Naročnina mesečno 2°> I Ji u. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ni.6/lH Telefoni aredn i«va i daevoa »tožba MM — aoêaa tm, »94 ia NH Ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.340 za inserate; Sarajevo 7565. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 29« lakaja mt Лтш ijatrtj, pcM^eljks hi inlka ШШ Kali o je Avstrija našla samo sebe Prelat Seipel, rajni zvezni kancler sosedne Avstrije in njen najzvestejši prijatelj med vsemi državniki, ki so zavzemali kakšno vlogo pri izoblikovanju avstrijske državne misli po razjiadu stare monarhije, je enkrat o »Ад-schlussu«, o priključitvi Avstrije k Nemčiji, torej o vprašanju integralne Nemčije in integralnega neinštva izrekel sledeče misli: »Da, če bi napravili danes ljudsko glasovanje o priključitvi Avstrije k Nemčiji, bi morda večina glasovala za priključitev. Vendar pa pri presojanju tega zanimivega razpoloženja našega ljudstva ne smemo pozabiti, da se mi Avstrijci le preradi obnašamo kakor prebivalci starih delov mest, ki izginjaio pod udarci modernega življenja in modernih zahtev. Na zunaj, na javnih zborovanjih se navdušujejo za vse modernizacijske načrte, ki naj odstranijo staro in uvedejo povsodi zrak in komfort. Toda na znotraj pa le grize vsakega strah, kaj été bo zgodilo z vsemi starimi vijugastimi ulicami, s starimi pred stoletji postavljenimi hišami in s prelepimi z zimzelenom preraščenimi trgi in dvorišči, kjer se daleč od modernih čud in od velemestnega šundra lahko sanja o lepotah starih časov...« Ali ni veliki rajni avstrijski državnik položil v te besede vso čudovito tajno razburljive zgodovine zadnjih 15 let samostojnega življenja nove povojne Avstrije? L. 1918 je bila avstrijska republika brez vsake državne misli in državne samozavesti. Avstrijsko ljudstvo, navajeno preje na državno misel, ki je. šla preko narodne misli in jo je nadvladovala, vzgojeno v duhu monarhije-domovine mnogokate-rili narodov, naučeno, da te narode vodi k višji kulturi, je bilo takrat brez smernic, obupano samo nad seboj in ni zahtevalo drugega kakor da se ga popolnoma poniža in da izgubi še ono malo. kar je od starega sijaja ostalo. Mirovne pogodbe, za njimi jxigodbe držav Male zveze so morale z vso silo zgraditi zid med Avstrijo in Nemčijo in preprečiti, da bi bila Avstrijo takrat v svojem obupu ia do naroda, ki je dobil vero v svojo lastno državo in našel ljubezen do nje, morebiti trajal še dolga desetletja. V Avstriji se je namreč moglo mirno in objektivno presojati, kaj se je v Nemčiji dogajalo. V Avstriji ni nobenega psihološkega pritiska mas, zato pa se tiik^aj tudi dobro ve, da bi Hitler ne bil nikdar prišel »nujnostno« — kakor trdijo sedaj nemški zgodovinarji — na oblast, če bi Papenovi konservativci ne bili znoreli in zidali nanj svojih zračnih gradov, če ne bi bili odstranili Briininga, če ne bi bili preprečili generalu Sclileicherju, da bi bil šel na volitve in ponižal Hitlerjevce. V Avstriji tudi dobro vedo, da nemški »narodni revoluciji« manjkajo vsi zgodovinski predpogoji, ki naj bi opravičili spremenitev pravne države v državo osebne diktature, in brez katerih je vsaka diktatura zločin ua narodu. V Avstriji so dobro videli, da je dr. Briining vodil nemško državo vedno više, da je Papen žel od Briiningove setve in da se je začel svet, z Anglijo na čelu, zgrinjati s svojimi simpatijami okrog Nemčije. V Avstriji tudi vedo, da prave komunistične nevarnosti, ki naj bi opravičila nacionalistično diktuturo, prav za prav ni bilo. Zato pa v Avstriji tudi s strahom in grozo zrejo n« vse razdejanje, ki ga je nacionalistična diktatura v par tednih svojega vladanja nagromadila. Današnji položaj Nemčije Namesto pakta štirih imamo sedaj dve fronti : Francija - Mate države - Rusija Anglija~Ameriha~Italija contra Diplomati, ki se brez uspeha vrtijo ves čas v enem krogu Pariz, 26. maja. Kar se dogaja zadnje čase v Ženevi, ne predstavlja ničesar drugega kakor dogovorjen nastop Anglije, Amerike in Italije proti Franciji. Te tri velesile skušajo na vsak način pridobiti Francijo za razorožitev v smislu MacDonaldovega predloga. Francija pa take razorožitve, ki zahteva od nje ogromno žrtev uničenja vsega tako zvanega napadalnega vojnega orožja, ne more sprejeti, če se na drugi strani ne ustvarijo take garancije mednarodnega značaja, ki bi onemogočale vsak napad na njene meje. Ker je to stališče Francije stvarno tako utemeljeno, da mu nihče ne more oporekati, in ker bi se vsak, ki bi od Francije zahteval tako žrtev, ne vpoštevajoč tega njenega pogoja, razkrinkal kot zaveznik Nemčije — zato sta Anglija in Amerika morali sedaj napraviti korak, katerega sta se do sedaj odločno branili napraviti: morali sta ponuditi Franciji realno jamstvo, da jo bosta v slučaju kakšnega neupravičenega napada podprli. Človek bi torej sodil, da je razorožitveni problem sedaj rešen. „Velikodušnau kotncesiia Amerike Toda temu še daleč ni tako! Velika Britanija se je do danes obotavljala dati Franciji jamstva za njeno sigurnost pred kakšnim napadom Nemčije, izgovarjajoč se na to, da ni sigurno, kako se bodo v slučaju kakšnega evropskega konflikta obnašale Zedinjene države severne Amerike. Kar naenkrat pa je 24. maja presenetil ženevsko konferenco zastopnik USA g. Norman Davis, ki je izjavil, da je Amerika sedaj pripravljena, postaviti se na stran krivično napadenega. To izjavo je z navdušenjem sprejela tudi Nemčija, angleški zunanji minister Simon pa je izjavil, da je sedaj problem rešen: kdorkoli bo kršil Kellogov pakt, to se pravi, kdor bo skušal porušiti sedanji mir v Evropi, bo imel proti sebi vse druge velike sile. Tej veseli konsta-taciji se je končno pridružil tudi italijanski delegat marchi di Soragna, ki je dejal, da so težkoče razorožitvenega problema sedaj rešene in se je zahvalil tako Simonu kakor Normanu Davisu, izražajoč upanje, da bo delo razorožitvene konference odslej potekalo hitro k svojemu cilju. je žatibog nesprejemljiva Žalibog moramo konstatirati, da o rešitvi problema tudi po izjavi Združenih držav sev. Amerike ni nobenega govora. Kaj pa je g. Norman Da-I vis obljubil? Norman Davis in Simon sta predložila sledečo formulo: Ako bi konferenca evropskih velesil v slučaju kakšnega neupravičenega napada ugotovila, kdo je krivični napadalec in že bi Združene države severne Amerike čisto neodvisno od tega po svojem lastnem usmotrenjii prišle do enakega zaključka, bi se obvezale, da napadalca ne bi podpirale, niti ne bi dovolile svojim državljanom (trgovske družbe ali fabrike orožja), da ga podpirajo. To so torej tiste slavne garancije, ki jih je pripravljena dati USA Franciji, če bi jo Nemčija napadla! Da je taka garancija popolnoma nezadostna. se vidi na prvi pogled in francoski državniki hi morali biti izredno naivni, če bi za tako ! prazno obljubo žrtvovali svojo armado. Sou etska Rus'ia popolnoma solîdarna s Francijo Čisto jasno je, da francoski zastopniki v Ženevi na ta velikodušni korak obeh anglosaških držav ne bodo odgovorili, kakor upata Roosevelt in MacDonald, s tem, da bi sedaj podpisali razorožitveni predlog g. MacDonalda, ampak da bodo zahtevali čisto drugačna, v resnici učinkovita jamstva za evropski mir in da bosta morali Anglija in Amerika, ako odkritosrčno želita pomirjenje Evrope, sprejeti zahteve Francije in njenih zaveznikov ali pa vzeti nase odgovornost, če bi se razorožitvami konf renca izjalovila. Skupna fronta Anglije, Amerike in Italije je že 24. t. m. pa tudi v sledeči razpravi 26 .maja doživela poraz, ker so se postavili na stališče Francije ne samo zastopniki Male zveze in drugih evropskih malih držav, amjiak razen Japonske tudi zastopnik Sovjetske Rusije, pariški sovjetski po- Tymti-izSefniki! Najboljše in najcenejše se okrepčate v LJUDSKI KJHIN3IOESE.MICE Kreko/ dom tri minute od kolodvora. Večje skupine po predhodni prijavi znaten popust. slan I k Dovgulevski. Ta okolnost je bila »ensaeija dneva, ker se je ii odločnega nastopa Dovgalev-ekega proti stališču Anglije jasno razvidela nova Ironta: Francija—Mala ive*a—Rusija. Dovgalevski je namreč enako kakor vsi ostali lastopniki malih držav izjavil, da je treba garancije »a evropski mir razumeti tako, kakor jo je lormuliral predsednik odseka, ki se bavi z vprašanjem teh garancij, grški ipadi " točno definirati, da se mora proti napadalcu t delegat Politie, namreč, da se mora uapadaler združenimi silami učinkovito nastopiti in da morajo določbe veljavnih mednarodnih pogodb sploh biti zavarovano v celem svojem obsegu napram vsakemu napadalen in da se mora priskočiti v takem slučaju na pomoč vsaki državi, ki hi bila napadena ali pa kakorkoli ie po rušenju miru prizadeta. Poziv Angliji in Ameriki t Razorožitev tudi na morju Protifrancoeka fronta pa m bila presenečena eamo po odločnem in nedvoumnem nastopu zastopnika Sovjetske Rusije, ampak tudi po izjavi francoskega delegata Massiglija, ki je v svojem govoru postavil Ameriko in Anglijo pred jako težko dilemo. Dejal je namreč, čemu ti dve državi tako vztrajata na splošni razorožitvi na kopnem, dočim nočeta ničesar slišati o enaki razorožitvi na morja. Amerika, Anglija in Japonska eo svoje so- razmerje med svofani pomorskimi silami uredS« dieto same, kakor se je to zde4o oportuno njim. Zahtevajoč «istem generalne razorožitve, pa sta i« Anglija in Amerika postavili logično tudi na stališče, da se mora razorožitev izvesti po istetn načel« tudi na morju. Tudi Japonska podpira Francijo Ameriški in angleški deleg.-vt sta bila po ta« zahteva jako j>resenečena, to pa tem bolj, ker ee niso francoskemu »tališču v tem oziru pridružili tudi vsi ostali zastopniki na konferenci, ampak celo zastopnik Japonske, ki je članica pomonekefj» dogovora med Anglijo in Ameriko. Japonski delegat Sato je namreč izjavil, da te pridružuje francoskemu mnenju, da washingtonska pogodba glede razmerja pomorskih sil med Ат-^lijo, Ameriko in Japonsko ni pravičen in pravilen temelj za splošno razorožitev in da je Japonski za to, da se to razmerje spremeni. Britanski delegat Eden in ameriiki delegat Norman Davis sta skušala to stališče pobijati, sta pa pri tem konferenco jako razočarala, ker se je Eden odkrito izjavil proti točni definiciji napadalca in proti točnim in učinkovitim garancijam, ako bi kdo sedanje mirovno stanje rušil. Halijan-I ski delegat ie še ni oglasil k besedi, pač pa fašistični tisk izTaža svoije veliko nezadovoljstvo, ker delegati Francije in ostalih držav nočejo sprejeti Davieovega predloga. Konferenca se bo zopet odgodifa Splošno mnenje, ne samo v Parizu, ampak tudi drugod, je, da se bodo razprave razorožitvene konferenc« kmalu odgodile zato, da se bodo mogle začeti priprave za svetovno gospodarsko konferenc« v Londonu. Zgodilo se je torej ravno narobe, kakor se je pričakovalo, da bo namreč morala svetovna gospodarska konferenca zborovati prej, nego bo dosežen kakšen rezultat glede razorožitve in zasiguranja evropskega miru. Ker pa je jasno, da svetovna gospodarska konlerenca ne more imeti nobenega pravega rezultata, preden se ne razčisti vpraša'. >)e evropskega miru, zato pomeni delovanje svetovne diplomacije čisto navaden circulus vitiosus. Skoda za milijone, ki se zapravljajo za tako brezuspešno in brezupno delo! Tudi baron Aloisi se zaman trudi... Kot rešilci poloéajja bi radi nastopili Italijani, Usoden trenutek evropske politike ki pripisujejo konferencam barona Aloisija v Ženevi e Paul-Boncourjem, Benešem, Titulescom in Jevtičem velikanski pomen. Zdi se pa, da tudi baron Aloiei ne bo našel čarovniške formule za rešitev položaja. Zakaj, preden se države ne bodo zedinile o temeljnih načelih, je ustvaritev kakega pakta četvorice, ki se ga Francija načeloma ne brani, brezpomembna in bi samo komplicirala itak že komplicirani mehanizem za vzdrževanje evropskega miru. Zanimivo je, da angleški listi nadaljujejo ostro kampanjo proti Franciji in da n. pr. »Daily Express« piše, da Francija nuja podobo vojne v mirnem času in da je zgradila veliko trdnjavo celo dve milji proč od — Ženeve. V resnici, kdor motri evropski položaj dane«, ne more reči drugače kakor: Difficile est eatyram non scribere ... Anglija pritiska na Francko, naj podmse pakt četvorice Pariz, 26. maja. V mednarodnem položaju je nastopil vprav usoden treutek. Anglija pritiska z vsemi sredstvi na Francijo, r.oj bi podpisala pakt četvorice v obliki, kakor je sedaj pred nami. Kakšen je ta pakt? Iz zanesljivega vira izvemo, da vsebuje sledeča določila, ki so za Francijo nesprejemljiva: 1. Štiri velesile bodo vzajemno vplivale na ostale države za rešitev določenih vpja-šanj (ali kakor dobro pravi Echo de Parie: Štiri velesile bodo vzajemno pritiskale na žrtve revizije, da se vdajo v svojo usodo). 2. Ako se bo sprožilo vprašanje teritorialnih izprememb, naj se zahteva verzajske mirovne pogodbe, da morajo glede tega biti soglasne vse države podpisnice brez izjeme, izpremer/i v toliko, da se ne zahteva soglasje one države, ki bi bila po tej reviziji prizadeta, ako so se za revizijo izrekle štiri velesile, 3. Tndi Madjarski in Bolgariji se mora priznati enakopravnost v oborožitvi kakor Nemčip. Kakor se vidi, je Italija, ki dela v dogovoru x Nemčijo, le neznatno modificirala svoj načrt in ideja revizije tvori slejkoprej glavno os tega pakta. Razume se, da Francija zlasti 2. točke ne more sprejeti, da ne govorimo o Mali zvezi in o Poljski. Izvemo, da je dr. Beneš Simonu izjavil, da bodo države Male antante, ako bi štiri velesile podpisale pakt, zapustile Zvezo narodov. V Franciji sami se vrši sedaj huda bitka med vladno levico na eni k med generalnim štabom in strankami desnice na drugi stranL Levičarska glasila »Republique«, »Populaire«, »Matin« in »Oeuvre« se zavzemajo za to, da Francija podpiše je v pogledu svetovne mržnje hujši kot jvi je bil v avgustu 1914. Avstrijci nc vidijo nobene, prav nobene Ugodnosti ali koristi, ki naj bi odtehtala vso ogromno škodo, ki jo je hitlerizem nakopičil, jxisktisa socialističnega načrtnega gos]xidarstva po boljšcviškein vzorcu pa Avstrijci ne morejo imenovati božjega blagoslova. V Italiji je morebiti narodna prerodi-tev bila potrebna. V Nemčiji ne. Nemčija se je hrabro, junaško borila na bojišču, a tistega civilnega poguma, poguma v javnem življenju, ki ga je Bismarck pogrešal pri Nemcih, dikta- tura, ki ie obsodile k molku polovico naroda, ne bo dala! Avstrija je to videla. Videlo je, da dvoje ljudstev lahko govori isti jezik, bere iste knjige, diha isto kulturno ozračje, uboga sličnim zakonom, а da vendar ni isto, da so mod njima lahko strahotne razdalje, daljave od duše do duše. ki jih niti materijelne življenjske nujnosti ne morejo približati. Ko je 66 milijonov Nemcev živečih v nemškem rajhu zajel dve tretjini najhujši idejni in dejanski nemški in-tegrnlizem. se je v drugi nemški državi 6 milijonov prt dveh tretjinah ljudstvu ukoreninilo prepričanje, da izravnunjc ni mogoče. Nemška nacionalna revolucija v Nemčiji jc dala nemški Avstriji šele državno samozavest. Mor»! j1' priti vse podirajoči vsenemški val v Nemčiji, da je uničil vsenemški integralizem v nemški Avstriji in avstrijskemu ljudstvu dal vero v svojo državno in narodno samobitnost. Tam, kjer bi »ein friedliches Zusammcnleben« — mirno sožitje lahko uresničilo ideal ene, velike, nemške pravne držnve, je diktatura nacionalizma in integralistov le |x>globila prepade med državama, katere bi človek mislil, da jezik in kri vežeta s stoterimi vezmi v življenjsko skupnost. Avstrijski problem je zanimiv iz mnogih stališč. Najzanimivejši je morda iz tega. ker odkriva neizmerne tajne človeške duše in njene /nkone. mimo katerih bi nikdar ne smeli iti ''žavniki, o katerih naj bi zgodovina poročala, da so bili konstruktivni. pakt četvorice, češ, da Francija ne sme vzeti nase odgovornosti za polom razorožitvene konference; da ji, ako noče podpisati pakta, ne ostane ničesar drugega, kakor da začne preventivno vojno zoper nemčijo, česar pa francoski narod noče itd. itd. Desničarski listi pa izjavljajo, da bi Daladier bil »izdajalec domovine«, ako bi podpisal pakt, ki meri na uničenje zmage 1918. Zlasti napadajo Paul-Boncourja. V londonskih političnih krogih pa so prepričani, da bo Francija pakt podpisala, ako se najde kompromisna formula, ki bi nekoliko modificirala točko IL Mussolinijevega načrta. Francija ne popušča Pariz, 26. maja. Ni govora o tem, da bi Francija podpisala pakt četvorice, ako se ne bo striktno ujemal z določili pakta Zveze narodov. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, včasih dež, zelo hladno, na prostem vetrovi gospo< lar in gospodinja poseti XIII. LJUBLJANSKI VELE$EIE(V! OD 3. DO 12. 3UNI3A 1933. Pregle i vseh predmetov n potrrbščin v gospodarstvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m» Polovična vožnja na železnicah, popust nn parobrodih. SpecUalne razstave: Pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, Mvlla, tuUKl promet Dolenjske, perutnina ln kunci, „ftivall in rastline v stanoraulu • Legitimacije »e ctobe pri večjih denarnih zavodih, iupnih tn občlneklh uradih, blletarnah Putnlko In prt večjih ielezn. poeta|ah Dravske banovine velesetmeteo 7abavtSfe te pestro ln veitkomes'no Konferenca Male zveze bo odgovorila na načrt pahta četvorice Praga, 26. maja. tg. Praško konfcrcnco Male zveze bodo otvorili v ponedeljek s konfcrcnco časnikarjev Male zveze. Pri tej bodo govorili mini-ter Krofta za ČSR, dočim bodo za Romunijo in Jugoslavijo govorili visoki uradniki bclgrajskega in bukareškega zunanjega ministrstva. Ta konferenca, ki sc bo oddajala tudi po radio postajali vseh treh držav, bo velika manifestacija proti rc-vizionizmu v Evropi. V torek pa sc bodo začela uficiclna posvetovanja zunanjih ministrov, ki bodo trajala tri dni. Program vsebuje vsa važna gospodarska in politična vprašanja, predvsem pa bo konferenca zavzela svoje stališče proti paktu četvo-ricc, razorožitvenemu vprašanju in londonski gospodarski konferenci. Izmed notranjih organizacijskih vprašanj pa bo najvažnejša ustanovitev stalnega tajništva za gospodarska vprašanja Male zveze. Konkre inih gospodarskih sklepov v odnošniih med tremi državami ni pričakovati. Predsednik Roosevelt čisti . .. Pariz, 26. maja. tg. Ministrski predsednik Da-ladier jc imel danes razgovor s poljskim poslanikom Iliapovskim. Zastopnik Poljske je pri tej priliki ponovno izrekel pomisleke poljske vlade proti paktu četvorice. Sporedno s pariškimi razgovori je Imel tudi Paul-Boncour v Ženevi sestanke z zastopniki Poljske in Male zveze. