Št./№ 10	November/Novembre '98	letnik/anno VIII
Fizioestetski center	
	* NEGA OBRAZA,
	* ODKLANJANJE AKEN,
	BRAZGOTIN,
METROPOL RESORT	* FANGO,
Сдојцо	* MASAŽA,
portorož	* AROMATERAPIJA,
	* PEDIKURA...
tel.: 746-950, int. 2774	
Obnavljanje pogorele stavbe KS Portorož
Najbrž ga ni krajana, ki ne bi vedel, da je 7. julija letos stavbo Krajevne skupnosti Portorož močno poškodoval uničujoč požar. In najbrž ga ni, ki bi se ne - ko pride v center Portoroža in se zagleda v od vremenskih neprelik vsak dan bolj poškodovano hišo -vprašal, zakaj jo (še) ne obnavljajo in ali jo sploh nameravajo obnoviti. Zato naj krajane pomirimo z zagotovili, da se bo obnova stavbe začela v kratkem.
Vsi postopki terjajo svoj čas
Svet krajevne skupnosti Portorož, ki s stavbo upravlja, se je sestal še istega dne, ko je ogenj stavbo dodobra uničil in začel vse aktivnosti za njeno prenovo. Povezal se je z Zavarovalnico Triglav, pri kateri je objekt zavarovan, ustanovil je gradbeni odbor za njegovo prenovo (v njem so: Boris Pliško kot predsednik Sveta KS in samega odbora; Vojka Štular, podpredsednica odbora; Andraž Eller in Marjan Simonovič, oba tudi člana Sveta KS, Aldo Babič in Klavdij Mally). Nemudoma je začel s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki pa še zdaleč niso enostavni ali kratki! Člani odbora se vsi trudijo brezplačno in vlagajo veliko svojega prostega časa! Ves čas skrbijo, da bi vsi postopki tekli brezhibno, kar se da hitro in predvsem povsem po črki zakona! Poleti so najprej pozvali nekaj projektantskih birojev, naj izdelajo ponudbo za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo pogorele stavbe. Kot najugodnejšega projektanta so izbrali samostojnega podjetnika, arh. Draga Venclja, ki je potrebno dokumentacijo naredil v roku 20. dni; zdaj na upravni enoti Piran tečejo postopki za izdajo gradbenega dovoljenja. Medtem je bil na podlagi projektne dokumentacije objavljen tudi javni natečaj zbiranja ponudb za najugodnejšega izvajalca obnove.
Vsi ti postopki pa terjajo svoj čas! Prav ničesar ni mogoče preskočiti ali storiti "po domače", kot si predstavljajo nekateri preprosteži. V sicer delovnem in požrtvovalnem gradbenem odboru ni sedanjega župana Občine Piran. Najbrž je marsikoga to presenetilo. Resnici na ljubo pa je treba bralcem povedati, da je bil v odbor povabljen, vendar je sodelovanje odklonil. Sam najbolje ve, zakaj. Za odpravo posledic požara pa je portoroški krajevni skupnosti iz občinskih rezervnih sredstev namenil vsoto v višini 1 milijona tolarjev.
Svet Krajevne skupnosti Portorož je menil, da-
so občani že dovolj obremenjeni z raznimi в^ dalje na str. 4
Acoua Relax Center
V prenovljenem bazenu hotela Metropol vam s tem oglasom nudimo 10% popust pri naslednjih storitvah FINSKA IN TURŠKA SAVNA * ROČNA MASAŽA * AROMATERAPIJA * ROČNA LIMFNA DRENAŽA * PRESOTERAPIJA * TUI-na KITAJSKA MASAŽA * SOLARU Q^irvp	Člani fitnesa imajo ugoden popust pri vseh storitvah.
portoro2	Informacije in rezervacije: 746-950 int. 2772
M. Kalapčiev, s.p.
MhTROPOI. Kt SOK
ZLATA MEDALJA ZA MALVAZIJO
V starih zapisih iz arhivov, v muzejih bi našli mnogo pričevanj, da je Istra od vedno bogata vinorodna pokrajina. Njena vina so našla pot v Benetke in širše po vsem Mediteranu. V zadnjih letih najbolj slovi kot dežela refoška. S tem delamo krivico belim vinom in tu posebej avtohtoni trti malvaziji. MaSvazijo so istrski kmetje cenili predvsem zato, ker dobro uspeva na težji in rodovitni zemlji. Naslednja značilnost Istre je, da ne najdete primerne kleti, v kateri bi lahko pravilno kletarili. Razgibana istrska zemlja pač ni dovoljevala vkopavanja vinske kleti. Svoje je naredila še poletna vročina. Prav zaradi tega se je v šavrinskih vaseh uveljavil rek, da morata mrlič in malvazija čimprej oditi iz hiše. Zato ni čudno, da so ljubitelji dobre kapljice raje posegali po belih vinih z vipavskega in briškega okoliša.
Zdaj pa kaže, da bomo morali te stare ste-reotipe o istrskem vinarju spremeniti. Davida sicer poznam kot sodelavca, vendar sem o njem vedel zelo malo. To, da je doma z Idrijskega, s Črnega Vrha, pa da je gradbenik in da se je leta '91 priženil v Šopeter, k Ferranovim, z Istranko. Za vino je vedel samo toliko, da se ga lahko z njim pošteno napiješ in je zato tasta Emila sprva samo opazoval pri delu. Pri Ferranovih, nič drugače ni bilo pri
drugih kmetih, so iz svojega grozdja predelali samo manjše količine vina doma, drugo so prodali v vinsko klet. Za grozdje dobijo kmetje malo, pa še to jim plačajo pozno, po enem letu ali pa še več. Zato ni čudno, če sta s tastom začela razmišljati, ali se da iztržiti od vina kaj več. Tisto nekaj več pa je predvsem uvajanje nove tehnologije.
Z novo tehnologijo je vino boljše
Najprej sta se lotila preurejanja starega hleva, v katerem so v zlatih časih imeli tudi štirinajst bošomarinov (avtohtono belo istrsko govedo). Obnovo je David projektiral sam, saj je to njegova stroka. Pri načrtovanju pa ga je vodilo spoznanje, da mora ohraniti krajinsko arhitekturo, vključiti vse tipične elemente in materiale, ki dajejo čar Slovenski Istri. Seveda je sem sodila tudi nova oprema. Čeprav David pravi, da še marsikaj manjka ali pa je premajhno, imate kaj videti! Sam sem bil še posebej navdušen nad opremo za hlajenje mošta in vina. Hkrati pa se je lotil še šolanja. Naredil je tečaj za kle-tarjenje, s katerim je pridobil pravico do ste-kleničenja svojih vin. Leta '95 so prvič sami doma predelali grozdje in takoj je na sejmu v Gornji Radgoni dosegel srebrno medaljo, kar se je ponovilo še dvakrat. Letos sta s tastom lahko še bolj zadovoljna. Najprej sta na spomladanskem vinskem sejmu v Ljubljani dosegla zlato medaljo. To je mimogrede prva zlata medalja za malvazijo v privatnem sektorju! In da se ocenjevalci niso zmotili, sta dobila potrditev še na sejmu v Gornji Radgoni, kjer je njuna malvazija poleg zlate medalje postala še prvak sorte za leto '98. David je v celoti opustil tradicionalni način kletarjenja, kot ga poznajo istrski kmetje in vpeljal novo tehnologijo. Obrano grozje takoj stisne in spravi v sode. Nato ga ohladi na 8-
10 stopinj, da se razsluzi (odstrani droži ali dekantira), nato mu doda izbrane kvasovke, ter stalno nadzira vrenje pri idealni temperaturi 16-18 stopinj. Tega ne počne samo, ko spi.
David Rupnik se skupaj s prijatelji iz Društva vinogradnikov Slovenske Istre trudi najti malvaziji pravo mesto v kulturi pitja. Rad pove, da ima malvazija po tem postopku pridelave tudi pozitivne gastrološke učinke, saj je mošt že takoj na začetku očiščen vseh za vino nepotrebnih, slabih in nekoristnih snovi. Takšno vino ohranja svežino, harmonijo, je prijetnega okusa ter poudarja svojo sortnost in cvetlico.
Do sedaj sem vedno pogrešal vino, ki bi ga lahko tujcem s ponosom ponudil, kot pravo domače vino. Neverjetno kako tujci z užitkom poizkusijo domača vina, zlasti če so dobra.
Če Davida vprašate, ali je pri kvaliteti vina že vse dosegel, bo seveda odgovoril, da ni. Prihodnost vidi v še boljši kakovosti pridelave grozdja in vina. Zaveda se, da je ponudba vina v Sloveniji velika, zato se bo trudil za vrhunsko kvaliteto, ki bo sama po sebi pritegnila k nakupu njegovega vina. Če vam ni odveč, poiščite steklenice njegove malvazije. Na njih je podoba lastovke, stare prebivalke vinske kleti Ferran-Rupnik.
Trudil se je Mitja Jančar
KUPUJTE DOMAČI MED IN POMAGALI BOSTE SLOVENSKEMU ČEBELARSTVU
ALI VESTE, KJE LAHKO KUPITE KAKOVOSTEN SLOVENSKI MED?
-	Ali veste, da je med najbolj zdravo sladilo, ki skoraj povsod lahko nadomesti industrijski sladkor?
-	Ali veste, da med najhitreje obnavlja telesne moči in daje "čisto" energijo rekonvalescentom, fizičnim delavcem, otrokom v razvoju, starostnikom, športnikom...?
-	Ali veste, da redno uživanje medu izboljšuje telesno odpornost proti nekaterim boleznim?
Prav tak med, ki mu ni nič odvzeto in nič dodano, pridelujejo pridne čebele čebelarja Draga Henigmana iz Portoroža, Fizine 13.
Naše čebelarstvo vam poleg različnih vrst medu nudi še druge čebelje pridelke, ki so jih nabrale pridne čebele v zdravem okolju. Za kilogram medu je moralo več deset tisoč čebel obletati več kot 100.000 cvetov in nabrano medeno roso v panjih predelati v med - najbolj skon-centrirano naravno hrano. Zaradi povedanega, cena medu ne more biti enaka ceni marmelade. Družinskega "proračuna" zaradi nakupa medu ne boste preveč obremenili, saj kilograma medu ne boste pojedli v enem dnevu, kot mleko ali kruh. POSKUSITE DAR NAŠE NARAVE
-	NE BO VAM ŽAL! Če želite kupovati slovenski med, ga kupujte pri čebelarjih!
Ml MED SEBOJ
čestitamo, zahvaljujemo, pozdravljamo,
*	22. novembra bo na svoji torti upihnila 3 svečke Veronika SIVKA iz Pirana. Sončno otroštvo ji želimo vsi, ki ji bomo pri tem pomagali: mama Irena, očka Bruno in bratec Matej.
*	Bernarda ŽIC iz Lucije, Šolska 15, je 5. oktobra praznovala svoj 15. rojstni dan. Ob tej priliki se je prisrčno spominjajo in čestitajo ter ji želijo veliko lepega: nona TONICA, sestra PETRA in svak CRIS s FLORIDE.
*	Novoizvoljenemu predsedniku Kulturnega Kluba Istra, Albertu PUCERJU iz Padne, piranskemu arhivarju in nenazadnje Portorožanovemu sodelavcu ob izvolitvi čestitamo in mu na tem mestu želimo veliko uspeha - Portorožanovci.
*	Več kot esec dni je naokoli, odkar sta se vzela Andraž ELLER in njegova Manuela. Veliko srečnih skupnih let jima želijo člani Sveta KS Portorož.
*	Pri MISSONOVIH na Koprski cesti v Portorožu je bil konec oktobra zares prazničen. Najprej so 25. oktobra za rojstni dan nazdravili Toniju, dan kasneje njegovi ženi Zmagi in na koncu - 30. oktobra -še njuni vnukinji Melisi. Vse najboljše vsem trem želijo prijatelji.
*	Festa grande pure nella famiglia TOMASIN. II 4 novembre festeggiano il loro compleanno Giulio ZOTTICH e Anja DETONI, il 6 novembre si festeggia il compleanno di Lidia TOMASIN, Г11 novembre quello di Vili TOMASIN. A tutti l'augurio sincero ed affet-tuoso di tutta la parentela!
*	Vse najboljše za rojstni dan Branku KEKIČ-u iz Pirana, ki ga je praznoval 25. oktobra - od sorodnikov in prijateljev.
*	Prostovoljke območne organizacije Rdečega križa Piran 5. novembra nazdravljajo za rojstni dan Margareti LIKAR iz Sečovelj, 23. novembra pa Milici MASLO iz Pirana. K čestitkam Milici Maslo se pridružujemo tudi Portorožanovci.
*	Auguri vivissimi della Comunita' degli Italiani di Pirano a Feruccio BARTOLE che festeggia il 2 novembre. Felice compleanno anche a Daniele BERTONI che lo festeggia il 19 dello stesso mese.
*	Neutrudni podjetnik in tudi predsednik Sveta KS Portorož, Boris PLIŠKO, je svoj rojstni dan praznoval 24. oktobra. Iskreno mu čestitajo sotrudniki v portoroškem krajevnem svetu.
*	Svoj rojstni dan je nedavno slavil še en predsednik krajevnega sveta. Na dan reformacije, na dan varčevanja, na anglosaksonsko noč čarovnic (Hallowen) - in bog ve kaj vse je tistega dne (31. oktobra, za nevedne) - se je rodil Boris VALENČIČ. Še veliko uspehov in
še veliko lepega mu želijo vsi, ki se skupaj z njim trudijo v KS Lucija, pa Portorožanovci, prijatelji in prijateljice.
