zacijah. 0 ČASOPISNI 1UČI, KI MEČE TEMNE SENCE V našem dnevnem časopisju in tednikih dostikrat naletimo na zanimive članke, ki so predmet splošnih razgovorov in debat. Tako je bil tudi v Mariborskem »Vestniku« z dne 10. t. m. objavljen članek pod naslovom »Nekaj misli o državnem prvenstvu v odbojki v luči časopisov«. Človek bi pod tem naslovom sicer pričakoval oceno dela in pisanja posameznih časopisov, v resnici pa je članek od prve do zadnje vrstice napad na naše uredništvo odnosno na resornega urednika. Nimam namena s tem člankom »zagovarjati se« pred trditvami mariborskega pisca »K-er« (ali pa verjetneje nekaterih njegovih priše-petavcev), temveč želimo samo nekoliko osvetliti nekatera dejstva, da si bo resnicoljubni bralec lahko ustvaril pravo podobo o vseh vprašanjih in stvareh. Zanimivo kar pri prvem večjem odstavku. Pisec »K-er« nam med vrsticami očita, da smo odstavili našega prejšnjega mariborskega dopisnika Metliko Toneta samo zato, ker je baje poročal po našem mnenju preveč »lokalpatriotsko«, »provincialno« in podobno, kakor bi nam »K-er« rad podtaknil. Najprej samo to-Ie: vprašanje naših dopisnikov je izključno zadeva našega uredništva, v katero nimajo pravice vtikati se niti druge redakcije, niti klubi, društva, posamezniki ali razne organizacije. Sicer je pa tov. »K-er« verjetno znano, da je takoj po odstavitvi tov. Metlike naše uredništvo sprejelo za svojega rednega mariboskega dopisnika tov. Berganta Evgena, ki je vsepovsod priljubljen in cenjen kot resnicoljuben in nepristranski športnik in so mu interesi mariborskega športa najmanj toliko pri srcu kakor tov. Metliki. Razen tega bodi povedano, da naše uredništvo ni odpustilo tov. Metlike samo zaradi premajhne objektivnosti, temveč tudi zaradi premajhne vestnosti in strokovnosti. Njegova poročila (pa ne samo v odbojki, temveč tudi v nekaterih drugih panogah) so nas večkrat spravila v neprijeten položaj. Ce pa želi »K-er« pogrevati že citiran stavek o igri tov. Cirmana pa lahko skliče posvet vseh strokovnjakov, ki v odbojki nekaj pomenijo, in mu bodo povedali, da poročilo tov. Metlike glede igralca Cirmana zares ni bilo utemeljeno. Isto je potrdilo takrat najmanj deset oseb, ki se na odbojko precej spoznajo. Slednjič naj omenim še to, da je tov. Cirman poslal našemu uredništvu daljši in strokovno utemeljen odgovor, v katerem je pobijal Metliko ve trditve, vendar naš glavni urednik članka ni objavil, samo da se ne di spor še bolj zaostril. Torej, kakor vidimo, so neresnične in tendenciozne vse trditve o »satisfakciji« in vsa na-migavanja o »zvezah« med našim uredništvom in Odbojkarsko zvezo oz. njenim sekretarjem. Tov. Metliki se torej ni zgodila nobena »v nebo vpijoča krivica«, kakor bi rad prikazal »K-er«. To nam bo pa • »K-er« že priznal, da smo si lahko izbrali samo boljšega dopisnika, vsako drugo prikrito upanje in računanje pa je jalovo. Pa pojdimo naprej. V nadaljevanju svojega članka nam »K-er« očita naslove, kakor »Krim in Železničar v vodstvu«, »Krim in Železničar zmagovalca« itd. No, zares velika genialnost! Mar je »K-er« pričakoval, da bomo napisali, da je zmagal Branik ali kdo drugi, če je bil Železničar boljši. Vse kar je prav, toda gotovo ni naša krivda, če sta takrat zmagala železničar ali pa Krim. Glede zmage Branika nad Lokomotivo priznamo našo pomanjkljivost, kajti nedvomno bi ta uspeh zaslužili tudi v zunanji formi večji poudarek. Toda prosili bi pisca »K-er«, naj se ob priložnosti zglasi v nedeljo zvečer v našem uredništvu, pa bo videl, s kakšnimi težavami v tiskarni in ob telefonih se bore naši novinarji, da lahko v pičlih pet urah sprejmejo vse vesti in uredijo časopis, da izhaja še pred polnočjo. Ce bi ta vest prišla v tiskarno prej ali pa če bi naš list izhajal šele v ponedeljek zjutraj, bi nedvomno našla dostojnejše mesto in obliko. Zato so spet očitki — »pač ni važno« itd. — povsem neresni. O pismu (ki ga niso pisali mariborski odbojkarji, marveč dr. Danilo Požar), pa naj povem še to, da res ni bilo pisano v tako »dostojnem tonu, marveč raje neprimernem, zaradi česar ga tudi nismo priobčili. Znano nam je dobro, da je tov. dr. Pcižar velik strokovnjak za odbojko. In vendar ni občutil potrebe, da nam pošlje o Branikovih odbojkarjih primeren strokovni članek ali pa reportažo, ki bi jo rade volje objavili. Morda pa tega članka ni bilo zato, ker so Bram-kovci spomladi izgubljali in šele pred kratkim dosegli zares odlično formo. Znano je, da mnogi simpatizerji (to ni naključje zgolj med odbojkarji ali pa samo med Mariborčani, temveč je vsesplošen pojav) zelo previdno mol čijo o porazih in negativnih straneh v svojem društvu, ko pa pridejo zmage in uspehi, jim ni noben časopis dovolj obširen, da bi se razpisali o vrlinah svojega kolektiva. No, kakor rečeno, nikakor nočemo podcenjevati uspeha Branikove odbojkarske vrste, dr. Požarjev članek pa bi z veseljem objavili, če bi n. pr. popisal, kako so se Branikovci trudili, da so dosegli svoj uspeh itd. Glede zadnjega odstavka, češ da smo Braniku ob uspehu v Zagrebu posvetili le 3 ali 4 vrstice, pa svetujem piscu »K-er«, naj jih še enkrat skrbneje pre-šteje, pa bo morda le prišel do spoznanja, da se je precej uštel. Kakor že omenjeno, dela naše uredništvo v velikih težavah, v neprestani borbi s slabimi telefonskimi zvezami, zapletljaji v tiskarni, nevestnimi dopisniki in podobno. Razen tega nas neusmiljeno preganja čas. Nič ni' čudnega torej, če se nam tu in tam vrine kakšna pomanjkljivost ali napaka. Vemo tudi, da le malo ljudi pozna naše težave in da je večina športnikov in funkcionarjev zelo občutljiva za najmanjšo hibo, vendar smo sleherno našo pomanjkljivost vedno pripravljeni popraviti. Toda povsem neutemeljeno i-n zlonamerno je očitati našemu uredniškemu kolektivu klubaštvo, neobjektivnost ali forsiranje oziroma zapo-stavljenje nekaterih krajev ali panog. Vemo, da se sleherni pristaš te ali one panoge ali kraja pritožuje, da o njegovem športu ali kraju premalo pišemo. Seveda so ti očitki v veliki večini primerov neutemeljeni, kajti vsak vidi samo svojo panogo ali pa svoje mesto. Ne bi sicer hotel tu razpravljati, ali smo res premalo pisali o mariborskih športnikih ali ne. Ce je bilo zares premalo, prav gotovo ni bilo namerno, skušali bomo svojo hibo popraviti. Naš list je glasilo Fizkulturne zveze Slovenije in tega se ves naS uredniški kolektiv zaveda. Zato se vsi enako veselimo uspehov slovenskih športnikov, pa najsi bodo to uspehi kranjskega Korotana, celjskega Kladi-varja, mariborskega Branika ali pa ljubljanske Enotnosti. Veliko smo 2e napisali o marljivih mariborskih telovadcih, o neumornih graditeljih pohorske žičnice, o mariborskih plava-čih, košarkarjih, kolesarjih, teniških igralcih, sabljačih in drugih. In se vec bomo napisali, kajti prav gotovo ne gledamo niti na Maribor, niti na druga mesta kot na »provinco«, kar nam je»K-er« podtikal v celem članku. Borili pa se bomo vselej, kakor doslej, za odkritost im poštenost, proti vsem klubaškim in razdiralnim pojavom. (Ce »K-er« dvomi v resničnosti mojih besed, naj se nekoliko prepriča pri ljubljanskem Odredu, pa bo videl, da smo marsikateremu prevročekrvnemu Odredovemu pristašu večkrat najhujši trn v peti, to pa samo zaradi našega neizprosnega objektivnega merila, torej le nismo tako »ljubljanski«), Ce zares obstojajo kakšna »antagonistična trenja« med Ljubljano in Mariborom ali pa tudi med drugimi mesta, imajo morda svoj izvor med redkimi ostanki starih klubašev ali pa med prikritimi sovražniki naše nove skupnosti. Proti takim izoliranim pojavom in redkim posameznikom se je treba boriti im jih pobijati ter na vsakem koraku utrjevati dobre odnošaje in zaupanje. Najmanj pa bomo utrdili to sožitje s takšnimi članki, kakor ga je sprožil »K-er«, ki so najboljša voda na mlin sovraštva, razprtij in lokalpatriotizma. Lipar Marjan llAj*GERY MILLER: 1 «i©e Louis ka Brad!