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič jc iz Belgrada oficiclno zavzel v precci previdni obliki stališče o vprašanju pakta četvorice. Izjavil jc, da bo Mala zveza na svoji konfercnci v Pragi o tem podala oficielno izjavo, v kateri bo posebno podčrtala, da oslane gospodar svojih interesov in da morajo bili zajamčene mednarodne obveznosti in prejšnje pogodbe. Čc bo pakt četvorice sklenjen, se bo zgodilo lo samo v okviru in v duhu pakta Zveze narodov. Večje pomisleke, kakor v Belgradu, pa imajo še vedno \ Pragi proti paktu četvorice in ic nedvomno, da bo Francija zelo vpoštevala glasove svojih zaveznic. Kralj, banskajjkglnjca preprog Pritiske banovine v Sarajevu o mmtt razsi m sarafevsk v veliki dvorani hotela „UNION" od 27. maja «io 31. maja od 9. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer Sprejemamo naročila na 24 mesečno odplačevanje brez naplačila Premirje med Japonsko in KtSa$em Peking, 20. maja. ž. Sporazum za premirje med Kitajsko in Japonsko ji bil parafiran od delegatov obeh vlad ze v Krrck. V ponedeljek bo sporazum o premirju svečano podpisan v bližini Pekinga. 0 podrobnostih tega sporazuma se čuje, da ho črta Peking-Tjencin kakor tudi železniška pni- Korupcijii ameriškega bankarstva na zatožni klopi Razprava proti Morganu ga med obemi mesti ostala v kitajskih rokah pod pogojem da se kitajske čete umaknejo iz severnega sektorja. Japonci bodo sedaj umaknili dve armadi, ostalo vojaštvo pa ho odpoklicano z meje takoj, ko bo pakt n premirju podpisati. Kongres Pen - Mubov ob Adriii Washington, 26. maja. KOMPROMITIRANI POLITIKI Pred preiskovalno komisijo ameriškega senata se jc začel senzacionalni proccs proti najbogatejšemu človeku Amerike Morganu, kojega banka jc obvladala vse denarno poslovanje in seveda tudi vse javno življenje v Ameriki. Proces je senzacio-nelcn predvsem radi tega, ker se je izkazalo, da je bil Morgan v zvezi z mnogimi najvplivnejšimi politiki Amerike, ki so od njega dobivali posojila pod jako ugodnimi pogoji ali pa cclo brez garancij ali pa na vsak način pod nezadostnimi jamstvi. Med njimi jc v prvi vrsti gospod Norman Davis sedanji delegat Amerike na razorožitveni konferenci v Ženevi. Drug privilegiran dolžnik Morganove lirmc je tudi Ôwen Young, znani oče Youn-'jovega načrta. Nadalje jc na listi Morganovih pri-vilegiranccv Mellon, brat sedanjega dižavncga tajnika, bivši mornariški minister Adam, bivši finančni minister Walsonove vlade Adoo, bivši vojni minister Baker, sedanji finančni minister, oziromu državni tajnik Woodin, general Persbing, vrhovni poveljnik ameriške armade na francoski fronti leta 1917 in 1418, znani general Dawcs, ki je tudi reševal Evrcpo s svojim znanim reparacijskim načrtom, vplivni polkovnik Lindbcrgh. ameriški industrijalce Raskob in drugi. Izvzcmši Woodina, so vsi imenovani politiki člani demokratske stranke. Najbolj senzacionalno pa jc razkritje, da Morgan, najbogatejši človek Amerike, v letu 1930, 1931 in 1932 NI PLAČAL NOBENE DOHODNINE Pri zaslišanju pred senatovo komisijo jc Morgan izjavil, da dohodnine zato ni plačal, ker nje-uov dohodek ni dosegel od zakona zahtevanih 4000 dol.I Morgan je prišel na razpravo v Washington z vsemi člani svoje družine, s katerimi sc je provo-katorično nastanil v petnadstropni hiši. Razen njega se bodo morali zagovarjati tudi drugi ugledni velebančniki, kakor Mitchell in Harriman^ zaradi neplačevanja davkov, oziroma napačne davčne napovedi, potvarjanja knjig in podkupovanja vplivnih politikov. Tem politikom Morganova banka ni samo dajala posojil brez garancij ali pa pod nezadostnimi gatancijami, ampak jim jc tudi dajala lr.ožr.ost, da so KUPOVALI PAPIRJE PO NIŽJI CENI, nego jc bila tržna, da so potem z njimi špekulirali. Ta privilegij je Morganova banka dovolila sedanjemu ' iinančnemu ministru Woodinu, bivšemu mornariškemu ministru Adamu, generalu Pershin-gu in drugim. Tako na pr. so ti gospodje, med katerimi pa se nahajajo tudi, kakor se čuje, Norman Davis, Dawcs in Young, akcijc Allegheny Trusta« kupili po 20 dolarjev, ko jc bila njihova faktična vrednost 35 dolarjev. Vsak od njih je dobil približno tisoč akcij, ki so bile v skupnosti vredne 1,250.000 dolarjev. Potem, ko so gospodje tc akcije po tako nizki ccni dobili, so pa naenkrat poskočile za 50',. . Kar se tiče posojil, sta dobila na pr. Norman Davis in Charles Dawcs vsaK po 100.000 DOLARJEV, kar predstavlja ogromno vsoto in velik privileg, ker so jih gospodje dobili naravnost zastonf, večina pa posojil še danes nista odplačala, niti kapitala I niti obresti. Morgan je pri preiskavi izjavil, da nc ve, kdaj je ta posojila dovolil. Tukaj gre v prvi vrsti I za posojilo Normanu Davisu, kateri je tudi med onimi, ki niso ničesar odplačali. Je pa teh posojil 24 v skupni vrednosti 2,500.000 dolarjev. So pa v Morganove korupcijskc zadeve zapleteni tudi vele-industrijci, kakor na pr. znani Myron Taylor, pred-I sednik ameriškega jeklenega trusta in eden izmed ravnateljev First National Bank v Newyorku. Zanimivo je, da bodo pri razpravi prišla na dan tudi Nemška posojila Pierponta Morgana na kar so posebno radovedni hitlerjevci, ki trdijo, da je Morgan podkupil mnogo nemških državnikov. Morgan jc z vsemi silami poskušal, da nc bi prišlo do preiskave, toda Roosevelt jc izjavil, da sc mora razprava vršiti brez ozira na kogarkoli. Roosevelt jc sklenil, da odkrije vso korupcijo, ki jo gojijo ameriške velehankc. Razpravo jc poveri! državnemu pravdniku Pecora, Italijanu po rodu, ki jc znan kot eden najbolj zmožnih in najbolj ostrih ameriških državnih tožilcev. Pccora je v nekaj mcsccih zbral OGROMEN MATERIJAL, ki dokazuje, kako jc Morganova velebanka vplivala na vse ameriške banke, na industrijo in na zakonodajo. Pccori sc jc tudi posrečilo, da so zaplenili mnoge tajne knjige Morganove. Pecora jc izjavil, da sc nc bo oziral nc na strankarsko pripadnos' nc na socialni položaj oseb, ki so zapletene v Morganove posle. Že dosedanje zasliševanje Morgana je imelo rezultat, da ameriška javnost odločno zahteva, da mora finančni minister Woodin nemudoma odstopiti in da se mora takoj odpokli-cati iz Ženeve Norman Davis. Tudi Cootidge zapleten Washington, 26. maja. U. V nadaljnji razpravi pred senatovo komisijo proti Morganu jc državni ložilcc Pecora izjavil, da sc med osebami, ki jih jc Morgan podkupoval, nahajata tudi bivši predsednik USA Coolidgc, in gospa Parker Gilbert, ki jc dobila debele svežnje akcij, kp jc njen mož bil generalni agcnl za rcparacijc v Berlinu. — Morgan je nato izjavil, da to ni bilo v zvezi s kakšnim podkupovanjem. Kar se tiče Normana Davisa, ki se nahaja zdaj, kakor znano, kot delegat USA v Ženevi, jc na tozadevno vprašanje časnikarjev izjavil, da mu je Mosgan pred tremi leti posodil 50.000 dolarjev poa zadostnim varstvom, dn to posojilo ni v nobeni zvezi s kakšno korupcijo in da ga le zato šc ni mogel poravnati, ker mu država še sedaj ni vrnila stroškov za njegove misije v inozemstvo, ki ga dejansko stanejo še enkrat toliko! Tožilec Pecora je trditve Morgana osparjal. Sv. Oče v Lateranu Vatikan, 25. maja. AA. Davi se je papež odpeljal v avtomobilu v lateransko palačo. Pred baziliko ga je sprejel msgr Ercolc, ravnatelj misijonskega muzeja. Papež je nato stopil v muzej in si ogledal palatinsko in papeško dvorano, kjer je imel msgr Ercole nagovor nanj. Pred baziliko sc je medtem zbrala velika množica ljudi in opazovala ponlif!-kalni sprevod, v katerem je bilo pet avtomobilov in dva tovorna avtomobila s papeškimi stražami. Z balkona lateranske palače so vihrale papeške zastave, z oken, ki gledajo na trg, pa italijanske zastave in prapori mesta Rima. — V baziliki jc msgr Nardonc, tajnik kongregacije, sprejel in pozdravil jbrane odlične osebnosti, zlasti bivšega španskega kralja Alfonza XIII. z infanti, predsednika irske vlade de Valero in diplomatski zbor. Po končanih svečanostih je papež podelil z balkona sv. Janeza Lateranskega blagoslov stotisočglavi množici, k: mu jc burno vzklikala. Ob 13.20 jc papež odšel iz -erkve sv. Janeza Lateranskega in se odpeljal v avtomobilu v spremstvu msgra Dominionija. B. Jevtič se vrnil Belgrad, 2G. maja. L Z današnjim ekspresnim vlakom sc je vrnil iz Ženeve v Belgrad zunanji ini-nisler Jevtič ? soprogo. Na postaji so zunanjega ministra pozdravili odpravnik poslov češkoslova-kega poslaništva Rcisner, sv« Ini'k romunskega poslaništva Papiiiiu in osebje zunanjega ministrstva. Z isiint vlakom so jo vrnil i/, Ženeve tudi prometni minister Radivojevič, ki je imel v Ženevi več sestankov /. romunskim prometnim minislroin Mir-lom radi graditve mostu preko Donave med Jugoslavijo in Romunijo. Pravilnih O UZD Belgrad, 20. maja. A A. Na podlagi cl. 121» zu-lioua o zavarovanju delavcev, z dne 21. maja 11)22 iu cl. 252 dosedanjega statuta Osrednjega urada /,■ zavarovanje delavcev, je minister /a socialno politiko in namililo zdravje, odobril siuiut Osrednjega uradu za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, ki «u je sprejelo ravnateljstvo O-rcdnjega urada zavarovanje deluvccv ua svojih sejah Si lie 2S. in 20. novembra 19112, ter izpre- menil oilnosiio dopolnil ta statut v toliko, da stopi v veljavo 27. maja 1933. Toga dne izgubi veljavo dosedanji statut omenjenega urada in njegovih krajevnih organov, ki jo stopil v veljavo 24. januarja 1923 /, vsemi kasnejšimi izpremembami in dopolnitvami. Statut sc objavi v »Službenih novinah« kraljevine Jugoslavije iu v Radnički zastiti«. Prepovedan uvoz Dubrovnik. 20. tnaja. ž. Snoči so igrali pred Kneževini dvorcem Guuduličevo Dubravko . — Predstavi je prisostvovalo nad 5000 oseb. Po predstavi, ki je bila končana opolnoči, so se gostje razšli. Davi ob 1) jo otvoril Wells sejo v Bondineinu gledališču. Najprej je bila izvršena verifikaciju, nato pa je tajnik Ouid podal obširno poročilo ter sporočil, da obstoji danes že 45 Pen klubov v 40 centrih. Potem je referiral o knjigah ter rekel, da bo nagrada, ki jo je razpisal Pen klub, najbrž ukinjena, ker se je zn njo prijavilo samo 5 oseb iz vseli centrov, l'en klub pa pridobiva vedno več članov Lelos so se prijavili Grčija, Irak in Indija, kjer je ustanovljen nov center v Bombayu, kateremu predseduje Rabindranath Tagore. Vsi ti klubi imajo okoli 1000 članov. Nato je poročal tajnik g razmerah v Nemčiji. Za njim je govoril madjarski delegat Rado o drugi točki svoje resolucije o zaščiti svobodnega kroženja duševnih proizvodov, o čemer se bo bavila ludi Zveza liaroilov. Tej resoluciji se je priključila tudi bolgarska delegatinja ! Dora Gabe, ki je zahtevala, da se ukine carina na knjige. Ko je bila resolucija sprejeta, je govoril delegat ne\vyorškega centruma, Cambi o popisu prevodov in o mednarodnem kodeksu, v katerem naj bi bili vpisani vsi prevodi. Predlagal je tudi resolucijo, v kateri pravi: Ker se je ponovno pojavil v svetli pretirani šovinizem, ki preganja književnike, je zato dolžnost vsakega umetnika, da ohrani svobodnega duha, da človeštvo ne bo zapadlo v popolno ncumiiOBt, zlobo in strah. Resolucija proti nemšhemu literarnemu čiščenju Ameriški centralni Pen klub apelira ha vse druge centrale, da podpišejo načela, na katerih je ustanovljena vsa struktur adanašnjega Belgrad, 26. maja. AA. Ministrski svet je izdal odlok o prepovedi uvoza blaga avstrijskega izvore. Prepoved sc tiče enajstega dela carinske tarife, ki se nanaša na f.apir, knjige, zemljevide in slike, od št. 442 do vštete 474 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi, 14. dela carioikc tarife, ki sc nanaša na kovine in kovinske izdelke (od št, 520 do vštete 645 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi); 15. dela carinske tariie, ki se nanaša na uvoz strojev, aparatov, raznih naprav, brzojavnih predmelav in prevoznih sredstev (od št. 646 do vštete 682 uvozne tarife zakonskega predloga o sploš-л carinski tarifi). Ta odlok stopi v veliavo, ko se razglasi v Službenih novinah«, objavljen bo pa v številki z dne 27. maja 1933. Prepoved uvoza navedenega blaga iz avstrijske republike stopi torej v veljavo opolnoči med 26. in 27. majem 1933. V zvezi s tem odlokom je finančni minister dsl ccrinarnam nalog, da ravnajo z blagom avstrijskega izvora, za katero veljajo gornja določila in ki bi prišlo do meje po uveljavitvi odloka ministrskega sveta, po določilih carinskega zr.kona po postopku za izvrševanje tega zakona. Osebne vesti Belgrad. 20- milja. AA. Za ekonoma državno bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju v i 7. skupini jo postavljen Anton Manfred. Belgrad. 20. maja. !. Napredovala sla: i/, 7. v (i. pol. skup. Anion Gojniir Kce, profesor na državni ; srednji tehnični šoli v Ljubljani; iz 8. v 7. pol. skup. franc Kramar, šef oddelka likvidature glavno pe lnižn ce Državne hipoteikarne banko v Ljubljani. društva da posvetijo posebno pozornost resoluciji, ki so jo predložili delegati Anglije, Francije, Nemčijo in Belgije in katera je bila soglasno sprejeta na 5. mednarodnem kongresu Pen klubov v Bruslju leta 1027. V tej resoluciji se zahteva: 1. Literatura, ki je mednarodna, od vsega začetka ne pozna meja iu mora svobodno krožiti med narodi brez ozira na politične komplikacije. 2. V vseh slučajih, posebno pa v slučaju vojne morajo biti umetnine, ki so skupna lastnina vsega človeštva, zavarovane preti nacionalnimi in političnimi strastmi. 3. Pen klubi bodo uporabili svoj vpliv za mednarodno spoštovanje iu apelirajo na mednarodni kongres, da ukrene vse potrebno, da, prepreči, tla centri Pen klubov, ki so ustanovljeni, da afirmirajo iu okrepijo dobro voljo in razumevanje med plemeni iu minuli, ne hod» delali propagande za neupravičeno preganjanje pod naslovom šovinizma, kateremu jo vzrok plemensko sovraštvo ali pa populit ir na neznosljivost. Ko je Cambi prečital gornjo resolucijo, je Wells predlagal, da so najprej diskutira o tej ameriški resoluciji, ker so vse ostale resolucije le variante te glavne resolucije. Radi te Wellsove izjave je nastalo razburjenje pri francoskih delegatih in delegatili drugih narodov, ker so Francozi, narodi Male zveze in nekateri drugi centri l'en klubov, skupno 10, predložili še drugo resolucijo, ki pa je mnogo oslrejša od ameriško. Ta resolucija obravnava isti predmet. Nato je hotel belgijski delegat Lyr prečitati to resolucijo, podpisano od 17 držav, čemur pa je nasprotoval Wells, češ, da jo je šele sedaj našel na svoji mizi, medtem ko mu je bila ameriška resolucija predložena že pred 14 dnevi. Predsednik Wells je odločno odklonil čitanje druge resolucije in izjavil, dit se o njej govori lahko samo v zvezi z ameriško resolucijo. Nemec Elster je pristal, da se razpravlja o ameriški resoluciji, med tem pa se jo dvignil francoski delegat .Iules Romain, ki je v temperamentnem govoru zahteval, da se prečita tudi resolucija 17 držav. Valonski «lelegat Thomas je predlagal, da se prečitata obe resoluciji. Ameriški delegal Cambi je zahteval, da se glasuje o njegovi resoluciji. Na kongresu sla se torej spopadli dve nasprotni struji Delegat Marinetti je nastopil z zelo temperamentnim govorom, v katerem je zahteval, da l'en klubi opustijo politiko, nakar je Elster ponovno zahteval, da sprejmejo ameriško resolucijo kot podlago. Elster je izjavil, da so se sestali h kongresu zato, da delajo za dosego sporazuma med narodi in zn mir. Tej Elsterovi izjavi pn so se od srcu nasmejali vsi ameriški delegati. Potem se je dvignil belgrnjski delegat Stefa-uovič, ki je izjavil, da ni čilal resolucijo 17 centrov l'en klubov, čeprav .se Jugoslavija tudi nahaja med njimi. Ta izjava g. Štefanoviča je iznenadila vse navzoče, radi česar je vslal ljubljanski delegat dr, Cankar iu izjavil, da je bil Stefanovič zaposlen v nekem drugem komiteju, mod tem ko je on v Imenu ljubljanskega Penklubn sprejel resolucijo Francijo in oslalili držav. Nato jo neki bolgarski delegal čilal v francoskem jeziku resolucijo 17 Pen klubov, ki jo mnogo ostreje napadla Nemčijo kakor ameriška. Pcsebllo energično obsoja /ažlganjc knjig in pre- ganjanje intelektualcev radi plemenske verske pripadnosti v Nemčiji. Švicarski delegat dr. Stickelberg je izjavil, da pomeni ta resolucija vmešavanje v politiko, kar je zn Pen klube zelo nevarno. Delegat avstrijskega centralnega Pen kluba, Félix Salten, je naglašal, da morajo radi smernic zadnjega kongresa Pen klubov prenehati politični govori 1er da Avstrija ne bo sodelovala v debatah, ki bodo politično usmerjene. Nato je govoril še Marinetti, ki pravi, da je Nemčija še vedno v revolucionarnem razvoju, kar pa ne pomeni, da bo pri tem vedno tudi ostalo. Nizozemski delegat Westerman je apeliral na vse člane, naj pazijo, da se Pen klubi ne bi razbili na tem vprašanju. Francoski delegat Cromineux ie izjavil, da je Cambijeva resolucija popolnoma drugačna od njihove. Nemški delegal Busch je sporočil, dn nemški centralni Pen klub nikakor nc more sprejeti druge resolucije, in če se bo še naprej diskutiralo v tej obliki, potem bo Nemčija prisiljena kongres zapustiti Italijanski delegat Marinetti jo predlagal, da se o drugi resoluciji debatira šele na prihodnjem kongresen. Valonec Thomas je odločno izjavil, da v resoluciji sedemnajstih ni prav ničesar, kar bi poniževalo Nemčijo. Nato je predsednik Wells predlagal. da glasujejo za Cainbijevo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta od vseh. tudi od Francije. Nemčije in ostalih sedemnajstih podpisnikov druge resolucije. Ko je bila resolucija sprejeta, se je ponovno dvignil francoski delegat Cretnineux ter nudil Nemcem diskusijo o drugi resoluciji sedemnaj-slorice. Nemški delegat Busch je diskusijo sprejel in bo v lej zadevi danes popoldne ob 3 sestanek, da se najde možnost za modifikacijo te resolucije. Sodišče za zaščito države : t. Liški proces Belgrad, 26. maja. I. Senat državnega sodišča za zaščito države jc danes razglasil sodbo nad prvo skupino lako zvanih liških vstašev, ki so pripravljali revolucijo v naši državi. Obsojeni so: Julij Lenac na 16 let težke ječe, Vladimir Scčko na 18 let težke ječe, Anton Dobrila nc 14 let težke ječe, Dragotin Vlahovič na 8 let težke ječe in Rup-čič na 3 leta težke ječe. Dragičevič in Juta sta bila oproščena. Prvi štirje so obsojeni tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. 