*	Per il compleanno di Simon JAKOMIN (5 novembre), Elvira POLETTI (17 novembre), Valentina KENDA e Valentina VEGLIACH
(21 novembre), Vittorio LUSA (26 novembre) e Mafalda PAHOR (10 novembre) gli amici del Coro "Giuseppe Tartini" fanno a tutti i piu' sinceri auguri. A Mafalda vanno anche gli auguri del Gruppo filo-drammatico.
*	Sedmega oktobra smo bili na obisku v portoroškem Centru za korekcijo govora in sluha, nekaj dni zatem pa smo dve uri preživeli v WZ Barčica. Igranje z najmlajšimi in skupno učenje z vrstniki, ki so slušno in govorno prizadeti, je popestrilo naš pouk. Zahvaljujemo se vsem otrokom, učencem, vzgojiteljem in učiteljicam za topel sprejem. Učenci 3. r. in učiteljica Irena Preželj, O.Š. Cirila Kosmača Piran, podružnica Portorož
*	Vsem, ki ste v nedavni akciji "Naj v turizmu" svoj glas za naj turistično osebnost oddali Dragu Žvegliču, najlepša hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste glasovali za osrednjo portoroško kopališče, katerega vodja je Drago Žveglič že vrsto let, z njim pa upravlja javno komunalno podjetje Okolje Piran, ki ga zastopa direktor Robert Časar - Žvegličevi iz Portoroža.
*	Čeravno pozno, pa vendar še zmeraj pravočasno, se danes zahvaljujem za lepe besede in čestitke, ki sem jih prejela za rojstni dan. Nikdar nisem bila rada v ospredju, zelo rada pa sem z vsemi sodelovala. V društvih, kjer sem delovala sem naletela na dobre tovariše, s katerimi smo se s skupnimi močmi trudili za uspeh, enako je bilo v portoroški krajevni skupnosti, v Komisiji za socialne in zdravstvene probleme. Zato se prisrčno zahvaljujem vsem, še posebej pa za čestitko nekoga, ki je dejal: ČESTITKE ZA POKONČNO DRŽO!" HVALA. S pokončno držo sem se rodila, šla skozi težko pot življenja in umrla bom prav tako s pokončno držo. Hvala vsem dobro mislečim. Nada Pukšič.
*	V ponedeljek, 26. oktobra 1998 je ponoči v naš dom nepričakovano posijal sončni žarek in prinesel najlepšo punčko na svetu. Mamici Tanji in tatiju Robertu VESENIK iskreno čestitamo, mali Tjaši pa želimo mnogo sreče - babica Vlasta, prababica Marija, mala teta Iviana.
Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov; zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti (Obala 55, 6320 Portorož) ali pridete osebno v poslovno stavbo Splošne plovbe (kjer je sedaj uredništvo) v 3. nad. Objava je brezplačna.
Portoroškemu župniku občinsko priznanje
Zlati grb Občine Piran je šel letos v dobre roke. V roke portoroškega župnika Franca PRELC-a, ki je v naš konec prišel leta 1966. Dve leti kasneje je postal župnik dveh novoustanovljenih župnij: Portorož in Lucija. Od leta '76, ko postane Portorož samostojna župnija, pa je župnik v Portorožu. Občinsko priznanje je prejel za vse svoje raznotero delovanje - za vsestransko razdajanje sočloveku, vse od svojega prihoda leta 1966 do danes, v zadnjem času pa najbolj za pomoč socialno ogroženim družinam, ki jim v župnijskem centru nudi oddih in svetovanje, predvsem pa za pomoč zasvojenim z mamili Iskrene čestitke'
November 1998	por tor o zun	___________________ _	3)
J \Y iuhlalicvanjc s struni I
dajatvami (med drugim je nekako v istem času država sklenila državljan-
om naložiti še obvezni samoprispevek za obnovo Posočja), da bi zmogli še kakšno breme. Zato je sklenil, da bo poskusil najprej z lastnimi močmi zbrati dovolj sredstev - okoli 50 milijonov SIT - za obnovo svoje stavbe. Krajevna skupnost Portorož je preko svojega časopisa - Portorožan-a - občane in podjetja seveda pozvala, naj ji - kolikor je v njihovi moči - pomagajo. In nekateri so se apelu KS radodarno odzvali (tokrat objavljamo tudi njihova imena).
Svet KS Portorož je medtem izbral tudi najugodnejšega izvajalca obnove svoje stavbe; to je podjetje SGP Koper, ki naj bi predvidoma prav kmalu začelo z gradnjo. Za tiste, ki - zlo ali dobronamerno ugibate -, kaj naj bi bilo v prihodnje v stavbi na Obali 16, naj (še enkrat) povemo, da je Svet KS Portorož sklenil, da v njej ostane sedež KS Portorož oziroma poslovna stavba, kar je opredeljeno tudi v veljavnem zazidalnem načrtu za območje Vojkov dom! Zato vsevedneže prosimo - naj, vsaj za zdaj, ne špekulirajo brez potrebe! Naj povemo, da najemnica gostinskega lokala Feniks v kletnih prostorih in prizidku pogorelega objekta obratuje, čeprav jo je Svet KS Portorož pozval, naj zaradi varnosti gostov z obratovanjem preneha. Je pa na sodišču v Kopru 30. novembra razpisana glavna obravnava za izpraznitev gostinskih poslovnih prostorov, za katere samovoljno ne plačuje nobene najemnine!
Livija Sikur Zorman
* Denar za obnovo pogorele stavbe se zbira - Za obnovo pogorele stavbe Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, so doslej na žiro račun KS Portorož ali osebno darovali: ČEMAŽAR, Pod anteno 24, Portorož 10.000,00 sit; AURORA, d.o.o. Portorož 10.000,00 sit; BELCO, d.o.o. Portorož 10.000,00 sit; prebivalci Prečne poti v Portorožu: Zora POVH 1.000 sit; Ivo KRIBEL 500 sit; Franc PIRC 1.000 sit; družina STERGULC 5.000 sit; družina PETRINJA-REBEC 4.000 sit; družina MIKLUŠ 1.000 sit; družina FIRM 1.000 sit; Ema in Miro FIRM 2.500 sit; Vilma in Mario MEDOŠ 2.500 sit; Janja in Edi SANCIN 2.000 sit; Ernest Dobrave 1.000 sit; Aleš DOBRAVC 1.000 sit, Darko VOLK 2.000 sit; družina KRNEL-UMEK1.000 sit; Edi in Jožko ŽELJKO 2.000 sit; Vikica in Miha BERDNIK 3.000 sit, družina OGRIN 3.000 sit, družina RITOŠA 1.700 sit, Vida in Milan TIMIČ 3.000 sit, družina FAKIN 5.000 sit, Ivanka in Janez LOTRIČ 5.000 sit, družina NARANČIČ 2.000 sit.
Vsem se iz srca zahvaljujemo, še posebej prebivalcem portoroške Prečne poti, ki so se organizirali in skupaj zbrali lepo vsoto! Seveda je žiro račun KS Portorož še naprej odprt za vse, ki želite pomagati. Št. Ž.R. KS Portorož: 51410-645-50022 za obnovo stavbe KS.
Pomembno priznanje Hotelom Morje
Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije podeljuje za izjemno kakovost turističnih oziroma gostinskih storitev, nadpovprečno uspešno poslovanje in doprinos k ugledu turistične dejavnosti doma in v tujini posebna priznanja z zlato plaketo najboljšim podjetjem in posameznikom. Letos je to priznanje podelil portoroškim Hotelom Morje. Priznanje so jim podelili 20. oktobra v zdravilišču Rogaška Slatina na otvoritveni slovesnosti 45. gostinskega turističnega zbora. Čestitamo!
j
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
PFC
llnterfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
/
^VEL^
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek. specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
*
NAŠ POGOVOR:
Trdno zakoreninjeni doma naj se mladi učijo vstopati tudi v svet
Alenko Aškerc Mikeln Pirančani poznamo kot dolgoletno ravnateljico osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu. Po izobrazbi je profesorica pedagogike in psihologije, poročena in mati treh otrok. Napisala je tudi številne strokovne tekste s področja vzgoje in izobraževanja. Njena naravna nagnjenost k vodenju je pripomogla, da se je šolski kolektiv, kjer je ravnateljica, razvil v "veliko družino", v kateri ima vsak posameznik možnost razvijati svoje sposobnosti tudi izven "predpisanih" vsebin učnega načrta. Letos je bil večletni trud Alenke Aškerc Mikeln (mimogrede naj omenimo, da je potomka pesnika Antona Aškerca) na področju bogatenja in dopolnjevanja izobraževal-no-vzgojnih vsebin kronan s priznanjem izjemne nacionalne koordinatorke Unesco ASP mreže za leto 1998 (ASP - združenje UNESCO-vih šol). Priznanje je prejela v Lisboni, septembra letos.
"Kaj je Unescovo združenje šol?", smo jo najprej povprašali.
Unescovo šolsko združenje je organizirano gibanje za uveljavljanje ideje miru. Nastalo je po drugi svetovni vojni. Za izhodišče pa je privzelo idejo, da se vojne rojevajo v glavah ljudi in edino tam se lahko rodita tudi mir in prijateljstvo med njimi. Pa ne le med ljudmi, tudi do narave. Človek ogroža namreč tudi svoj planet, svoj dom. Mirovniško in ekološko gibanje sta zato naši osrednji nalogi. V 45. letih Unescovega združenja šol se je gibanje razrastlo v mrežo 4962 članic iz 154 dežel.
"Kaj vam pomeni podeljeno Unescovo priznaje?"
Pomeni mi potrditev, da je naša šola Unescovo gibanje v Sloveniji usmerjala v pravo smer in si pridobila vpliv tudi na strokovno rast celotne svetovne mreže. To je veliko delovno zadoščenje učiteljem in učencem šole. V Lisboni je bilo naše delo zelo "na očeh". Pogosto se je slišalo: "Naredite tako kot Piran, kot Slovenija". Iz Evrope smo bili iz štirih držav: Avstrije, Španije, Portugalske in Slovenije. Enajst preostalih pa je prišlo iz drugih celin.
"Kateri so bili glavni cilji letošnjega mednarodnega oktobrskega Tabora v Piranu?"
Letošnji "International Camp in Piran" -Tabor v Piranu, peti po vrsti - je imel tri glavne cilje. Najprej smo izpostavili pomen 50-obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo letos praznuje ves svet. In ker je to leto razglašeno za leto oceanov, so bili prav ti prioritetna naloga v programih vseh Unescovih šol, tudi Tabora v Piranu. Tretji cilj pa je bil dan "odrtih vrat", ko so živo delo Tabora lahko obiskali tudi z drugih šol v Sloveniji. Na Taboru v Piranu se vsako leto sreča okrog 80 otrok in 25 učiteljev s petnajstih šol iz sedmih držav; letos pa dveh šol ni bilo.
"Kako vpliva sodelovanje Unescovih šol na program življenja in dela piranske šole?"
Šolsko sodelovanje pomembno vpliva na vse članice Tabora. Bogatijo in zbližujejo se naši programi, otroci in učitelji. Učimo se drug od drugega. Učimo se medsebojnega spoštovanja in osebnega sprejemanja, drugačnosti navkljub. Združuje nas skupno zanimanje za življenjske razmere in aktualne probleme domačih krajev. O krajih, državah, kulturah se ne učimo več samo iz knjig, ampak iz živih življenjskih stikov. Piranski Tabor je začel našim otrokom odpirati poti v druge kraje. Zdaj je že tradicija, da najaktivnejši učenci vsako leto preživijo nekaj šolskih dni v Mojstrani, Avstriji in na Norveškem. Od Lisbone dalje pa začenjamo tkati še nove poti: izmenjave za člane Unesco kluba Piran z Novo Zelandijo in Samoo, Malto, Jordanijo. Velika vrednota je, da naši mladi poženejo trdne korenine tu, doma, da pa se naučijo tudi stopiti v svet.
"V javnosti je veliko govora o umiranju
Pirana. Kakšno je vaše mnenje o tem?", ne moremo, da je ne bi pobarali o starem mestu, kjer je že pred kakšnimi tridesetimi leti poganjala na novo svoje korenine.
Mesto kot je Piran sploh ne more umreti. Le prebivalstvo lahko zamenja, če ga pač mi, ki se imamo za domačine, ne bomo znali obdržati pri življenju. Davno nekoč je tu človek ob človeku zgradil hišo ob hiši. In ljudje in hiše so živeli skupaj. Bližina jim je pomenila potrebo in vrednoto. Mesto so imeli radi. Zdaj pa bi marsikdo imel mesto rad le, če bi si tu lahko pridobil "hišo ob hiši" in garažo in park in še plot okrog. Prav tega pa Piran ne prenese. To mesto je zgrajeno tako, da ljudje moramo živeti skupaj. Bolj bi morali izkoriščati možnosti za srečevanje in ne le kritizirati. Tisti, ki se srečujemo ob šolskih in izvenšolskih aktivnostih, vemo, da ima naše mesto veliko sposobnih in pametnih mladih ljudi. Aktivni in uspešni so na najrazličnejših področjih: od športa, umetnosti, znanja jezikov in drugih disciplin. Poznani pa so drugod skorajda bolj kot doma. Res je, da bodo še bogatejši in srečnejši, ko se bodo lahko srečevali na primer tudi v domačem gledališču. Živijo pa ti mladi ljudje zdaj in tukaj. In zaradi njih Piran ne bo nikoli umrl.