>UStim0 Maksa Baera in novega svetovnega prva-in Se J°cka z njima se bomo seznanili pozneje — Br°)vnuVrnim0 k Joeu Louisu ter njegovemu tekmecu ^aiiea r- ln Prem 0Wna So imenovali »pustošnika«. Bil Je uren Pr'lt>žn0:St 611 boksar’ ki ie Poznal vse zvijače in ob vsaki Bil° ga*-1 seznanial svojega tekmeca z novim ln novim, brvj ru 6 Z6l° tezko dosetl, a še težje omajati... Ze v vse nj> * Spopada z Louisom se je videlo, da mu bodo Je n eVe izkušnie in zvijače le malo pomagale. Louis da j^,0 rl devetkrat na tla, toda Brown, čeprav Je vedel, odločitv- akC8a Še ni doživel> ie nadaljeval boj s trdno cev / j0’ da se premagati ne da. Da bi se ubranil udar. ga / Pretresov, se je Natie zvijal, kril in umikal. Ko ringu h°e Prignal v kot» se le naslonu na vrv in obrnil rplatii rhet" k,oui's bi ne Prekršil pravil, če bi Browna 61 . * tudi v času, ko je ta počival na vrveh. Toda tega niti ° 61 Storiti' Ko ie Natie spoznal, da se ne more bra. { °Uisu spet obrr‘il hrbet, Joe pa je medtem veliko-lahne °dneilal in PotrPežijivo čakal, da si nasprotnik od-zC"-, bil° tekmovanja konec, Louis pa razglašen sgovalca, so se novinarji zbrali in izmenjali svoje *°«be o Louisu in njegovem nasprotniku. Mike Jacoos, ki je slišal nekatere njihove opazke, se je zadovoljno smejal. »Louis je boksar, ki udarja z obema rokama.'« je za. klical eden najbolj znanih reporterjev. »In ki zna boksati tako blesteče, da bi se mogel pri. merjati z velikim Joeom Gansomi;, je trdil drugi, e »Udarja- z enako silo kakor Diempsey — morda še močneje... Prepričan sem, da bi Uempsey ne pustil po. čivati Natiea na vrveh. Morda mu je primanjkovalo Loui-sove bojevitosti!« »Ne boj se! Louis že ve, kaj dela. Sicer pa ima prav... Zakaj bi ga ljudje imeli za drugega Jacka Johnsona.« Mike Jacobs si je iz zadovoljstva mel roke, še srečnejši pa je bil naslednji dan, ko je prebiral vse pomembne dnev. nike New Yorka. Najboljši in najznamenitejši uredniki dežele so skoraj enoglasno izjavljali, da se je rodil nov, resnično pomemben boksar težke kategorije, prvi po le. tu 1926, ko si je naslov pridobil Gene Tunney, Nekateri so pisali, da je Louis »čokoladni Dempsey« mnogi pa so skoraj preroško napovedovali, da prinaša njegovo Ime v zgodovino boksa dolgo in slavno poglavje. Na boksarskem obzorju je vzšla nova, velika zvezda. Petindvajseti junij 1S35 je bil določen za srečanje Louis — Carnera. Ko se je približeval ta dan, je nekaj uglednih ljudi sprožil-) tudi misli na težave. Med njimi je bil tudi založnik William Handolph Hearst, čigar lisi »New York American« je v začetku posvečal temu srečanju znatno reklamo, predvsem zato, ker je bilo dogovorjeno, da bo Mlečni fcnd{ ki mu je predsedovala gospa Hear. stova, dobil del dobička z njega. Slednjič pa je W. R. Hearst spremenil svoje mnenje in vztrajal na tem, naj bi bilo srečanje odloženo ali bolje rečeno — ovrženo. Opominjal je na to, kako preteče se razvija politična napetost med Italijo in Abesinijo ter dajal tem vestem vsak dan več mesta v svojem listu. Postaviti v tem po. membnem srečanju črnca proti belcu, bi bilo precej tve-gano dejanje v tako razburkani dobi. In prirediti tako srečanje prav z Italijo, ko je ves svet budno spremljal, kako se bo dalje razpletala italijansko.abesmska politična kriza, se mu je zdela norost. Toda do dvoboja Je kljub temu prišlo... Na sediščih Vankee Stadiuma se je gnetlo 62.000 gledalcev. Bila je vlažna Junijska noč, toda tisočglava množica se za to ni zmenila. Zaradi prevelike nestrpnosti so ljudje trgali programe, topotanje z nogami pa je odmevalo daleč naokrog. Louis in Carnera sta sedela vsak v svojem kotu ln gledala drug drugega. Kdo ve, kaj sta sl mislila? Trenutek pred prvim udarcem na gong je skočil v ring Harry Balogh in dvignil roko, da bi izsilil tišino. »Dame ln gospodje! Nocoj smo se zbrali, da bi gledali športno tekmovanje. Američani smo. To pomeni, da smo sinovi in hčere domačije, ki se je otresla vseh predsodkov in da predstavljamo množico raznih narodnosti. V Ameriki občudujemo športnike, posebej pa še bojevnika, ki premaga nasprotnika s svojo močjo. Prosim vas in vas tudi epuminjam, da bo edino prav, če si želimo, da bi ne glede na raso, barvo ali prepričanje, zmagal boljši. Hvaja vam!« Ko so neverjetno nagle in krepite pesti Joea Louisa začele padati na Carnerovo telo in brado s tako močjo, da je bil orjaški Italijan skoraj brez moči in ko ga je Louis v šesti rundi knockoutiral, ni bilo slišati nobenega klica, ki bi ugovarjal. Ljudje, ki so to noč drli s stadiona, niso govorili o belih upih niti se niso trapili z mislijo, da je zmagal »barvasti«. Bili so si edini v tem, da je zmagal boljši, • Primo Carnera, prvak sveta iz leta 1933 je premagan. Poražen je tudi King Levinsky, novi tekmec Joea Louisa. Ali ne kaže vse, da se bo Louis prav kmalu spoprijel tudi z Maksom Baerom, svetovnim prvakom iz leta 1934? Le oglejmo si pobliže tega novega znanca. Baer ni nikoli pomislil, da bo njegova življenjska pot — pot boksarja. Ko Je dosegel že celo vrsto uspehov, se ni mogel zlepa otresti misli, da je boksanje preveč surov šport in da bi ne mogel prenesti trenutka, ko bi svojega nasprotnika teže ranil. Nekateri njegovih prijateljev so celo trdili, da bi laže pretrpel, če bi kdo drug ranil njega. In prav ta njegova fiksna ideja ga je privedla do tega, da je dal slovo ringu. Toda ne za vedno! Po končani visoki šoli si je Maks Baer znova nataknil rokavice. Nekaj let se Je boksal samo zato, ker je bil prepričan, da bi ne storil prav, ko bi zdaj, na višku svoje moči, zapustil svet. sončnosti in slave, ki ga uživajo redka odkritja športnega življenja. Zavedal se je svoje krasne postave in silovitega »šmrtaega« udarca svoje desnice, f V 7 dneh Pretekli teden je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov potekel brez velikih dogodkov. Razgovori predstavnikov štirih velesil v posebnem odboru za razorožitev, ki mu predseduje Padilla N e r v o niso privedli do nikakršnega sporazuma, čeprav so baje potekali »zelo prisrčno«. Temeljna nesoglasja med zahodnimi velesilami in Sovjetsko zvezo glede razorožitve so ostala ista kot pred ustanovitvijo pododbora. Pododbor je dobil namreč nalogo, naj najde skupni temelj med predlogom zahodnih velesil in predlogom Sovjetske zveze. Po splošni oceni je Sovjetska zveza še vedno močnejša glede kopenskih sil, medtem ko so ZDA v atomski oborožitvi daleč pred Sovjetsko zvezo. Iz te razporeditve sil je tudi razvidno, zakaj zahteva Sovjetska zveza brezpogojno prepoved atomskega orožja, medtem ko zahodne velesile vztrajajo, da je treba sorazmerno zmanjšati 1 n omejiti oborožene sile In oborožitev. pa naj si bo to klasična ali pa atomska. V krogih OZN prevladuje mnenje, da bi sprejetje sovjetskih zahtev pomenilo razorožitev zahodnih velesil, medtem ko bi velike oborožene sile Sovjetske zveze ostale nedotaknjene. Takšna »razorožitev« pa bi ne prispevala k miru. pač ra bi prav nasprotno vzpodbuda Sovjetsko zvezo k novi agresiji. Ne glede na to, da je bilo doseženo v pododboru soglasje glede nekaterih nebistvenih točk, je vendar vse vprašanje razdrobitve na mrtvi točki in bo takšno tudi ostalo vse dotlej, dokler Sovjetska zveza ne spremeni svoijega stališča. Na plenarnem sestanku Generalne skupščine so z istim številom glasov kot prej v po-sebnem političnem odboru odobrili resolucijo o .jugoslovanski pritožbi proti nanadolmi politiki So-Viiefr.ske zveze in njenih satelitov, s čimer je bila še enkrat potrjena velika vloga, ki jo ima naša država v mednarodnem svetu. Razprava o tem. kdo naj postane tretji nestalni član varnostnega sveta, tudi ta teden ni dala n oh ero etra uspeha, kajti izvedenih je bilo že osem fmrei sedem!) glasovanj, toda ne a r * i j a ne Bela Rusija, ki sta kandidata za to mesto, nista dobili potrebnih glasov, t. j. vsaj 40. Bolj zanimiva je bila razprava v o-dbo-m 7* ekonomska, socialna in kulturna vr^ašania, ki er go pretresali vprašanje stilizacije mednarodnega p a k ta o človečanskih n r a v i c a h. Majhne držaive so zagovarjale stališče, da so ek o nem nk e. socialne in kulturne pravice sestavni del splošnih