2. Proti 2i komunistom Belgrad, 26. maja. I. Danes ob 8.30 se je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proce'« proli 21 članom raznih komunističnih celic. Skoraj vsi obtoženci so emigranti iz Italije. Senati: predseduje dr. Bubanj, člani pa so: Trajko Stamenko-vič, Vojislav Kurtovič, dr. Margctič, Paljič, Vulcaj-lovič, Milodrag Filipovič. Obtožnico zastopa državni ložilcc dr. Marokino. Obtoženci, sami mladi fantje, povečini doma iz Solkana pri Gorici, so zavzeli mesta na treh dolgih klopeh. Na zatožni klopi sedijo radi širjenja komunizma: Josip Prion, Maks Valentinčič, Valentin Klanjšček, Pavla Klanjšček, Leopoldina Ušaj, Josip Kopitar, Filip àirccli, Anton Špacapan, Andrej Slcgnar, Franjo Peršon, Danilo Jclčič, Franjo Saksida, Leopold Kravos, Srečko Vilhar, Peter Bogateč, Albert Sulčič, Boris Božič, Franjo Hvalič, Alojzij Košuta, Dainon Sedmak :n Josip Sedmak. Ker obtoženci povečini nimajo nobenih sredstev, sta si najela zagovornika samo dva, in sicer brani Srečka Vilharja dr. Maks Laufcr, Borisa Božiča pa dr. Boleslav Bole, vsem ostalim pa jc določil predsednik senata dr. Bubanj zagovornike ex otto: Priona zastopa odvetnik Dimitri> Pavlovič, Maksa Valentinčiča dr. Sefkija Behmcn, Valentina Klanjščlca Nova Vojalošcvič, Pavlo Klanj-šck Aleksander Kačenik, Lcopoldino Ušaj, ki se edina brani iz svobode, Vlado Mišič, Josipa Kopitarja Vujinovlč, Filipa Širclja gospa Bosiljka Ivko-vič-Krstič, Aniona Špacapana' Božidar Vukašino-vič, Andreja Stegnarja Borivoj Markovič, Frania Pcršona Čcdomir Jcvdženijevič, Danilo Jclčiča Milan Grubič, Franja Saksido Vlado Mišič, Leopolda Kravosa Boleslav Dimitrijevič, Bogalca Milivoj Dragomirovič, Alberta Sulčiča Bora Prodanovič, Franjo Hvaliča Božidar Vukašinovič, Alojzija Košuto Lazar Jovanovič, Damona Sedmaka Bosiljka Ivkovič-Krstič in Josipa Sedmaka Peter Jovano-vič-Dobavec. Po prečitanih generalijah jc takoj pričel državni ložilcc dr. Marokino citati obtožnico. Po prečitanju obtožnicc je predsednik senata zaključil današnjo razpravo, ki se bo nadaljevala jutri ob 8 zjutraj. Zaslišanih bo najbrž prvih pet obtožencev. OeirtBvdanfi _ Belgrad, 20. maja. 1. Radi nialverzacij v zvezi z Nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev sta bila dunes pred tukajšnjim sodiščem obsojena Ma-rian Bulic na 7 let težke ječe, Anton Markovič pa na I le lo strogega zapora. Belgrad, 2i>. maja. 1. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem «e je pričel dalles proces proli bivšim višjim uradnikom finančnega ministrstva radi lepa, ker so oškodovali državno blagajno za okroglo (JO milijonov zlatih dinarjev. Na zatožni klopi sedijo: krrr aika savrfce carinarnice Milena Berič, Peler Borisavljevič. ■ vrinil; finančnega ministrstva v pokoju in Ivan (Ijalcovič, načelnik oddelka carin v pokoju. Obtežene! so zlorabljali državo na ta način, «la so izdajali napačne analize in ponarejali dokumente ter naredbe v prid družbe Standard Oil Company. Slovenske gorice ob grobu svojega borileIja Ivan Roškar na zadnji poli Maribor, 26. maja. Včeraj popoldne eo se Slovenske gorice in ondotno katoliško slovensko ljudstvo za vedno poslovili od svojega sina, delavnega, odločnega in plemenitega Ivana Roškarja. Od vseh strani Slovenskih goric so prihiteli možje, ki so v junaški dobi slovenskega ljudskega gibanja z rajnim Ro-škarjem ramo ob rami bojevali boje za pravice slovenskega katoliškega ljudstva. Prišli so osiveli borci, ki so doživljali zmago katoliške slovenske nisli v Slovenskih goricah, prišel je mlajši rod mož, ki je s starimi borci skupaj sodeloval in na doseženih uspehih gradil novo bodočnost, prišel mladi rod, ki šele stopa v življenje, da se v tradicijah in izročilu starih navduši za nove boje, za novo delo, za nove žrtve, katere so potrebne za katoliško in slovensko misel v sedanji dobi. Pretresujoč je bil pogled na to množico mož in fantov pred Roškarjevo hišo, iz katere so prinesli krsto s truplom starega bojevnika. Glava pri glavi so slali možje in fantje iz vseh Slovenskih goric. Ob straneh, na pobočju vzpetin so stale stotine slovenskih katoliških žena, mater in deklet, na obširnem travniku pod potom pa so stali najmlajši, domača šolska mladina. Že pred dohodom duhovščine so možje skupaj na glas molili sveti rožni venec, ob strani so molile zase na glas rožni venec žene, na travniku j>a šolska mladina. Iz več ko tisoč src se je dvigala glasna molitev k Bogu za dušni blagor pokojnega slovenskega katoliškega poslanca in voditelja. V tem je prišla duhovščina pod vodstvom g. dekana Uomilšeka, ki je vodil pogrebne obrede. Njemu ob strani je korakalo deset duhovnikov iz bližnjih in daljnjih slovenjegoriških župnij ter iz Maribora, med drugimi vlč. g. msgr. V reže iz Maribora, častni kanonik in dekan ja-reninski vlč. g. Čižek, domači župnik vlč. g. Bosi na in drugi. Po opravljenih molitvah in odpetih žaloslinkah je pred krsto zapel prelepo žalo-stinko pevski zbor domače šolske mladine. Za njim se je oglasil z drugo pretresljivo žalostinko domači mešani pevski zbor, nakar je zapel sloveči moški zbor iz Ruš tretjo žalostinko — vsi tako lepo, da je vse navzočne globoko ganilo. Nato se je razvil sprevod. Na čelu je šla šolska mladina, ki je potem pri vhodu na pokopališče delala špalir. Prvi del pogrebcev je že dospel na pokopališče, ko se je krsta s pokojnim Ivanom Roškarjcni poslovila od domače hiše. Pred krsto so za šolsko mladino šle stotine mož in fantov, za krsto pa ženske. V sprevodu so korakali: bivši veliki župan dr. Schaubach, bivši oblastni predsednik dr. Leskova r, bivša ministra Ivan Vesenjak in dr. Kukovec, okraj, načelnik dr. Ipavic s podnačelnikom P e z d i č e m . predstojnik policije v Mariboru dr. H a c I n , bivši narodni poslanci : dr. H o h n j e c, Fr. K r e iu ž a r , ki je zastopal uredništvo Slovenca«, Fr Žebot in Ivan Mer molja. Bivši oblastni poslanci: Marko Kranjc, Franc II r a s t e I j ln Alojzij Mihelčič, bivši mariborski župan dr. .Invan, Erof. Gabrijel Majcen, zdravniki dr. Kram-e r g e r, dr. Janko P i h I a r in dr. B Ipavic, notar Fr. Stupiea, predstojnik sodišča pri Sv. Lenartu v s. sv. Dr. I I a u n i g , ravnatelj Kor-že, prof. Sirk, davčni uradnik Rakuša, vele-trgovec Miloš Oset, T. Hrastelj, hotelir Spatzek, kavarnar Sen i ca (ki je svoj čas nosil Roškarju sporočilo, da je imenovan zn ministra), bivši občinski svetnik Senekovič in še cela vrsta drugih odličnih osebnosti od blizu in Ako sem kaj napačnega storil, dokažite mi, da nisem prav ravnal! Če pa prav delam, čemu me preganjate!« — Govornikove besede so vse navzočne globoko pretresle. Nato je nastopil pokojnikov osebni prijatelj g. Franjo Zebot, ki je v prisrčnih in toplih besedah orisal delovanje pokojnega Ivana Roškarja za svoje kinetsko ljudstvo in zn svoj slovenski narod. Pokojni Roškar je ob izbruhu svetovne vojne postal žrtev denuncijnnstva in bil s svojim župnikom zaprt v graških ječah. Postal je žrtev de-nuncijantstva tisti mož, ki je denuncijantstvo .'"-dno mrzel. Rekel je še v zadnjih dnevih pred svojo smrtjo, da je denuncijantstvo sad črnih duš, da je to najbolj ogabno in najbolj nizkotno, da tega včasih Slovenci nismo poznali. Roškar je bil zaveden katoličan, ki je vedno povdnrjal te-le besede: »Dokler bomo Slovenci spoštovnli vero svojih očetov, bomo kot narod ostali. Kakor hitro pa se bomo obrnili od svoje vere, nas bo odnesla svetovna vihra.« Govornik je nato proslavljal pokojnikovo delo za povzdigo Slovenskih goric, proslavil ga kot klicarja pravice in resnice, za kar je mnogokrat moral trpeti. Nato se je v svojem in v imenu vseh bivših sobojevnikov poslovil od zvestega prijatelja rekoč: »Vsi smo prišli k tvojemu grobu, ki smo mogli priti. Samo tvojega Toneta, s katerim sta skupaj orala ledino, ni, dn bi ti posodil zadnjo pot. Ne more priti k tebi po slovo. Pač pa je meni naročil, naj ti v njegovem imenu iz njegovega daljnega bivališča v tvoj grob zakli-čem: Tvoj prijatelj dr. Anton Korošec se poslavlja od zvestega prijatelja Ivana Roškarja. Vsa tisočglava množica je zaihteln pri teh besedah, nakar je zemlja zakrila Ivana Roškarja in so se pogrebci v zavesti, da so položili v grob klicarja velike slovenske in kntoliške misli, razšli nn svoje domove 8 sklepom, tej misli ostati zvesti do konca. Jugoslovanski školje pri papežu Ljubljana, 26. maja. Papež je 25. t. in. sprejel v avdienco banja-luškega škofa Josipa Gariča in splitskega škofa Kvirina Bonefačiča. V sredo, 24. t. m. pa je bil v avdienci uaškof dr. A. Bauer. f Župnik T. Zabukovec V sredo ponoči, dne 24. maja 1933, je umrl na Robu pri Vel. Laščah ondotni župnik g. Tomaž Zabukove c. Pokojni je bil rojen v Ljubljani, dne 20. decembra 1871 in bil v ma-šnika posvečen dne 25. julija 1895. Služboval je kot kaplan na Čatežu ob Savi, v Toplicah in v Dragi pri Loškem jiotoku, kjer je bil tudi župni upravitelj. Od tod je prišel za kaplana na Bloke, kjer je služboval do svoje smrti — jx>lnih 26 let. Lansko leto je bil ob priliki ka-nonične vizitacije imenovan za duhovnega svetnika. Zadnji dve let' je bil hudo liolan in ga je smrt rešila velikega trpljenja. Naj v miru počiva! — Pogreb je dane6 dopoldne ob 10 na Robu. TOGAL SEDAJ MNOGO CENEJŠI J NOVE ZNATNO ZNIŽANE CENE Pre) mala škatlica Din 26.— velika škatlica Dm 5S.— SEDAJ SAMO mala škatlica Din 21.~ velika škatlica Din 45.— TO ZNIŽANJE CEN VAM JE DOBRODOŠLO! Sedaj lahko vsak kupi togal tablete, ki blagodejno delujejo proti: revmatizmu | protinu hripi I živčnim boleznim prehladu | lumbago išiasu in glavobolu. Togal tablete ne ublažujejo samo bolečine, ampak pripomorejo tudi k izločenju mokračne kisline. Vsled tega so bih doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Ce več kot 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo profesorjev, predpisuje Togal tablete, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Iogal Vam bo pomagal, kakor je že tisočerim drugim. Iogal tablete so neškodljive za želodec, srce m ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih količinah. Vprašijte svojega zdravnika! Dobe se v vseh apotekah. — Odobreno od M. S. P. N. Z. br. 2082. Umor v Tunjicah pred sodiščem: Vomberger 20 let, Hafner tO let Praznik Pomočnice krîsffranov na Rakovniku Vsako leto se proti koncu meseca mainika zbere na prijaznem rakovnU-kem gričku nešteto ljudstva iz veeh krajev Slovenije, da se udeleži glavnega praznika Marije Pomočnice kristjanov. Tako se je zgodilo tudi letos na praznik Kristusovega Vnebohoda. Ze prejšnji večer se je zgrnilo na Rakovnik več tisoč ljudi, ki so naprej prisostvovali slavnostni akademiji v tihem zatišju lurške votline, nato pa so se v mraku strnili v prekrasno rimsko procesijo, ki se je zlila iz gozdička ob votlini mimo čarobno razsvetljenega svetišča in zavoda proti Dolenjski cesti. Okoli tritisoč prižganih sveč je tvorilo eno samo žarečo reko, ki je vsa ginjena prepevala in molila ob zvokih godbe in pritrkavanja zvonov. Res neizbrisen prizor, ki prevzame človeku dušo in srce! Nato so se v nabito polnem svetišču pobožni romarji vso noč klanjali Mariji Pomočnici in Njenemu Sinu s tako živo vero, da spričo nje splah-nejo v nič vsi puhli in neosnovani ugovori brez-verskih domišljavcev. Koliko prošenj in zahval, koliko srečnih spovedi in svetih obhajil! Drugi dan ob poldesetih je stopil na prižnico preč. g. stolni kanonik dr. Tomaž K 1 i n a r , ki je preprosto, a navdušeno predočil svojim poslušalcem Devico Marijo kot Mater vedne pomoči. Nje- 20.000 vernih Slovencev rta Rakovniku . govemu govoru je sledila pontifikalna ev. maša, ki j jo je opravil milostljivi gosjod Peter .1 u r a k celjski opat. Pevske točke je dovršeno .z-, jal mo-; šani zbor rakovniških gojencev ob izvrstni spremljavi osmeror'nnskega opernega orkestra Glavna slovesnost pa se ie pravzaprav vr'ila šele popoldne, namreč veličastna proceeija, ki se je po slavnostnem govoru milostljivega g. opata , začela pomikali iz svetišča po bližnjih ulicah. Čez 20.000 ljudi se je ob tej priliki zbralo v svetišču in okoli njega. Wi dasi se je mogla kvečjemu petina vse ogromne množice uvrstiti v svečan spored in dasi je neprestano grozilo vreme, je bila vendar popoldanska procesija veličastna manifestacija Marijine slave ;n katoliške zavednosti. Posebno pozornost so vzbuiale dolge vrste mladine, med katero je bilo samo ealezijan^kih gojence okoli 500! Izredno ljubeznivo s^iko ie tvorila skupina dvesto helooblečenih deklic in številnih križarjev in kla-ric v prelepih simboličnih oblekcah Dolga vrsta moških, kakih 15 Marijinih družb z zastavami, strumni skavti iz Mladinskega doma in neštevilno občinstvo: vsi ti udeleženci prelepe procesije so na ginljiv način predstavljali ves slovenski narod pod mogočnim varstvom Marije Pomočnice kristjanov. Nova nesreča na Lmbniku Škofja Loka, 26. maja. Komaj se je polegij razburienje, ki je nastalo v našem mestu radi smr'.ne nesreče mladega Boguša Burdycha, se je včeraj zgodila prav na istem mestu skoraj enaka nesreča. Ker je bilo včeraj na Ljubniku slavlje, je imel Ljubnik zelo veliko obiskovalcev, Mnogo jih je šlo radi razvedrila, drugi pa tudi radi radovednosti, češ ali je mogoče, da se človek sploh ubije na Ljubniku? Med izletniki so bili tudi trije fantje iz Škofje Loke, ki so se okrog poldneva vračali z Ljubnika, Ti so bili Foj-kar Tone, Guzelj Janez in Skrlj Miha. Ko so se vračali po isti poti, katera je bila za rajnega Burdycha usodna, si je hotel Fojkar Tone ogledati mesto, kjer je padel Burdych. Približal se je že precej onemu kraju, sicer je stal nekoliko nižje, ter si ogledoval pečine, v istem hipu je moral stopiti nekoliko preveč na rob, tako da mu je spodrsnilo in je strmoglavil z glavo naprej na cesto. Seveda sta njegova tovariša, ki sta bila vsa prestrašena, hitro hitela k padlemu, ki pa se spočetka ni prav nič zavedel. Istočasno so prišli še nekateri izletniki z Ljubnika, ki so pomagali spraviti ponesrečenca na začasna nosila. Med reševalci je bilo tudi več podčastnikov. Izletniki so ranjencu za lilo obvezali na dlani zelo razmesarjene roke. Te ii je zelo poškodoval zlasti pri padcu na tla, ko ee je ujel z rokama, sicer bi bil tudi njegov padec najbrž takoj smrten. Dobil je tudi hud udarec od zadaj na glavo ter je le polagoma prihajal k zavesti. Okoli stoječi znanci so ga izpraševali, če jih pozna, spoznal pa jc le nekatere in sicer šele po daljšem premišljevanju. Nato so ga odnesli v Škofjo Loko, kjer mu je v gostilni pri Guzelju nudil prvo pomoč dr. Hu-bad, ki je izjavil, da poškodbe najbrže ne bodo nevarne, če ne bodo nastale kake komplikacije. Ponesrečenca so potem odnesli na njegov dom. Zakaj se je zgodila nesreča? Najbrž zaradi prevelike neprevidnosti, češ, če je izpodletelo pred dvema dnevoma enemu, meni pa gotovo ne bo Zato je zlasti v takih slučajih in krajih previdnost gotovo na mestu. Kakor se širi govorica, se je danes zvečer stanje ponesrečenca poslabšalo radi notranjih poškodb. Upamo pa, da se ni bati najhujšega. Hudo je za ponesrečenca zlasti to, ker se je ponesrečil na praznik in ne bo dobival vse podpore od bolniške blagajne. Kakor čujemo, je odbor planinskega društva na zadnji seji sklenil, da bo vzida' pokojnemu Bogušu Burdychu spominsko ploščo Ukrene naj se pa tudi kaj za varnost, da se v prihodnje ne bodo mogle goditi takšne nesreče na popolnoma varnem Ljubniku. Pa tudi občinstvu priporočamo, naj se rajši izogiblje onega mesta ter si ga naj rajši ogleduje s ceste, kjer ne preti nikomur nikaka nevarnost. nt«...................................» Ali ste že poravnali naročnino? Ljubljana, 26. maja. Vsa širna kamniška okolica se je močno zanimala za kazensko razpravo, ki se je danes opoldne pričela pred velikim senatom proti 32 letnemu, oženjenemu posestniku Antonu Vombergerju iz Tunjic in proti 28 letnemu oženjenemu čevljarskemu mojstru Avgustu Hafnerju, doma iz Pod-boršta. V dvorani je mnogo domačinov iz krajev obeh obtožencev. Pač jim je deževen dan nudil priliko, da so prišli v Ljubljano, ker so poljska dela otežkočena zaradi nalivov. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je oba 1 obtožil, da sta 28. aprila lani ponoči skupno z Ivanom Košnikom po zrelem preudarku in iz koristo-ljubja zadušila 73 letno gostilničarko in posestnico I Ivano Rakelovo v Tunjiški Mlaki, tako da sta ji i tiščala nos in usta. Obtožnica navaja; Dne 29. aprila 1932 so našli Ivano Rakefovo 1 mrtvo na njenem ležišču v gostilni. Ker je bila že ; 73 let stara in bolehna, so prvotno smatrali, da je Rakefova umrla naravne smrti ter je bila nato po mrliškem ogledu pokopana. Kmalu pa so sc začele širiti govorice, da Rakefova ni umrla naravne smrti, temveč da je bila zahrbtno umorjena. Preklici v časopisih Obtoženi Anton Vomberger je prijel razširje-1 valce teh vesti in jih celo prisilil, da so podali preklicno izjavo v dnevnih časopisih. Stroške je kril obtoženec. Kljub temu govorice niso ponehale. Splošen sum je zbudilo zlasti dejstvo, da je drugi obtoženec Avgust Hafner prejel od prvega i večje denarne vsote, da se je Hafner sam bahal ! po gostilnah, koliko lahko dobi denarja od prvega. Aretacija in priznanje Tc govorice so naposled orožnikom dale povod, da so aretirali oba obtoženca. Po daljšem oklevanju sta priznala sodelovanje pri umoru Ra-kefove. Ivana Košnika, ki je znan kriminalen tip, orožniki niso mogli izslediti, ker je najbrž pobegnil čez mejo. Obtožnica nato pripoveduje, da je bil prvi obtoženec nečak pokojne Ivane Rakcfove, ki ga je pred sedmimi leti vzela za svojega. Namenila mu je po smrti zapustiti vso svojo imovino. Obtoženec, očividno pohlepen po denarju, je znal pripraviti svojo teto, da je napravila oporoko, s katero je niega postavila za glavnega dediča. Zadnji čas ie prišlo med teto in nečakom do prepira. Rakefova je izjavljala, da zato obtoženi Vomberger ne bo glavni in edini dedič To je bil povod, da je sklenil se na vsak način iznebiti svoje tete. Stopil je v stike z Avgustom Hafnerjem in mu obljubil visoko nagrado, če sam odstrani teto ali pa dobi kako drugo osebo. Drugi obtoženec jc kasneje našel Ivana Košnika, starega znanca iz ljubljanskih zaporov in tihotapca. Obtožnica omenja nato. kako je bil umor ponoči izvršen. Zavaroval za 20.000 Din Ohtožnica končuje: Značilno za skrajno propadlo mentaliteto prvega obdolženca je zlasti dejstvo. da je v svoiem nenasitnem pohlepu po denarju zavaroval svojo teto za večjo vsoto, pri čemer mu je bil vesten posredovalec drugi obtoženec. Na današnji razpravi je senatni predsednik v. sodni svetnik g. Anton Mladič iz zapisnikov navajal, da je bila Ivana Rakefova zavarovana pri Vzajemni pomoči za 20.COO Din na ime Avgusta Hafnerja. Vombergerjev zagovor Prvi obtoženec Anton Vomberger je visoke postave, močno bledega obraza in črno oblečen. Drugi, Avgust Hafner, je prav tako bled, a nizke postave in oblečen v svetlo-črtano obleko. Oba : gledata brezizrazno pred se. Oba se danes zagovarjata prav tako kot pred I preiskovalnim sodnikom. »No, Vomberger, kako se zagovarjate?