Naj ta misel zaključi pogovor z Alenko Aškerc Mikeln, čeprav je bilo izrečenega še mnogo: o težavah pri vodenju šole, o bivalnem okolju v Piranu, skrbi za najmlajše, o tem kaj narediti, da bi se naše obnašanje spremenilo v dobrobit celotne skupnosti...
Pogovarjal se je Marjan Maslo
Thalasso center v portoroških Termah:
Najkoristnejša naložba je v lastno zdravje
V portoroških Hotelih Palace nas tako rekoč vsako leto znova presenetijo s kakšno prav radikalno izboljšavo svojih zmogljivosti ali pa s kakšno zares izzivalno novostjo v svoji turistično - zdravstveni ponudbi.
Velikanska pridobitev za Palaceve hotele in za ves kraj, pravzaprav kar za piransko občino, je bila izgradnja bazenskega kompleksa s ter-momineralno vodo - namenjen zabavi, rekreaciji in zdravljenju v letu 1996. Poslovni rezultati v letu '97 so potrdili, da je bila naložba dober zadetek (za 70% več nočitev). Vendar "Palacevci" niso obmirovali. V Termah slutijo prihodnost in veliko perspektivo in zato so junija odprli nov Thalasso center. Prepričani so, da bodo Terme privabljale vse več domačih, predvsem pa tujih gostov, ki so bolj in bolj pripravljeni investirati v svoje zdravje in dobro počutje - skratka: denar naložiti v lastno zdravje je dolgočasno modra poteza!
Uporabimo izkušnje naših prednikov
Nov Thalasso center v Termah, ki sem si ga ogledala junija ob otvoritvi, je bleščeč in mogočen. Že takrat sem si zaželela, da bi se kdaj predala blagodejnim učinkom vsega, kar nudi. Pa je potem kmalu prišlo (pre)vroče poletje in šele jesen z obiljem dežja je v meni spet zbudila željo, da bi poiskala sprostitev s talasoterapijo portoroških Term. Kajti naše Terme in njihov Thalasso center koristijo tudi nam, domačinom! Tudi mi lahko kdaj kaj storimo za svoje zdravje in dobro počutje. Zagotovo je to najkoristnejša naložba! Ste nejeverni?! Zdravilnost morske vode, slanice in tanga so poznali že stari Grki in Rimljani. Pred več kot sto leti so talasoterapijo strokovno utemeljili Francozi. Zakaj vsa ta spoznanja in izkustva prednamcev ne bi uporabili sebi v prid? Pa še pred nosom imamo vse te darove, ki nam jih nudi naše domače okolje!
Talasoterapija izhaja iz grške besede "thalassa" in pomeni morje. Pojem so prvič uporabili v Franciji, pomeni pa uporabo morske vode, klime, peska, tanga, alg in drugih vsebin morskega porekla v zdra-
Najprej sem si privoščila sproščujoče namakanje v whirpoolu...
vstvene namene. Koristi pa tudi preventivno in v lepotne namene. Morsko vodo uporabljajo kot hladne ali tople morske kopeli vsega ali delov telesa, za inhalacije, grgranje ali za pitne kure...
V portoroškem Thalasso centru, ki je zagotovo najsodobnejši na Jadranu, pravzaprav kar v Sredozemlju, imate na kar 650 kvadratnih metrih na voljo blatne in algo obloge ter kopeli, škotski tuš (masaža s curki morske vode), Vichy masažo (ročna masaža v kombinaciji z morsko vodo), thalaxion (limfna drenaža s pomočjo morske vode), talaso in druge kopeli, skupinsko slanico (whirpool), galvanske kopeli, inhalacije...
Talasoterapija za zdravje, dobro počutje in lepoto
"In na kakšen način pravzaprav delujejo morski naravni elementi in talasoterapija?" se najbrž sprašujete. Vse terapevtsko - lepotne storitve slonijo na kemičnem, termičnem in mehaničnem delovanju naravnih danosti. Tako npr. kopeli osvežujejo in ojačujejo obrambne mehanizme. Rudnine delujejo umirjevalno in hkrati stimulirajo delovanje ščitnice in vsega telesa. Močno se pospeši krvni obtok, poveča
se delovanje lojnic in znojnic; izločijo se škodljive snovi. Talasoterapija je pomembna kot preventivna kura: za dvig odpornosti telesa, dobro počutje, sprostitev, preprečevanje osteoporoze. Če se ji predamo, lahko zmanjšamo bolečine v sklepih in mišicah, povečujemo gibljivost in odpravljamo marsikatero težavo pri revmatičnih, nevroloških beleznih ali stanjih po poškodbah in boleznih gibalnega sistema. Pomaga tudi pri kroničnih ginekoloških in pljučnih problemih. Koristi pa tudi v kozmetiki, saj odpravlja in zmanjšuje celulit, lepša in zdravi kožo - polepša torej telo!
Tako torej, jaz sem si vzela ves dopoldan časa (žal le enega) in na svoji koži preizkusila le nekaj od vsega, kar je na voljo v naših domačih Termah in še posebej v njihovem Thalasso centru. Za začetek sem se potopila v toplo, brbotajočo slanico v whirpoolu, potem sem si v njihovem lepotnem oddelku privoščila obrazno blatno oblogo in še potem ročno masažo z morsko vodo (tim. Vichy)... Sicer pa - preizkusite sami'!
Talaso užitkom se je za vas predajala
Livija Sikur Zorman
Na Fizinah so zrušili staro bencinsko črpalko. Namesto nje bo nastal nov, sodobno urejen bencinski servis.
PORTOROŽ
PORTOROSE
Slovenija
*	Termalno rekreacijski center (bazeni in savne):
Urnik za zunanje obiskovalce:
-	BAZENI: vsak dan od 13.00 do 21.00 ure (tudi nedelje in prazniki) ter ob petkih in sobotah tudi od 21.00 do 24.00 ure (nočno kopanje)
-	SAVNE: vsak dan od 13.00 do 20.00 ure (tudi nedelje in prazniki),
ob petkih in sobotah še od 21.00 do 23.00 ure (nočno kopanje).
Vstop v bazene je možen za 4 ure ali ves popoldan (od 13.00 do 21.00). Pri vstopu v savne so vključeni tudi bazeni (vse brez časovne omejitve). Otroci in upokojenci imajo popust.
*	Thalaso center
-	Fango kopeli in obloge: od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure
-	Slanica kopeli in podvodne masaže: od ponedeljka do petka od 7.00 do 14.00 ure, ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure
-	Masaža Multi Jet, Thalaxion, Škotski tus, masaža Vichy: od ponedeljka do sobote od 7.00 do 18.00 ure, ob nedeljah od 9.00 do 13.00 ure
-	Whirpool s slanico ali z morsko vodo: od ponedeljka do sobote od 7.00 do 18.00 ure, ob nedeljah od 9.00 do 13.00 ure
*	Beauty center (storitve): od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 18.00 ure
*	Masaže (ročne masaže): od ponedeljka do petka od 7.30 do 16.00 ure, ob sobotah od 7.30 do 14.00 ure in ob
nedeljah od 9.00 do 13.00 ure.
*	Fitness center (za zunanje obiskovalce): od ponedeljka do petka od 15.00 do 22.00 ure, ob sobotah od 17.00 do 22.00 ure.
POSEBNE UGODNOSTI: Vsak mesec v Termah organiziramo posebno mesečno akcijo (posebni popusti za določene termalne storitve-od 10% do 30%).
POSEBNOSTI:
-	Za nekatere terapije (fango obloge, fango kopeli, slanica kopeli) je potreben pregled pri zdravniku Term Palace, na katerega se je potrebno predhodno naročiti po telefonu ali osebno na recepciji Term.
-	Možnost nakupa mesečnih kart za fitness - po ugodnejših cenah.
-	Možnost nakupa vstopnic za bazene in savne v večjem številu
(nad 10 vstopnic) - po ugodnejši ceni.
-	Za vse informacije in rezervacije terminov smo gostom na voljo v recepciji Term: vsak dan od 7.00 ure di 21.00 ure, v petek in soboto do 24.00 ure ali na tel.: 747 360.
ŠAH JE PRVA ŠPORTNA PANOGA, KI JE PRINESLA SLOVENIJI - IN PORTOROŽU - OLIMPIJSKO KANDIDATURO
Genaralna skupščina FIDE, mednarodne šahovske organizacije, je organizacijo šahovske olimpiade leta 2002 zaupala Sloveniji. Zanjo kandidirata dve letovišči: Portorož in Bled.
Bo morebiti Portorož po tej nominaciji kaj naredil, ampak zares naredil, ne le v besedah, da bi od mesta kandidata za olimpiado šaha postalo resnična olimpijska prestolnica svetovne šahovske organizacije? Prepustimo, naj se bitka za pridobitev prestižne olimpiade te kraljevske igre med Portorožem in Bledom izteče v intonaciji šahovske maksime: Gens una sumus (Eden smo rod). Zatorej - plemenito! Priložnost je za Portorož - seveda pa tudi za Bled -da svojemu kulturnemu, športnemu, turističnemu in predvsem šahovskemu ugledu pripne še eno vrtnico v gumbnico, še en plus. Tokrat bi bil zares velik! No, ob novici, da je Sloveniji zaupana šahovska olimpiada 2002 nas je navdušenje kar zaslepilo, da smo malodane pozabili na še en uspeh šahovske Slovenije. Boris Kutin, novinar, predsednik Šahovske zveze Slovenije in cenjeno ime Mednarodne šahovske organizacije, je bil izvoljen za predsednika evropske šahovske organizacije, za kar čestitamo njemu in Šahovski zvezi Slovenije. Naj mi bo tokrat še dovoljeno, da nezlonamerno pokomentiram morebitno organizacijo šahovske olimpiade v Portorožu. Odločitev FIDE, da dodeli organizacijo šahovske olimpiade Sloveniji, pomeni priznanje slovenskemu šahu in njegovim največjim šahistom: od Vidmarja in Pirca do Parme, Planinca... Če naj bi Portorož zares bil nosilec tako prestižne mednarodne prireditve, ki bi svetovno medijsko pozornost usmerila v naš kraj, bi z neposrednimi pripravami na olimpiado šaha treba začeti takoj, ne glede na to, da so do nje še štiri leta! Jutri je zagotovo že pozno! Zdaj ima besedo Portorož, saj so ga izrecno nominirali kot možno lokacijo šahovske olimpiade. V ta namen naj se osnuje relativno maloštevilčen odbor, ki naj ga vodi kar župan (ali županja!). Župan/ja naj bo predlagatelj ostalih članov odbora. Torej: majhna, prilagodljiva in odgovorna skupina. Prepričan sem, da bi ta odbor naredil veliko - ne glede na to, ali bi mu tudi uspelo pripeljati olimpiado v Portorož. Odbor bo med svojim delovanjem deležen marsikaterih podatkov, ki so lahko pomembni za nadaljnji napredek in razvoj Portoroža. Tudi zato bi utegnilo biti delovanje te skupine - recimo ji delovno kar odbor - za naš kraj zelo pomembno in odgovorno.
Jovan Nikolić
AVTO MOTO DRUŠTVO "Finko Tomažič" PIRAN AVTO KAM P STRUNJAN tel. 782-076, fax 782-344
Priporočamo se za uporabo naših storitev v avto šoli in za aktivno včlanjevanje v naše društvo.
Uradne ure:
ponedeljek	sreda
torek 8,00 - 15,00 petek 8,00-13,00 četrtek	in 16,00 -18,00
sobota 8,00-12,00
Zlati boben
Tri discipline, pet zlatih odličij
Letošnji oglaševalski festival Zlati boben, ki je potekal med 5. in 9. oktobrom v Portorožu, je privabil 1400 ljudi iz 30 držav vzhodne Evrope. Gre za 400 milijonski trg, na katerem se po padcu berlinskega zidu razvija tržno gospodarstvo in se krčevito brani prevlade mogočnega zahodnega trga, ki s svojimi dobrimi izdelki duši domače gospodarstvo. Zahodne reklamne agencije so ustanovile podružnice v vzhodnih državah in vzgajajo vzhodnjake v potrošnike njihovih izdelkov. Vzhodni oglaševalci, manj uspešni na Cannskem oglaševalskem festivalu zaradi drugačnosti in slabših materialnih pogojev, so v Portorožu vzcveteli. Oglaševalski strokovnjaki z zahoda, povabljeni v Portorož kot predavatelji in člani žirije, so navdušeni nad izvirnostjo vzhodnjaških oglaševalcev in jih vzpodbujajo, naj se držijo svoje poti in naj zgolj ne posnemajo zahodnjakov. Pomembnost festivala dokazuje tudi veliko zanimanje sponzorjev (npr. evropski Times in nemški BMW in velika slovenska podjetja).
Zlati boben za televizijski oglas je šel Madžarom, za tiskani Jugoslovanom in za radijski Makedoncem. Zlato miško za oglas na spletnih straneh so dobili Grki. Bosanski oglas v skupini socialnega in družbenega oglasa je dobil zlato lučko. Med tiskanimi oglasi je bil tudi Murin koledar (fotografa Janeza Pukšiča iz Portoroža), ki je bil letos nagrajen na newyorškem festivalu.