pravir tn da potemtakem ni mogoče sestaviti mednarodne pogodbe o človečanskih pravicah brez konkretnih določb o teh pravicah. Obenem s tem je do stal o zelo važn o tudi v prešam *e samoodločbe narodov. Čem,pr go na^m^oitovaie velesile in koifmloiiTV' države. ZDA tudi predlagalo, naii M bi1! sectavHenj dve mednarodni poigodibi: ena. ki bi vsebovala tako imenovane »vie.e-lčine« držav’ ionske in politične pravice. In druga, kjer bi bile zajete ostale pravice. Na dnevni red Generalne skupščine Je prišla tudi resolucija arabskih držav o kršitvi človečanskih pravic v francoskem Maroku, ne glede na to, da se je francoska delegacija upirala sprejetju te pritožbe na dnevni red zasedanja. V Egiptu se je spor z Angleži še zaomtirM, posebno lcar je kairska vlada sklenila odpoklicati svetlega poslanika v Londonu. Vlada Nahas paše sicer še vedno pretresa možnost o prekinitvi diplomatskih stikov z Veliko Britanijo, medtem ko britanska vlada namerava še nadalje obdržati svojega ve-lnpcslaarka v egiptovski prestolnici v upanju, da bo vendarle prišlo do pomiritve i'n do nove angleško-egiptovske pogodbe. V Pan M u n Jomu je tudi prišlo do napetosti i,n skoraj bi bila pogajanja za premirje zopet odložena. Delegacija Združenega poveljstva je namreč Kitajcem in Severnokorejcem postavila ultimativno zahtevo glede Izmenja-v e ujetnikov. Cez tri dni so Kitajci hi Severnokorejci sicer odgovorili na to zahtevo, toda niso hoteli objaviti nobenih po datkov o številu u letn ikov, niti niso privo’tli. da bi predstavniki mednarodnega Rdečega križa šli v Neverno Korejo, kjer bi obiskali taborišča za ujetnike. To vprašanje je sedaj v zvezi s problemom nedzors-tva nad izvajanjem premirja na faktualnejše, vendar ni trenutno nobenih izgledov, da bi bilo kmalu rešeno. Zelo značilno je, da zadnje tedne zahodno časopisje ne piše toliko o zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v Parizu, pač pa da posveča veliko več prostora vprašanjem, ki se nanašajo na obrambno, gospodarsko in politično enotnost držav Zahodne Evrope. Da se je težišče zanimanja pomaknilo v to smer, je razumljivo tudi zaradi tega, ker so zunanji ministri zahodnih velesil nenadoma zapustili Pariz in odijli v Rim, kjer se je konec novembra začelo zasedanje sveta držajV' Atlantskega pakta. To zborovanje v Rimu je bilo tudi nekak uvod v vrsto drugih sej in razprav, ki v bistvu obravnavajo isto vprašanje: n. pr. razprava v britanski Spodnji zbornici, kjer sta Churchill in Eden med drugim razložila tudi odnos konservativne vlade do »evropskih« problemov, zborovanje Evropske posvetovalne s kupščine v Strasbourgu in debata v francoski Narodni skupščini v zvezi z ratifikacijo pogodbe o združitve zahodnoevropske premogo-kopne in jeklarske industrije. Ce bi k temu dodali še razgovore »treh modrih« — Američana Averella H a r r i m a -n a, Angleža sira E d w i na P 1 o w d e-n a in Francoza Jeana M o n n e 11 a — kjer naj bi določili vsoto dolarjev, ki bi naj državam severnoatlantske skupnosti omogočila čim hitrejšo izvedbo načrta skupne obrambe, dobimo skoraj popolno sliko dogajanja zadnjih tednov katerih glavna vsebina je v tej ali drugi obliki izražala težnjo po tesnejši povezavi zahodnoevropskih držav. Toda s tem, da je francoska Narodna skupščina ratificirala Schumanov načrt, je nakazana možnost, da bo tudi Pleve nov načrt o »evropski armadi« sprejet vsaj do ponovnega sestanka rrfveta držav Atlantskega pakta, ki bt> v začetku februarja v Lizboni. Seveda vprašanje združevanja držav Zahodne Evrope ni enostavno, v prvi vrsti zaradi tega, ker še vedno obstajajo precejšnje razlike v pogledih raznih vlad, kako naj bi prišlo do »zedinjene Evrope«, V ta namen je bilo osnovanih več teles, katerih končni cilj je približno isti. Na gospodarskem popri-šču velja omeniti svet Marshallovega načrta, ki skrbi za razdeljevanje ameriške pomoči zahodnoevropskim državam, nadalje Evropsko plačilno unijo, ki omogoča tesnejše trgovinske zveze med raznimi državami Zahodne Evrope, ki imajo različne valute, in slednjič Schumanov načrt za združitev zahodnoevropske premogokop-ne in jeklarske industrije. Na vojaškem poprišču sta Atlantski pakt, kjer poleg zahodnoevropskih držav sodelujeta še ZDA in Kanada, in P 1 e v e n o v načrt. V političnem smislu pa naj bi bil E v r o s k i svet zarodek nekake parlamentarne zveze zahodnoevropskih držav, ki naj bi se po zamisli nekaterih pristašev »zedinjene Evrope« spremenila v »federacijo«, ki bi prevzela nase nekatere funkcije sedanjih suverenih evropskih držav. Značilno je, da so se najprej Francozi najbolj upirali misli, da je treba pritegniti tudi Nemce k skupni obrambi Evrope; zaradi tega je nastal tudi Plctvenov načrt o skupni evropski armadi, o katerem Američani najprej niso hoteli nič slišati, ki so ga pa pozneje — po načrtu generala E i s e n h o w-r a — sprejeli kot glavni pogoj za ustanovitev močne vojske v Zahodni Evropi. Danes pa je očitno, da se Angleži upirajo sodelovati neposredno v Schumanovem načrtu, bodisi prispevati s svojimi četami pri snovanju evropske armade. Opazovalci menijo, da bodo ta nasprotja predvsem med Francijo in Anglijo odpravljena z bližnjim sestankom med C h urchillom in E d e n o m ter Plevenom in S c h u ma n o m , ki bo v kratkem v Parizu. — Tudi sestanek Churchilla s Trumanom, ki bo prve dni januarja v IVashingtonu, naj bi prispeval k ureditvi nesoglasij med državami Atlantskega pakta. Kdo je kriv za vremenske katastrofe »Atomske" teorije o vzrokih velikanske poplave v gornji Italiji V MALAJI ŠE VEDNO TLI UPOR Nekateri preroki so že v začetku leta označili leto 19-51 za leto vremenskih katastrof. Tokrat se niso zmotili. Ogromni plazovi v alpskih deželah so vrsto otvorili. Sledili so velepožari v Ameriki, železniške in ladijske nesre. če po vsem svetu so se menjale s pomnoženimi letalskimi katastrofami. Toda jesen je prekosila vse, kar se je godilo pozimi, pomladi in poleti. Po. sebno je po svetu odjeknila velika nesreča v Italiji, kjer je Pad prestopi! bregove in napravil velikansko materialno škodo, poleg tega, da je zahteval številne smrtne žrtve. Medtem pa je nekaj znanih priro-doslovcev dalo različne izjave, ki pa so si bile v bistvu zelo podobne. Po njihovem mnenju je treba vzrok velikim dežnim padavinam iskati v delu človeških rok in tudi deževje na južnih obronkih Alp ni izjema. Čeprav njihova mnenja niso konskvent-no zaključena, je med vrsticami ali besedami brati tole: atomski eksperimenti Po vsem svetu so povzročili ve-like poplave v Italiji Ta sklep je precej tvegan in potrebuje pojasnilo, ki ga je treba akceptirati seveda z vso previdnostjo. Glasovi iz različnih dežel Švedski meteorolog prof. dr. Axel Ha-llenberg je že pred letom napove, dal viharje, velikanska deževja in snežne meteže in kot njih posledico plazove, poplave ter ogromen porast ledenih mas v Skandinaviji. Njegovi kolegi tega niso vzeli resno, saj So dišale hjegove besede bolj po strahu in paniki, kot pa po znanosti, Sele ko so časniki z velikimi naslovi objavljali vesti o velikih poplavah v Italiji, so se začeli z njegovimi jzja. vami resneje pečati. Toda bilo je prepozno. Prof. Hallenberg je medtem že odpotoval v Ameriko na konference z ameriškimi »atomskimi« kolegi. Dr. La Paz, profesor na univerzi v New Mexik'U, je eden največjih ameriških astro-fizikov im znan kot tre-zen in premišljen znanstvenik. Pred •jribližno 14 dnevi je dal interview, ki je razburil znanstvenike -v novem svetu ;n v katerem je. ne da bi vedel, potrdil Hallenbergovo tezo. Več kot trinajstkrat na mesec je videl velike, zelenkasto se svetleče meteorje ki so z bliskovito naglico preleteli nebo od obzorja do obzorja. Rekel je: »Ce to ni od atomskih bomb in raket v nevadski puščavi, naj me h...!« Najbolj jasno pa je spregovoril znani francoski astronom prof. Jean Cabannes: »Zelo verjetno je, da je treba iskati vzroke za vremenske katastrofe v atomskih laboratorijih vsega sveta.