« je povzel predsednik in nadaljeval: »Vstanite! Povejte vse po resnici, kakor je bilo!« »Stvar je bila taka!« je vstal prvi obtoženec in pristopil k mizi, nadaljujoč: »Jaz nisem bil i Košnikom v nobeni zvezi. Tisto noč sem šel res doli, odprl njima vrata. Košnik je čevlje sezul. Oba sama sta vse opravila pri teti, jaz nisem bil zraven.« Predsednik: »Sami ste tudi opravilil« Obtoženec: »Hafner vse dobro ve. Jaz tega ne pripoznam.« Predsednik: »Kdo si je izmislil? Hafner ali vi?« Obtoženec: »Najprej Hafner. Večkrat sva govorila o njej, ker je bil na njo jezen zaradi enega ponarejenega bankovca. Tega je hotel pri njej zamenjati, pa ga je ovadila in je dobil osem mesecev. Potem mi je Hafner dejal, da ve za enega, ki bo vse lepo napravil. Košnika nisem poznal. Jaz sploh nisem bil zraven!« Mudilo se mu fe Predsednik: »Zakaj se je vam, za božjo voljo, tako mudilo spraviti teto s sveta? Teta je napravila za vas ugodno oporoko in je vam zdravnik dr. Polec sam rekel, da bo teta živela samo še dva do tri mesece.« Obtoženec: »Sem mehkega srca in me lahko viak zapelje. Meni je sedaj žal in obžalujem.« Državni tožilec: »Tako mehkega srca, da ste ie strup iskali!« Senatni predsednik Ie nato začel čitati obširen zapisnik, ki je bil sestavljen pred preiskovalnim sodnikom in v katerem je podal Vomberger vse podrobnosti, kako je prišlo do umora Rakcfove. Vomberger odklanja vsako dejansko udeležbo pri umoru, prizna pa, da je bil umor dogovorjen. Pozneje je dal Hafnerju hranilno knjižico za 13.000 Din. Hafner mu je grozil, da bo ž njim prav tako naredil kot s teto. Obtoženec ni šel gledat, kaj sta Hafner in Košnik napravila. Res je odprl vrata, potem pa šel v sobo in mirno zaspal. Drugo jutro je bil na dvorišču. Žena in neki vaščan sta šele opazila, da je teta mrtva. Predsednik: »Ali vas ni nič skrbelo, če bo vse pravilno urejeno, da vas ne bi mogli sumiti?« Obtoženec: »Košnik mi je rekel, da boita že sama vse dobro opravila.« Halnerjev zagovor: Drugi obtoženec je prav tako obširno in mirno pripovedoval, kako ga je prvi nagovarjal, da bi teto spravil s sveta Obljuboval mu je lepo nagrado. Omenil mu je, da ve za nekoga, ki bo to delo naglo izvršil in ne bo nikdo njega sumil. Nadaljeval je: »Sestali smo se in seznanili. Košnik je pristavil: »Za nekaj denarja rad naredim vse.« Vomberger je bil tega vesel, toda odklonil ie vsako odgovornost. Jaz sem mu branil, pa je Vomberger odgovoril: »Hudiča! Sem bil žan-darm in se bom znal dobro zagovarjati.« Hafner je nato na dolgo opisal dogodek usod-ne noči. Vomberger se je tudi bahal okrog: »Teta ima denarja kot čepin!« Točna napoved smrti Zasliševanje obtoženccv je trajalo dve uri. Pozvane so bile nato v dvorano štiri priče, ki so izpovedale k- nebistvene okolnosti. Zupan Jože Štele je povedal, kako je napravila Rakefova oporoko ir da se je zadnja leta večkrat jezila nad nečakom, ker je pijančeval. Predsednik g. Anton Mladič jr nato čital izpovedbe mnogih prič, zaslišanih v preiskavi. Zdravnik v Kamniku dr. Julij Polec je bil domači zdravnik Rakefove, ki je bolehala i.a vodenico. Povedal je nečaku, da utegne teta umreti v dveh ali treh mesecih. Pozneje ob priliki zapuščinske razprave v Kamniku ga ie vprašal: »Ali ie teta težko umrla? Ali je imela smrtne boje?« Odvrnil je: »Ne vem. Zjutraj sem jo našel mrtvo« Vomberger je še pristavil: »Točno ste napovedali smrt tete. Samo za par dni ste se zmotili.« Rakefova je bila tako slaba, treba je bilo samo malo suniti in je bilo po njej.« Na podlagi oporoke je sprva kamniško sodišče prisodilo glavni del pren-oženja Rakefove prvemu obtožencu. Ko je bil pa aretiran, so njegovi bratje zahtevali obnovo zapuščinskega postopanja in so ie pogojno priiavili za dediče. Premoženje je cen eno na 74.000 Din. Državni tožilec dr. Lučovnik je poudarjal, da je pri nas prav redek sličen kriminalni primer, da je treba take izrastke v našem narodu odpraviti s strogimi in ostrašilnimi kaznimi Branilca dr. S u y e r za prvega in dr Milan L c m e ž za drugega sla navajala vse razbremenilne okolnosti v prilog svojih branjencev in ple-dirala za milo sodbo. Sodba Po dališem posvetovanju je predsednik ob 4 15 objavil sodbo: Anton Vomberger in Avgust Hafner sta kriva da sta zavedla Ivana Košnika k umoru Ivane Rakefove in sta pri umoru indirektno sodelovala, v prvi vrsti Vomberger ter se obsodita Anton Vomberger na 20 let robije ln Avgust Halncr na 10 let robije, oba v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Sodba je na oba močno vplivala in so jima pritekle solze. Razprava ie traiala štiri ure in pol Obsojenca sta si pridržala rok za priziv. Smrtna nesreča v Vižmarjih Ljubljana, 26. maja Snoči okoli 23 je bil poklican ljubljanski reševalni avto v Vižmarje, kjer so našli nezavestnega 19 letnega mizarskega pomočnika Cirila Ariha, uslužbenega pri mojstru Andreju Kregarju v Št. Vidu. Fant je prišel na neki način v hiši posestnika Ivana Tometa v dotik z električno napeljavo in ga je električni tok omamil do nezavesti. Reševalci so ga sicer še po poti skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti in isto so poskušali tudi zdravniki v bolnišnici. Bilo pa je vse zaman, zaka, že čez dve uri je mladenič umrl. Dogodek je pre tresel vse prebivalstvo, ki je nesrečnega mladenič;» poznalo kot vrlega, zmernega in marljivega delaven Na šentvidski cesti pa je opoldne pri prelazi čez železniško progo zavozila lokomotiva gorenj skega vlaka v voz veležganjarne Ivana Zaletela \? Stanežič. Voz je vodil hlapec Matevž Šuiteršič, k je pač pazil na ljubljanski vlak, toda konja sta sc ustrašila gorenjskega vlaka in planila na progo Ru šterSič je sicer z enim konjem srečno ušel, pač pa je lokomotiva enega konja ubil» ' -stnik im» okob 5000 Din škode Ljubljanske vesli: Plače cestnih Ljubljana, 26. maja. U;»jžbenci cestne železnice v Ljubljani bijejo .scd;1 j le/ek boj v obrambi svojih zajamčenih pravic. Poročali >mo ze o dosedanjih ukrepih Malo-/.elezniške družbe zaradi znižanja plač tramvajskim uslužbencem in prav tako o ukrepih cestnih železničarjev proti temu znižanju. Cestni železničarji so cilni sestavili pregled plač pri Maloželezniški družbi in jih tudi primerjali s prejemki mestnih uslužbencev. Iz te primerjave je razvidno, kako .so plače cesl.nih železničarjev mnogo nižje od prejemkov mestnih uslužbencev, čeprav tudi plače leh niso bogve kako visoke. Seveda pa cestni železničarji ne zahtevajo od mestne občine, da se prejemki mestnih uslužbencev znižajo na višino prejemkov cestnih železničarjev, pač pa žele, da bi se prejemki cestnih železničarjev zvišali na prejemke mestnih uslužbencev. Če pa že to ni mogoče, potem naj bi sc opustila vsaj nameravana redukcija plač s 1. junijem, ker so že brez te redukcije plače cestnih uslužbencev znatno nižje od prejemkov mestnih uslužbencev v enakem položaju. Mestna občina pa je kot večinska lastnica Maloželezniške rdužbe tako in tako tudi delodajalka cestnih železničarjev. Cestni železničarji so sestavili tabelo, ki primerja prejemke obojnih in poslali to tabelo na upogled g. župamu in vsem občinskim svetnikom. Iz tabele, ki smo jo dobili na razpolago tudi mi, posnemamo: Današnji prejemki cestni železničarjev so: za delavsko osebje, ki je v službi do 3 let, mesečno 1000 Din; do 6 let 1075 Din; do 9 let 1125 Din; do 33 let 1815 Din. Za vozno osebje: do 3 let 1100 dinarjev, do 6 let 1200 Din, do 9 let 1265 Din, do 33 let 1985 Din, do 36 lel 2090 Din. Profesionistič-no in le'i.iično osebje pa prejema: v službi do 3 let 1250 Din, do 6 lel 1-100, do 9 let 1465 Din, do 33 let 2185 Din, do 36 let 2290 Din. Lnake kategorije mestnih uslužbencev pa pre-jemaio: poduradniki v službi do 3 let 1650 Din, v službi do 6 let 1790 Din, do 9 let 1925 Din, do 33 let 3050, do 36 let 3190 Din. Sluge in osebje II. kategorije pa prejema: do 3 let 1200 Din, do 6 let 1500 Din, do 9 let 1600 Din, do 33 let 2-100 Din, do 36 let 2500 Din. Nižje tehnično osebje v mestni službi pa prejema : do 3 let 1100 Din, do 6 let 1350 Din, do <> let 1412 Din, do 33 let 1912 Din in do 36 lel 1970 Din. Iz te primerjave se vidi, da so že dosedanji prejemki cestnih železničarjev daleč nižji od prejemkov mestnih uslužbencev II. in III. kategorije, da o uslužbencih 1. kategorije sploh ne govorimo. Še večja pa bo razlika, če se izvedejo nameravane redukcije plač cestnih železničarjev s 1. junijem. Po teh redukcijah bodo prejemki cestnih železničarjev: V službi do 3 let za delavsko osebje 1000 Din do_6 let 1075 Din, do 9 lel 1125 Din, do 33 let 1553 Din, do 36 let 1634 Din. Vozno osebje pa bo prejemalo: do 3 !et 1100 Din, do 6 let 1140 Din, do 9 let 1203 Din, do 33 let 1787 Din, do 36 let 1677 dinarjev. Profesionistično in tehnično osebje bi prejemalo, če je v službi do treh let, mesečno: ' 187 Din, do 6 let 1330 Din, do 9 let 1391 Din, do 33 let 1857 Din, do 36 let 19-17 Din. Prejemki cestnih železničarjev bi bili manjši ■jcl plač uslužbencev lil. kategorije od 100 do 336 dinarjev, od plač mestnih uslužbencev II. kategorije od 100 do 823 Din, od uslužbencev I. kategorije pa od 13 do 553 Din. Ta primerjava dokazuje, kako občutno bodo prikrajšani cestni železničarji z napovedano redukcijo. Pa še ta primerjava ni popolna, ker so prejemki profesionistov primerjani le z II. kategorijo mestnih uslužbencev. Še drugo zelo zanimivo dejstvo izkazuje ta primerjava. Po novi redukciji bodo imeli uslužbenci, ki so bili dalj časa v službi, maaii prejemkov kakor oni, ki so bili nekaj let manj. Voznik ali sprevodnik s 33 leti službe bosta imela po novi redukciji 1787 Din mesečnih prejemkov, s 36 leti službe pa le 1677 Din. Isto velja za profe-s: on is ta s 27 leti, ki bi imel manjše prejemke kakor oni s 24 leti. Cestni železničarji bodo imeli po novi redukciji tudi manjše družinske doklade. Pri državnih Lahki moški polčeviji z usnjatim podplatom. Iz mo?ncga boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din 89'—. A nt. Krisper Mestni (rc 2« Ljubljana Stritarjeva ul. 1-3 železničarjev podjetjih znaša družinska doklada po 140 Din mesečno za vsakega družinskega člana; pri mestni občini lju blianski 150 Din, pri cestni železnici pa bi znašala v bodoče družinska doklada samo po 100 Din za družinskega člana. Prav tako so cestni železničarji prizadeli pri dopustih. Pri mestni občini znaša dopust: do 5 let 14 dni, do 15 let 21 dni, čez 15 let pa 28 dni. Pri državni železnici z.iaša dopust za zvaničnike in služitelje do 5 let 8 dni, do 15 let 12 dni in do 25 let 20 dni, čez 25 let pa 30 dni. Pri cestni železnici pa znašajo dopusti do 10 lel 7 dni, do 15 let 10 dni ,do 25 let 14 dni in čez 25 let 21 dni. Pogodbeni uslužbenci so po redukciji prizadeti z enim unevom brezplačnega dopusta, za nje ni avtomatično urejene stalnosti, ter bodo po pridobitvi stalnosti enako prizadeti zaradi redukcije plač in družinskih doklad. Pripominjamo pa, da so po novi redukciji najbolj prizadeti star uslužbenci, ki so leta in leta zvesto služili družbi, medtem ko bodo novi uslužbenci, ki so komaj -j /e leti v službi, skoraj neprizadeti po redukciji, vemo za nekatere starejše uslužbence, ki bodo s 15% odtegljajem in z zmanjšanjem družinskih doklad izgubili tudi okoli 500 dinarjev dohodkov mesečno. Strokovna organizacija, v kateri so po večini cestni železničarji organizirani, je v svojem dopisu občinskim svetnikom navajala, da je že občinski svet večkrat ugotovil rentabilnost novih prog in da se položaj od tedaj ni tnogel tako spremeniti, da bi bile utemeljene napovedane redukcije, zaradi katerih bi osobje izgubilo letno nad 400.000 Din. S svoje strani menimo, da bi mogla cestna železnica ta znesek dobiti kje drugje, n. pr. s pametnejšo tarifno politiko, kakor je dosedanja in da je znesek za Maloželezniško družbo majhen, zelo občuten pa je za družine številnih uslužbencev družbe. Ljubljana, 20. maja. Danes ob 11 dopoldne je bila v Delavski zbornici seja zaradi napovedanih redukcij plač tramvajskih uslužbencev. Sejo jc sklicala Delavska zbornica in jo jo vodil njen uradnik, občinski svetnik g. Tavčar. Udeležili pa so se jc delavski zaupniki, zastopniki Zveze železničarjev in Narodne strokovno zveze. Seja je obravnavala položaj, ; ki je nastal zaradi redukcij in o ukrepih, ki naj jih delavstvo proti trm ukrepom napravi. Sklenjeno je bilo, da bo Delavska zbornica apelirala na : upravo družbe, naj odgodi te redukcije in naj i uvede pogajanja z delavskimi zaupniki in delavskimi organizacijami, tako da bi se našla kom- j promisna rešitev. Delavske organizacije pn bodo i tudi na lastno pest ukrenile, kar bodo mogle, vendar ne bodo nastopilo skupno, temveč, kakor j čujemo — ločeno. Slarnič nudi: Sem že slišal, zrezek nam pariški, slasten pa nam bo bolj dišal kot ocvrti piški! Prepovedane tivolske poli Ljubljana. Љ. maju. I Z začudenjem gledu ljubljansko občinstvo j razno tablice na potih, ki vodijo do hotela Bel- ■ levuc-u. da so tc gozdne poti dostopne sumo ; hotelskim goltom tega hotelu. Te tablice je dal ! postaviti g. hotelir in občinski svetnik Peter i sterk, čeprav jc poti pred «lavnimi leti dala na- ! praviti mestna občina. Tablice niso »sumo nn ! poti. ki vodi po raznih vijugali sredi .samotnega ! gozdu pod šišenskim vrhom, temveč celo nu j poti, ki vodi zu Kozlerjevim zidom. Posebno ■ ogorčeni so starejši gospodje, ki sc sprehajajo po teh poteh žc tudi po 50 let in ki bi torej I lahko dokazali. olago. Vozni red. ki je bil izdan I. oktobra 1932, ostane v veljavi do I. oktobra 1933. Brezplačno ie na razpolago pri avtotvrdki C), žužek. Ljubljano, Tavčarjeva ulica 11. tel. 24-61. ali v pisarni SPD. Mosarykova cesta 14-1, tel. 29-63. 0 Stanovanjski urad XIII. ljubljanskega velesejma opozarja in vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 3. junija do 12. junija 1933 ali tudi samo za nekaj večerov dati proli plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravnišlvu, Mestni trg 27-III, soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Ker se zbere v teh velesejmskih dneh v Ljubljani mnogo tujcev, katere moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo pod svojo sireno, naj bodo prijave kolikor mogoče številne. 0 Razpored rentnine za duvčno leto 1933 je razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 27. maja do 3. junija 1933 pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg št. 5-II, soba št. 11. Vsi davčni zavezanci so odnosno bodo šc posebej obveščeni 0 ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obveslili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka sc davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din. 0 V članek »Še enkrat o plačah mestnih uslužbencev«, priobčen dne 25. maja, sc jc vrinila neljuba pomota in siccr: Začetna plača mestnih uslužbencev III. neurad. kategorije znaša letno Din 13.700. Pravilno bi se moralo glasiti takole: Začetna plača mestnih uslužbencev III. neurad. kategorije znaša letno Din 13.200, po odsluženih 35 letih pa Din 23.700. O Viiji in nižji tečajni izpit. Otvoril se je privatni učni tečaj za dijake, ki se pripravljajo za višji ali nižji tečajni izpit ali pa imajo popravljalni izpit. Poučujejo samo strokovnjaki z dolgoletno srednješolsko učno prakso. Informacije se dobe in prijave sprejemajo gosp. Marinšek, šolski sluga na I. drž. realni gimnaziji, gosp. Bombač, šolski sluga na II. drž. realni gimnaziji ali pa na Borštnikovem trgu št. 2 dnevno od 14 do 16. Ljubljanski vefesejem Med mnogimi našimi gospodarskimi ustanovami imu zelo važno vlogo za napredek domačo industrije, obrti iu trgovine Ljubljanski volesejem, ki jc žc dokončal 12 let svojega plodonosncgu dola za naše narodno gospodarstvo. Lclos l>o prirejen XIIF. Ljubljanski velcsc-jem od 3. do 12. junija. Razstavni prostori so že zasedeni po tvrdkuli najrazličnejših panog. Tako bo tudi ta vclcsejein navzlic težkim časom najvernejša slika ekonomskega stanja naše države in nnjkoinpctentnejše merilo pul/i-гапја vseli gospodarskih panog naše države. -Močna udeležba našega gospodarstvu na tem vclcscjmu jc ponoven dokaz kakšna važnost sc polaga na Ljubljanski velesejm in kako jo upoštevan. Velesejm bo obsegal v glavnem sledeče: strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika. Ilicikli in vozovi. Lesna industrija, korbarstvo, ščetkarstvo, igrače. Klobuki, čipko. Krzno. Papir, pisarniške potrebščine. Kemična industrija in industrija živil, ila/no. Specijulne razstave: pohištvo. poljedelski stroji, tekstilno blago, usnje i iu konfekcijo usnja, perutnina in kunci, rnz- 1 -tava fotografskih potrebščin, tujski promet Dolenjske, živali iu rastlinstvo v stanovanju, razstava društva aianžerjev izložb. Razstava male obrti. Posestniki iniajo na podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo ua železnici. Legitimacije sc dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnik in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, bileturnah Putnika in večjih postajah v Dravski banovini. Kulturm obzornik Vesti z dubrovniškega kongresa Otvoril vena seja v I3c«,idinem gledališču jc potekla v znamenju resnih stremljenj vseh pen-klubovcev za cilje, ki jih že dala ustanoviteljica Daweon Scott, a jih je pokojni John Galsworthy, prvi predsednik vseh Pen-kiubov, še poglobil in oplemenitil. Izza mize, kjer so sedeli predsedniki jugoslovanskih centrov (Stelanovič, Domjanič, Cankar), mati Pen-klubov, Dawson Scott, naslednik Galsu orlhyjev, Wells itd., se je dvignil Stelanovič s pozdravnim govorom na vse znamenite goste; v kratkih besedah je razkril veliki pomen Dubrovnika za južnoslovansko umetnost in znanost. Nato se je dotaknil poslanstva Penov v razmerju pacifizma in internacionalizma. Glavna dolžnost i«iternacionalizma je, da se bori proli pretiranemu nacionalizmu. Vendar ni treba lega razumeti kot negacijo nacionalnih osobin, prav tako ne kot pohod internacionalizma, ki hoče porušiti narodne meje, marveč kot duh, ki potrjuje 'lastne narodne vrednote, a hkrati spoštuje in pravično presoja tudi tuje vrednote. Za pacifizem pa se je StefMovič izrazil, da je lemeljni kamen Pen-klubov. Za dr. Dvornikovičem, ki je pozdravljal odlične gosle v imenu prosvetnega ministra, je govoril topel govor mestni načelnik dr. Micič, ki ic med drugim dejal: Spoznali boste, gospodje, v na.