Razstava tiskanih oglasov je bila v gledališču Tartini v Piranu. Obiskovalci razstave so pričarali piransko ulico s kamnitim tlakom, klopmi, ribiškim čolnom in vrvicami za sušenje perila. Oglasi so viseli med perilom, kartonasta embalaža je bila razstavljena v gledaliških ložah in koledarji na balkonu. V garderobi za odrom so molčale podobe treh nekdanjih velikih: Marxa, Engelsa in Lenina, scenski rekviziti iz časa socializma... V skladiščih Viba studia na Fornačah je bila razstava verige oglaševalskih agencij Saatchi $ Saatchi, ene najuspešnejših na svetu. Lastnik beograjske enote Dragan Sakan je v Piranu odprl podjetje New Moment. Slovenski tekmovalci so bili po številu prejetih nagrad nekje v sredini, malo slabši kot lani. Zato pa sta se Slovensko oglaševalsko združenje in Avditorij zopet izkazala z odlično organizacijo tega najbolj odmevnega mednarodnega dogodka v Sloveniji. Na zaključno slovesnost pa so morali udeleženci letos v ljubljanski Cankarjev dom. Jih pa bomo, tako zdaj kaže, drugo leto pričakali z novo streho nad letnim prizoriščem.
Nada Kozina
Hoteli Bernardin so se spet dobro odrezali in dokazali, da si vztrajno prizadevajo za dvig kakovosti.
Na tradicionalni prireditvi Gostinsko turističnega zbora Slovenije v Rogaški Slatini se je 21. oktobra na strokovnem področju v treh disciplinah pomerilo tudi hotelsko osebje Hotelov Bernardin. Svoje znanje in spretnost so pokazali v treh tekmovalnih zvrsteh in zasluženo odnesli pet zlatih odličij: eno s področja gastronomije, drugo v strežbi, v obeh kategorijah pa še skupno zlato plaketo in še dve zlati odličji v kategoriji hotelske recepcije. V gastronomiji sta, pod mentorstvom Šimeta Liviča, zlato medaljo prejeli kuharici Dušanka Postič in Nada Prole. V strežbi sta, pod mentorstvom Borisa Brneta, z odliko svoje delo opravila natakarja Siniša Biondič in Milan Stojanovič. V teh dveh kategorijah so tekmovalci prejeli še skupno zlato plaketo. Na področju hotelske recepcije pa sta vsak svoje zlato osvojila receptorja Manuela Reljič in Borut Kuzmič. Njun mentor je bil Ervin Krulc. V Hotelih Bernardin, v prenovljenem Grand hotelu Emona, so tako s tem nastopom in doseženimi uspehi dokazali prizadevanost, marljivost in strokovno podkovanost hotelskega osebja predvsem na področju gastronomije, strežbe in hotelske recepcije. Uspehi so prav gotovo rezultat dolgoletnega vztrajnega truda za dosego visoke kakovosti hotelskih storitev. So pa seveda tudi dokaz, da so pri svojih prizadevanjih na pravi poti.
* Prepričana sem, da se je nam v Avditoriju porodila genialna ideja, ko smo dobili nalogo, naj postavimo razstavo tiskanih plakatov. Seveda prave lokacije zanjo ni bilo lahko najti.
Človeku pa včasih pade na pamet prava ideja ob pravem trenutku in v pravi smeri. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko smo se odločili za razstavo v že napol razpadlem gledališču Tartini. Ob pomoči nadarjenih arhitektov, Vesne Brekalo in Mateja Deva, smo se spopadli z dokaj ambiciozno in težko nalogo. Z veliko dobre volje nam je razstavo uspelo postaviti! Bila je bil svojevrsten dogodek za Piran. Ne samo zato, ker so bila vrata gledališča Tartini vesl dan odprta, pač pa tudi zaradi posebnega načina predstavitve razstavljenih del. Spominjam se dveh starejših piranskih ženičk, ki sta si po ogledu razstave malce oddahnili in na klopci gledališkega parterja v pravem istrskem narečju razglabljali o lepoti piranskega gledališča, o smiselnosti razstave... Pa sta rekli: "Ku an bot!" In res z obnovo gledališča želimo vrniti Piranu in vsem, ki v njem živijo in se čutijo njegovi, nekdanji utrip. Razstava tiskanih del ob mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben je samo potrdila naše globoko prepričanje v to, da delamo prav in da bo gledališče zasijalo v polnem siju - tako, kot je nekoč bilo.
Jana TOLJA, direktorica Avditorija
V AVDITORIJU SE JE ZAČELO
Zadnji teden oktobra se je začela prva faza del dolgo načrtovanega nadkritja letnega dela portoroškega Avditorija. Kasneje pa je predviden še kvalitetni oder za kulturne in sejemske prireditve, svetlobna in zvočna oprema prostora, kulisje in zakulisje - vse vredno portoroške ravni in kulture bivanja in še prenovljeni sedežni del s 1.500 do 1.600 sedeži (ki bodo zamenjali sedanje lesene klopi), dodatne sanitarije ... Začeta investicija znaša kar 222 milijonov tolarjev, vendar bo druga, dokončna faza, zahtevala še več denarja. Sredstva za prvo fazo so v dobri meri prispevali iz državnega proračuna. Prizadevanja Avditorija za izgradnjo nadstreška so podprli tako na Ministrstvu za kulturo kot tudi za malo gospodarstvo in turizem. Vsako je letos namenilo Avditorijevemu nadstrešku po 50 milijov tolarjev. Kaže pa, da je država Avditorijevemu investicijskemu načrtu naklonjena, saj je pozitivno ocenila njihovo vlogo za sofinanciranje dodatne tehnične opremljenosti za naslednje leto.
Portorož in vsa občina Piran bosta z izboljšanjem pogojev v Avditoriju marsikaj pridobila. Predvsem kvalitetnega kongresnega in sejemskega gosta preko vsega leta, pa scensko zahtevnejše predstave, kvalitetnejše koncerte, manjša bo emisija zvoka, zato bodo predstave za soseščino manj moteče, dvignila naj bi se kvaliteta ponudbe na račun števila sedežev, ki jih bo manj...
Delež prihodkov turističnega gospodarstva v naši občini je iz dneva v dan večji, še posebej zato, ker se veliki gospodarski dejavniki selijo iz občine (npr. Droga). Zato v Avditoriju pričakujejo, da bodo njihova načrtovanja za izboljšanje pogojev v njihovi hiši naletela pri vseh domačinih na odobravanje, saj se s tem trudijo dvigati kulturno in gospodarsko raven, nenazadnje pa zagotavljajo tudi nova delovna mesta mladim ljudem, ki jim ustvarjalnost in zagnanost pri delu nista tuja.
J.T.
Prostorske spremembe na območju hotelov Riviera in Slovenija
Od 30. oktobra do 30. novembra letos je v avli Občine Piran in v Grand hotelu Palace v Portorožu - v dvorani Rotonda - javno razgrnjen osnutek spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za turistično stanovanjsko območje Riviera - hotel Slovenija v Portorožu, ki ga je izdelalo projektantsko podjetje Architecta Piran. Javna obravnava osnutka sprememb tega prostorskega dokumenta bo v četrtek, 26. novembra ob 17. uri v GH Palace v Portorožu. Zainteresirani lahko v roku javne razgrnitve (do 30.11. t.i.) svoje pripombe in predloge vpišejo v knjigo pripomb ali jih pismeno posredujejo Uradu za urejanje prostora Občine Piran.
Po Turističnem plesu že 3. Srečanje prijateljev Metropola
Čeprav je že nekoliko časovno oddaljen, velja omeniti turistični ples, ki so ga na svetovni dan turizma - 27. septembra - odplesali v portoroškem Grand hotelu Metropol. Ideja za tovrstno družabnost predvsem turističnih delavcev je zrasla na zelniku Turističnega društva Portorož oziroma njegove predsednice Andreje Humar Fatorič, ki je ples pripravila v sodelovanju z Metropolovimi hoteli. Pravijo, da je bilo prvo tovrstno plesno družabno srečanje dobro obiskano, tako da z optimizmom razmišljajo, kako bi ga razvili v tradicionalnega. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najboljšim v turizmu, ki so jih izglasovali bralci Portorožana v akciji portoroškega Turističnega društva "Naj glasovanje v turizmu" (o rezultatih glasovanja smo poročali v prejšnjem Portorožanu). Naj omenimo le, da je bil za "naj turistično osebnost" razglašen direktor hotelov Morje iz Portoroža, Marino Antolovič, za "naj restavracijo" pa Zlato sidro, prav tako iz Portoroža.
V podjetju Metropol pa tako rekoč vsak teden pripravijo kaj novega: oktobra so gostili Andreja Šifrerja, prihaja italijanski "beli pevec s črnim glasom", Fausto Leali, potem bo martinovanje v restavraciji Taverna, 4. decembra bodo imeli v gosteh Alenko Godec in Blaža Jurjeviča. Pripravljajo pa že tudi 3. Srečanje Metropolovih prijateljev - dan odprtih vrat s kulturnim programom, ki bo 11. decembra.
(L.S.Z.)
Za animacijo so na Turističnem plesu poskrbeli tudi - od leve k desni - predsednica TD Portorož Andreja Humar Fatorič, znana voditeljica prireditev Irena Dolinšek, direktor Turističnega združenja Portorož, Ivan Silič.
UIMIOGRDDniR
lil^8" PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132 November 1998	___________________port^i^zan št. 10 ____________________________< _______________ 9j
V Luciji ne bo več poplavljalo
Kot ste bralke in bralci, predvsem tisti, ki ste iz Lucije ali se pogosto napotite tja, lahko opazili potekajo, obnovitvena dela Podvozne ceste in križišča s cesto Obala. Hkrati teče še izgradnja tlačne kanalizacije za odvod meteornih voda, kar bo preprečevalo dosedanje poplavljanje Podvozne ulice ob vsakem hujšem nalivu. Žal se bodo gradbena dela, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer in nepredvidenih tehničnih zapletov pri prečkanju posamezne komunalne infrastrukture, pa tudi zaradi daljšega roka pri nabavi ustreznega materiala, nekoliko zavlekla. Ne glede na objektivne težave si izjavalec prizadeva, da bi vsa dela čimprej zaključil, čeprav je že zdaj jasno, da se bodo zavlekla vsaj do sredine meseca novembra. Investitor (Občina Piran) zato vse občane, predvsem pa Lucijčane prosi za veliko mero razumevanja in potrpežljivosti. V občinskih strokovnih službah si skupaj z izvajalcem prizadevamo, da bi bila gradbena dela zares v čimkrajšem času dokončana.
Nadaljevanje gradnje strunjanskega križišča pa teče po predvidenem planu. Znižan je bil nasip na predvideno višino, narejeni so mostovi ter trase obvoznih poti. Potrebno bo prestaviti še del komunalne infrastrukture in jo deloma tudi zgraditi. Lahko pa pohvalimo izvajalca, ker kljub obsežnim gradbenim delom omogoča skoraj nemoten pretok prometa.
Vodja RO: Boris Kočevar
Zdravilišče Krka v Strunjanu se končno obnavlja
Po večletnih pripravah na prenovitvena dela Krkinega zdravilišča v Strunjanu so se ta končno 1. novembra dejansko tudi pričela. Predvidoma naj bi se obnova zdravilišča v Strunjanu zaključila predvidoma do 1. marca naslednjega leta. Med obnovitvenimi deli ne bo obratoval celoten objekt.
Podvozna cesta - novo gradbišče v Luciji
V Luciji se je oktobra začela prenova dela Podvozne ceste s priključkom na cesto Obala. Za kraj je vsak takšen poseg pridobitev, ki bi jo morali pozdraviti. Marsikdo ima ob tem tudi kakšen pomislek. Vendar pa je pomembno, da se ob takšnih posegih v prostor najde soglasje (vsak pač malce popusti!) in da se misli predvsem na dobro kraja. Lucija zagotovo potrebuje še več posegov, ki bi pripomogli, da bi iz Lucije nastalo MESTO, z vsemi elementi, ki so mestu potrebni: knjižnico s čitalnico, novo cerkev, moderno tržnico, ločitev bivalnega dela kraja od industrijskega (cesta v Obrtno-industrijsko cono!!!), primeren kanalizacijski sistem, vodovod v zares vsako hišo in še kaj bi se lahko naštevalo... Ko naletimo na dobro voljo, da se resnično nekaj naredi za kraj, je prav, da to tudi pohvalimo. Bodimo potrpežljivi ob tokratni lucijski investiciji! Pa čeprav imamo o poteku posameznih del trase drugačno, celo povsem nasprotno mnenje (glede ohranjanja zelenja). Upamo le, da potekajoča investicija na Podvozni cesti ni zgolj izjema, temveč je le začetek pridobivanja mestne podobe. Lepo pozdravljeni, strpne Lucijčanke in Lucijčani.