« Kako pride do tega? Odkod dež, verno. V zraku so mikroskopsko majhni delci prahu, okoli katerih se zbira ali kondenzira vlaga. (Ta pojav smo lahko prav lepo opazovali med Vojno, ko so ameriški bombniki i« lovci, ki So leteli v velikih višinah, vlekli za seboj bele proge — vlago, ki se je zbrala okoli izgoremh delcev bencina). Ti najmanjši delci so torej najrazličnejše vrste: prah, saje, dim in še mnogokaj drugega in vsi so električno nabiti. V zraku nad velemesti, vulkani in stepnimi požari najdemo te »cigane« nakopičene. Prav tako pa požene tudi eksplozija atomske bombe v zrak ogromne množine prahu in plinov, ki se ustavijo šele v najvišjih slojih zemeljske atmosfere. Prof. Debirne iz pariške univerze trdi, da povzroča radioaktivno izžarevanje močno ionizacijo nevtralnih -kisikovih in dušikovih molekul, ki se premikajo naprej v radioaktivnem oblaku, Ce se spustijo ti oblaki v nižje plasti, lahko odločilno vplivajo na tvorbo dežnih oblakov in s tem seveda tudi na vreme, saj delujejo nabite molekule kot kondenzacijska jedra. Krogotok se torej zaključi in francoski profesor sklepa: »Zakaj ne bi mogli radioaktivni oblaki jadrati čez ocean v Evropo? Normalne vremenske razmere in vremenski vplivi iz GrCnlandije oz iz Severne Afrike so jesensko katastrofo 1951 le pospešili.« Seveda te trditve še ni nihče absolutno dokazal, pa tudi nihče ji še ni ugovarjal. Na vsak način so našli krivca za velike vremenske nesreče — ker ljudje prač radi iščejo krivca za vsako nezgodo. Ce pa je to res, potem bi se bilo dobro nad tem zamisliti. Res je, da eksplozija atomske bombe ne more razklati zemlje na polovico, toda človeštvo bi se lepo zahvalilo pred takimi poplavami, kot je bila na primer v Italiji. £50 mrtvih in 200.000 evakuiranih — to so številke, ki zgovorno pričajo. Kakšne barve je nebo? Ameriška vojska je spustila v stratosfero preiskovalni balon, opremljen s fotografskim aparatom, ki se je avtomatično sprožil v različnih višinah in prinesel na zemljo barvne fotografije neba: pri 8.500 m višine modro nebo, pri 11 tisoč metrih temno modro, pri 13.000 m temno vijoličasto, pri 21.000 m črno vijoličasto, pri 22.000 m črno sivo, pri 28.000 m črno, od 35.000 m dalje pa je popolna tema. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. mora biti vsak športnik po svojem značaju, 4. kratica za polno lastno ceno, 7. avstrijska smučarska tekmovalka v mednarodnih nastopih. 10. kratica za veliko državo, 11. kemikova potrebščina, 15. kratica za našo politično organizacijo (narobe), 16. kratica za akademski naslov, 13. signalno sredstvo, 19. spanje, 20. vzklik, 22. oprana, očiščena, 24. skregan, 25. enote ameriške dolžinske mere, 27. trije različni soglasniki, 28. odpadki, 29. okrajšano tuje žensko ime. 30. umazanec, kvantač, 32. sorodnik, 33. mesec, 35. deli telesa, 37. egipčanski sončni bog, 38. vzhodno afriški sultanat (i=j), 43. rečem po srbsko, 44. del noge, 47. deli telesa, 49. nosorog, 52. sorodnik (ljubk. oblika), 54. tuje žensko ime (množ.), 55. okrajšava za izmeno, 57. pogojnik podredni veznik (narobe), 58. mečkal, predeloval, 60. naš smučarski reprezentant, 61. otok na Jadranu, 62. glagolska končnica v 3. osebi množine, 63. pomladanski (i—j). Navpično: l. naš smučarski reprezentant, 2. del kolesa, 3, drag kamen, 4. avstrijski smučarski reprezentant (w=V), 5. naš smučarski reprezentant, 6. naš smučarski reprezentant, 8. ponudbe, 9. italijanski reprezentant v alpskih disciplinah, 12 predlog, 13. grška črka, 14. kazalni zaimek, 17. naš nogometni klub, 19. počivajoči, 21. norveško olimpijsko Pod zelenim listjem neprehodnih malajskih džungel — v deželi, ki predstavlja enega največjih svetovnih rezervoarjev kavčuka in cina — še vedno tli ogenj upora in gueriiske vojne. Dežela, kjer je z izbruhom vojne na Koreji vzcvetela trgovina, kakor še nikoli doslej (cene kavčuka in cina so se dvignile od pet do šestkrat, pa so že medtem zopet padle), je še vedno prizorišče podtalnih gibanj, nenadnih napadov, ubojev, gorečih plantaž in skladišč, prizorišče partizanske vojne. Kitajci, ki so se tekom stoletij naselili na Malajskem polotoku, so se zvezali s svojo matično državo in neprestano organizirajo razne vstaje in spopade, ki se jih udeležujejo tudi domači privrženci kitajskih komunistov. S spopadom v Koreji se je tudi guerilsko gibanje na Malaji razživelo, vendar pa je britanskim četam, ki so utrpele tamkaj precejšnje izgube, uspelo omejiti ogenj državljanske vojne in ga utesniti v neprehodnih pragozdovih, odkoder pa se noč za nočjo vršijo izpadi, ki ogrožajo življenje Angležev: tu in tam pogori skladišče kavčuka, ali pa se sliši eksplozija v rudnikih cina. VOJNA NA MALAJI JE KAKOR MEGLA! Naenkrat se pojavi, toda že prvi sončni žarki jo razpršijo. Oddelki gverilcev napadajo plantažo, na kateri ni zadostnih straž. Toda že prva smučišče. 23 osebni zaimek, 24. premišljeno, načrtno 26. vrsta ameriške vinske trte, 30. naše smučarsko središče (množ.), 31. gora nad Cačkom (slovenska končnica!), 34 pošten, resnicoljuben, 36. vzklik, 39. reka v Angliji, 40. naš smučarski reprezentant starejše generacije, 41. glej 16 vodoravno, 42. avstrijski smučarski reprezentant, 45. zavetišča, pribežališča, 46. naša alpska dolina, 48. gozdna naprava, 50. italijanski smučarski reprezentant, 51. del živalskega telesa, 53. dva različna soglasnika, 56. domača kratica za pod 16. vodoravno, 59. osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE V PREJŠNJI ŠTEVILKI Vodoravno: i. smu<5arija, 10. prepovedati, 12. trop, 13. deva, 15. Men, 17. ar, 19. JA, 20. kri, 22. Aleš, 24. imuna, 27. vrel, 28. ročen, 30. age, 31. mreni, 32. Avignon, 33. klistir, 34. Tatar, 35. osa, 37. štori, 38. odev, 39. gnida, 41. Anaj, 42. Neu, 43. Ir, 44. za, 46. Ita, 47. svod, 49. kopa, 51. pregovoriti, 53. Brazilija. Navpično: 1. srt, 2. mera, 3. upori, 4. Cop, 5, a v, 6. red, 7. ideja, 8. Java, 9. ata, 11. telovadec, 14. trenirati, 15. maraton, 16. nečiten, 18. Jug, 20. kretoni, 21. Ilirija, 23. šegav, 25. Manon, 26. ne-kad, 27. vrsta, 29. NIVR, 31. miš, 36. sin, 39. Groga, 40. Azori, 43. iver, 45. Apij, 47. Srb, 48. DOZ, 49. kol, 50. ata, 52. vi. pojačanja britanskih čet jih preženejo nazaj v taborišča v osrčju džungle. Britanci teh bojev ne smatrajo za nacionalno stvar, ker trdijo da je velika večina Guerilcev kitajske narodnosti, vendar pa jih lahko pripišemo tudi obeležje borbe nacionalne osvoboditve, ki se je po drugi svetovni vojni razplamtela tudi na Daljnem jugovzhodu azijske celine. Doslej se Britancem kljub napornim poizvedovanjem Intelligence Servicea ni posrečilo najti glavnega stana z vodstvom, ki tako lahko še zmeraj nemoteno razpošilja povelja posameznim oddelkom borcev. Pravijo pa, da poznajo voditelja, ki se je boril tudi proti Japoncem v pretekli vojni ter se udeležil parade zmage v Londonu. Iz neznanih razlogov pa ga nočejo imenovati. Sovražnikova moč ni samo v nekaj tisočih oboroženih borcev, temveč tudi v velikem številu prebivalstva, ki te bojevnike podpira in jih oskrbuje s hrano. Zato je Angležem težko popolnoma uničiti to vojsko če jo lahko tako imenujemo. RUDNIKI — TRDNJAVE Vsa obramba je Skoncentrirana v rudnikih cina, ki so postali prave trdnjave. Močni žarometi in bodeča žica, kakor' tudi številni bunkerji z vojaki in domačimi policisti obdajajo posamezne rudnike, kjer se dela nemoteno dalje. Tudi prometne poti do pristanišč so močno zastražene. Težje pa je obraniti drugo naravno bogastvo Malaje — plantaže kavčuka, ki se razprostirajo po kilometre dolgih predelih v srcu džungle. Zato so se tudi napadi Guerilcev osredotočili na plantaže, katerih lastniki in delavci hodijo okrog oboroženi z avtomatičnim orožjem. ZIDOVI IMAJO USESA Mladi britanski oficir je nekoč omenil »svoji« kitajski plesalki kam se bo naslednji dah odpeljal z avtomobilom. Ker pa je bila ona član organizacije »Min Jerena«, je to seveda takoj sporočila dalje. Rezultat je bil napad na Angležev avto, pri katerem je neprevidni vojak izgubil svoje življenje. Tudi natakarji v restavracijah, te- ODGOVORITE ne da bi sl pomagali s slovarji in leksikoni: 1. Kaj razumemo pod Izrazom koldu-kačija? 