šili dušah naravno sorodnost s plemenitimi cilji, za katerimi ležite vi.., Nato je razvijal novi predsednik Pen-klubov, V.nglež Wells, ustanovo in Tazplet te velike svetovne organizacije knjižvnikov, nato pa je pre--el na sledeče roLsli: Svet je razdeljen na dve osnovni ideji. Eni iščejo svetovno skupnost, drugi pa stojijo na principu discipline. Največ sodob-uega zla pa izvira ravno iz nasprotstva obeh. za- kaj pripadniki obeh so med seboj neizprosni borci .. . Toda danes je potrebna svoboda misli, besede in duševnega edinstva pri graditvi idej. A druga skupina misli, da je disciplina važnejša kot vse drugo. In ta skuša zasužnjiti vso voljo kolektiva. Močno je danes razvit duh po vrnitvi v slari patriotizem in nacionalizem kakor sploh k starim idejam. Toda pri tem ne mislim na nobeno državo posebej. Vendar se lahko nanašajo moje besede -,ia Rusijo kakor na drugi strani na Italijo. Pen-klub je sicer daleč od svetovne politike, toda ali bo mogel to biti tudi danes, v teh časih? Treba bo v lem pogledu razčiščenja. Ali smo za napredek ali pa vrnitev v srednji vek . . . Julles Romzin, francoski delegat, je izjavil, da bo na kongresu odločno nastopil proti preganjanju književnikov v Nemčiji. Njegovemu stališču se bodo baje pridružili tudi Angleži, Čehoslovaki in Poljaki. Palestinski Pen-klub je poslal dubrovn : kim ki-agresistom brzojav, v katerem med drugim sporoča: : Ker sedi v Dubrovniku uradni nemški klub književnikov, za nas tam ni prostora .. .« Nova dramska premijera (Režiser dr. Branko Gavella.) Dr. Branko Gavella pomeni za slovensko gledališko občinstvo doživetie gledališke umetnosti v nekem najvišjem pomenu besede. Kot gost je v naši drami in operi režiral doslej komaj pol ducata predstav, toda naša javnost je po njegovih dosedanjih stvaritvah spoznala v njem tisto, za kar slove dr. Gavella v vsem jugoslovanskem svetu: on je danes brez dvoma največji tvorec gledališke umetnosti, kar jih premoremo Slovenci, Hrvatje in Srbi. Ko je bil dr. Gavella pred leli prisiljen, da zapusti mesto gledališkega ravnatelja v Belgradu, si jc slovenski teater močno prizadeval, da bi ga stalno pridobil za svojega režiserja. Pogajanja, ki so se vršila med njim in našo intendanco, niso mogla roditi uspeha. Po sili aktualnih razmer jc moral dr. Gavella v inozemstvo, da poišče svoji duhovnosti in svoji umetnosti primerno torišče dela. V zadnjem času je kot režiser gostoval v Narodnem divadlu v Pragi, kjer je z velikim uspehom — enako kakor malo prej v Ljubljani — režiral Luizo«. V Brnu se je dr. Gavella pomudil za delj časa in je lam z velikim umetniškim uspehom zrežiral celo vrsto velikih oper in dram, med njimi iz jugoslovanskega slovstva Koštano«, Glcmbajeve«, in Begovičevo Brez. tretjega . Z izrednim efektom jc kakor v Ljubljani zrežiral v Brnu tudi Balzacovega Mer-cadeta«. Pri nas je dr. Gavella režiral doslej kakšnih šest del, lako Krleževe Glcmbajeve- in Ledo«, Shakes-pearjevo komedijo Kar hočete«, >Merca-deta<, Marija- in opero Luiza«. Kot režijska ve-ledela .kakršnih nismo vajeni videti vsak dan, so nam ostale v spominu zlasti njegove uprizoritve Glembajevih«, -Kar hočete, in >Mercadeta«. Dr. Gavela je režiser, ki združuje v sebi umetniško genioznost in erudicijo v enaki meri. Njegove uprizoritve so žive in neposredne, pa naj bodo vzete I iz klasičnega ali pa iz modernega sveta. O uprizo-; rilvi Molijerevega »Tartuffea«, ki smo ga dobili ! tokrat v mojstrskem Župančičevem prevodu in ki I je eno najslavnejših del klasičnega leatcrskega repertoarja, se je s toplim poklonom našim igralcem izrazil dr. Gavella, da pomeni zanj eno najsrečnejših epizod v njegovem gledališkem udejstvo-vanju. Nocojšnja premiera bo prav gotovo ludi med ' našim gledališkim občinstvom deležna odmeva, ki ; ga po vsej pravici zasluži. Dunajsko gledališko pismo Dunaj, sredi maja. Dunaj — rontrum gladcliškah umetnikov, .lesen obeta cclo vrsto slavnih režiserjev, igravcev in I nevccv. V »Rcinliardtovem teatru« je doživela krst komedija ogrskega poela Vaszaria — Nebeška, gospa«-. Ko nc bi igrala naslovne vloge Maria Baril — (Kraussova žena) — bi se la »nebeška komedija presneto klaverno končala. — Res, dunajski teater ima zdaj, po polomu berlinskih gledališč, veliko šans za bodočnost. Toda s leini angelskimi Zadevami naj raje jenja ker ne bo z njimi nikamor prišla. Sploh se mi zdi, da v tej hiši ni pravega gospodarja. Skoro vse Ici:, dajejo samo kič. Škoda, I o mm to gledališče toliko izvrslnih moči (Thi-mlgi: 11 ugo. Herman. Hans, Helena; Wesscly. Ilor-biger etc.). Menda po posegla kmalu vsem Rein-hardtova roika. V romantičnem, nn novo naštudirnnem \Ve-hrovem »čaroMrelcii« (čarobna Wallerateinova in-scenerijn) ie gostovala pretekli leden članica Metropolitan opere Klizahcta Rethlierg. Dramatična pevka, ki ne zaostaja po svojem formatu prav nič za zvezdami Jeritzo, Lehmannovo ali Nemethovo. Poleg nje Sla pela tudi tenorist Vfilker in basist Manovvarda. Tako lepo se že dolgo ni pelo iu muzi-ciralo, kot ta večer. No, saj v tej operi se ludi da. Pred dobrini lednom je gostoval kol liudolf v Puccinijevem : Bohemu* nemški pevec Richard Tnubor: v dunajskih časopisih vse polno hvale in priznanja njegovemu petju; pa je pel za njim Rudolfa poljski tenorist Jnn Kicpura: v dunajskih časopisih sama negativna kritika. Zakaj" Morda zato, ker je. bila opera nabita do zadnjega količka, kar pri Tauberju, žal, ni bilo? Morda zalo, ker )e pel partijo v originalu in ne v nemškem jeziku? Morda pa zato, ker jc Slovan? Nekaj podobnega je bilo lanj z našim tenoristom Rijavccm, ko so vsi dunajski časopisi sramolno zamolčali, da je Ri-jnvec — Slovenec. Nemara jih boli, da ima (udi naš mladi slovenski narod tako velike umetnike. — Da. Rijaver je slovenski tenorist, hvala Rogu, ne pa i-mnlasi Spanec, kakor sn pisali dunajski žiiniabsti. Državna opera jo angažirala ia prihodnjo se «ono tenorisla Tniiljcrja in Piccavcria. Tnubcr bo Na meji ustreljen Madjarski orožniki na naših tleh Dolnja Lendava, 25. maja. Ta leden sc vrši sv. birma na madjarskem v župnijah cb naši meji. Te dni je šlo «eiiko naših ljudi čez mejo, nekateri povabljeni, druga pa iz radovednosti. Včeraj je odšel čez mejo tudi mladi posestnik Jakali Ignacij iz Mosija. Davi pa smo dobili vest, da leži omenjeni mrtev ob meji. Ker sc ljudje ob takih prilikah radi zamudijo v veseli družbi, se jo tudi nesrečnež vračal šele danes po polnočnih urah. Sicer je imel dovoljenje za prestop meje, pa se ni vračal po redni poli. Že «ladjarski mejaši ga baje niso pustili čez mejo in pokojni se je res napotil proti pravemu prehodu. Pa se mu je zdelo menda predaleč in je kar prestopil mejo. Na klic naših mejašcv se ni ustavil, ludi na prvi etrcl ne in lo ga je stalo življenje. Naš novi listek: Pisma Primskovškega gospoda To dni bo začel »Slovenec : v podlistku priob-čevrii pisma g. župnika Jurija Humarja, znanega pod imenom »Primskoveki gospod«. Objavljenih bo dvajset pisem, v katerih popisuje njihov avtor, kako je zdravil z magnetizmom, ugainjal tatove, pijance, požiigaloe itd. Ta pisma, ki jih je pisal svojim sorodnikom, bodo gotovo vzbudila izredno zanimanje, posebno ker je v njih polno življenjskih resnic, pa tudi znanosti, do katere učenjaki še le sedaj prihajajo čeprav je župnik Kumar pisal ta pisma že pred pol stoletjem. Uredništvo »Slovenca . M. Angelina Križanič Najbrž je bil nserečnež pijan. Zapušča tri šoloobvezne otroke. Ob tej priliki naj ludi omenimo tole: Pred kratkim sta prišla dva madjarska graničarja z nasajenimi bajoneti zvečer okrog 10 v našo vas ob meji — v 1'ince. Prišla sta na stanovanje tamkajšnjega učitelja g. Viharja. Razumljivo, da je bil g. učilelj osupljen nad takim obiskom. Mejaša sta vprašala učitelja, ali ni kje v bližini orožnikov, j ti. učitelj je šel javit celo zadevo na mejo našim organom, med tem sla pa Mndjara hodila prosta po vasi, celo cigarete sla si kupila. Ko jima je bilo dovolj, sta zopet nemoteno zapustila 'vas, ki je lik ob meji. Ljudem se čudno zdi, da jc kaj takega mogoče. Čudno vse to vpliva na tukajšnjo i narodno manjšino. Celo zadevo preiskuje oblast. Vlom v župnišče Gotovljc, dne 23. maja. Danes je bilo med 6 in 7, ko je bila sveta maša, vlomljeno v župnišče. G. župnik Agrež Martin je bil v cerkvi. Tat je prišel v župnišče skozi okno pisarne. Ker je okno v pisarni zamreženo, jc moral odstraniti mrežo /, železnim drogom. Iz pisarne jc odnesel srebrno uro, 200 Din iu razne dokumente, cerkvcncga denarja pa ni našel, ker so ga ljudje pravočasno prepodili. Odšel je pa skozi župnijska vratu, katera jc razbil. O tem je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki ga je začela iskati, lat se jc skril in ko so ljudje odšli iz cerkve, jc šel notri in pobral iz vseli nabiralnikov denar. Koliko je odnesel denarja ni mogoče dognati predsedniku g. univ. prof. dr. Nalrtigalu in tajniku tilozolske fakultete g. V. Zalarju, za blagoholno luiklonjenost članom našega društva, ki so v letošnjem terminu mogli brezplačno delali profesorske izpito, ker se je izpitna komisija v svoji uvidevnosti prostovoljno odpovedala taksam, — llcrriot častni meščan Subotice. V Subolici jc več mestnih odbornikov slavilo predlog, da so bivši francoski ministrski predsednik Edvard ller-rint imenuje za častnega meščana zo zasluge, ki si jih je Kot velik prijatelj Jugoslovanov pridobil za našo državo. — Sneg iu povoduji v Bosni. Iz Banja Luko poročajo: Neprestano deževje v Bosni je povzroči1 o, da mi vse reke silno narastle in deloma žc prestopile svoje -irage. Tako kaže po zadnjih poročilih vodomer Save pri Bos. Brodu 475 cm, Une pri Bos. Novem 140 cm, Vrbasa pri Banja Luki 140 cm, Spreča in Usora pri Doboju 130 cm nad normale Tudi druge reke so prestopile svoje bregove iu se razlilo po poljih, kjer uničujejo posevke. Po gorah je zapadel sneg, ki je ponekod pol metra visok. Zavladalo je hladno, prav februarsko vreme in človek ne bi mislil, da smo že tik pred poletjem. шџап Maribor, 26. maja. Kougrcgacija šolskih sester «v. Frančiška V Mariboru jo obhajala 23. maja pomenljiv dogodek — biserni jubilej redovnega življenja svoje vrhovne prednice Angeline Križanič. — 60 let jc minilo, odkar Angelina Križanič plo-donosno deluje za svoj red in božjo čast. Če jc žc v delovanju vsakega človeka 60 letnica neka j imenitnega, velja šc to prav posebno za redovnico in redovno predstojnico. Angelina Križanič jc ves čas svojega življenja stala med prvimi delavkami svojega reda in pripomogla v obilni meri, da sc je red tako lepo ruzevitaL Preoblečena jc liilu v redovnico 23. maja 1873 v Mariboru in delovala nato kot učiteljica na različnih mestih. Vsled svojih odličnih duševnih kakor tudi srčnih vrlin je bila ponovno poklicana na važna mesta v redovni službi. I o-stala jc prednica celjske samostanske podružnice, ravnateljica dekliške meščanske šole, na-1o pa 1. 1888 prvič vrhovna prednica. L. 1896 se jc zopet povrnila v Celje za navadno prednico. L. 1923 pa jo jo vnovič doletela čast vrhovne prednico, ki jo šc danes vrši zgledno in požrtvovalno navzlic svoji visoki starosti. haj bo prihodnje leto obhajala že osemdesetletnico evojega rojstva. Vsled njenega dolgotrajnega in samo čisti 1 ljubezni do bližnjega posvečenega življenja bi lahko našteli obilo zaslug in vrlin, ki jc z njimi ovenčala sebe in svoj red. Omenimo samo dve: nično veselo skromnost in neumorno delavnost. Vsa skromna in preprosta v svoicni nastopu, ko vsakega sprejema m pozdravlja s prijaznim nasmehom, pa tudi delavna m požrtvovalna, ko neprestano sama seje hoguja semena svojih trudov in naporov. Ko drugih življenjska ladjica v taki visoki starosti od utrujenosti žc v varnem pristanu počiva, njen življenjski čolniček šc najkorajžneje brodari in reže valove življenja. Angelina Križanič še danes pridno potu je po apostolskih potili. Zdaj jc v Ameriki in tolaži iu spodbuja oddaljene 'sestre onkraj morja, zdaj potuje j)o Bosni, Dalmaciji in Primorju, povsod dvigajoč in navdušujoč svoje sestre nu delo in trud. Pravzor in tip jc prave sestre sv. Frančiška, ki delujejo med nami v našo korist in božjo čast. Zato ji ob bisernem jubileju skupno z njenimi sestrami tudi vsi drugi, ki poznajo šolske sestre in njihova dela, želijo: še mnogo let, zdravih in plodonosnili! Koledar Sobota, 27. maja: Beda Častitljivi, c. uč„ Janez L, papež.______ — Osebe, Ici so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznanc »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. pel z Marijo Jeritzo pri krstni predstavi najnovejše Leharjeve opero »Giudditta«. Zanimivo je, predvsem, da bo lo pot prvič premijera novega dela avstrijskega komponista Leharja v dunajski operi. Nadalje se pogaja državna opera z dirigentom Furtwiinglerjem za vrsto gostovanj v prihodnji sezoni. FurtvvUnglcr naj bi med drugim nastliri irai nanovo tudi dve nemški operi (Wagner, Mozart). Na Bralimsovcm festivalu so izvajali dunajski Filharmcnisti — prvi večer — Bralmisov »Nemški Requiem« (op. 45.). Dogodek večera pa je bil prav za prav dirigent Furtwangler. Umetnik, knkšrnih je zdaj le malo v Evropi. Solo točke sta virtuozno izvajala violinist Hubermnim in čelist Caxale. Večer, sprejet z ogromnim navdušenjem, je imel slavnosten karakter. Druga žrtev razrvanih nemških političnih in teaterskih razmer jo berlinski režiser Viktor Bar-nowsky, ki pride na jesen s svojim ansamblom za stalno na Dunaj. Našel se bo tukaj s kolegom Rein-hardloni. 1'rav tako zapuščata Berlin tudi znana dramska in filmska igravca Elizabeta Bergner in Fritz Kortnor. Gostovala bosta redno na Dunaju. 18. maju so koncertirali v »Veliki koncertni dvorani z velikim moralnim uspehom »Trboveljski slavčki« — Je to discipliniran, izvežban zbor 50 mladih, svežih grl, pod veščo reko učitelja gospoda Šuligoja, ki je na ta večer lahko ponosen. Zapeli so celo vrsto slovenskih narodnih in umetnih... Bilo je. kaikor pomladni pozdrav iz domovino... Sramota pa, da do danes (poročilo pišem dva dni po koncertu),nis» zabeležili vodilni dunajski časopisi niti besede o tem večeru slovensko pesmi. Peto Malce. Novo mesto, dne 23. maja. Dno 25. februarja t. 1. sla vršila orožnika To-manič in Blažili i/. Žužemberka v župnišču v Am-brusu hišno preiskavo v domnevi, da se nahajajo tam neld protidržavni letaki. Pred župniščem sc je zbralo več moških, deloma iz radovednosti, deloma pa zaradi posla v hranilnici, ki ima v župnišču svojo prostore. Ker sta orožnika menila, da je moške sklical bivši žujian Šinkovec, da bi preprečil /upnikovo morebitno aretacijo, .sta se napotila, ko sta opravila svoj posel v župnišču, še na šinkovčev dom, da zaslišita bivšega župana in izvršita pri njem hišno preiskavo. Obema orožnikoma, ki ju je Šinkovec od prej že dobro poznal, je razburjeno odgovarjal in sla zadevo ovadila državnemu tožilstvu v Novem mestu. Zaradi te zadevo se je vršila danes razprava pri sodniku poedincu tuk. okrožnega sodišča. Župan Šinkovec je bil obtožen po čl. 4 zalk. o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ. da je ob gorenji priliki rekel orožniikoma, da oblasti nedolžne zapirajo, hinavce pa ščitijo, tedaj nekaj izrekel z namero, da povzroči nerazpoloženje zoper naredbo oblastev. Obtoženi Šinkovec je pri razpravi povedal, da je bil 12 lel župan, ki je za občino in za okraj veliko števil. Z orožnikoma sc je dobro poznal in jo smatral, da se ne bo vsaka njegova beseda tako tehtala. Bil je razburjen, ker jc bilo Prosvetno društvo, pri katerem je 25 let kot odbornik sodeloval, tisti dan razpuščeno in se je vršila pri njem hišna preiskava. V tej razburjenosti je pač rekel, da oblasli nedolžne zapirajo, ni pa rekel, da pa hinavce ščitijo. Prečrtane so bile izpovedi orožnika Tcnianiča in Blažina, nakar jo g državni tožilec Barle predlagal obsodbo v smislu obtožnice, branilec dr. Česnik je poudarjal, da so bili izgovorjeni očitki v zasebnem stanovanju napram orožnikoma, pri katerih ni bilo mogoče povzročiti nerazpoloženja zoper naredbo oblastev. Obtoženec je smatral kot stari znanec in 12 letni župan, da govori z obema orožniknmn r>riinitelTQl.-r» 111 7flCoKnn Drviirlmtinl î r »ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAH V KOSTEH. ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC. Na dlan roko izlijte malo »ALGE« in drgnite njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se ju dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masiruni del telesa z volneno krpo ali robcem- Masirali je treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi še večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olašanje bolečin. Kakor liiiro občutite najmanjše nerazpoloženje, drgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težje bolezni, ki so z »ALGO« odstrani. »ALGA« se dobi povsod. 1 steklenicn Din 14.—. — Slovenci, ki potujete v Zagreb, ne pozabile obiskati slovensko gostilno Vladimir Černe, Radi- ; čeva ulica št. 1 (u dvorišču) tik Jelačičevega trga. 1 — Parni kotel in parna turbina, spisal inž. , Gvidon Gulič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1927, 122 strani besedila in 165 slik. Cena vezani knjigi je 80 Diu. Knjiga je namenjena predvsem našemu strojniku in obratovodji, ki nista imela desedaj nobenega praktičnega slovenskega ali srbohrvaitskega pripomočka. Važna za vse strojnike jo knjižica tem bolj, ker mora po zakonu na- Mariborske vesli: 40 lei delo za Maribor, 26. maja. Ш. deška osnovna šola na Ruški cesti je letos dočakala 40 let svojega plodonosnega dela in sejanja prosvete med prebivalstvom magdalenskega predmestja na desnem dravskem bregu. Proslava lega pomembnega jubileja se jc vršila na zavodu v sredo popoldne ter jc potekla zelo slovesno in dostojno. Udeležili so sc je mestni župan dr. Fr. Li-pold z gospo soprogo, zastopnici ženskega društva gospa Maistrova in ravnateljica Stupca, šolski nadzornik za desni dravski breg Tomažič, ravnatelj klasične gimnazije Mastnak, predstavniki meščin-skih šol in ljudskošolskih zavodov iz Maribora in d loma iz okolice ter veliko število staršev in bivših učencev tega zavoda. Proslava se je vršila v šolski telovadnici. Goste je pozdravil šolski upravitelj Lukman, ki je nato v slavnostnem govoru в DOUCE FRANCE parfumerije LUBIN-PAR1S vsebuje skrivnost mladosti, ker m DOUCE FRONCE da/c dovršeno polt, hrani kožo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten vonj. Že po prvi uporabi postanete sta/en odjemalec punira DOUCE FRANCE L U B1 N - P A RI S Qobi se в vseh apotehah, tlrogcrliaii In bol]$ili parfumsrijah. praviti izpit, s katerim dokaže svoje znanje, da prana v vseli podrobnostih parni stroj kakor tudi parno turbino, kar pisatelj podrobno opisuje. Konstruktivni detajli in praktična navodila naj olajšajo šludij in prakso našemu tehničnemu naraščaju. Pred vsem pa knjiga namerava izboljšali razmere v naših privatnih in državnih parnih obratih. Pisatelj opisuje v I. delu parne kolle, v II. delu parne turbine, v 111. delu našteva najvažnejše delovne slroje z navedbo za pogon potrebnih konjskih sil. Pridejan jc še slovarček elovensko-neni-ških teluiičnih izrazov, ki jo danes vsakemu obrtniku tembolj potreben, ker imamo za posamezne dele že domače — slovenske izraze. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hcxenschuss) sc uporablja naravna »Franz Josefova:: voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. prosveto razvijal zgodovino zavoda ter sc zlasti podrobno pečal z nalogo, ki jo je šola vršila v tem narodno manj obdelanem delavskem predmestju v povojnem času, Vrstil sc je nato spored proslave same. Nastopali so mali deklamatorji ter pevski zbor šolarjev. Vsi so svojo nalogo izborno rešili. Zaključek je tvorila spevoigra Josipa Petza: »Potovanje po domovini«. Pevske točke sla spremljala klavir in harmonij. Ves spored jc bil skrbno našludiran ter je svedočil o vzornem delovanju vodstva in učileljstva. Za zaključek sta spregovorila še mestni župan dr. Lipold in nadzornik Tomažič. Prvi je, naglašal naloge mestne občine za šolsko izobrazbo, drugi pa je kot bivši vodja zavoda in kot sedanii nadzornik tolmačil smernice, ki so potrebne za napredek šolstva v področju delavskega predmestnega prebivalstva. Hranilnico in posojilnico, Gasilno društvo itd. Sodišče je obtoženca zaradi gori omenjenega prestopka kaznovalo na 280 Din pogojno za 1 leto. Osebne vesti — Stalna komisija za advokatske izpite pri apclacijskem (višjem dežel-.-.em) sodišču v Ljubljani. Predseduje ji predsednik apelacijskega sodišča > rančič. Stalni izpitni komisarji so: oba senatna-predsednika apelacijskega sodišča dr. Fisc h i n g e r in dr. E b e r 1, od advokatov pa dr. Adlešič in dr. Hacin. Za primer, da je kateri izmed stalnih članov zadržan, nastopi namestnik. Predsednika nadomestuje podpredsednik dr. Gradnik, stalne komisarje pa s, a. g. Janša in Lajovic ter advokati dr. Krcjči, dr, Krivic, dr. Sajovic ml,, dr. Smole, dr. Š v igel j in dr. T e k a v č i č. — Nova določba je ta, da morata biti dva advokata izpitna komisarja (po starem zakonu eden). Za pozitivni uspeh morajo glasovati štirje člani izpitnega odbora. Advokatski izpiti so sedaj javni, ravno tako Kakor sodnijski izpiti, dočim so bili poprej vsi ti izpiti tajni. = Upokojen je peš. narednik vodnik I. razr. gosp. Gustav K u m e r , bivši okrajni vojni referent pri okraju Maribor levi breg. Ostale vesti — Sv. maša na Krvavcu bo v nedeljo, 28. maja ob 10 dopoldne ob vsakem vremenu. — Cerkveni koncert v Gornjem Logatcu. V župni ccrkvi v Gor. Logatcu priredi cerkveni pevski zbor Žiri pod vodstvom g. skladatelja Antona Jobsta v nedeljo, dne 28. maja ob pol 8 zvečer cerkveni koncert proli nizki vstopnini in lepim sporedom. Zlasli zbori iz okolice se prav vljudno vabijo, da slišijo močnejši zbor. — 50 letnica mature na ljubljanskem učiteljišču. Dogovorno z nekaterimi tovariši vabim vse šc živeče tovariše na jubilejni sestanek v Ljubljano dne 12. junija t. 1, Snidemo se ob 10 dopoldne v kavarni Zvezda, kjer si sestavimo program dnevu, ako ga nc bodo imeli žc v Ljubljani bivajoči tovariši. Notico v »Slovencu« z dne 24. maja pod gornjim naslovom je treba popraviti v toliko, da so naši tovariši tudi P e h a n i Friderik v Treb-oiem ter L c s k o v i c Bogomir in t, i le o z a r Anton v Ljubljani, dočim Pogačnik Naval ni bil naš tovariš. — Pričakujemo polnoštevilno udeležbo! _ Turk Josip, žel. nadz. v p. — Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo jc dovolilo, da sc otvori telefonski promet na progah Jcscnicc—.Milano (3.15 zl, fr.) in Kranj— St, Johann na Tirolskem (3.45 zl. fr.). V oklepajih označeni znesek je taksa za triminutni pogovor. — Triglavska podružnica SPD sporoča, da bo koča na Zasipški planini v Sp. Krmi 29. maja naprej zaprta. — Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana se zahvaljuje vsem članom izpraSevalne komisijo za profesorsko izpito v Liubliani. zlasti □ Dvanajst let med Kitajcil V ponedeljek 29. maja bo predaval znani misijonar Jožef Kcrec v tukajšnji Ljudski univerzi o svojem 12 letnem bivanju med Kitajci. G. predavatelj jc odličen poznavalec kitajskih razmer in kitajske duše. Govoril bo na podlagi številnih izbranih skioptičnih slik. □ Zgodovinske in muzejske zadeve. Znanstveni zlet na Črno (Ptujsko) goro se vrši v vsakem vremenu. Udeleženci se zberejo pol 12. uri na peronu glavnega kolodvora. Vozni list vzamejo do Sv. Lovrenca na Dravskem polju. T/let organizira Zgodovinsko društvo. — V muzeju bo v nedeljo 28. t. m. ob 10 strokovno vodstvo po zbirkah: Stari Maribor. □ Na mejo. Mariborska narodna društva pojdejo jutri k Sv. Duhu na Osirem vrhu. Po prihodu bo istotam sv. maša. □ Odprta noč in dan so groba vrata... Na vnebohod zvečer je umrl v Ciril-Metodovi ulici davčni upravitelj g. Avgust Ccjan. Pokojnik jc bil rojen 1879 pri Gorici. Kakor druge, jc tudi njega usoda vrgla iz domovine ter je služboval v Mariboru pri davčnem uradu. Bil je spoštovan in priljubljen kol zgleden uradnik in tovariš. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz mrtvašnice na frančiškansko po-lcopališče na Pobrežju. Bodi mu lahka mariborska zemlja! _ Umrla je v visoki starosti 88 let gospa Barbara Dominik, vdova železniškega uradnika. Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. — Smrt je pokosila tudi g. Josipa Žvajkarja, preddelavca mestne občine. Slar je bil 74 let. Pokopali ga bodo danes ob 16.30 na mestno pokopališče. Svetila pokojnini večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje! □ Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico opozarja cenjeno občinstvo, du sc dobrodelna tombola v prid »Doma revežev« ne bo vršila dne 4. junija, ampak 11. junija, v primeru slabega vremena pa 18. junija na Trgu svobode. □ Pičlo in skromno. Mariborske gospodinje niso imele na včerajšnjem ribjem trgu veliko možnosti izbire. Nekaj velikih s a rdel po 12 in škombrov po 16 Din. □ Kolo sreče. Pri četrtkovi tomboli Jadranske Straže so zadeli: Prvo tobolo 4000 Din v gotovini, sprevodnik Andrej Kovačec; 2. tombolo, kompletno spalnico, Alojzija Peterlinšek, kuharica; 3. tombolo, pogrezljiv šivalni stroj, Andrej Pezdiček, slikar; 4. tombolo, šestdnevno potovanje po morju od Sušaka do Dubrovnika in nazaj v kabini I. razreda z vso skrbo, Vorina Sofija, pivovamarjeva soproga; 5. tombolo, žensko ali moško kolo, Terezija Ramat, delavka; 6. tombolo, dve prešiti va-t i rani odeji, trgovski pomočnik Mirko Mavric; 7. tombolo, namizni servis za šest oseb, Martin Zabi k, dijak; 8. tombolo, prt, prtiče za kavin servis in servis za šest oseb. Frane Motnikovič, slikar; 9. lombolo. kompletno špecerijo za štiri osebe za on mesec, Oskar Pezdiček, ključavničar; 10. tombolo, balo platna, dijak Anton Bombek; 11. tombolo, zaveso za dve okni, Alojzija Kovačec, soproga železničarja; 12. tombolo, veliko črno boks kožo, Terezija Kocijun, posestnikova hči. Razen tega je bilo šo veliko manjših dobitkov. □ Cesta na Kozjak. Prejeli smo s prošnjo, da priobčimo: Cesto so v sodobnem gospodarstvu odločilnega pomena, ker si lahko z eno samo cesto gospodarsko opomore cel okraj. Mod ozemlje, ki je bilo baš radi pomanjkanja cest svet гаве, spada Kozjak. Izgleda, da bo sedaj s ccsto na Sv. Ubrana i tudi Kozjak dobil svojo prometno žilo. Vprašanje j jo sedaj, kje bi bilo najprimerneje cesto izpeljati, j Mislimo, da se stvar ni zagrabila na pravi strani in zalo je naša dolžnost, da se izrazimo v leni smislu: Z izletniško cesto na Sv. Urbana skozi Ifošpoh bo ustreženo v prvi vrsti mariborskim izletnikom in potem šele morda kmetskim gospodarjem. Bilo bi gotovo na mestu, da se vpošteva gospodarska potreba okraja in ta bi zahtevala, da se izpelje cesta po Kamniškem dolu, ki gre bolj v osrčje Kozjaka 1er bi cesta odgovarjala potrebam Kamnice, Šobra (Sv. Urbana) in Sv. Križa, še zgradba cesle bi bila cenejša, saj bi bilo treba cestni tlak od Kamnice do vznožja Šobra le popravili in utrditi. — Prizadeti. □ Promenadni koncert bo jutri v mestnem parku v primeru lepega vremena od 11 do 12. Igrala bo Schoncherjeva železničarska godba. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 4. junija, Kčinigova lekarna Pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti. □ Predmeti se zastavljajo. Dne 14. junija ob 9 sc bo v tukajšnji zastavljalnici vršila licitacija zastavljenih predmetov in sicer sc bodo prodajali efekli št. 23.691—25.576, dragocenosti št. 37.447 do 37.800 in od 1—2174, ki se do 10. junija ne bodo podaljšali ali dvignili. Dne 12. in 13. junija bo zavod za promet s strankami zaprl. □ Dve novi transformatorski postaji. Radi razširjenja mestnega električnega omrežja ria Tržaški cesli za tovarno Zelenka in dr. in pa na Tez-nem v Betnavski gozd v svrho pogona projektirane pomožne vodovodne sesalke v novem vodnjaku 1er clektrilikacije spodnjega dela radvanjske občine bo zgradilo mestno električno podjetje dve novi transformatorski postaji. Prva bo v Dajnkovi ulici, druga pa v Betnavskem gozdu. Dne 27. maja se bodo vršili tozadevni komisijski ogledi. □ Čas belega športa. Na Vnebohod se jc državno prvenstvo teniških klubov prekinilo. Zagrebški ATK, ki bi moral nastopiti v damskem tekmovanju, je v zadnjem hipu iz neznanega razloga odpovedal svoj prihod. Vršil se je radi tega le prijateljski turnir med Rapidoni in Smučarskim klubom iz Celja. Domačini so zmagali s 7 : 2. □ Oboroženi tolovaji v Dravski dolini. V noči na Vnebohod so vdrli oboroženi roparji v trgovino trgovca Draga Čokla v Podvclki pri Breznem ter odnesli mnogo manufakturnega blaga in 'čevljev. Trgovec je roparje čul ter jih pozdravil skozi okno s streli, na katere so mu odgovorili z vojaško puško. Izginili so s plenom v čolnu čez Dravo, ena skupina pa je mahnila proli Mariboru. Trgovec jc naštel šest oseb. ki so govorile v domačem narečju. O Delo je riziko. 27 letni dclavcc Ivan Haupt-man jc pri delu padel z ogrodja. Pri padcu sc jc občutno poškodoval na desni nogi, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. □ Odpri srcc, odpri rokel 80 letna starka, revna in siromašna se priporoča usmiljenim srccm za blagoholno podporo v blagu ali denarju. Darila sprejema uprava našega lista na Koroški 1, kjer jc na razpolago ludi naslov stare reve. O Nevaren svedrovcc je Ivan P. iz Radiz :,,: pri Slivnici. Vdrl jc z nekim svojim tovarišem v Zagovčevo mesnico v Slivnici in odnesel eno zaklano svinjo. Prijeli so ga ter je priznal poleg omenjene tatvine, tla jc ukradel v Črclu pri oosestni-ku Korenu 600 Din vrednega psa. Viharno življeme Î6. sina Pri 60. letu je Josip Dehnont, lovec divjih zveri in romanopisec napisal svoj življenjepis in gn priobčil. Naj posnamemo iz njega samo nekaj odlomkov. Dneva 8. maja 1873, ko sem zagledal luč sveta, so moji starši in mojih 15 bratcev In seeter çpotovo niso razveselili. Kljub temu je moj oče s svojo gostilno in prodajalno ter majhnim vinogradom na Nižjeavstrijskem laHko preživljal vso družina Toda, ko smo se preselili na Dunaj in so moii starši obubožali, so nastopili za nas slabši časi in trpeli smo strahovito lakoto. Kljub temu so mi vedno rojile po glavi same neumnosti. Ni bilo dneva, da bi svojim učiteljem ne bil prizadel kake grenkosti. Kakšno je bilo njihovo veselje, ko so me končno »vrgli*. Tedaj se je zame začel križev pot. B>1 sem nagnjen k tatvini. K temu me je silila lakota. Žal mi je, da mi ta lastnost ni ostala še kot pisatelju. Prav dobro bi mi bila prišla ... Ko sem bil star 24 let, sem se poročil s silno ljubosumno žensko, ki ni imela prav n:č srca. Ko sva se sprla, sem se mogel pred njo rešiti s tem, da sem zbežal v najbolj nevarno kletko, v kateri je bilo dvakrat i>o 12 tigrov in vrata v kletfko sem dobro zaprl za seboj. Tedaj je prihrumela pred kletko moja žena vsa besna in držala v rokah krepko palico. Vpila je: »Ven odtod, nič vredni bojazljivec!< Zgodilo se je, da me je neki somalski lev napravil vdovca. Že pri 20 letih sem jiostal lovec divjih živali, ki sem jih preganjal v vseh delih sveta Trikrat so me kače vgrizte, vsakokrat sem bil v smrtni nevarnosti. Ko me je četrtič pičila neka kača, je ona poginila in ne jaz Leta 1803 bi me morali v Afganistanu obes4i zaradi vohunstva v prid Anglije. Indijski podkralj me je rešil s tem, da je plačal zame 5000 funtov odkupnine. Šel sem se mu zahvalit. Ko me je pogledal in se z mano poraz- govoril ter spoznal, kakšen >tič sem prav za prav, mu je bilo bržkone žal, da je zame toliko plačal. Vlovil sem 412 tigrov; toda med svetovno vojno sem moral ugotoviti, da je lažje uloviti tigra, kakor uš. V puščavi Kalahari so se moji črnci nenadoma uprli proti meni in sklenili, da me pošljejo na drugi svet na prav originalen način. Zvezali so me dobro ter me obesili na drevo tako. da je bilo od mojih nog do tal še en meter. Nato so me prepustili leopardom. Osemnajst ur sem tako visel in leopardi so se igrali z menoj. Medtem sem zgubil na eni nogi en prst. nn drugi pa polovico stopala. Končno je prišla rešitev. Ko sem lovil bele medvede na Aljaski, mi je neki Indijanec zasadil v rebra svoje svetlo bodalo, dolgo 8 cm. Uničil mi je črevesje, toda tudi svoj nož Proden so ga obesili, je prosil šerifa, naj mu dovoli, da bi še z mano govoril. Toda šerif je bil tako trdosrčen. da je zavrnil nedolžno prošnjo tega ubog"ga zločinca. Leta 1904 sem se v Združenih državah posvetil filmu. Moji ravnatelji so se do takrat pečali s trgovino steklenih diamantov, naramnic in prepovedanih knjifir. Dva izmed teh sta prišla zaradi razprodaje prepovedanih knjig pred sodišče, toda tam sta svojo nedolžnost prav lahko izpričala, ker sta dokazala, da sita nepismena. In postala sta tovarnarja filma. Leta 1924 seim pričel pisati in čudno se mi je zdelo, da so moje knjige pričeli kupovati in jih celo tudi čitnti. Filmov še nisem mogpl pisati. Ni mami za to dovolj priVksp. TOr sem se io v svoji mladosti odvadil tatvine, ne verjanv-m. da bi uspel. Ko sem včeraj to svojo bridko žalost sporočil nekemu filmskemu tovarnarju, mi je ta ganjeno stisnil roko. Malo poz.neie sem lahko urro-tovil, da mi je na roki, ki sem mu jo podnl, zmanjkal en prst Angleži zopet nosijo slamnike, čepr»v so to navado opustili. Pobudo za to je dal angleški prestolonaslednik, katerega so videli večkrat v slamniku. Takoj so pričeli tudi drugi Angleži nositi slamnike. — Prestolonaslednik se vozi po Temzi v zasebni družbi. Priznanje za velikodušno že na tem svetu delo na oltar kot hčerka krščanske ljubezni, kakor jo radi imenujejo. Njeno požrtvovalno delo je spremljalo tudi dvoje čudežev, dvoje čudežnih ozdravljenj. Sedaj je usmiljenih sester sv. Vincenca Pavi. okoli 40.000 in vse te in še premnogi, ki veliko zaupajo v njeno čudodelno svetinjo, bodo dobili svojo priprošnjico v njeni proglasitvi za blaženo. Prej so se vse te sestre imenovale »hčerke krščanske ljubezni«, zdaj pa je ta častni naslov dobila Katarina Labouré, nova svetnica. Poslanec naj dela Na skupni seji predstavništva češkoslovaškega parlamenta in senata je bil sprejet predlog zakona o reformi poslovnika poslanske zbornice. Nove odredbe so zelo stroge. Čl. 44 odreja, da se govori ne smejo brati; edino načelne izjave predsednika ali posameznih članov vlade ali strank se smejo prebrat.i Poslanci so dolžni obiskovati seje parlametna. Za odsotnost morajo prositi pismeno ali pa v slučaju nujnosti tudi brzojavno predsednika, ki jih lahko oprosti sedmih sej. O daljši odsotnosti odločuje parlament. Ako poslanec ne pride neupravičeno na 5 sej v enem mesecu, se mu odvzame enomesečno plačo. Ako bo v enem letu trikrat tako kaznovan ali ako izostane od 15 sej, se mu vzame poslanski mandat. Atentat na egiptskega gtavar'a Ko se je egiptski ministrski predsednik Sidky paša hotel odpeljati s postaje v Kairu proti Parizu, je skuša! neki egiptski nacionalist izvršiti nanj atentat. V papirju je imel zavit revolver in ga hotel sprožiti. Atentat so pravočasno preprečili. Na sliki aretacija napadalca, Sidky paša zagovarja sporazum z Anglijo, medtem ko so nacionalisti proti sporazumu. Krik po svobodi grize železo in hrast Romanopisci vseh časov so kaj radi opisovali načine bega iz jetnišnic, ker tu ima pisatelj vedno dosti gradiva. Vendar pa do danes še nihče ni »izpustil« svojega junaka na svobodo s tem, a je ta z lastnimi zobmi zgrizel zamreženo okno svoje celice. Pred dobrimi 20 leti je neki jetnik na Tiirin-škem v Nemčiji pobegnil na tak način. Bila je to stara stavba in mesto železnih, so imeli vzidane križe v oknih iz močnega hrastovega lesa, ki so se zdeli močnejši kot železni. Toda krik po svobodi je močnejši kot pa les, četudi tako soliden, kot je hrast, in po trimesečnem trudu je mrežo pregrizel ter pobegnil. Po treh tednih svobode so ga zopet prijeli. Zobe je imel skoro čisto izbru-šene in ostala je komaj sled za njimi, dasiravno je bil še mlad fant. Bolj pogosto se pripeti, da se jetniki skušajo osvoboditi s tem, da izkopljejo podzemeljski rov. Marsikateri pa se je tudi rešil že s tem, da se je dal zapreti v zaboj, da, celo v mrtvaško rakev. Ameriški ropar Bili Carlesli, ki je obsojen v dosmrtno ječo, si je z do-stojnim vedenjem pridobil zaupanje predstojnikov in bil že po kratkem času dodeljen krojaški delavnici. Tu je moral po dokončanem delu tudi delavnico pospravljati. Po nekaj tednih je prilfko porabil ter se neopažen skril v velik zaboj, poln novoizdelanih srajc. Nikomur ni prišlo na misel drugo jutro, da bi še enkrat pregledal vsebino zaboja, zabili so ga in odpeljali. Pet dni je ležal sključen in niti ganiti se ni mogel. Končno se mu je zdelo, da je zaboj dospel na svoj cilj. Vrgli so ga z voza in nekdo je kmalu pričel trgati pokrov. Carlesli se ni ganil, ko pa je pokrov zaboja padel na tla, je vrgel Novi ministrski predsednik Holandske Colijn, načelnik protirevolucionarne stranke, ki je po dolgih pogajanjih sestavil novo vlado. Belgijska kraljica je odlikovala prednico nunskega samostana v Gentu, mater Macs za njeno požrtvovalnost na delu za reveže in betežne. Odlikovanje velja vsem sestram v Belgiji, ker je odlikovana mati načelnica vseh samostanov. Nova svetnica - priproš-niica usmitjenàh sester V nedeljo, 28. maja bo papež Pij XI. proglasil za blaženo Katarino Labouré, usmiljeno sestro iz družbe- usmiljenih sester od sv. Vincenca Pavlan-skega. Njen samostan je bil v Parizu, kjer je že v noviciatu 1. 