Predsednik Sveta KS Lucija Borut VALENČIČ
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
VA PIRAN... dal palcoscenico alio schermo televisivo
Va Piran e' la commedia dialettale che il gruppo filodrammatico della Comunita' degli italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano porta in tournee ormai da un anno per llstria. La commedia in due atti, scritta da Luisella Ravalico e Ruggero Paghi narra cento anni di storia piranese, dalla fine del secolo scorso sino ai giorni nostri. E' stata scritta indagando nel vivere quotidiano della Pirano attraverso il tempo, attraverso i pettegolezzi nelle contra-de, le feste dei pescatori, le baruffe tra mogli e mariti. Due anni fa, quando iniziarono con le prove della futura commedia eravano un po' tutti impacciati nei loro ruoli. (Bisogna tener presente che per molti questa era la prima esperienza teatrale). Dopo un anno di prove, erano pronti per andare in scena. I costumi di Fulvia Zudič, vennero realizzati da Mariella Lovrič-Petrič. Anche la parte musicale era pronta, I'allestimento musicale di Cesarina Smrekar, assieme agli arrangiamenti di Angelo e Edi Dobrilovich hanno contribuito a rendere piu' interessante la commedia, mentre la scenografia era stata realizzata dalla
bravissima Liliana Stipanov. Gli attori che interpterano i vari personaggi sono: Ruggero Paghi, Marino Maurel, Antonietta Fonda, Mafalda Pahor, Gianni Miglioranza, Kristjan Knez, Neven Stipanov, Tamara Ruzzier, Marija Čadež, Silvana Ambrožič, Milena Klobas Jelerčič, Giannina Filipas, Emila Vuk, Lidija Barrile e Zelinda Štrkalj.
Era il 24 ottobre, nella sala della comunita' locale di Pirano, tutto era pronto per le prove generali. II caloroso pubblico si diverti' - gli interpreti ricevettero le loro prime lodi. Iniziava
Nastopajoči z naravnimi kulisami v ozadju.
il loro tour. Hanno recitato in diverse localita: Servola, Crevatini, Villanova, Verteniglio, Salvore, Sissano, Rovigno, Lussinpiccolo.
Gli attori sono pero' rimasti stupiti quando hanno saputo che la televisione di Capodistria e' interessata a realizzare un film dalla loro commedia. In maggio iniziarono le registra-zioni: da attori teatrali erano diventati attori "cinematografici"! Non si recitava pero' su un palcoscenico, ma bensi' per le vie di Pirano. II 13 ottobre, nella sala delle vedute di Casa Tartini finalmente c'e' stata proiezione del film. II film (durata circa 70 minuti) e' piaciuto a tutti i pre-senti. Per la realizzazione televi-siva va ricordato il regista Andjelko Dokić, il direttore della fotografia Niko Čadež, Elvis Bolčič per il montaggio, il redat-tore Ketty Kovačič nonche tutti coloro che hanno contribuito alia realizzazione del lavoro. II film e' poi stato rappresentato al folto pubblico anche all'Auditorio di Portorose il 17 ottobre, dove c'era oltre il sinda-co pure una delegazione di donatori di sangue di Castel Goffredo, comune gemellato con quello di Pirano.
Kristjan Knez
Študentski popustnik
Študentski servis Kluba študentov občine Piran je za svoje aktivne člane pripravil brošuro Študentski popustnik, knjižico, v kateri je preko 30 kupončkov, s katerimi bodo člani lahko uveljavljali popuste ob nakupu in pri storitvah nekaterih podjetij na območju slovenske Obale. V knjižici žepnega formata so zbrani popusti za takorekoč večino stvari, ki jih študentje najbolj potrebujejo: gostinstvo, fotokopiranje, obroki hrane, fitness, foto-storitve in frizerstvo, najti pa je mogoče tudi popust za šolo jadranja, za storitve v avto-pralnici, pri nakupu športne opreme, računalnika... Kupončki so uporabni do konca decembra 1999 in veljajo le na redne cene.
Mega plakati in občinska taksa
Vse bolj se zavedamo, da bi se morala občina obnašati kot podjetje in tako tudi gospodariti. Poglejmo vpijoč konkreten primer slabega gospodarjenja naše občine v zadnjem obdobju. Namen velikih reklamnih objektov je, da so čim bolj opazni. Naša občina se jim je nekaj časa uspešno upirala. Vendar so postopoma v zadnjih letih preplavili našo občino. Verjetno ga ni, ki jih ne bi opazil! Razen župana in njemu podrejene službe komunalnega nadzora. Ti jih - kaže - niso opazili, zato oglaševalci zanje več let niso plačevali občinske takse. Ker gre za lepe milijone, ki so se namesto v občinski proračun prelili v žepe zasebnikov, ki so na črno plakatirali in onesnaževali krajino, bo potrebno odgovorne službe povprašati, kako bodo sredstva povrnili občini. In kaj naj si ob tem mislijo mali podjetniki, ki za svoje mini reklamne izveske redno plačujejo občinsko takso?
Kolikor nam je znano, je poplavi megaplakatiranja botroval tudi naš sedanji župan, ki je z ljubljansko firmo Media marketing letos podpisal pogodbo, s katero ji dovoljuje postavljanje teh grandioznih reklam. Zato se ni čuditi, da nas sedaj - kot kandidat za župana - v mega velikosti opazuje z njihovih plakatnih mest in z avtobusnih postajališč (celo ponoči, ker so osvetljena), ki jih je financiralo prav to podjetje. Le koliko bo to vrlega moža, ki nikoli ne odneha, stalo?
SKUPINA SAMSKIH IZ PIRANA NA IZLETU
Tudi letos smo člani skupine "SAMSKIH", ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Piran in vodstvom Irene Bizjak in Majde Golja, ob koncu "šolskega leta" šli na izlet v Logarsko dolino: k slapu Rinka, na Okrešelj in v Savinjski gaj. Najeli smo minibus in se julija odpravili na izlet. Do Razdrtega smo se zbrali vsi, ki smo želeli en dan preživeti malce drugače in predvsem drugje, v prijetnem prijateljskem vzdušju. Leon je vzel s seboj kitaro in kmalu smo ob njenih prijetnih zvokih še kar spevno peli. Po poti smo se ustavili na Lomu, si pre-tegnili ude in nato nadaljevali pot do Trojan, kjer smo se odločili, da si ob vračanju, po tradiciji, kupimo krofe, ki so vsem dobro znana specialiteta slovenske kuhinje.
Ko smo prispeli na cilj, pod slap Rinko, so "ta korajžni" nadaljevali pot na Okrešelj, drugi pa smo se povzpeli do slapa Rinke in v Orlovo gnezdo - kočo, ki pripeta k skali res spominja na gnezdo orla.
Tam smo se naužili svežega zraka in ob šumenju slapa dosegli notranji mir in zadovoljstvo. Čas je minil kot trenutek. Ko so se "ta korajžni" utrujeni, a zadovoljni vrnili z Okrešlja, smo šli na pojedino v Robanov kot, na kmečki turizem. Do grla siti smo nadaljevali pot proti Savinjskemu gaju. Ob vzklikih navdušenja "ohhh in ahhh" smo tavali med gredicami razkošnega cvetja. Pogrešali smo le napise imen cvetic in drevja v parku. Čas je hitro minil in ko se je pričelo nočiti in s pogrmevanjem pripravljati k dežju, smo se odpravili na pot proti domu.
Vsi smo se strinjali, da smo preživeli dan, da ga "spraviš tja na srčno stran" in ga imaš na polici spominov za žalostne in prazne dni.
Srečka Bačar
* Vse, ki ste samski in si želite druženja, vabimo, da se vključite v skupino "SAMSKIH", ki deluje že deveto leto pod okriljem Centra za socialno delo Piran, Župančičeva 24. Skupina se sestaja vsak drugi in četrti ponedeljek od 18. do 20. ure. Zainteresirani dobite podrobnejše informacije pri Ireni in Majdi na tel. št. 066 747-045 ali 066 747-046 vsak delovnik od 8. do 13. ure.
Obnova gledališča Tartini - prelomnica v mestu?
V	zadnjih dveh letih so se v portoroškem Avditoriju trudili izdelati vso potrebno dokumentacijo in speljati vse postopke, da bi lahko začeli z obnavljanjem gledališča Tartini v Piranu, tega bisera, ki je kot začarana princesa spal dolgih devet let. In končno je Avditoriju, upravljalcu starega teatra, uspelo! Kar pa sploh ni bilo enostavno.
Po vseh "peripetijah" in "dobronamernih" prepričevanjih je končno tudi najugodnejši izvajalec izbran. Na srečo ima najcenejši ponudnik tudi najboljše reference za gradbene posege na spomeniško zaščitenih objektih. Hkrati pa je investitorju ponudil še ugodne finančne pogoje. Tako je torej vse nared za pričetek del, ki bo zahtevno, saj je gradbišče v samem centru mesta. Investitorji pričakujejo zato od meščanov zvrhano mero razumevanja. Vse neprijetnosti, ki jih za sabo prinese gradbišče sredi mesta, pa bo v kratkem poplačano - z obnovljenim, lepim gledališčem.
V	prenovljenem Tartinijevem gledališču nameravajo ponovno spodbuditi vse dejavnosti, ki so si že nekdaj našle svoj prostor v lepem starem mestu: dramski program, prijetne koncerte, cehovske plese in prireditve, sprejeme, izobraževanje in podobno. Tu bo prostor za mlade in manj mlade, za vse tiste, ki si želijo v mestu kaj več.
Obnovitvena dela gledališkega objekta bodo predvidoma zaključena do konca marca 1999. Za velikonočne praznike si investitorji želijo svečano otvoritev prenovljenega teatra. Napovedujejo, da bo to prelomnica v novejši zgodovini mesta, za kar so nenazadnje zaslužni tudi v Avditoriju.
Borut Valenčič
Bodočo Pečaričevo galerijo v hiši tik ob morju, kjer ie bila nedolgo še krojačnica, obnavljajo delavci SCT. Čeprav stavba ne sodi med najstarejše v Piranu, je s svojimi arhitekturnimi detajli izredno leqa.
V času od septembrskega mlaja (prazna Luna kimavca) do oktobrskega ščipa (polna Luna vinotoka) je na jasi ob srednjem toku Dragonje taborila skupina Mavrice.
Na Mavricah se srečujejo ljudje, ki razmišljajo o svetu drugače kot mi, "navadni" ljudje. Najpomembnejše zanje je sožitje z naravo. Delajo le toliko, da preživijo, in tudi trošijo kar najmanj. Živijo v naravnem okolju, proč od materialnih dobrin, ki jih je ustvarila družba, čutijo se del narave. Med seboj se spoštujejo, zanje je zanimivo, a nepomembno, od kod je kdo, kaj je, kaj zna, kako govori... Večina Mavrice na Dragonji je bila Slovencev, nekaj je bilo Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Hrvatov, eden je prišel celo iz Mehike. Najstarejši je bil že sivolasi Andrej in najmlajša petletna Neja. Ob reki Dragonji so si postavili šotore. Med njimi je bil najlepši Katarinin - pravi indijanski tipi, sešit iz belega platna, na visokih preklah, z luknjo na vrhu za dim z ognja, zakurjenega sredi šotora. Igor je sestavil rožo vetrov iz lepih rečnih kamnov, špranje so družno zadelali z glino. Člani gibanja so se zbirali okoli rože vetrov v "talking circle" - pogovorni krog, ob večerih pa v "food circle", obe-dovalni krog. Nekdo je delil čaj in zelenjavno ali sadno hrano iz velike sklede, nekdo je zamesil testo in vsak zase je na žerjavici spekel čapati, kruh brez kvasa. Sredi rože vetrov je ob večerih gorel ogenj. Vsi so se prejeli za roke, jih dvignili in ponavljali za Bigglom: "Mi smo krog, ki se nikoli ne začne in nikoli
Motivi s tabora Mavrica ob Dragonji
zaključi." Potem je zaokrožila indijanska piščal in vsak, ki jo je dobil v roke, je kaj povedal. Udeleženci so imeli veliko glasbil: piščali, bobne, kitaro, preprosta glas-
* ZA DOLINO DRAGONJE - Ljubitelji čiste in neokrnjene narave so se od 19. do 27. septembra odločili za očiščevalno akcijo Zaščitimo dolino Dragonje na obrežju reke Dragonje na območju Škrlin. Tam so postavili tabor, skupno ognjišče in skupaj pripravljali hrano. Bivanje so si popestrili s^ kul-turnoumetniškim programom. Čistili so rečne bregove odpadkov in škodljivih snovi, ki jih za sabo puščajo obiskovalci in sortirali ter odvažali odpadke na urejena odlagališča. Pripadniki gibanja Mavrice in udeleženci okcije očiščenja doline Dragonje pa želijo še več: opozoriti javnost, da akcija ni sama sebi namen; da torej ni dovolj le počistiti odpadke, temveč je pomembno spremeniti način razmišljanja in odnos do narave ter odgovorno živeti. Narava je naš dom in prav tako cel planet, na katerem živimo in ki nam nudi vse, kar za življenje potrebujemo.
Iniciativna skupina ekološko ozaveščenih
Koordinatorica: Katerina Wohinz (tel.: 066/271 667)
bila iz trsja, bambusa in lesa. Najbolj tih, pa vendar daleč razlegajoči se zvok, je oddajal tidiridu, dolga piščal iz evkalipto-vega lesa. Prijeten hrup iz glasbil so spremljali šumi iz narave: ptičje čivkanje, žuborenje vode, krušenje kamnov s fliš-ne strmine, veter in šumenje drevesnih vej, pokanje lesa v ognju, dež...