2. Kako se Imenujeta ločeni ženi znanega filmskega komika Charlie Chaplina? 3. Kako se Imenuje Žena maharadže? 4. Kdo so mormoni ln kaj je njihova posebnost? 5. Kako se je imenoval Lev Trocki s svojim pravim Imenom? 6. Kdaj so v Turčiji odpravili mnogoženstvo? 7. Odkod Izvira šahovska igra in njeno ime? 8. V koliko kategorij se delijo rokoborci? 9. Kateri španski nogometni vratar je najbolj slovel? 10. Ali sme sodnik priznati gol v naslednjem primeru: nasprotni igralec udari žogo na vrata. Žoga se neovirano premika v smeri praznih vrat. V zadnjem« trenutku pa žogo zavrne v drugo smer mimo vrat neki gledalec? ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 1. V enem letu. od poletja 1922 do 1923, je postavil 21 svetovnih rekordov v prostem slogu sloviti VVeissmtiller. 2. K plavalnemu športu prištevamo plavanje, vvaterpolo ln skoke v vodo. 3. Na svoji polovici igrišča ne more biti nogometni igralec nikdar offside. 4. Beseda offside pomeni dobesedno toliko kakor »ob strani stoječ«. Ta izraz so prevzeli iz angleškega jezika. 5. Natrijev klorid je kuhinjska sol. 6. Najbolj slovi madžarsko vino, ki je znano pod imenom tokaječ. 7. Hranljivejše je pečeno meso. Pri kuhanju preidejo v vodi topljive hranljive snovi v vodo (juha). 8. Evropejci so prvič videli cigare leta 1492. Spanci so jih prvič videli pri ‘domačinih na otoku Kubi. 9. Grškega filozofa starega veka, ki bi bil umrl zaradi preobilnega uživanja krompirja, ni nikoli bilo, ker stari Grki krompirja niti poznali niso! 10. Gosenice sviloprejke se hranijo z murvinim listjem. lefonistke na pošti, kakor tudi čistilci čevljev so lahko člani te organizacije. Zato se čuvajo Britanci spregovoriti kakšno besedo v njih navzočnosti, kajti posledica je nepričakovan napad in oborožene! »Min Jerena« ne delajo ujetnikov. Posamezni farmarji imajo za kontrolo telefon, s katerim se skoraj vsake pcvl ure javljajo najbližji policijski ali vojaški postaji. Poleg 100.00 malajskih policistov je v deželi še 25.000 angleških čet, kakor tudi močni oddelki Gurtha vojakov, ki so znani kot najnevarnejši bojevniki britanskega imperija in zvesti svojim britanskim oficirjem. NEVIDNI SOVRAŽNIK Vojaška letala so nekoč opazila premikanje Guerilcev in jih napadla z bombami. Ker so smatrali oddelek za uničen, so se napotile tjakaj britanske in malajske čete, ki so hotele ujeti preživele sovražnike. Po dolgih urah napornih maršev skozi neprehodno džunglo, kjer so sl morali delati pot z machetami (dolgi, težki noži), so naleteli na močvirnato ozemlje, ki ga niso mogli prekoračiti. Ko so iskali sledove za sovražnikom, prelomljen bambus in slično, je napočila noč. Utaborili so se in postavili straže, vendar pa to ni preprečilo, da ne bi Guerilci prerezali vratove dvema vojakoma, ki sta se le malenkostno oddaljila iz taborišča. Ko so naslednji dan končno prišli do bombardiranega predela, niso naleteli na nobenega sovražnika. Tako so se lahko obrnili, ter se napotili nazaj. Po dveh dneh težkega in napornega pohoda, na katerem so se nalezli neke težje džungelske kožne infekcije, so prišli v izhodiščno oporišče in so poročali le o tetri, da so našli dvoje zapuščenih taborišč ter izgubili dva moža, več kot petnajst pa je moralo na zdravljenje v bližnjo vojaško bolnišnico. To so rezultati pohodov v džunglo. Seveda se zgodi tudi, da se jim posreči zajeti in uničiti kakšno taborišče Guerilcev, kar pa je zelo težko, ker prebivalstvo, ki je povezano v podtalni organizaciji »Min Jeren«, poroča Guerilcem o vsakem gibanju vojaških in policijskih oddelkov. TUDI DENAR IGRA VLOGO Marsikateri oprezni kitajski trgovec ali lastnik plantaž raje poišče drug način, da se reši nevarnosti, ki mu visi nad glavo. Poveže se z najbližjimi guerilskimi oddelki ter jim obljubi, da bo plačeval določeno pristojbino in sodeloval z njimi, ako mu pustijo plantažo nedotaknjeno. Tako se zgodi, da lahko posamezni gojitelji gumijevcev delajo nemoteno dalje, medtem ko v njihovi soseščini gorijo drevesa in skladišča ter pokajo streli. Tudi lastnik avtobusa raje plača Guerilcem nekaj denarja, kot pa, ua mu naslednji dan na cesti zgori njegovo vozilo, s katerim si služi kruh. ALI BO PRIŠLO DO MIRU? Guerilci na Malaji so stalno živeli v upanju, da bo z uspešnim kitajskim posegom v korejsko vojno njim pripadla vloga predstraže kitajskih sil, ki bi po izgonu Američanov s Koreje prodrli in »osvobodili« Siam, nato pa tudi Malajo. Zato se je v pričetku letošnjega leta guerilsko gibanje na Malaji zelo razmahnilo, ko pa je prišel do izraza kitajski neuspeh na Koreji, se je tudi na Malaji precej umirilo, a vendar še ne popolnoma. Vendar Britanci niso preveč optimisti. Težko je uničiti bojevnike, ljudi, ki v tej borbi ne morejo izgubiti ničesar drugega, kakor svoje življenje in zato je še vedno odprto vprašanje, če bodo lahko pogasili žerjavico, ki tli pod zelenim džunglskim listjem. E. R- Poizkusite i o rešiti! UGRABLJENI GENERAL (Nadaljevanje in konec) Nemškim oblastem na Kreti! »Gospodje, Vašega komandanta divizije, generala Kreipea, je pred nedavnim ujela neka britanska enota pod najino komando. V času, ko čitate to naše obvestilo, je že na poti v Kairo. Želimo poudariti, da smo v tem uspeli brez pomoči prebivalstva ali partizanov in da so bili le vodiči Grki, pa še to oni. ki služijo v grški vojski na Srednjem vzhodu in so prišli na Kreto z nami Vaš general je vojni ujetnik in bomo z njim postopali tako, kakor zahtevajo mednarodne določbe. Vsake represalije proti prebivalstvu smatramo za neopravičljive in nepravične. Na skorajšnje svidenje! P, M. Leigh - Femor, major, Stanley Moss, kapetan P. s. — Žal nam je, da nismo mogli odpeljati tudi avtomobila s seboj.« » * * Bilo ie na Kreti v zgodnjem poletju 1944. General Kreipe, komandant 22. divizije tankovskih lovcev »Sevasto7 polj«, nosilec viteškega križca železnega križa, je užival svoj dopust po napornih letih v Franciji, pred Leningradom in na Kubanu. Kreta je za to kot nalašč. Res prijeten otok: oljčni nasadi, pašniki, slikoviti ostanki preteklosti, sinje nebo in tista modrina, ki jo pozna le Sredozemsko morje. Gospod general je bil res lahko srečen. 1200 km oddaljen od najbližjega bojišča, je pričel pozabljari na vse neprijetnosti preteklih mesecev. Blažena varnost, le sonce sije in sije. In poleg tega je velika osebnost, nemški general, general tiste velike armade — res ne več nepremagljive — a velike vendarle še. Kakor že koli, na Kreti smo še gospodarji. Toda pretekel je en sain mesec in konec je bilo sanj. Od vsega je ostala le še varnost, ta pa se je resda, celo povečala, saj je Kairo, kamor ga je preselila skupinica uniformiranih najemnikov plutokratske Britanije, še bolj od- daljeno od najbližjega bojišča kot Kreta. Oba oficirja, podpisana na citirani poslanici, sta se že dalj časa ukvarjala z Bližnjim vzhodom. Uradno se temu reče, da sta bila britanska zvezna oficirja. Major Leigh - Fermor je bil že 1940/41 z grško vojsko v Albaniji, od poletja 1942 pa je bil zvezni oficir na okupirani Kreti. Malo čudno je to, res, nemška okupacija in — angleški zvezni oficir. Vendar pa je čisto enostavno: prebivalci se niso strinjali z dejstvom, da so okupirani in so Nemcem malo nagajali, Angleži so še malo priložili in potreba po zveznem oficirju je bila tu. Major se je večkrat gibal med Kairom in Kreto ter vedno prinesel s seboj kakšno novico ali načrt. Neke februarske noči 1944 se je zopet enkrat spustil na Kreti s padalom in malo fantastičnim načrtom. Njegov pomočnik, kapetan Moss, pa ni mogel zaradi vremenskih m prilik skočiti takrat, potem pa se mu ie poizkus ponesrečil še sedemkrat in niti po morju mu ni uspelo priti na O', ok. Majorju ni preostalo drugega, kot tisti pregovor, da je »potrpel', jivost božja mast« in je pač čakal. Po dveh mescih sta se oficirja končno le našli in, ko so se jima pridružili še ostali, sta zbrala skupino devetih ljudi ter vse podrobno seznanila