1830 bila deležna več prikazanj Matere božje. Med drugimi prikaznimi je posebno prmazanje tudi, da je bila Marija brez madeža spočeta. Prav radi tega prikazanja so nastale čudodelne svetinje, ki jih zelo radi uporabljajo redovniki in duhovniki, ki je že mnoge pripeljala do prave vere, do posebnega češčenja brezmadežne device, ki duhovnikom pomaga pri bolnih in umirajočih, da se povrnejo v pravo vero in da prej-Bcjo svete zakramente. Jasi so taka prikazanja nekaj posebnega, vendar ne tiči tu vzrok, da jo danes sedanji papež Pij XI. proglaša za svetnico. Vzrok je drugje. — Ko je zapustila svoj samostan, je šla v zavetišče starčkov,-kjer je polna ljubezni, neutrudna v delu in požrtvovalnosti do bližnjega, preživela štirideset let med starimi revčki. Dasi se je o njej po prikar.anjih .unogo govorilo, vendar je vprav to njeno ljubezni polno delo vzrok, da bo povišana Za denar m čast se bosta bVa 8. junija se srečala v Madison Square Gardenu pri Newyorku amciiški boksar Maxie Baier m Nemec Max Schmeling. Oba se z vso vnemo priprav Ijstn na lo srečanje. Nn le* i: Maxie Baier se vadi v družbi < svojo ženo. Na desni: Max Schmeling se poizkuša z drutfim boksariem. srajce vstran, presenečenega trgovca pograbil za vrat in ga vlekel v prodajalno, kjer ga je privezal k stebru. Nikjer ni bilo nobenega človeka, trgovec pa od samega presenečenja in strahu ni mogel klicati na pomoč. Carlesli si je izbral novo obleko ter izpraznil blagajno, nato pa izginil. Nikoli ga niso več našli. Devet kaznjencev neke jetnišnice si je vzelo za vzor grofa Monte Christa. 20 tednov so kopali rov, pri tem pa se uračunali in še nadaljnjih pet tednov rabili predno so prišli do odvodnega Kanala, ki ie imel širjavo, da bi se normalno slok človek s težavo prerinil skozi. Prvi, ki se je spustil po kanalu, je na neki krivulji obtičal in deset minut je potreboval preden se je rešil. Pol ure pozneje je bil na svobodi. Sledilo mu je drugih sedem tovarišev, osmi pa je bil nekoliko preobilen, obtičal je v cevi in tam umrl grozovite sm'ti. Ameriški poslanik Robert Worth Byngham je prispel v London. Dosedanji poslanik general Dawes je bil premeščen. »Kje pravzaprav hraniš svoj denar, da ga tvoja žena ne najde?« Čisto enostavno. Položim ga v koš za raztrgane nogavice.« * Ob morski obali: »Toda, predragi gospod, zdaj se vendar ne boste kopali, ko ste komaj pokosili: to vam bo vendar škodovalo.« »In vendar se bom, to mi prav nič ne bo škodovalo, jedel sem namreč ribe.« Gospodinja in najemnik, ki ni plačal sobe: »To je bilo zadnjič, da sem oddala sobo akrobatu.« Ljubljanski velesejem zaseden XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija je kljub svojemu obsegu, saj meri razstavni prosim- 40.000 kvadratnih metrov, popolnoma zaseden. Vsled strogih deviznih predpisov In carinskih omejitev, razstavlja letos manj inozemskih Ivrdk, zalo pa mnogo več domačih, katerih na prejšnjih vele-sejmih ni bilo videti. Tako se bo letošnji ljubljanski velesejem vršil pred vsc-m v znamenju domače industrijske iu obrtniške produkcije. Važno za našo izvoznike v čSlt. Kompensa organizacija združenih uvoznikov in izvoznikov ČSR 1er zbornica za trgovino in obrl v Brnu pošlje-jo na ljubljanski velesejem, ki se vrši od 3. do 12. junija svoje delegate. Delegati bodo na ljubljanskem velesejmu osebno proučili izvozne možnosti iz naše države v ć'Slt, dali interesentom Informacije in jih vpeljali v etike s čsl. uvozniki. k otvoritvi vcleséjmu. Poljsko vlado bo pri otvoritvi letošnjega Ljubljanskega velesejmu dne 3. junija zastopal poljski generalni konzul v aZgrebu, g. Štefan Fiedlcr Alberti. Celokupna doiuacu papirna industrija razstavi leto.s svoje izdelke v paviljonu N lin XIII. Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Vsaka razstava društva Živalice je popolnejša in vedno znova sc pokazujejo razne v rste uttilili živali v izpopolnjenih oblikah. Tudi glede pestrosti je razstava vedno zanimivejša, tako, da obiskovalci in ljubitelji živali najdejo vedno kaj novega in zanimivega. Letos hoče rti/sta v ni odbor društvu presenetiti obiskovalce / novimi posebnostmi. Zato ne po/ubite obiskati naš velesejem od 3. do 12. junija t. I. ter poiščite paviljon K«, kjer In» raz.-itavilo društvo Živnlctu. Kje se dobe scjem-ku legitimacije. Legitimacije zn obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega vele-sejnnt o:l 3. do 12. junija I. 1. prodajajo po 3 Din vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujskepro-nielne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo nn razpolago, naj so zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejmu. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad ve le sej ma. Pri dohodu na velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, i. j. 27 Din. pri velesejmski blagnjni, kjer dobi potrdilo o obisku veleeejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povrnteik. Popisovanje trboveljske revščine Trbovlje, 25. maja. Pri zadnjem posvetovanju ua banski upravi je bilo sklenjeno poslati v rudarske revirje posebno komisijo, ki naj ugotovi življenjske razmere delavstva. Sestavljena je ta komisija iz zastopnikov banovine. Delavske zbornice ln Bratovske kladnicc rudarjev. Priprave za delo te komisije so ne pričele. Tnko so dobile vso občine, v katerih se nahajajo rudniki, nalog, zbrati statistični materijal o življenjskih pogojih rudarjev, upokojencev in 1'cducirancev, Iz lega se mora dobiti jasen pregled, kako vpliva skrajšano delo, brezposelnost, zlasti pa zadnja redukcija, nu gospodarstvo rodbin. Izvršitev tega popisovanja je naša občina poverila vsem rud. nameSčeiicein-upokojencem s so. clalnim referentom g. Korinškom na čelu. Ti bodo pregledali najprej vse plačilne liste zadnjih mesecev in ugotovili zaslužek posameznih rudarjev in ludi ev. druge dohodke od posestva. Nnlo bodo izpolnili od glavarstva poslane posebno vprašnlne pole s podrobnimi rubrikami o družinskem zaslužku, o nepreskrbljenih otrocih, posebej o od- Naš lesm V naslednjem prinašamo iz poslovnega poročila ljubljanske borze o našem lesnem trgu v letu 1932 tc-le zanimive podatke: Tesan les. Ker je v letu 1931 povpraševanje po tramih padlo in je cena rnpidno pojemala, so p.rodu-ccnti omejili produkcijo tramov na najnižjo stopnjo tnko, du v letu 1932 ni bilo znatnega novega blaga. Kljub tej mali množini razpoložljivega tesanega lesa, pa se cena v tem letu ni nič dvignila, temveč ponovno padla tako, da se proizvodnja tramov ni izplačulu. Nujčečjo izgubo so v tem letu utrpeli oni trgovci, ki so razpolagali šc z 2—3 leta starimi tramovi, kateri so jih stali veliko denarja, a eo jih morali sedaj prodati à tout prix. Takih primerov je bilo žulibog več in ti primeri niso nič manj žalostni, kakor če pogori posestnik, ki ni zavarovan. Povpraševanje po trainih ni bilo veliko, ker se je zelo skrčila kupna moč, toliko pri nas kolikor v inozemstvu. Prvič pojema povsod stavbno delo, drugič pa sedanja stavbna tehnika ne uporablja več toliko lesa kakor prej. 1'ri nas so se. prodale le debelejše mere. Drobiž je popolnoma izostal iu to vsled okolnosti, dn ni bil mogoč izvoz v Grčijo z ozirom na našc slabc ta-rifarične razmere, kur je pa južna Italija rabila drobiža, so se kupci krili z blagom v Avstriji, ki prednjači v nizki ceni in ugodnejši tarifi. Iz omenjenega vidimo, dn je trgovina s tru-mi utrpela veliko škodo. Toda ta izguba ima svojo dobro stran. Naši producenti so začeli pripravljati blago tako ckeaktno, tla je za v.suk izvoz .sposobno. Naših tramov nc more danes nihče več zapostavljati Nadalje sc tudi v gozdovih ne delu več vsevprek, kakor je bi to slučaj dolga leta po vojni, temveč gozdovi «e trebijo zmerno iu pazljivo, to jc racijoiiclno. Bo relouai i. Promet s to vrstjo blagu jc .kil mumijo leto povsem neznaten. Bnkovina. V nasprotju z rezanim in tesanim jelovim lesom, jo rezana bukovina igrala v trgovskem svetu j u ko veliko vlogo. Suha bukovina jc bila v stalnem povpraševanju, istotako par jena bukovina /a prekomorske kraje. Z ozirom na dejstvo, da jc lilo rn In vsled slabega finančnega stanja ustaviti obrat marsikatera industrija, posebno velcindustrijn r Bosni, jc nastalo v poletnem času celo pomanjkanje po bukov ini. To je povzročilo dvig celic, ki sc jc v glavnem tudi nadalje obdržala. Potujoča kmetijska razstava in šola v Kranju bo .'-t-ila na kranjski železniški postaji cel dan dne 4. junija t. I. Binkoštna nedelja je kakor nalašč primerna za tako veliko prireditev, pessbno se, ker se vrši ta dan ttidi zlet Sokolske župe lvranj. Sprejem in otvoritev razstave bo točno ob 9 dopoldne .Razstavni vlak obsega 24 vagonov. V vsakem vagonu bo tolmač. Razen tega sodelujeta pri pojasnjevanju razstavnih predmetov okrajni kmetijski referent in njegov pomočnik in dva »'allia predavatelja. Popoldne in zvečer bodo filmska predavanja iz raznih kmetijskih panog. Hrvatsko zadružništvo. Zadružna zveza v Zagrebu je lani znižala število svojih članic zn 14 na 105. Lat!na sredstva znašajo 0.44 milijonov; vloge 15.0, reeskont 0,34, med aktivi pa je največ kreditov v tek. računu 14.3 milijonov. Cifli dobiček znaša 21.500 dinarjev. Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini tvrdke Adria, trg. družbe Urbane Co. nu Glincali; narok za sklepanje poravnave 2-1. juniju. terjatve je priglasiti do 18. junija; nadalje o imovini Mohor Franca, lastnika slaščičarne îLiluc v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6. poravnalni narok 24. jim., oglasili sc je do 18. junija. Občni zbor Prometne banke bo 19. junija ob 15. uri. Kreditna banka, d. d.. Stara Pazova jo (.Službene novine) dobilu uredbo po paragrafu 5 zakona o zaščiti kmeta z veljavnostjo od 13. ma ja 1933. — Banka je bila ustanovljena 1910. i molu ji podružnico v Snel ji ji. Glavnica znaša I milj.. vloge 1930 10, reeskont 2.6 milj. /.nizanje diskontu v Newyork ii. Iz Ne.vvyorka poročajo, da je laniošnja Federalna rezervna banka v Newyorku znižala diskont od sedanjih 3 nn 2 In pol odstotka. Narodno premoženje Združenih držav ceni National Industrie Comference Board na 247 milijard dolarjev konec leta 1932 (1929 362 milijard): nn prebivalca odpade 1.081 dolarjev, 1929 pa 2.977 dolarjev). SorzsB Dne 26. maja. Denar \ današnjem prometu so ostali neizpreine-11 jeni l"čaji Bruslja, Curitia, Londona in Trsta. Edino Praga se jo učvrstila, dočini so vse druge devize popustile. Avstrijski šiling je naraste! ua ljubljanski borzi na 9 (zaklj.), v Zagrebu je bil zaključen po 8.88 in v Belgradu na 8.85. Cirški boni so v Zagrebu nolirali 42—43 (41). v Belgradu pa 43.25 den. (43.25). Ljubljani:. Amsterdam 2309.29—2320.65, Berlin 1341.25—1862.05, Bruselj 700.18—808,07, Curih 1108.35-1113.85, London 193.86—105.46. Newyork 4919.88—4947.03, Pariz 225.88—227, Praga 170.90 171.76, Trst 297.96—300.36. Promet nu zagrebški borzi ie znašal brez kompenzacij 52.930 Din. Curih. Pariz 20.32, London 17.505, Nevvvork 446, Bruselj 72.10, Milan 26.90, Madrid 44.25, Amsterdam 208.55, Berlin 121.20, Dunaj 78.26 (58.50), Stockholm 00, Oslo 89, Kopenhagen 78, Praga 15.41, Varšuva 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Med državnimi papirji je zabeležiti posebno čvrsto tendenco za ugrurje v Belgradu, v ostalem pa so bili vojna škoda in dolarski papirji slabejši, kar se jc poznalo tudi pri gibanju tečajev. Promet je bil nn zagrebški borzi nekoliko večji in je znašal: vojna škoda 500 koni., begi. obv. 10.000 ter 7% Bler. jios. 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih še 20 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 43—45, ugrnrji 29.50 den., vojna škoda 194—196, begi. obv. 31.50 den., 8% Bler. pos. 32—33, 7% Bler. pos. 31.50—32.50, 7%-pos. DIHI 40 den. Zagreli. Drž. papirji: 7% inv. pos. 43—45, agrarji 23.50 den., vojna škoda 19-1—195 (193), 6. 194—195 (196). 6% begi. obv. 31.50—32.50, 8% Bler. pos. 32—33, 7% Bler. pos. 31.50—32 (31.75). Delnico: Narodna banka 3600 den., Priv. agr. banka 215—220 (215), Sladkor Osjek 145—150, Impeks 50 den., Trboveljska 140—170. Belgrad. Narodna banka 3750—8900 (3750), Priv. agr. banka 216—218 (220), 7% inv. pos. 46 bl„ agrarji 26 den. (27.50), vojna škoda 193—194 (194, 193). 0% begi. obv. 32—32.50 (32.25), 7% Bler. pos. 32.50 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 58.30, Živno 67, Aussi-ger Cheniischc 167.50, Alpine 12.90, Trboveljska 15.95. Žitni tra Novi Sad. Vse neizpreinenjeno. Tendenca vzdržana. Promet 76 vagonov. Sombor. Pšenica bč., okol. Sombor, »r., slav., gr. bč., ban. 200—202,50, ban. potiska 202.50—205, bč. potiska 205—207.50. — Koruza bč. žel. prompt 62—64, bč. junij, julij 66—68. — Ostalo neizpreinenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 65.5 vagona. Budimpešta. Tendenca čvrsla. Promet srednje živahen. — Pšenica junij 11.02—11.25, zaklj. 11.23 —11.24, okt. 10.75—10.98, zaklj. 10.90—10.92. — Rž junij 6—6.12, zaklj. 6.13—6.16. okt. 7.10—7.30, zaklj. 7.30—7.32. — Koruza junij 7.29—7.40, zaklj. 7.85—7.37, avgust 7.50—7.58, zaklj. 7.56—7.58. Chicago. Pšenica maj 40.125, junij 41.75, sepl. 42.50, dec. 45.25. Koruza maj 48, julij 45, sept. 47.25, dec. 49.25. Winnipeg. Pšenica julij 62, okl. 64.25. C«? ftfe & Slava 39. pehotnega polka v Celju v spomin na zavzetje črne na Koro.škokm po oddelkih celjskega polka leta 1919 se bo vršila jutri. ■ Umrli so: Brcfiko Boštjan, 6S let, občinski revež iz Loke pri Zidanem mostu; Stojim Martin. 27 let. čevljar, i/ \ rbna pri Sv. Juriju ob j. /.; Kolčnik Tomaž, *) let, sin pismonoše iz Celja. Naj počivajo v miru. O Nov vodnjak na okoliškem pokopališču. Cel jska okoliška občina je sklenila, tla napravi na okoliškem tukozvanem spodnjem pokopališču nov vodnjak, ki je bil žo nujno potreben. Občina prosi vse, do katerih se bodo obrnili požrtvovalni pobiralci, ki bodo tc dni zbirali prostovoljne prispevke, nuj jih ne odklanjajo. C? Avtobus v Laško. Jutri \ nedeljo bo v Laškem birma in bo zuto vozil mestni avtobus iz Celja ob 7.30. S in 8.3(1, vračal pa se bo i/ Laškega ob It. 11.30 in 12. Poleg tega pa bo tudi redna vo/uja v Laško ob 12.30 iu iz Laškega ob 13.10 v Celje. Izredni občni zbor celjske »Soče« sc bo bo vršil v nedeljo, dne 28. t. m. ob 4 popoldne \ Narodnem domu. Ker gre zn važno v praša-nje, ki se tiče prospevnnju društvu, nuj sr občnega zbora prav gotovo udeležijo vsi člani. Odbor. -ÇrMojstrski izpit. \ nedeljski številki dne 14. t. m. smo poročali, kdo je napravil mojstrski izpit pred izpitno komisijo tukajšnjega okrožnega odbora. 1'ri tem poročilu je pomotoma izpadlo ime Jordana Avgustu, ključavničarskega mojstra iz Trbovelj II. št. "6. -S' Prijateljska nogometna tekmu med SK Jugoslavijo in ^k Olimpom, ki bi se bila morala vršiti nu praznik popoldan pri Skalni kleti, je morala zaradi slabega vremena odpusti. •©"šport v nedeljo. Jutri bo ob pol 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Atle-tik. Sodil bo g. Nemce i/. Maribora. Ob 3 pa I »c > istotam predtekma med rezervama SK. Atle-lik in SK Olimp. Gs Kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi jutri \ nedeljo na progi Cel je-Trojane in nazaj (36 km) kolesarsko dirko. Start bo ob 2 popoldan na Ljubljanski cesti pred hotelom Skobernc in cilj istotam okrog 53 popoldne. & Najden zlat uhan. Dne 24. t. ni. je bil v bližini vile Savinje nu Bregu najden /lat ženski uhan. Sobota, 27. maja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.00 Salonski kvintet 18.00 Iz našega narodopisja (Viktor Pirnat) 18.30 Angleščina (ga Orthaber) 19.00 Pedagogika in kultura (dr. S. Gogala) 19.30 Počitnice pod platneno streho (Miroslav Zor) 20.00 Prenos opere iz Zagreba 22.30 čas, poročila, plošče. Nedeljo, 28. maja: 8.15 Poročila. — 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek), — 9 Versko predavanje (dr. C. Potočnik). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 Prazgodovina slovenskega zavarovanja (I. Martelamc). — 10.30 O naši državi. — 11 Radio-orke.ster. — 12 Čas, plošče. — 15 Kmetijsko predavanje (dipl. agr. Jamnik). — 15.30 Slovenska glasba, izvaja Radio-orkester. — 16 Ura valčkov in koračnic, izvaja Radio-orkester. — 16.20 »Svet«, komedija (Nušič), igra Št. Ja-kobski gledališki oder. —• 20 Vijolinski koncert gospe Fanike Brandlove. -- 21 Pojoča žago, izvaja prof. Ivan Noč. — 21.40 Čas, poročila. — 22 Ra-dio-jazz. Drupi pronromu Nedelja, 28. maja. Zagreb: 20 Prireditev kmetskega kulturnega j društva v Petrovim. — Mileno: 20,30 »Siber!a<, op?-I ra (Giordano). — Brno: 19 Koncert vojaške god-c. J — Barcelona: 21 Operni prenos, plošče. — Leipzig; 20 Verdi-Puccinijev večer. — Suisse-Rom*. :de: j 20.35 Koncert Radio-orkestra. — Berlin: 20.05 Operetni večer. — Belgrad: 20,20 Originalne ha-I vajske pesmi in plesi, igra havajski trio, - ?•! Kon-, ccri orkestra kraljeve garde. — Rim: 20.4'j Pestra ! glasba, — Praga; 20 Večer operetne glasbe. — Miinchen: 20 Večerni koncert. — Budapest: 21.15 Večerni koncert. — 21.30 Liszt o v .Requiem — Koncert cignriskc glasbe. — Varšava: 20.20 Večerni koncert Radio-orkestra. Cerhvem vesinik Križanska moška iu mladeniška Marijina družba proslavi v nedeljo 28. maja svoj glavni družbeni praznik Marije Pomočnice. Zjutraj ob 6 v družbeni cerkvi sv. maša s skupnim obhajilom, ob pol C, /večer v dvorani razgovor o celodnevnem božjepo'.