Mavrica se seli, naslednja bo v Izraelu, poleti 2000 bo v Avstraliji - tista bo v sodelovanju z avstralskimi staroselci; za novo leto 2000 v Egiptu, v piramidi... Kot slučajna udeleženka sem razmišljala, kaj pomeni to gibanje: napredek ali nazadovanje za človeka. Morda je svarilo, saj opozarja na škodo, ki jo dela na svetu človek, ker je pozabil, da je del narave. Obnaša se kot gospodar in to vlogo igra v škodo sebi in svetu. Pozabljamo, da smo del narave, če škodimo naravi, škodimo tudi sebi. Vendar pa, če bi bili na svetu vsi taki, kot so člani Mavrice, bi ne bilo napredka?! Ampak kaj je napredek? Vojne z vedno bolj izpopolnjenim orožjem, obilica hrane, ki je vse manj zdrava, več smeti in umazanije, vse hitrejši ritem, ko ni več časa za počitek pod drevesom? Ali je prav, da merimo kakovost našega življenja z denarjem, ali bi bil boljši meter, denimo, čas, posvečen sebi, sočloveku, naravi?
Nada Kozina
USPEŠNO DELOVANJE KULTURNEGA KLUBA ISTRA
V Slovenski Istri že vrsto let uspešno deluje Kulturni klub Istra iz Kopra, ki v svojih vrstah združuje na prvi pogled sila pisano generacijsko in svetovnonazorsko druščino. Klub je ljubiteljski, kot prostovoljno interesno združenje somišljenikov, neobremenjenih z rasno, spolno, etnično, versko in politično pripadnostjo. Program kluba sooblikujejo ljudje raznih strok z visokim pragom strpnosti. Na nedavnem občnem zboru je bil v prijetnem vzdušju, ob udeležbi številnih članov in simpatizerjev, v Hrastovljah (na turistični kmetiji Škrgat) izvoljen nov koordinacijski odbor kluba. Zgodovinar Alberto Pucer (novoizvoljeni predsednik) bo z ostalimi člani odbora - Ireno Urbič, Alferijo Bržan, Milanom Gregoričem in drugimi - zavihal rokave in poskušal uresničiti ambiciozen program kluba, s katerim bo javno predstavljena marsikatera zanimivost iz preteklosti in sedanjosti Slovenske Istre. Med številnim načrtovanimi akcijami in prireditvami izstopajo predstavitve literarnih in strokovnih del, srečanja z ustvarjalci, sodelovanje in sožitje ob meji, ekološka in okoljevarstvena ter kulturnozgodovinska, etnografska in druga prizadevanja. Nenazadnje velja omeniti, da v nekaterih segmentih svojega delovanja (npr. mnenjska skupina za Slovensko Istro), klub Istra aktivno oblikuje pobude tukajšnje civilne družbe. Med slednjimi posebej izstopajo podpora Slovencem v Italiji (opravljena analiza o globalnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino), stališča o organizaciji lokalne samouprave v Slovenski Istri ter zbiranje in urejanje podlag za pripravo ovadbe proti italijanskim vojnim zločincem. Vse te številne dejavnosti so organizirane deloma v samostojni režiji kluba, pretežno pa v sodelovanju z drugimi ustanovami in društvi. Kot gostitelji in soorganizatorji prireditev kluba pa so se doslej izkazali koprska Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Klub krščanskih izobražencev (Koper), Društvo slovenskih izobražencev (Trst), knjigarna Libris (Koper, Piran), zavod Vita (Koper, Lopar), Društvo TIGR, Združenje borcev in drugi.
Slavko Gaberc
Ljubezen in spošti
Mestna knjižnica Piran je oktobra pripravila prireditvi, ki naj bi širši piranski publiki v sliki in besedi predstavili pomen Kocjančičeve nagrade oziroma ustvarjalno in raziskovalno delo vseh dosedanjih prejemnikov te za Slovensko Istro najbolj prestižne nagrade.
Pregledna razstava Kocjančičevi nagrajenci je v piranskem arhivu na ogled od 16. oktobra do 16. novembra. Opremljena je z ustreznim knjižnim in dokumentarnim gradivom, obogatena s fotografijami letošnjega nagrajenca Luciana Kleve in skulpturami Jožeta Pohlena.
Ob tem kaj dejansko je in kaj nam danes pomeni istrska identiteta in kulturna dediščina pa je 21. oktobra tekla beseda na
ranje do istrskega
okrogli mizi v spominski sobi pisatelja Cirila Kosmača v Portorožu. Na okrogli mizi z naslovom ISTRSKI KULTURNI MOZAIK so svoje misli spontano razpredali neutrudna zbirateljica ljudskega blaga in pevka Rožana Koštjal, pesnik Edelman Jurinčič, akademski kipar Jože Pohlen, pisatelj Marjan Tomšič ter zgodovinar in publicist Alberto Pucer.
Razstava v piranskem arhivu in okrogla miza v Kosmačevi hiši sta postavili v ospredje ljubezen in spoštovanje do istrske kulturne dediščine. Ta pa je tudi v Slovenski Istri posejala veliko plodnih semen, zaradi katerih se lahko z večjo mero optimizma zazremo v prihodnost.
S.G.
Kocjančičeve nagrade '98:
VSESTRANSKI USTVARJALEC LUCIANO KLEVA
Letošnjo Kocjančičevo nagrado za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjevanju kulturne identitete Istre je prejel eden najaktivnejših in vsestranskih umetnikov italijanske skupnosti: Luciano Kleva. Zgovorni so že njegovi biografski podatki, ki nakazujejo njegov nemirni ustvarjalni duh. Rojen 21. septembra 1954 v Kopru, se je po opravljeni srednji
šoli odpravil s "trebuhom za kruhom" v sosednjo Italijo. Študiral je slikarstvo, oblikovanje in fotografijo na prestižni likovni akademiji Brera v Milanu, kjer je leta 1980 tudi diplomiral. Po vrnitvi v domačo Izolo je dal pobudo za ustanovitev legendarne skupine Istranova, ki je (uradno) delovala do leta 1988 in v tem obdobju izdala dve veliki plošči na katerih je predstavljena ljudska glasba istrobeneškega, šavrinskega, istr-skohrvaškega in istroromanskega izvora. S tradicionalno istrsko glasbo je tudi danes tesno povezan, saj aktivno nastopa s priljubljeno skupino Istrski mužikanti. Že od leta 1987 ima status svobodnega kulturnega ustvarjalca na področju slikarstva,
grafičnega oblikovanja, fotografije in glasbe. Na vseh naštetih področjih je zapustil neizbrisen ustvarjalni pečat oziroma svojevrsten izrazni kolorit, ki je nastal pod vplivom zaverovanosti v neminljive lepote Istre. Iz njegovega pestrega ustvarjalnega opusa pa velja posvetiti nekaj več pozornosti njegovi umetniški fotografiji, s katero se je v zadnjih dvajsetih letih uveljavil zlasti v Sloveniji in Italiji. Fotografski eksperiment in samosvoje izrazne oblike (npr. kombiniranje emulzij, barve in kolaža) so plod njegove ustvarjalne radovednosti in želje po preseganju že videnega. To ga napeljuje, da neprestano išče nove teme in motive, ki mu omogočajo raziskovanje območja različnih slogov, uveljavljenih v sodobni umetnosti. Pri tem pa fotografije ne uporablja v klasičnem pomenu besede, temveč se z njo poigrava na enak način, kot bi to počel s slikarskim čopičem. Za njegove stvaritve je torej značilno, da izhajajo iz fotografije ter se nato prevesijo v bolj ali manj poudarjeno slikarsko dimenzijo. Tudi v ciklusu "Histria" (Istrske podobe) je v različnih istrskih pejsažih in portretih opazna njegova izrazna poetika s pridihom nostalgije, izražene v tehniki predelave fotografske podobe z uporabo slikarskih sredstev. Ne nazadnje velja omeniti Klevove dosežke pri oblikovanju različnih knjižnih izdaj koprske založbe Lipa idr. Nekatere izbrane fotografije iz avtorjevega istrskega ciklusa pa so, kot del razstave Kocjančičevi nagrajenci, na ogled tudi piranskemu občinstvu in sicer v avli piranskega Mestnega arhiva od 16. oktobra do 16. novembra.
Slavko Gaberc
ZOBOZDRAVSTVENA PREVENTIVA V OBČINI PIRAN - KAJ JE NOVEGA?
KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS
Zaposlovanje študentov in dijakov
PIRAN - Župančičeva 14 II. nad. tel./fax.: 76-490
PORTOROŽ - Obala 55 poslovna stavba Splošne Plovbe (pritličje) tel./fax: 747-018
odprto vsak dan od 9 -15, razen sobot, nedelj in praznikov.
Od 1. septembra ordinira v Zdravstvenem domu Piran zobozdravnica, dr. stom. ga. Barbara Jelen. Prevzela je namreč program zobozdravstvene ambulante, ki ga je prej opravljala sedaj upokojena zobozdravnica, specialistka pedonto-log, ga. Milanka Mijatovič.
Dr. Jelenova bo nadaljevala in razvijala delo na področju zobozdravstvene preventive v ZD Piran oz. občini Piran, ter specializirala za to področje. Z zobozdravnico dela medicinska sestra, ga. Brigita Vodopivec, ki je bila do sedaj nosilka zobozdravstvenega preventivnega programa in zdravstvene vzgojo za otroke in šolarje. Njeno delo bo prevzela višja medicinska sestra, ga. Dragica Blatnik. Vse tri so enotna ekipa za omenjeno področje: organizirajo zobozdravstveno preventivo in zdravstveno vzgojo, koordinirajo delo šolskih zobnih ambulant na področju preventive, skrbijo za sistematske - preventivne preglede in zdravstveno vzgojo nosečnic in triletnih otrok, zdravljenje zob za varovance Centra za korekcijo sluha in govora Portorož in Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. Sodelovanje šol in vrtcev s šolskimi zobozdravniki, ki delajo na osnovnih šolah in na Srednji pomorski šoli ostane enako.
Preventivno delo v zobozdravstvu je namenjeno skrbi za zdravje in lep videz zob
ter preprečevanju bolezni zob in ustne votline. Pravočasen obisk pri zobozdravniku zagotovo poteka brez bolečin! Prvi obisk pri zobozdravniku je namenjen pregledu zob (sistematski pregled). Zobozdravnik ugotavlja, če so zobje čisti, če so na njih obloge, če jih načenja zobna gniloba (karies) ter kakšno je stanje dlesni. Pri tem si pomaga z okroglim ogledalcem in inštrumentom s kljukico na koncu. Če odkrijete majhno luknjo (začetni karies), jo lahko brez bolečin hitro popravi. Večje so luknjice - manj prijetno je popravljanje! V resnici pa ima strah predvsem velike oči, zato se zobozdravnika bojimo bolj, kot je potrebno. Danes imajo v zobozdravstvu na voljo že veliko pripomočkov, s katerimi skoraj neboleče ali z najmanjšimi občutki nelagodja lahko odpravijo zobne težave, če le ne pozabimo redno in pravočasno obiskovati svojega zobozdravnika. Preventiva v našem zobozdravstvu ima namreč že desetletja tradicije: Slovenija je po kakovosti in učinkovitosti preventivnih programov v samem evropskem vrhu! Vendar pa za lep in zdrav nasmeh skrbimo tudi sami. Zato nikar ne varčujmo s kakovostjo zobne krtačke in paste za zobe. Lep nasmeh vam želim.
Informacije o programu zobozdravstvene preventive in zdravljenja lahko dobite na tel. št. 773320, int. št. 227 ob ponedeljkih
popoldne, ter ob četrtkih in petkih zjutraj.
Ob torkih in sredah dopoldan ordinira zobozdravnica v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu.
Milica Maslo, vms, prof.zdrav.vzgoje ZD Piran
GOBJE LETO
Pravijo, da je letos gobje leto. In res, tudi mi, priložnostni gobarji, ki smo šele začetniki, se z gobarskih pohodov vračamo s polnimi košarami (vendar vedno v še dovoljenih količinah!). A vendar gobarski izleti niso brez nevarnosti. Poleg možnosti poškodb (če nerodno stopiš, padeš,...ipd), so tu še kače in klopi. Predvsem zadnji so vsako leto hujša nadlega. Mene imajo zelo radi in skoraj vedno iz gozda prinesem kakšnega, žejno prisesanega na kožo. Zato je priporočljivo, da se pred odhodom v gozd namažemo npr. z autanom ali drugim odvračalom.
GOB NE POBIRAJMO KAR VSEVPREK
Ob nabiranju gob pa je potrebno upoštevati tudi določena pravila. Čeprav začetnica, a močno okužena z gobarsko strastjo, sem že od začetka svoje gobarske kariere, razumela in dojela, da so ob tej slasti in strasti potrebne omejitve. Poleg tistih, ki jih določa nedavno izdana Uredba o varstvu samoniklih gliv (Ur.list RS št. 57/98 - pričela je veljati 15.8.1998) in so tudi sankcionirane, je še nekaj, na katere uredba ne opozarja, so pa izraz naše kulture. Pravi gobar ve, da je gozd bogastvo nas vseh (tudi naših potomcev), da je to dom divjadi, ptic in drugih, včasih za naše oko nevidnih bitij in ga zato ne smemo uničevati in ne pretirano motiti njegovega samoniklega življenja. Vsem, ki se odpravljate v gozd po gobe, priporočam, da si Uredbo preberete.
Nadzor nad uresničevanjem Uredbe naj bi opravljali gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti. Trgovanje z gobami pa naj bi opravljala tržna inšpekcija. Nadzor nad izvozom in iznosom gob (iznos je prepovedan, izvoz pa je dovoljen le pod pogoji iz Uredbe) carinski organi in policija. Za kaznovanje pa so pristojni inšpektorji, pooblaščeni nadzorniki, cariniki in policisti.