z nalogo. Njih plen naj bi bil general Kreipe, ki si je za svoje bivališče izbral romantično vilo Ariadna, nedaleč od znanih razvalin Knososa. Od tu se je vsako jutro vozil v divizijski štab, ki je bil v mestu Arkhanes. Lepa cesta se veselo vije med oljčnimi gaji, pašniki in stotinami ovc, s pastirji, oblečenimi v kože in ponosno sedi slavni general v svojem avtomobilu. Mogoče se mu zdi vsa ta pokrajina kot njegova jast in zviška zre na umazane pastirje, ki piskajo otožne melodije na svoje piščali. Niti v najbolj blaznih sanjah mu ne bi prišlo na misel, da se pod eno izmed teh kož skriva major Leigh -Fermor, ki se ni mogel izogniti miku čisto indijanskega podviga. Ta opazovanja so povedala marsikaj. Na križišču cest v Herakleion in Ark- hanes se cesta v Knosos zvije tako nenadoma, da je moral generalov šofer zmanjšati hitrost na minimum. To se je stalno ponavljalo in je postalo za zarotnike prvorazredne važnosti. Večdnevna opazovanja so pokazala tudi to, da se general vrača domov v času med prvim mrakom in deveto uro zvečer. To je bil drugi važen podatek. S tem pa st abila kraj in čas ugrabitve določena. Začetek je bil storjen in vendar stvar še nikakor ni bila enostavna. Potrebno je bilo rešiti še nekaj problemov. Prvi med njimi je bil ta, da ne bi skupina po pomoti napadla koga drugega. Z večdnevnim opazovanjem pa so se toliko seznanili z avtomobilom, da so ga v somraku spoznali že po sami silhueti. Druga možna neprijetnost bi bila ta, da bi se med samo akcijo pojavil še kak drug avtomobil. V tem primeru bi se moral pač del deveterice ukvarjati z njim; gotovo pa bi bil podvig s tem zelo otežkočen.« Računajmo še malo na srečo, saj pravijo, da hrabre ne izneveri. Najbolj resna stvar pa so bile represalije, ki bi jih Nemci počenjali nad prebivalstvom. Uvodna poslanica se jim je zdela najprimernejša in res je, da so bili partizani obveščeni o akciji prav zadnji trenutek, ter sploh niso posegli vmes. Skupina se je sestajala pred odhodom na izbrane položaje v suhi strugi neke planinske rečice. Štiri dni so zaman čakali v^ zasedi — general se je kot nalašč vračal domov že pred mrakom. Deveterica pa je čakala in preklinjala. Vse je bilo pripravljeno za sprejem, general pa je bil ze na vatnem v svoji vili. Potem je napočil peti dan. Tih sredozemski večer se je spustil na opustele griče, le zvonček kakšnega izgubljenega ovna moti mir. Generala še ni doma. Nocoj bo šlo torej za res. Možje so malo razburjeni. Popoln mrak je že bil, ko sta se oba britanska oficirja postavila na križišče' v naduti pozi nemških vojaških policajev, z rdečo signalno svetilko v rokah. Ostali so se poskrili ob cesti. Eden je bil v bližini , samega Arkbanesa, da bi z lučjo naja- vil prihod avtomobila — enkrat, če bo sam, dvakrat, Če ga bo spremljalo še kakšno drugo vozilo. Ta signal bi sprejel opazovalec v bližini križišča in ga po približno 800 metrov dolgem kablu z električnim zvoncem na koncu, poslal tretjemu opazovalcu, ki bi o tem obvestil oba oficirja na cesti. Vse je poteklo kot naoljeno. Ob po! desetih se je avtomobil ustavil pred obema oficirjema, ki sta mahala s svojima svetiljkama. Major ‘je posvetil v sedež in ko je zagledal generala vsega pokritega z odlikovanji in drugo navlako, je zahteval v nemščini dokumente. Kakšna predrznost! General je protestiral proti nepotrebnemu zadrževanju in se sploh ni zavedal situacije. Medtem so prispeli še ostali in konec je bilo komedije. Izvlekli so šoferja, na njegovo mesto pa je sedel Moss. Generalu, ki jim je še vedno nekaj dopovedoval, so pokazali bajonete in hitro-strelke ter ga malo nevljudno premestili v zadnji del avtomobila. Major se je udobno zavalil v njegov sedež, se pokril .z njegovo kapo, potem pa je avto z Mossom na krmilu, odbrzel proti Herakleionu. Vse je bilo končano v eni sami minuti. Takoj za tem so srečali dva avtomobila nemških vojakov — to bi jim trda predla. Švignili so skozi Herakleion in nato naprej po cesti proti Retimu. Ena sama straža jih je poizkusila ustaviti, ostale so le pozdravljale. Čez eno uro in pol se je avto ustavil. General je dal častno besedo, da ne bo poizkusil pobegniti in obrniti nase pozornosti. Vse ga je tako zmedlo, da je čisto izgubil svojo nadutost in se brez ugovarjanja vdal v usodo. Skupina se je razcepila, del z generalom je pod Mossovim poveljstvom odšel proti gori Ida, ostanek pa je major povedel proti obali, kjer bi morali najti ugodno mesto za pristanek podmornice. Na cesti je ostal le avtomobil, v katerem so pustili angleški ofi cirski plašč in citirano pismo za dokaz, da so podvig izvršili pripadniki redne angleške vojske. Takrat pa so šele nastopile prave težave. Nemci, ki so seveda takoj opazili, da je general izginil, so sklepali, da je še vedno na &toku. Na sumljivih me- stih so blokirali obalo ter vse večje travnike in pripravljali kazenske pohode proti partizanom.. Medtem so s1 morali možje z ujetim generalom pre' bijati skozi težko dostopne kraje v osamljene gorske vasi. Čakali so na na-vodila za zaključek podviga, glas 0 ujetem generalu pa je šel skozi vasi p°“ veličaftno Ido in navdajal ljudi z upa' njem in radostjo. S pomočjo partizanov sta se skupini spet združili v skalovju Ide in se dogovorili za pohod na brano obalo. Posrečilo se jim je prebit* nemški kordon in doseči mesto, od k?" der bi generala s podmornico spravo* na varno. Toda glej razočaranje. Ničesar ni bilo, Zaman so se oči ozirale P® periskopu, še ni konec težav. Spet se je vse ponovilo: proboji nemških kot' donov, skrivanje po vaseh in pečinah) brezplodno iskanje zvez z ostalimi a*j! gleškimi skupinami' na otoku. Pretek so dnevi, pretekle ugodne noči. V Hv rakleionu je še plapolala zastava ^ kljukastim križem in tudi general Krp pe je bil še na otoku. Res da je bi njegova uniforma že umazana in razt ^ gana in da je že kar sam pohitel skrivališče, če so se pojavila nad ni1^_____ nemška opazovalna letala, a vendar bil je še na otoku in to so Nemci mp da slutili. Blokada se je še poostri ! majorjevih ljudi se je pričela lotev razdraženost. Takrat pa je prišlo obvestilo P° diju. Prebili so se zadnjič na oba kai glej! Iz noči nad morjem se je ne. zabliskalo, bil je signal podm°rnl Tokrat je bilo vse v redu. «. p re Patria 0:1 (0:0), 18 10 4 4 53:24 24 18 11 2 5 50:30 24 18 10 3 5 34:21 23 18 10 2 6 37:26 22 18 9 4 5 28:22 22 18 8 4 6 33:24 2P 18 8 4 6 26:20 20 18 7 5 6 40:37 19 17 8 2 7 23:22 18 18 8 2 8 30:30 13 18 8 1 9 38:37 17 18 6 4 8 34:35 16 18 6 4 8 23:31 16 18 4 7 7 29:52 15 17 5 4 8 23:33 14 18 5 4 9 23:51 14 18 4 5 9 17:35 13 11 1 1 11 11:44 8 Fiorentina : Spal 0:0, 2i4 (2.;?)« ALiita i Juventus 13 8 4 1 34:11 20 Milan 13 8 4 1 34:14 20 Palermo 13 6 6 1 21:10 18 Internazionale 13 7 3 3 29:13 17 Novara 13 5 5 3 22:15 15 Lazio 13 6 3 4 * ’ 23:18 15 Spal 13 4 7 2 17:15 15 Napoll 13 6 2 5 18:11 14 Sampdoria 13 6 2 5 17:13 14 Pro Patria 13 4 5 4 15:22 13 Padova 13 4 4 5 18:24 12 Torino 13 5 2 6 12:17 12 Udinese 13 4 4 5 18:26 12 Fiorentina 13 3 5 5 13:13 n Bologna 13 4 3 6 12:21 11 Atalanta 13 4 3 6 13:26 11 Como 13 3 2 8 13:23 8 Lucchese 13 3 2 8 11:22 8 Triestina 13 2 4 7 7:21 8 Legnano 13 1 4 8 15:27 € Ziirich 13 7 5 1 33:17 19 Chiasso 13 8 3 2 36:30 19 Basel 13 9 0 4 34:20 18 Grasshoppers 13 6 4 3 35:21 16 Servette 13 6 3 4 32:20 15 Chaux de Fonds 13 6 3 4 34:24 15 Young Boys 13 5 4 4 27:25 14 Lugano 13 5 3 5 29:21 13 Lausanne 13 3 6 4 20:24 12 Bern 13 4 2 7 25:30 10 Belinzona 13 3 3 7 15:31 9 Young Fellovvs 12 3 2 7 24:35 8 Locarno 12 2 4 6 17:33 8 Blel 13 1 2 10 17:47 4 Hokejski turnir v Lausannei Lausanne, 16. dec. Tu je bil turnir v hokeju na ledu za pokal mesta Lausanne, na katerem so sodelovali Italijansko moštvo Diavoli Rosso Neri, nizozemska ekipa IHC den Haag ter švicarski moštvi Lausanne in Chaux de Fonds. V kvalifikacijskih tekmah so Diavoli Rosso Neti premagali Chaux de Fonds 5:4, z enakim rezultatom pa je Lausanne zmagala nad Haagom. V borbi za tretje mesto je danes Haag premagal Chaux de Fonds 7:5. D-0 