-nem izletu 11. junija in volitev prcdstojnišlva, nato pa v cerkvi govor, slovesne litanijc in darovanic za družbinc namene. Udeležba pri tem shodu za I vse člane obvezna. Cerkev v Križankah. Jutri ob 10 slovesno pra-. znovanjc patrocinija Marije Pomočnice, zavetn.ee cerkve. Ob pol 11 po slavnostni pridigi slovesna sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna missa soloinnis Jubilalc Deo , zložil Rudolf Wagner, graduale ■ Virga Jessc flortiil . zložil A. Foerster, Ave Ma-! ri.i , zložil K. Greith, Tantum crgo . zložil A. Foerster. Po maši: »Marija, kako si lepa! . zložil ' p. H. Satiner. Pfafi Dražba dobave gramoza. Okrajni ccclni odbor : v Ptuju bo oddal dražbenim polotn dobavo' gramoza za banovinske, dovozne in subvencionirane cc-' ste in siccr: v lorek 6. junija ob 3.30 v pisarni ccst-nega odbora v Pluju za cesle v ptujskem okraju, raslih, ki so zmožni zaslužka in koliko so zapo. sleni ali brezposelni. Popisovalua edinim jo rodbina. Sanici brez rodbinskih članov se jiojušejo posebej, a tudi pri njih se vpoštevajo imovinske razmere ev. še živečih staršev. Potreba takega pregleda po rodbinskih ediinicnh je zato, da se bodo pravilno razdeljevala sredstva brezposelnega skrbstvu ln pa v zaščito gospodarsko šibkejših ob priliki redukcij. Popisovalci imajo nalog ugotoviti tudi gospodarsko stanje in družinske razmere onih. ki si; bili reducirani s 11. majem t. I. Takle pregled družinskih in gospodarskih razmer je nujno potreben za vsako resnejšo akcijo, ki hoče odpomoči težavnim razmeram rudarjev. Posebno,j ker še vedno groze redukcije, da se ne bodo izvedle z ono pristranostjo, kakor so se n. pr. zadnje v Hudi jami, ampak res pravično in obzirno vpošle-vnjuč življenjske in družinske razmere. Sedanje popisovanje, ki ga vršijo občine, bo nudilo komisiji res stvarno podlago zn njeno delo. Želimo le, da ne bi naenkrat zopet kje zastalo, ampak s stvarnostjo in temeljitostjo, s katero se ie začelo, tudi dovršilo. j 'evi kreg Drave, v sredo 7. junija ob 8.30 v pisarni cestnega odbora v Ptuju za vse ccstc v ptujskem okraju, desni breg Drave, v četrtek 8. junija ob 8.30 v dvorani pri Škorčiču v Ormožu za vse ccstc v ormoškem okraju. Pogoji za dražbe so razvidni pri okrajnem cestnem odboru v Ptuiu. Pri kopanju v vinogradu jc dobila hude po škodbe 37 letna viničarka Marija Majcen iz Drago viča. Nek Janez Plohi ji je z motiko z močnim 1a mahljajem skoraj presekal stopalo na levi nogi. Alt po nesreči ali namenoma, šc ni ugotovljeno. Prepeljali so jo v bolnišnico. Orožniki so aretirali tri sumljive tip,:, ki rokovnjačili po ptujski okolici. Izročili so jih sodi šču, da jim izpraša vest. Vlom. Neznani storilci so vlomili v Dobniko> mlin v Zlatičju in odnesli precejšnjo količino m>ki in drugih raznih stvari. V navedeni mlin je bilo žc večkrat vlomljeno, ne da bi prišli storilcem iia sled. Lopovi so zaslrupili že dva psa, ki sta čuvala mlin in k temu spadajoče poslopje, da si odstranijo ovire. ./espnice Umrl je \ tovarniški bolnišnici kurjač |;i-kob Mrak, ki je podlegli te/ki pljučnici. Pri K. I. D. je bi! zaposlen blizu trideset let. Zapustil je žalujočo vdovo in dva nepreskrbljena otročiču. Pokopali so ga nn Koroški Boli. Osnovna šola jc v ponrdcljol. napravila pohod nad rjavega hrošča v okolici Hrušioe. Bil jc to za šolsko mlade/ vesel maiuiški izlet. Mnogi šc ue vedo, da po novem voznem redu vozi proti Bohinju popolnoma na novo vpeljati vlak namreč ob poklvnnnjstih. ki je zelo primeren zn Gorjance in Blcjce, ki imajo . oprevku na Jesenicah v dop. tirali. Vincencljcvn konferenca je, kakor znano nameravala prirediti v korist jeseniškim revežem tombolo. Ker dovoljenja zn to karitativ no prireditev ni dobila, .se tombola ne bo vršila. i^lovo mesto Ponesrečen kolesar. Vpokojeni orožniški narednik g. Anton Fink i/ Smuke je tako nesrečno padel s kolesu, tla si je močno poškodoval desno roko. 40 rubežni jo razpisanih za 31. maja v občini Anibrus. Nesreči pri delu. tS letni Franc Marolt i/ I). .Straže pri Prečni je žagal drva s cirkulnrko. 1'ri delil jc / roko preveč globoko posegel, zgrabila ga je žuga in mu zelo poškodovala t les no roko. 57-letui Fr. Jerman, progovni delavec, je delni nn progi. Med delom sC j(. spodtnknil ob prag, padel iu si zlomil rebro na desni strani. Oba sta dobila pomoč v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji. JUTRI PRIMORJE : BASK, Jutri bomo imeli zopet priliko videli odlične belgrajske nogometaše. To pot pride Bask, ki bo igral z našim reprezentantom v državni ligi, z ASK Primorjem. Bask je preteklo ..--o pod legel Gradjanskemu predvsem zato, ker je mora! nastopiti 7. nekaterimi rezervami. Proli črno-belim bo pa nastopil kompleten, torej v svoji najmočnejši postavi, ki nam bo zaigrala tako, kakor Bel-grajčani pač znajo in katere smo imeli priliko videti pred 14 dnevi v Ljubljani. Primorje se je tudi za to srečanje pripravilo. Kajti borba za točke postaja vedno luijša. In črno-beli, ki jih morajo spraviti še nekaj pod streho, če se hočejo obdržati v ligi, se tega dobro zavedajo. V prav prijetnem spominu imamo uspeh našega reprezentanta, ki ga jc ciosegel preteklo nedeljo nad Haškom. Če bo v bodoče tudi tako zaigra!, potem smo prepričani, da Slovenci nc bomo samo oslali v ligi, ampak bo ie marsikak klub cdšel poražen z ljubljanskih tal. Seveda vse to jc pa odvisno od vas, borci, ki zas!opate naš nogomet v tej težki borbi. Zatorej fantje: Držite sc! Tekmo bo sodil g. Lcpac iz Zagreba. NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO ki se je vršilo na praznik, je presenetilo. Vršili sta se sicer samo dve tekmi in bilo je tudi dvoje presenečenj. V Zagrebu sla se srečala Gradjanski in Bask, kjer jc Gradjanski premagal Belgrajčanc z rezultatom 2:0 (1:0). Gradjanski je imel veliko srečo, zato je spravil obe točki na varno. Gledalcev jc 1 bilo vsled dežja samo 2000, med katerimi je pri-î 1 o do incidenta, ki ga je pa poliçija likvidirala. V Belgradu sta si stala nasproti Jugoslavija in Hajduk, , ki r,tr> šc bolj presenetila našo športno javnost. Kajti Hajduk je inoral domačinom kloniti s 3:0 (0:0). Za tekmo jc vladalo veliko zanimanje, saj j se je kljub deževnemu vremenu zbralo okrog pet tisoč gleda'cev. V prvem polčasu sta si bili enaj-storici enakovredni, v drugem polčasu, ko jc mo ra! vratar llajdukovcev sled blesure ,-aoustiti svoje svetišče, pa se jc Jugoslaviji posrečilo postaviti omenjeni rezultat. ILIRIJA : ATENA 5:3 (3:1). Ob ri.i ordnem številu obiskovalcev j »? i.stal prvenstven! boj med ilirijansko in atensko bazen- sko družino neodločen. Po poteku igre bi zaslu žila zmago Ilirija, MLADIKA : VELEB1T (Zagreb) 5:5. Na praznik 25. maja je odigrala SK Mladika irijateljsko tekmo s SK Velebitom iz Zagreba, ivezultat 5:5 (3:5) ne odgovarja poteku igre in bi bila lahna zmaga domačih bolj na mestu. Igra je hila vseskozi fair in polno napetih momentov. Mladika je odigrala eno svojih najboljših tekem. V predtekmi jc domača rezerva premagala rezervo gostov z rezultatom 4:1 (1:0). Domači so zmagali vsled fizične premoči, čeprav so bili gostje boljši v tehniki in taktiki. Publika, katere jc bilo veliko, jc tekmi spretn-Ijevala z živahnostjo. TABLE-TENIS DVOMATCH ILIRIJA : REKA. Table.-lenis sekciji Ilirije in Reke bosta jutri odigrali drugo kolo tekmovanja za neoficijclnega prvaka Ljubljane, katerega se udeležujejo Ht-rmes, Ilirija in Reka. Na sporedu je single dam in gospodov 1er double dam in gospodov in mixetl. Ilirija ie vsekakor gotov favorit, zmaga Reke bi iznenadila, čeprav ima slednja že par dobrih igralcev, ki pa se v: led pomanjkanja rutine še niso mogli uveljavili. Publiki loulo priporočamo obisk prireditve, kajti njen glavni smoter jc propaganda table-tenis sporla. Match se bo začel dopoldne ob 8 in se bo popoldne ob 14 nadaljeval, obakrat v salonu gostilne pri Keršičti« na Celovški cesti. SK TRŽIČ. Sihovska sekcija ie ravno dokon-I čala letošnji drugi turnir, katerega =c je odele-i žilo lc 6 igralcev. Prvo m rs to ie rasedc! i1 Dacar, kaleri jc dosegel od 10 dosegljivih točk 9, drugo in tretje mesto sta ■■ i delila gi' Šlalc in Seljak. Nogometna sekciia je izvrStlo reorganizacijo, ki sc jc prav dobro obnesla in sekcija vidno napreduje. — Tudi lenis ie nekoliko oživel. Le težko jc nričeti radi tehničnih in finančnih n «prilik 1er radi eerazumevania in nasprotstev od strani nc-prijateljev. — I.ahkootletike in kolesarstva on ne moremo spraviti na ono višino, kakor pred leti Edino zimskosoorlna sekcija deluje zelo povolin" v vr h panortah, posebno pn smučerii in drsalci Da sc delovanic kluba o'ivi in odo.aviio različni nedostatki, sk'iciilemo za «oholo maja ob 8 /večer v klubskih prosi ^i ili i/redni občni 7001. î.jer se bo irvolil po krat cm o ročUn tvrejf-.l"ika, nov aijilen odbor, da - /on«-: oživi Vto-vanje uo^nmczivh sekcij V snlviir <> < lani brez izjeme na izredni občni zbor SK Tržiča. MALI OGLASI V malih oglasil) velja vsaka beseda Din Г— ; ženi-tovanjski ogiasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas I)ia 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Do 400.000 Din Dekle izurjena v slaščičarski posojila za zgradbo trgov, hiše na prometnem kraju Ljubljani, proti vknjižbi na prvo mesto, rabim ta- ___|_______________ koj. Pismene ponudbe na stroki, prosi kakršnega- i upravo »Slovenca« pod koli zaposlenja kot de- št. 6002. (d) lavka. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5976. (a) »Zdrava Marija« 112 pesmi, III zvezek — uredil Vodopivec, 75 Din, »Gospodov dan« ie dobiti za 50 Din — v Domžalah, Šolska ulica 12. 1 Posestva Vse zaman! Stanovanja IŠČEJO: Sobo in kuhinjo Trgovska pomočnica z dveletno prakso mešane trgovine želi preme-1 stitve s 1. avgustom kjer- j koli. Pomaga tudi v go- , »podinjstvu. Ponudbe na su),0i igeem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod upraVo »Slovenca« pod »Poštena in pridna moč« »Mesto« št. 6017. (c) št. 5875. (a) ODDAJO; Stanovanje dveh sob in kuhinje oddam; poleg tramvajske postaje. Zaje, Rožna dolina, Cesta na Brdo 2. č Dvosobno stanovanje s pritiklinami se odda takoj v Zg. Šiški blizu mitnice. Poizve se v trgovini Havelka, Celovška cesta 65. (č) шш\ Učenka močna in zdrava — se sprejme v trgovino mešanega blaga. Ponudbe poslati: A. Span, Planina pri Sevnici (v) 15-letni deček žele stopiti v uk v trgovino z mešanim blagom, kjer bi imel tudi vso oskrbo v hiši. - Naslov: Jocif, Tržič. (v) Poslovodjo za vodovodno inštalacijsko obrt iščemo. Ozira se le na one, ki so popolnoma zmožni in voljni delati vsako delo ki se nanaša na to obrt. Prednost imajo taki, ki razumejo tudi ključavničarsko ali kovaško obrt. — J. Ulčar in drug, Gorje ori Bledu. (b) Starinsko spalnico 8 komadov, prodam. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Zanimiv slog« št. 6018. (š) Vzajemna posojila cenena, od 3000 Din dalje, za vse namene, stanove in poklice, plačljivo v mesečn't- obrokih, podeljuje »Union«. — opča kreditna zadruga, Zagreb, Hatzova 30. — Priložite znamko za odgovor, (d) 'јјЕЕИЗЗ Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. m Stari trg. Modna konfekcija! Najboljši nakupi A Pre-sker. 1 luhliana. Sv. Petra cesta 14. (1) Gramofon nov, oblika kovčka, in dobro ohranjen pisalni stroj znamke »Monarch«, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 5972. (1) m BOTOT zobne paste v tubah na ščetko /adošča zaenkrat BOTOT PASTA s kompaktna in vrhu-tega izvrstna in ekonomična v uporabi •pp ay/zi/Wf s f) vjdmi jva ' util.muip ш/ло/оЛ z JU JZ JJ '.opcud 0/Ј1Ц »; OAjsjsoa •«tnjjAOjjf* л sajSo UiqojQ Prodam parcelo vogalno, 730 m', ne daleč od Trnovske cerkve, po ugodni ceni. Del kupnine v hranilnih knjižicah. Pojasnila vsak popoldan pri Herman, De-vinska ulica 9 (p) 1ШШШ Avtotaksi št. 64 se vljudno priporoča. Telefon 3390. (r) Otroka spreimem v oskrbo za 150 Din mesečno. Karo-lina Gerden, Sv. Križ pri Litiji. (r) Obrt Krušno moko in rženo moko vedno sveJo, kupile zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Resljevn cesta 24. Vse sem že poskusil ! Potrkal sem na nekatera vrata, pa nikjer dela in zaslužka! — Tudi tukaj mi ne vedo ničesar svetovati ! Kam naj se še obrnem? Poskusi še z malim oglasom v »Slovencu«! Mnogim je to pomagalo! Najtoplejše kopališče Dravske banovine CATEZKE TOPLICE pri Brežicah so odprte od 14. maja t. 1 Radioaktivna terma 50°C zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popusti! — Zahtevajte prospekte! Pridobivajte novih naročnikovi Umrl je prečastiti gospod Tomaž Zabukovec župnik in duhovni svetnik v Robu na Dolenjskem. Pogreb bo v sotobo ob 10 v Robu na Dolenjskem. Molimo za njegovo dušo! Rob na Dolenjskem, dne 25. maja 1933. Jenko Janez, kaplan. krepi kri, živce in apeiit! Odraslim tn otrokom I Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. V apotekah pol litra Din 35*-. — Po pošti razpošilja laboratorij. .Alga'" Sušak. 3 stekl. Din 110 -, 6 stekl. Din 220'- in eno zastonj, 12 stekl. Din 440'- in dve zastonj (Odobreno od min. eoeijalne politike in narodnega zdravja 8. Br. 4787 33. maroa 1933 Zahvala Za vse dokaze prisrčnega sočuvstvovanja ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge in dobre mamice, gospe Marije Verbič izrekamo prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se preč. duhovščini, čč. sestram v Leonišču, Sokolu Vrhnika za častno spremstvo in za lepo petje, ter vsem, ki so od blizu in daleč prišli se poslovit od naše ljube pokojnice in jo spremili na njeni zadnji poti, kakor vsem darovalcem krasnega cvetja. Srčno zahvalo izrekamo domačim gg. zdravnikom dr. Klep-cu, posebno pa še g. dr. Hausu, ki ji je v dolgoletni bolezni stal na strani s svojo zdravniško pomočjo in H lajšal trpljenje. Vsem, ki ste počastili spomin naše ljube soproge in mamice, še enkrat prisrčna hvala! Vrhnika, dne 26. maja 1933. Anton Verbič, trgovec, z rodbino. HRANILNICA IN POSOJILNICA V ROBU NA DOLENJSKEM sporoča, da je umrl njen zaslužni dolgoletni načelnik, prečastiti gospod Tomaž Zabukovec župnik in duhovni svetnik. Pogreb bo v soboto ob 10. Rob, dne 25. maja 1933. NAČELSTVO. LetoviSčarji ! Hotel PENSION RAJH v Ormožu ob Dravi I celodnevna oskrba (pension) Din 35"—, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s tekočo vodo, z lepimi terasami, vrt Na razpolago klavir, biljard in kegljišče, ob Dravi lepo prosto Kopališče. — Se priporoča tudi obiskovalcem manega zdravnika drja. M a jeriča. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar. Sisak Varujte se potvorbl Zaščitni /mak *J A « .9 «Û o-fM m и» •o t o o._o t: « o--.- •o «lo c u a V >■3 s Jo S ~ "Je a £ e ■■Se* JD t- .. Stil o jj s _ д, C —— utU ..ÏJ « £ ïï i ћ u S «o i »S c = 9 « o » N t V a u >■ > v o >u a 3 • x <" 2 S S ■"m •or™ Ш a 'f .5 o -S OgO m o O rf ГМ ТГ CJ 2 N ^ N ->a z > s > —3 'jSc.», s e 4.1 U S > O jO i-So 1 —•* e . 4 J> S -o c Si * o _ —O • Q S S « > O* i • s ° g •N Se r CQ > !ffi li.s -s Л B а 3 a— S7 a T t- «A E-o a ô o -J = > x • o. O •) -o Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. 28 Že pred enim letom je bila njegova vojska, ki je plula iz Bresta na Irsko, zaradi neugodnih vetrov po-s tisto značilno nestrpnostjo, ki tako označuje genije, polnoma poražena. Ko pa je videl, da je morje nekakšna naravna meja med Angleško in njenimi nasprotniki, je predlagal, naj navale na sovražnika na najbolj odprtem kraju in naj se zanesejo na vojno srečo, zakaj kar gorel je za tem, da bi storil kak velik čin, da bi Napoleonova lavorika, ki je sveže poganjala, ne zasenčila njegovega imena. Proti takemu bedastemu načrtu je Tone na vso moč ugovarjal. A med Francozi je zadel na tako nezaslišano nevednost o razmerah na Angleškem in Irskem, da jc Hocha le z največjo težavo pregovoril, da je poslušal njegove načrte. Neizmerno je bil vesel, ko je tisto jutro prejel de l^acijevo pismo, ki je potrjevalo njegovo mnenje in njegove trditve. Ko je z Lewinesoni stopil v admiralovo kabino, sta se general Hoche in Daendells sklanjala nad angleškim zemljevidom, admirala de Winter in Storey sta pa pregledovala pomorske zemljevide Britskega kanala in Severnega morja. »Vidite, da se nisem še vdal,-, je Hoche živahno ogovoril Tonea. »Vidim, da se niste, general,« je rekel Tone, »a mislim, da vas bo tole tukaj spravilo na druge misli,« in izročil mu je de Lacijevo pismo. Hoche je planil po pismu ter ga začel kar požirati. Citai je naglo, ko se je nenadoma ustavil in vprašal: Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cef »Čigavo je to?« Tone mu je pojasnil, da je pismo poslal agent generala Clarka, kateremu je bilo naročeno, naj dožene, ali je vse tako ali ne, kakor je on trdil pred direktorijent. »Spominjam se,« je dejal Hoche in zopet začel citati. Medtem se je razpletel po mene k med admiralom in i irskimi emisarji, ki ga je prekinil Hoche, ko je nestrpno vzkliknil: »Za vraga, kaj pa imajo opraviti rezljani stropi in lepa stanovanja z našo rečjo! Njegov hrastov strop ni za drugo, kakor da ga sežgeš! Taka neumnost!« In s prezirom je vrgel pismo proč. »Prosim, general, čitajte pismo, prosim vas!« ga je ! rotil Tone. Pisec sicer podrobno in skrbno opisuje vse, kar je videl, a to je tudi potrebno, ker kaže, kako nepristransko presoja vse.« Hoche je čital dalje, in dlje ko je čital, bolj je postajal zamišljen in pozorneje .je bral. Ko je pa končal, je odložil pismo, ves drug, brez besed, kakor da bi si ne upal reči: »Odnehal setn!« »Vidite, general, pohod na Irsko je edino, kar nam še preostaja,« je pripomnil Tone »Kdaj lahko odjadramo tja?« je vprašal Hoche. »V enem mesecu,« je odgovoril Daendells. »Ali pa jutri,< se je vmešal Tone. »Ta jugozahodni veter je začel pihati kakor za nalašč,« je dejal admiral in odkimaval z glavo. »Čete so vkrcane že skoraj en mesec « je začel general Daendells, »in dasi so bogato založene z vsem I potrebnim, vendar njihove zaloge ne bodo dolgo več zdržale. Ko bodo pohajale, ne vem, kako jih bo naša vlada izpopolnila.« »General Daendells,« je rekel Hoche, »zdi se mi. da nas batavijska republika lahko zavida; kaj bi la dala, ako bi njeno armado vodil francoski general k namenu, ki obeta toliko slave. A ne bom se čudil, če bo to plemenito podjetje padlo v vodo, ako bomo z odhodom le predolgo odlašali. Niti za Cezarjevo slavo bi ne hotel žrtvovati velike splošne svobode svoji lastni slavi. In če mislite, da bi vaša zakonodajna skupščina rajši videla to podjetje pod poveljstvom enega svojih generalov, se rad umaknem s svojo pravico na poveijstvo in vant prepuščam priložnost, da si spletete lovorov venec.« »Plemenit mož ste,« je dejal Daendells in mu ponudil svojo roko. »Morda je res, kar pravite, in nikdar ne bom pozabil vaše velikodušnosti, zakaj nihče ne more tajiti, da s svojim trudom in s* svojimi razočaranji, ki ste jih imeli v tej reči, ne zaslužite vseh lavorik, ki bi morale biti moje To je največja vaša zmaga, zakaj premagali ste svoje lastno slavohlepje.« Daendells je bil skoraj do solz ginjen; komaj je govoril in še vedno se je boril s svojim ganotjem, ko je pristavil: »General, moja domovina nikoli ne l>o pozabila tega vašega plemenitega obnašanja! Vedeli smo, kaiio sio hrabri, a nismo vedeli, kako velikodušni stel« »Kdo je prinesel to pismo?« je vprašal Hoche, ki je želel prekiniti ta pogovor. »Tihotapec de Welskein,« je odgovoril Tone. »On bi rad vedel, ali se sme vrniti z obljubo, da pride /л trpeč* Irce kmalu pomoč, ker že obupavajo. a še vedno čak.-do.« »Ko lx) veter ugoden, pridemo,« je dejal Daeat-io »Ali ni tako. general?« je vprašal, obrnjen k de Wintru. »Res je,« je odvrnil admiral de Winter. »Ali je tihotapec na ladji?« je pristavil, obrnjen k Toneu. »Je, admiral.« »Želim govoriti z njim.« Tn poklicali so tihotapca k admiralu. Izdajatelj: Ivan ItaKuvec Dreduik: Franc Kreinžar.