Pravila so brez dvoma smiselna in potrebna. Vendar pa, ali bo nadzor res učinkovit? Je že namreč tako, da se pravila "primejo" le, če so kršitve res sankcionirane. V gozd hodi žal vse preveč ljudi, ki gozda ne razumejo, ki ne čutijo, da je gozd en sam velik organizem, kjer vse v njem živi v sožitju in povezavi. Nekateri prihajajo le zaradi koristi in se ne
zavedajo, da njihovo ravnanje gozdu lahko zadane take rane, ki se ne zacelijo več let. Takšni po gozdu mendrajo, tacajo, rijejo, lomastijo, kričijo, lomijo in rjovejo. Za njimi ostajajo zbrcane, zmečkane gobe (ker jih ne poznajo ali, ker so strupene, jih brcnejo ali pohodijo), skopane luknje in ogoljene korenine dreves (huje kot bi rili vepri ali jazbeci), ker kopljejo za gobami in odstranjujejo humus in zemljo, pa kupi smeti...
Zato navajam še nakaj pravil, ki jih sicer ni v navedeni Uredbi: ne odmetavajte smeti, ne kopljite jam, ne odstranjujte humusa in ne ogolite korenin (brez humusa tudi gobe ne bodo več zrasle!), ne tulite in ne kričite "Hej, kjer si?" in podobno, saj s tem plašite divjad in ptice, pazite se lovcev (posebno ob nedeljah jih je dosti), da vas ne zamenjajo za divjad. Za sporazumevanje raje upora-11^
ke
pre sei nc 3rt sol jiv me mo om zac no;
МШ
MAJDA MIKLAVEC
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617
Za ugoden nakup modnih oblačil se priporoča vaš boutique ASCADA.
c
Marinko Babic, s.p., Lucija, Obala 127 Tel.: 066/772-516, GSM: 041/615-943 ali 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8-14, nedelja /aprto
-	PROMET Z NEPREMIČNINAMI
- RENT-A-CAR
-	ORGANIZACIJSKE STORITVE
- VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH
Marinko Babič s.p., Lucija, Obala 127
RESTAURANT MARINO IN MONI BAR Lucija, Obala 116, tel.: 066/772-147 ali
GSM: 041/615-943, 041/649-673 Odprto vsak dan od 8-24, torek zaprto
bite piščalke; tako bodo tudi lovci razumeli, da niste srne, saj te ne znajo piskati! Pred prihodom v gozd se namažite ali poškropite z ustreznim sredstvom, ki odganja klope (klop, kakor je znano, prenaša vrsto bolezni, zato se je bolje zaščititi!). V gozd hodite primerno obuti in oblečeni, s seboj vzemite tudi nepremočljivo vetrovko, da se vam ne zgodi, kot se je meni pred dnevi, ko me je do kože premočil nepričakovani naliv. Skratka, vaša prisotnost v gozdu naj bo čimbolj "nevidna" in neslišna. Za sabo ne puščajte sledov!
NABIRANJE GOB JE ZA NEKATERE ZGOLJ DOBER BIZNIS
Slišati je, da ponekod kmetje vneto preganjajo gobarje. Nanje kričijo in jih podijo, režejo gume avtomobilov. Povedali so mi, da so bili celo primeri, ko so gobarje nagnali s puško. Vzrok takemu ravnanju po mojem ni skrb za dobrobit gozda, temveč prej dejstvo, da hodijo gobarji kmetom v zelje oz. v gobe. Letos, dragi moji, je namreč to res dober "biznis". Nekateri vaščani in vaščanke z gobarjenjem kar lepo zaslužijo. Povedali so mi za primere, ko so vaščanke (vasi v Brkinih) dnevno iz gozda odnesle celo do 20 kilogramov jurčkov! Inšpektorjev seveda tam ni. Gobe se prodaja načrno in biznis dobro "laufa". Kar računajte. Na tržnici v Kopru je bil 1 kg jurčkov 2.800,00 sit. Če je vaščanka prodala
posredniku jurčke po polovični ceni (1.400,00 sit) je dnevno zaslužila 14.000,00 sit. Seveda vsak dan z nabiranjem ni imela sreče, v polni sezoni pa se iz gozda vendarle ne vrača z manj kot 10 kilogrami jurčkov - kar pomeni najmanj 7.000,00 sit dnevno. Koliko je znašal njen mesečni zaslužek, lahko izračunate sami! Ne sprašujte, kje so tu inšpekcijske službe, kajti po mojih izkušnjah njihovo nadziranje ne deluje! (Odkar nabiram gobe, me še nikoli ni nihče ustavil!) Bojim se pa, da bo inšpektor (če bodo začeli gobarjen-je resno nadzorovati) kaznoval skromnega gobarja, ki bo (ker s seboj nima tehtnice) nabral 10 dkg nad dovoljeno težo, domačini (vaščani in vaščanke), ki bodo v košarah nosili 10 in več kg gob, pa bodo še naprej veselo "ropali" gozdove in šli kot pravijo po domače "lišo skuzi". Priložnostnega gobarja namreč izda avto, ki ga pusti ob cesti, gob pa tudi ne nabira globoko v gozdu. Domačin pa lahko brezskrbno hodi globje v gozd po svojih tajnih, skrivnih poteh, kamor inšpektorji gotovo zlepa ne bodo zašli (vsak je rad "komod").
Pa še nekaj.
Vsi, ki hodimo "na gobe" vemo, da so gozdovi polni Italijanov (to ni nacionalizem!). Vemo, da poznajo najboljše "place", da naberejo res ogromne količine in da za njimi ostaja gozd opustošen. Ne vem vam sicer povedati, zakaj tako radi brcajo gobe, predvsem
strupene in zakaj tako radi delajo luknje v tla. Sem pa to dejstvo večkrat sama opazila, ko sem po gozdu hodila za njihovimi precej glasnimi skupinami. Kje so inšpekcijske službe in kaj delajo cariniki, bi se vprašali tudi ob tem? Saj je vendar prepovedano nabirati tako velike količine gob in jih odnašati iz države!!!
Mislite, da bo kaj pomagalo, če bo ta članek morda prebral kakšen inšpektor in carinik? (Jaz mislim, da ni "šans"!!!) Sicer pa je že skoraj pregovorno, da v tej državi nič ne funkcionira!!.
Zdaj v gozdovih gobe oz. glive še rastejo, a skrb za to, da bi rasle še naprej in za bodoče rodove, je očitno prepuščena institucijam in osebam, ki za to ne bodo skrbele.
Ko nekega dne v gozdovih gob več ne bo...
No, dokler rastejo, pa bomo še naprej hodili PO GOBE.
Za konec vsem še dober tek ob uživanju gobjih specialitet. (Da so nekatere menda radioaktivne pa pozabimo!)
Pozdrav od vnete, po gobarskih izkušnjah mlade gobarke! Naslednjič vam morda ponudim kakšen gobji recept.
IN ŠE NAJPOMEMBNEJŠE OPOZORILO:
Da sami ne bi šli PO-GOBE, se strogo držite pravila, da nabirate le tiste, ki jih dobro poznate in za katere ste popolnoma prepričani, da so užitne.
Vlasta I.T.
Spet trte so rodile, prijat'li, vince nam sladko...!
Vinogradniki so potrgali grozdje in letina je bila obila. Zdaj se v pričakovanju sprašujemo, kakšno bo vince. Pravijo, da bo dobro.
Tudi v politiki je letina že vrsto let obila (gotovo bo tudi letos) in po kvantiteti je več kot zadostna. A kvaliteta? Zdi se mi, da bo kar nekako takšna kot prejšnja leta. Vince je motno, vodeno in po nesnažnih sodih zaudarja, pa še žveplano je.
V teh polito-vinogradih morda res rastejo tudi kakšne žlahtne sorte, so pa očitno redke in je neprimerno več nežlahtnih - domačih in divjih. Rada ga napade gniloba in plesen, pa dosti šmarnice je vmes, zato nas tudi glava pogosto boli.
Ja, do zdaj vince, ki so nam ga politiki točili, ni bilo bistro in čisto in verjetno dosti boljše še dolgo ne bo!
Ko sem v razgovoru z enim od nadobudnih politikov malce poner-gala in uporabila navedeno priliko o vinogradu, grozdju in vincu, mi je zabrusil: "Saj ste sami grozdje obirali in izbirali!" "Že, že", sem rekla "obirali in zbirali smo res, a gojili in vzgajali ga nismo in žal v polit-vinogradu nimamo dosti izbire. Potrgaš, kar pač je, od slabega izbereš malo boljše, res pa je, da nismo taki strokovnjaki, da bi le po obliki in barvi ločili žlahtne od nežlahtnih sort". "Vinograd je vaš", se ne da novopečeni politik, "gnojili in redili ste ga sami!" "Smo, smo, pa še drago nas to stane", pravim, "a gorice so drugi obdelovali in trse so drugi vzgajali in tudi kletarijo drugi. In tudi če bi bilo vince vsaj za silo dobro, ga s slabo vzgojo in slabim kletarjenjem do kraja pokvariš."
Pa nisva prišla prav do konca. On je trdil, da smo za vse sami krivi (kar ste sami skuhali, tudi sami pojejte oz. popijte), jaz pa sem dokazovala, da na žlahtnost kapljice nimamo prav dosti vpliva.
Pa je na koncu le priznal, da vince, ki nam ga politiki točijo, ni žlahtno in čisto. A hitro je dodal: "Če bi vam kdo čistega močnega vina natočil, potem bi vas šele bolela glava. Kajti resnica še bolj boli.!"
No, pa imamo! Potolažite se!
Bolje je torej tako! Bomo še naprej zvarke pili! Bolje obilo iluzij kot boleča resnica.
Pa na zdravje!
Dokaj dni naj živi, kar nas dobrih je ljudi!
Vlasta I. T.
AFORIZMI 0 VINU OD TU IN TAM
V	boju proti alkoholu so doslej vedno zmagali alkoholiki. (J.Mrkalj Kadmus)
Ne pij na prazen žep! (J.Mrkalj Kadmus)
V	vinu je resnica. (Bogdan Novak)
l/eš poet, svoj dolg - reče natakar. (Milenko Pajovič)
Včasih sem zahteval, da mi natočijo čistega vina. Zdaj sem srečen, če dobim brizganec. (Žarko Petan)
Več je vreden liter greha kot pa sod kreposti. (Ivan Raos)
Ob prazni steklenici je vsakdo hudoben. (Ivan Raos)
Če bi Štajerec prvi stopil na Luno, bi najprej pogledal, ali na njej raste grozdje. (Jure Šarlah)
Voda je najbolj zdrava pijača. Zlasti za umivanje. (Toma Bebič)
Žejni se ne bodo utopili. (Pavle Kovačevič)
Vinska preša
Zbral: M.J.
Iz zbirke starih fotografij Mitje Jančarja.

m*


tel: 066 746 775
ke
pre sei
TIC Drc sol jiv me mc om zac
П05
Milica Maslo, vms., prof. zdrav, vzgoje
S PREVENTIVNIMI PROGRAMI KLJURUJEMO ODVISNOSTIM OD DROG
Vsako leto je mesec november nekoliko bolj posvečen problematiki odvisnosti od drog. Letošnji ima smolo, da so hkrati še volitve, zato bo problem odvisnosti pač v senci. Koordinacijsko delo domače Lokalne akcijske skupine za preprečevanje drog (LAS) poteka preko vsega leta. Po šestih letih delovanja nam je le uspelo prenesti težišče dela na nosilce preventivnih programov, ker je trend v vseh sodobnih družbah, kjer se trudijo za zdravo odraščanje otrok in mladostnikov. Boj proti drogam je gotovo manj uspešen. Primerjava stroškov obeh pristopov kaže, da se v bitko proti drogi veliko vlaga in malo žanje. Učinek preventivnih programov je težko meriti. Rezultati se poznajo dolgoročno. Programe lahko izvajajo le ljudje in strokovnjaki, ki ne obupajo - sizifovskemu delu navkljub. V majski številki Portorožana je LAS objavila pozivni natečaj za preventivne programe. Prednost naj bi imeli programi za razvijanje pozitivne samopodobe, učenje socialnih veščin, učinkovito obvladovanje stresa ter programi, kjer so organizatorji mladi. Do konca septembra je bilo prijavljenih 17 programov. LAS se je odločila financirati 14: dva nosilca sta odstopila, eden od programov je bil že izpeljan in ga zato ni bilo mogoče financirati. Tolikšno število programov poleg tistih institucionalnih, je zelo razveseljivo. Pogrešali pa smo inovativne programe in programe mladih za mlade. Upamo, da bomo z vztrajnim delom to dosegli. V začetku decembra (po lokalnih volitvah) načrtujemo javno predstavitev programov in javno prireditev, ki bo poudarila možnost, da si mladi z lastnimi silami izborijo lepše življenje brez drog. V LAS-u si prizadevajo, da bo prireditev vplivala na lokalno javnost tako, da se bodo v naslednjem letu pojavili takšni preventivni programi, kot bi si jih želeli: mladi za mlade, za lepše življenje in ne boj proti drogam. Slednje je naloga inštitucij države. Civilna družba ni tista, ki bi zmogla neposreden spopad z narkomafijo. Politiki na državni in lokalni ravni pa bodo morali mladim odpirati nove perspektive za delo, zabavo in prihodnost. Poleg tega bi morali premisliti, kako dejanja politikov vplivajo na razvoj vrednot pri mladih. Ob spektaklih in aferah, če se ne bodo prav kmalu končale, bo zaman delo staršev in pedagogov. Ne smemo dovoliti, da si družba umije roke glede razraščanja odvisnosti in pokaže s prstom izključno na družino in šolo. Odvisnost od drog je problem, ki korenini globoko v družbi, njeni kulturi, morali, vrednotah in (neza)upanju v boljši jutri. Bolj kot so ti dejavniki negativno naravnani, večji je problem. Posamezniki ga sami ne morejo rešiti. Stopimo skupaj z zavestjo, da lahko dajemo moč, ljubezen, varnost in upanje za svobodno in srečno prihodnost, v kateri bo na prvem mestu "BITI" in šele zatem "imeti".