LBgmmo : Atalanta v srečanju za prvo mesto pa je Lausanne V zračnem kanalu, kjer preizkušajo oblike letal, hočejo tudii angleški smučarji izvedeti, kakšna drža nudi najmanj zračnega odpora in (Dovoljuje največje hitrosti Po hudih borbah slovenskega prvenstva v nogometu smo dobili v kranjskem Korotanu novega prvaka, ki pa, zlasti po zadnjih igrah, tega mesta ne zasluži z vso upravičenostjo. To mesto bi vsekakor preje pripadalo Braniku, mariborskemu Železničarju ali pa Muri, ki je predvsem v jesenskem delu (v tem delu je zasedla prvo mesto s 13 točkami pred Branikom, vendar z boljšo razliko v golih) in pa v pokalnem tekmovanju podirala močna moštva, med njimi celo zagrebškega Metalca in varaždinskega Tekstilca. S članom I. zvezne lige, zagrebško Lokomotivo, pa je častno izgubila tekmo sredi Zagreba. Ta poraz je zakrivila samo nesigurnost obrambe, kajti poznala se je odsotnost Simona, ki je bil poškodovan Tako so prekmurski »plavi« doživeli po 10 zaporednih zmagah svoj prvi poraz. Da so »Muraši« zmagovali od tekme do tekme, gre največja zasluga bivšemu odličnemu igralcu ljubljanskega »Primorja« tov. Kukanji, izvrstnemu napadalcu in tehničarju Zelkotu, požrtvovalnemu in prodornemu desnemu krilu Norčiču, zelo dobro pa igrajo tudi njegov brat Bela, stebra obrambe Simon in Klepec ter Norčič Aki. Po vrnitvi vratarja Skalarja od vojakov in po njegovih zadnjih uspešnih nastopih, ima Mura vse možnosti, da se prihodnje leto plasira v »zgornjo hišo«, morda še celo na prvo mesto. Iz JA se bo vrnil tudi mladi in nadarjeni branilec Babič. Med ljubitelji nogometa se celo šušlja o nekaterih igralcih Nafte, ki so baje zaprosili svoj klub za odpustnice in se nameravajo včlaniti pri Muri. Toda četudi ti igralci ostanejo v svojem matičnem klubu se bo Mura s tako igro. kakor jo je pokazala v jesenskem in pokalnem tekmovanju lahko borila v letu 1952 za prvo mesto, saj iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da se Mura vrača v staro formo. Gomboc Slavko iCoro tastov obračun Menda še ni bilo v Kranju občnega zbora, ki bi bil po svoji številčni udeležbi, živahnosti in temeljitosti enak zadnjemu občnemu zboru Korotana. To je povsem razumljivo, saj je nogometno občinstvo pričakovalo rešitve znanih nesoglasij med NZS in Korotanom. Lahko trdimo, da je bil ta spor povsem razčiščen, predvsem v vseh moralnih točkah. Zbor je enoglasno obsodil nekatere pristranske sklepe NZS, ki so bili deloma razvidni iz tajnikovega poročila, deloma pa so splošno znani. Tudi delegat NZS ni mogel zavrniti glavnih oporekanj. Seveda pa ta občni zbor ni izzvenel kot »obtožnica« NZS, niti kot »protestno zborovanje«, temveč je sprejel vrsto sklepov, med katerimi ima viden poudarek sklep o vzpostavitvi čim boljših odnošajev med NZS in klubom na podlagi obojestranskega sporazumevanja. Zanimivo je tudi, da dosedanji društveni predsednik tov. Kovarik ni mogel na občnem zboru podati predsedniškega poročila, ker je pod suspenzom, vendar so ga kljub temu prisotni enoglasno izvolili za ponovnega predsednika, s čemer so mu dali najlepše zadoščenje. Razveseljivo je tudi, da so tokrat zastopniki množičnih organizacij, ljudske oblasti in JA popolnoma podprli Korotan in mu obljubili vso pomoč. Upamo torej, da res ni več daleč čas, ko bo kranjski nogomet in ostali športi dobil novo, prepotrebno igrišče, ki je bilo doslej resna ovira za napredek športnega življenja v Kranju. Štempihar Miloš Po štirih letih potrpežljivega čakanja, upanja in obljub novomeških športnih forumov, da bo nogomet prav kmalu zaživel, se danes Novomeščani upravičeno izprašujemo, kaj mislijo tisti ljudje, ki nam mečejo pesek v oči in nas varajo z obljubami, pri tem pa sami izgubljajo avtoriteto in zaupanje. Kje so pravzaprav vzroki, da v Novem mestu nogomet še vedno spi? Saj vemo, da je v Novem mestu dovolj ljudi, ki znajo igrati nogomet in bi ga celo radi igrali. Tudi igrišče, čeprav v slabem stanju, je vedno na razpolago. V katerem grmu torej tiči zajec? Če gremo ni odbor o pr ŠD reko tega, da se uprav-Krka sestaja samo enkrat mesečno k rednim sejam (sejam prisostvujejo običajno le 3 Tudi šport je v Ameriki samo trgovina Amerika nci so svojevrstni ljudje, čisto drugačni c4 ipovrečnega Evropejca. To se seveda odraža tudi pri športnikih in pa pri športnem občinstvu. Med tem ko je Evropa v teh ozirih še razmeroma »konservativna«, so jo Ameri-kanci »v razvoju« že davno prehiteli. Ne mislimo pri tem na vrhunske uspehe v posameznih panogah, temveč na. panoge same. Medtem ko se Evropejec naslaja ob nogometnih, košarkarskih, boksarskih in drugih prireditvah, so Americancu dostikrat te prireditve pre-mrtve, premalo razburljive in napete. Amerika nci so svojemu okusu prilagodili druge igre in panoge: rugby, ameriški nogomet in pa basebal, ki so neprimerno bolj dinamični kakor evropski športi. Seveda pa imajo Amerik a nci še bolj »dramatične« panoge. Sem spada prosta rokoborba ali »cateh as catch can«, razen tega pa prirejajo tudi tekme žensk v rokoborbi, tekme rokoborcev v blatu in celo tekme med ljudmi in živalmi (n. pr. v boksu, tekih na kratke proge) in podobne ekstravagance. Grk Jim Londos, Irec 0’Mahoney ln Indijanec Little Wolf so še vedno najbolj popularni borci »catch as catch cana«. Sedaj vas bomo v naslednjih vrsticah nekoliko podrobneje seznanili z »zvezdami« tega »nežnega« športa. Prvi je 'na yrsti torej Jim Londos, po narodnosti Grk, po poklicu pa profesionalni rokoborec. Londos je ena najbolj popularnih osebnosti v ZDA, kar ja zasluga predvsem njegove rokoborske umetnosti. To, kar je Wiihelm Tell za Švicarje in Robin Hood za Angleže, to je Jim Londos za moderno Ameriko. Vsaj tako pravijo Amerikanci. Sicer je Londos moral na višku svojih sil odstopiti prvenstvo mlademu Ircu 0’Ma-honeyu, toda s tem ni prav nič izgubil na slavi, kajti gledalci in smpatizerji so vedeli, da je prvenstvo moral izgubiti. Sicer pa o tem podrobneje pozneje. Verjetno vas zanima, kakše% je Londos na pogled. Ce verjamete ali ne — prav nič drugačen, kakor vsak navaden smrtnik. Je srednje visoke rasti, a zelo širok v ramenih in hrbtu. Kakšno ima moč, to si lahko sami mislite. Vsi tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je zelo do- brodušne narave, pogled ima baje čisto j zvezda nad zvezdami«, kajti njegov »ko- Charles premagal Maxima V San Franciscu je bivši absolutni svetovni prvak v boksu Ezzard Charles premagal sedanjega svetovnega boksarskega prvaka poltežke kategorije Joeja Maxima v 12 rundah po točkah. V New Yorku je svetovni boksarski pr- vak polsrednje kategorije Kid Gavilan v Madiison Square Gardenu premagal kanadskega boksarja srednje kategorije VValterja O^v^-in - jv teh- ."JAia.-V otroški. Edino, kar je na njem grškega, so kodrasti lasje in goste, črne obrvi. Tako i zgleda Londos »privatno«, v »službi« pa je povsem drugačen. Po navadi se že v prvi rundi zaleti kakor bik s sklonjeno glavo nasprotniku naravnost — v trebuh in slednji sfrči, naravno, kakor snop prazne slame na tla ali pa celo iz ringa v dvorano. Ko leži nasprotnik na tleh, ga Londos prav »nežno«, kakor kakšna bolniška sestra, obme na hrbet, da lahko nanj »aterira«. To »ateriranje« pa izgleda takole: Londos se prime z rokama za vrvi okoli ringa, z nogama se odrine visoko v zrak in pristane z vso svojo težo — nasprotniku na trebuhu. To zadostuje. Londos a med ovacijami odnesejo iz ringa na ramenih, nasprotnika pa. na nosilih in borbe jo konec. Druga nada tega ameriškega športa je Irec 0'Mahoney. Njegova »metoda« je popolnoma drugačna od Londosove. On uporablja v borbi prav poseben, tako zvsni »nacionalni« način. To svojo metodo imenuje o’Mahoney »irski bič« (Irish whip). Zanimivo je, da Mahoney ne uporablja te svoje metode v prvi, temveč šele v tretji ali četrti rundi. Praktično izgleda »irski bič» takole: Mati oney zagrabi svojega nasprotnika za roko, vseeno, ali je leva ali desna. Nato ga začne vrteti okoli sebe, nekako tako, kakor vrti metalec kladiva svoje atletsko orodje. Seveda se nasprotnik v začetku upira, a pozneje izgubi zavest. Ne ve več, kje je leva in kje desna stran, kje je spodaj in kje zgoraj. Mahoney pa vrti svojo žrtev vse hitreje in hitreje. V hipu, ko jo izpusti, odleti nasprotnik kot topovska krogla med vrvi okoli ringa.' Seveda je že popolnoma »uspavan«, prav gotovo se mu sanja, da se vozi na parniku, ki ga zibljejo ogromni morski valovi. Večina dobi zaradi tega morsko bolezen .Seveda pa Mahoney ne kaže prav nič usmiljenja do teh »bolnikov« Urno ga zgrabi za no. ge ln brez pomisleka zažene med občinstvo. To je redni »finale« vsake borbe. ..Bolnik« prileti navadno med tiste gledalce, ki so med borbo preglasno navijali za Mahoneyevega nasprotnika. In medtem, ko Mahoney odhaja z ringa, prideta dva strežnika z nosili In odneseta »bolnika« tja, kamor spada. Zadnji v tej trojici pa je Indijanec Little Wolf. Ta je naj zanimivejši izmed vseh treh. Wolf je čistokrven Indijanec iz znanega plemena Huron. Ime zveni sicer nekoliko nenavadno, kajti Little Wolf pomeni »mali volk«. O tem. kaj ima WoIf skupnega z volkovi, ne bomo razpravljali, drži pa, da se bori kot res pravi volk. V borbi uporablja Little Wolf posebno sredstvo, tako imenovano »indijansko past za noge« (Indian Foot Trap). Ta past izgleda približno tako-Ie: v primernem trenutku poklekne Little Wolf svojemu nasprotniku na koleno, prime nasprotnikovo novo z obema rokama okoli gležnja in Jo prične počasi, toda vztrajno vleči proti sebi, t. J. v nasprotni smeri, v katero lahko gibljemo kolenski sklep. Seveda nasprotnik nima prav nobene možnosti obrambe. Little WoIf ga pusti čakati največ pol minute — če se ne vda, potem koleno enostavno zahrešči in — adijo noga! Wolf Je mnenja, da je ta trik zelo enostaven in seveda tudi učinkovit. Zanimivo je tudi to, da Little WoIl ored vsako borbo na prav neobičajen način pozdravlja gledalce in sicer z zateglim klicem svojega plemena Huron. Ta klic je Wolfu prinesel veliko popularnost. Občinstvo ga med . borbo ves čas hrabri s tem klicem in navijanje traja običajno toliko časa, dokler Wolf ne uporabi svojega specialnega prijema, svoje »indijanske pasti«. Sedaj ko poznate že Londosa, Mahoneya in Little Wolfa, pa vam še nekaj povemo o Jacku Curleyu. To je mož, ki ga ni mogoče premagati za nobeno ceno, še celo »Flyving Tackle«, »Irish Wh'U in tildi »Indian Foot Trap« mu ne morejo do živega. Mož je namreč menager vse trojice. Ce bi ocenjevali njegove sposobnos^-bi iedar« obsega okoli 3000 prireditev na le to. Curley verjame samo v težke kategorije, v lahke sploh nima zaupanja. Ge bi mu kdo svetoval, naj organizira v New Yorltu rokoborsko prireditev v grško-rimskem slogu, bi ga takoj spravil v umobolnico. Verjame samo v Londosa, 0>Mahoneya in Wolfa, pa še v nekaj manj znanih borcev. Vsi skupaj potujejo iz kraja v kraj in z združenimi močmi skrbiji, da se primemo dviga bančni tekoči račun mistra Curleya. Nekoč je Curley poklical Londosa k sebi in mu dejal: »Veš kaj, Jimi, ljudje so že naveličani tvojih zmag. Dovolj je tega. Občinstvo bi veliko plačalo, če bi enkrat videlo tvoj poraz.« Londos je razumel, saj je vedel, da se mu bo ta poraz sigurno precej izplačal. In še isti večer je 0>Mahoney premagal nepremagljivega Londosa. Pa recite, če ni Curley »zvezda nad zvezdami«? Naročajte se na .Poleti ali 4 člani) in če izključimo dejstvo, da se o nogometu razpravlja teh sejah morda le enkrat v leta, m da nogometna sekcija sploh nima svojega referenta, se vendar lahko ustavimo, ob tem, da doslej uprie^li odbor ŠD Krka ni naredil niti naj-skromnejšega koraka, da bi v Novem mestu poiskal vsaj enega človeka, ki bi bil zmožen organizirati moštvo in ga spraviti na predvojno višino. Naj se upravni odbor ne opira preveč na lavorike odbojkarjev, atletov, namiznoteniških igralcev in plavačev. Vse to ga ne opravičuje. Človeka naj najde (v Novem mestu ga res ne bo težko dobiti), ki bo poskrbel da bomo Novomeščani spet gledali kvalitetne nogometne tekme. Za to so dani vsi pogoji, samo malo več dobre volje in požrtvovalnosti bo treba. Kaj pa industrijska podjetja? Dovolj je vašega čakanja. Velikokrat se je športno društvo obrnilo do vas, pa ste samo molčali. Ali ni vaša dolžnost, da pomagate, saj imate za to možnosti? Ge sta lahko pomagala »Pionir« in tekstilca tovarna, zakaj se mestna podjetja obračajo vstran? Ko bo nogomet v Novem mestu zaživel, takrat bomo vsi skupaj lahko veseli njegovega uspeha, igralci in občinstvo pa vam bodo hvaležni za vsako pomoč in naklonjenost. Novomeščan. Nogometni turnir na Ježici Prva tekma za nogometni pokal NK Jadran se je končala z zmago 3:0 za 2TL, ker nogometaši Slovana niso prišli na tekmovanje. Druga tekma med Železničarjem in Jadranom pa ni bila odigrana zaradi premajhnega igrišča, ter bo po sporazumu v torek, 18. t. m. ob 14.30 na Igrišču Krima na Rakovniku. Ukmar Stanko, slovenski vratar št. 2 ? V letošnji nogometni sezoni si je Ukmar pridobil sloves najboljšega nogometnega vratarja v Mariboru in nastopal tudi za reprezentanco mesta. Pričel je z nogometom na okoliških travnikih s sovrstniki, nabijajoč žogo iz cunj, Nedeljo za nedeljo pa je obiskoval nogometne tekme in sanjal o tem, kako bi bilo lepo_, če bi lahko igral na pravem nogometnem igrišču s pravo žogo iz usnja ter v nogometnih čevljih. Čas je hitro potekal in 1. 1939 se je po posredovanju tovarišev vpisal v SK Železničar, kjer se mu je dolgoletna želja izpolnila. Igral je v mladinskem moštvu in si kmalu pridobil sloves resnega Ln dobrega nogometaša. Leta 1947 je moral na študij v Ljubljano, kjer je uspešno nastopal za Železničarje, pomagal temu klubu l. 1949 osvojiti prvenstvo LRS ter nastopal tudi v reprezentanci mesta Ljubljane. Doletela ga je tudi častna naloga zastopati barve Slovenije, med drugim na tekmah v Črni gori. Do danes je odigral preko 2oo tekem, vse uspešno in požrtvovalno. Prva navodila mu je dal takratni trener Železničarja tov. jenko — pozneje je imel še več trenerjev, toda prav zadovoljen ni bil z nobenim. Smatra, da posvečajo trenerji premalo painje in časa treningu vratarjev, ki so na ta način prepuščeni samemu sebi in ne morejo napredovati. Redno trenira dvakrat tedensko in pogreša specialni način treninga za vratarja, kateremu se pri klubu polaga premalo painje. Najlepši spomin v nogometni karieri mu je, dan, ko je izvedel, da bo s 16. leti branil za prvo moštvo kluba. Cele noči pred tekmo ni mogel spati, v nedeljo pa je izpolnil pričakovanje funkcionarjev, ki so ga postavili v moštvo, in branil v odličnem stilu. Njegova največja želja je, da bi se kakovost nogometa v Mariboru dvignila. Pri tem je pripravljen pomagati z vsem svojim znanjem. T rdi pa, da pri sedanjem stanju ie pričenja izgubljati veselje do dela, ker delo uprave kluba ni zadovoljivo. Premalo je požrtvovalnih delavcev, preveč se govori in premalo dela. Da med mladino ni pravega zanimanja za nogomet, je kriva slaba kakovost slednjega v Mariboru. Ukmar meni, da se niti Braniku, niti Železničarjem ne bo posrečilo doseči sodelovanje v II. zvezni ligi. Smatra, da bi bilo treba zbrati najboljše moči (funkcionarje in igralce) v enem nogometnem društvu, pripraviti vse potrebne pogoje (res dobrega in izkušenega trenerja, finančna sredstva in material), ker bi samo na ta način lahko Maribor dobil močno moštvo, ki bi bilo v stanju konkurirati najboljšim klubom e državi. Pri tem delu bi morali sodelovati prav vsi, ki se zanimajo z« nogomet, saj ll bil njihov trud prav sigurno poplačan z uspehom. Ukmar je še mlad, star je 26 let ter je uslužben v Delavnicah drž. železnic v Mariboru kol strojni tehnik. Kakor v športu, tako je tudi pri svojem delu resen, vesten ter uživa veliko zaupanje svojih tovarišev in predpostavljenih. V številnih nastopih je Ukmar podal zelo dobro igro in mnogo pri-pomogel k lepim uspehom svojega kluba. Sigurno je poleg Bencinka, reprezentativnega vratarja ljubljanskega Odreda, najboljši golman Slovenije. želimo mu v njegovem nadaljnem udejstvovanju še mnogo uspehov. E. B.