OTROŠKI MIROVNIŠKI FESTIVAL
V okviru Mednarodnega izobraževalnega tabora smo člani Kluba mladih mirovnikov osnovne šole Cirila Kosmača Piran pripravili Otroški mirovniški festival. Na njem so poleg učencev naše šole sodelovali tudi otroci z Norveške, Avstrije, Hrvaške in petnajstih slovenskih osnovnih šol. Na šolskem igrišču smo predstavili delo izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic, nato pa smo se napotili na Tartinijev trg, kjer smo nadaljevali mirovniški shod s pesmijo in mislimi o strpnosti in miru.
Z baloni - delfinčki smo poslali v svet naša mirovniška sporočila. Nato smo pred akvarijem spremljali najpomembnejšo letošnjo akcijo ob praznovanju mednarodnega leta oceanov: izpustitev zaščitenih želv iz akvarija v morje. Pred hotelom Piran pa so nas že čakali naši mladi jadralci - optimisti, ki so naša sporočila o miru na jadrnicah odpeljali v svet.
Člani Kluba mladih mirovnikov
OŠ Cirila Kosmača Piran
OB TEDNU OTROKA (od 5. do 11. oktobra)
Sedmega oktobra smo šli na obisk v CKSG. Spoznal sem enega učenca iz te šole. Odigrali smo pravljico Kje je miška? Nastopal sem v vlogi kužka. Moja sošolka Ajda je igrala miško, sošolec pa vodjo muck. Ostali učenci so igrali mucke. Učiteljica iz CKSG nas je slikala in snemala. Ko sem odhajal iz šole, sem imel grenak občutek ob misli, zakaj vse so ti otroci prikrajšani, ker imajo okvaro sluha in govora.
Mirko Đukič, З.г. OŠ C. Kosmača - Podružnica Portorož
d.o.o.
PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO
LUCIJA - OBALA 116 TEL/FAX: 066/7Л-998
URNIK - ORARIO vsak dan - ogni giorno 08,00 - 13,00 15,30 - 19,00
Pri nas lahko dobite...
kopalniške in kuhinjske pipe, kopalniško opremo (sanitarije, ogledala, keramične in emajlirane tuš kadi, kop.omarice, WC kotličke, itd.), bojlerje LIKO (101, 501, 801, 1001, 801 ležeči, 801 - 1001 kombinirani), GORENJE (51 in 101 pretočni, 501 in 801) peči, radiatorje in ostali material za centralno kurjavo po naročilu, sušilnike za perilo, drobno orodje.
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PRODAJALNI!!!
Poglejte me - kako vozim! - V piranskem vrtcu Mornarček so se letos takoj navdušili za prenovljeni športni program Zlati sonček, saj so bili že od samega začetka vključeni v športno značko. Kako znajo kotalkati, rolkati, kolesariri, igrati z žogo..., so malčki Mornarčka Pirančanom pokazali kar na Tartinijevem trgu 8. oktobra popoldan.
TURISTIČNA SAMOPOSTREŽBA
Med slabo gospodarjenje občine lahko štejemo tudi popustljivost do bivanja na črno. Na območju piranske občine je na stotine na črno zgrajenih hiš, barak, bivalnih zabojnikov, počitniških prikolic, poleti pa tudi šotorov. V njih počitnikujejo črnograditelji, njihovi prijatelji in sorodniki in celo podnajemniki. Namesto, da bi napolnili prenočitve-ve zmogljivosti hotelov in sobodajalcev, nam ti turisti na črno še turistične takse ne prinesejo. Povrhu tega nam še onesnažujejo okolje in povzročajo občini stroške za sanacijo njihovih posegov. Občina Piran ima kar močno službo komunalnega nadzora, ki jo med sezono še dodatno ojača s turističnimi inšpektorji, vendar resnih ukrepov na tem področju ni bilo. Podobnih primerov je veliko; imajo pa nekaj skupnega - občinski proračun je oškodovan, okolje onesnaženo, denar pa se steka v zasebne žepe kršilcev zakonov.
Žare Lipušček
Odgovor na članke predsednika sveta KS Lucija, g. Boruta Valenčiča
Vsaka dobronamerna kritika je dobrodošla. Za pisanje g. Valenčiča bi to težko rekli. Tudi tistemu, kar smo v KS Lucija naredili, zmanjšuje pomen ali pa narejenega sploh noče videti. Zaradi tega si upam trditi, da si s svojim pisanjem le na populi-stičen način skuša pridobiti volilne točke. Vsekakor pa bomo lahko pokazali neprimerno več narejenega, kot je bilo v času njegovega vodenja teh istih občinskih uradov. Sicer se s kritizerstvom g. Valenčiča srečujemo celotno obdobje njegovega predsednikovan-ja v Luciji, zato je prav, da povemo še drugo plat resnice.
Zato je treba povedati, da se na primer odplake iz Lucije ne ustavijo tam, temveč gredo do centralne čistilne naprave v Piranu; odpadki Lucijčanov se odvažajo na komunalno deponijo v Dragonji; v Lucijo se pripeljemo preko strunjanskega križišča... Kaj bi se zgodilo, če Dragonjčani ne bi hoteli več prevzemati odpadkov iz Lucije? S tem želimo povedati, da v občinskih strokovnih službah ne moremo zadoščati potrebam le ene sredine! Občina je prostor, kjer smo vsi drug z drugim povezani in med sabo soodvisni, kjer je treba usklajevati potrebe in interese vseh KS in vseh prizadetih. Žal pa si z g. Valenčičem največkrat le dopisujemo; zanj tako ni nikoli nič ustrezno narejeno. Ko smo npr. uspeli kanalizacijo, ki je po prvotnih načrtih potekala po gozdu (po pogodbeni obveznosti med občinama Izola in Piran), preusmeriti na cesto Lucija-Vinjole-Malija, smo ohranili gozd, občanom Vinjol pa omogočili priključitev na kanalizacijo! Hkrati smo še rekonstruirali in asfaltirali cesto, ki je botrovala številnim nesrečam. Investicij, ki smo jih na območju KS Lucija izvedli v obdobju od leta '94 do danes (ali pa še tečejo) je kar nekaj! (V oklepajih so navedene vrednosti del v milijonih sit). Na področju oskrbe z vodovodnim omrežjem: izgradnja vodovoda Vinjole-Malija (36), Strunjan-Punta (10), Medoši-Slami (8), Lucan-Mala Seva (28), Dragonja (17,5). Na področju kanalizacije: kanalizacija in čistilna naprava ČN Sv.Peter (25), Seča-Začimba (8), Strunjan-Punta (23), centralna ČN v Piranu (6,5), kanalizacija in ČN Sečovlje-Košta - (91), Vinjole-Malija (98,5 - skupaj s cesto), kanalizacija in ČN Dragonja (90). Ceste in urejanje ulic v starem mestu: dokončanje štiripasov-nice v Luciji (29), Tomšičeva ulica v Piranu (50), križišče pred Piranom (16,5), Dragonja (12), Župančičeva ulica v Piranu (120), Podvozna ulica v Luciji (82), križišče v Strunjanu (28), razna asfaltiranja lokalnih in krajevnih cest (56). Elektrika in javna razsvetljava (25). Sofinanciranje komunalne deponije v Dragonji (46). Sedaj se pripravljamo še na izgradnjo kanalizacije Seča-Paderna (25), pričetek gradnje 1. faze ceste v obrtno cono v Luciji (70), rekonstrukcijo dela Liminjanske ceste (10) in mostu preko potoka Fazan (30), pričetek izgradnje kanalizacije in vodovoda v Lucanu in Kampolinu v Luciji (53) - najbrž v decembru ali januarju - dokončanje križišča v Strunjanu (28), rekonstrukcijo dela Belokriške ceste, ki bo tekla v fazah in kot zadnje pripravljamo projekte za izgradnjo ČN in kanalizacije za zadnja tri naselja v občini, ki teh naprav še nimajo (Padna, Nova vas in Orešje). Iz seštevka že opravljenih del in tistih, ki pravkar potekajo, lahko izračunamo, da je bila dobra tretjina finančnih sredstev vložena prav v KS Lucija! Ko bodo vse investicije končane, bo ta odstotek še višji. Z mirno vestjo lahko zavrnemo vse obtožbe predsednika KS Lucija kot neupravičene in zavajajoče. Če bomo nadaljevali s tem tempom, bomo celo prva občina v Sloveniji, ki bo imela za vsa svoja naselja pripravljeno možnost priključitve na čistilne naprave in kanalizacijo. Podobno bo z vodooskrbo. Že iz naštetega je
mv mogoče razbrati, koliko pravnih zadev je bilo treba razrešiti.
Vendar nas ni čakalo samo razreševanje pravnih zadev tekočih investicij, temveč tudi razpletanje starih zadev kot so: Fiesa ali pa avtobusna postaja v Luciji in vsa druga zapuščina g. Valenčiča, nekdanjega predstojnika služb za urejanje prostora na občini. Če naša pogajanja za rešitev teh starih napak - da bi se izognili plačilu težkih milijonov - ne bodo uspešna, bomo občani še dolga leta plačevali investicije in zablode, ki jih je pripravil g. Valenčič.
In na koncu še o cesti v Obrtno cono kot zvezdi stalnici Valenčičevega pisanja.
Kot smo že omenili, tečejo postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja za del te ceste. Zaradi priključitve te ceste na glavno bo očitno potrebno spremeniti lokacijski načrt. Ker g. Valenčič rad napačno interpretira podatke, naj pojasnim, da cesta ne bo potekala preko obrtnih hal. Zato jih torej ne bo treba podirati! Le ene, ki je bila predvidena, ne bo mogoče zgraditi! Do združitve obrtne ter državne ceste pa je prišlo iz povsem racionalnih razlogov, saj bi sicer na razdalji 50-ih metrov prostor presekali dve cesti. In nenazadnje so v občinskem svetu sprejeli tudi deklaracijo o Zeleni občini, ki je za strokovne službe zavezujoča.
Čisto na kraju me g. Valenčič še sprašuje, ali sem kot predstojnik teh služb lahko ponosen na opravljeno delo. Kot mi je sam svetoval, sem opravil obračun opravljenega dela v celotni občini in posebej za KS Lucija. Iz navedenega v mojem odgovoru je mogoče ugotoviti, kaj vse smo v naših službah dosegli s skupnim delom. Vsekakor neprimerno več kot vi, g. Valenčič, nekdaj na tem istem mestu!
V.d. načelnika Urada ter vodja RO: Boris Kočevar
Pripis uredništva: Na pisanje g. Valenčiča, predsednika Sveta KS Lucija, smo prejeli tudi odgovor g. župana, Franka Fičurja, Ker smo v stalni stiski s prostorom, se mu opravičujemo, ker njegovega odgovora ne objavljamo. Odločili smo se za objavo samo Kočevarjevega odgovora (žal smo morali tudi njegovo pismo krajšati). Župan je namreč Valenčiču že večkrat odgovarjal, Kočevar pa ne. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Družabno srečanje starejših
Ob letošnjem mednarodnem Dnevu starejših občanov (4. oktober) sta krajevni odbor Rdečega križa in Društvo upokojencev Piran pripravila skupno praznovanje. Na družabnem srečanju, ki je bilo 9. oktobra so udeleženci premlevali o socialnih in zdravstvenih problemih, ki tarejo starejšo generacijo. Polno dvorano gostov, upokojencev in nastopajočih sta pozdravili predsednica piranskega območnega odbora RK, Ana Jakič in ravnateljica Gmnazije Piran, Vojka Štular. Zbrane je nato razveselil zborček otrok piranske male šole pod vodstvom Dese Simičič, ki jih je tudi spremljala na kitaro. Dramska skupina gimnazijcev pa je prikazala zabavni skeč. O socialnih problemih sta govorila psihologinja Branka Knific in socialni delavec Anton Kladnik, o delu Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa njegov direktor Ratael Dodič. Oboje je med občinstvom zbudilo precejšnje zanimanje. Poudarek je bil dan skupinam za samopomoč, ki že delujejo po vsej Sloveniji in v katerih stremijo, da bi vsakemu starostniku pomagali ostati čimdlje doma, v njegovem okolju. Velike spremembe doživlja tudi zdravstveno zavarovanje, ki je iz leto v leto višje.
Udeležence je na koncu razveselila še zakuska z domačim pecivom in kruhki, kar so pripravile prostovoljke Rdečega križa.
Darinka Šušteršič
RADI PRISLUHNETE ZBOROVSKI GLASBI IN RADI TUDI POJETE?
Če svojega prostega časa še niste zapoinili in če vam je pri srcu petje, poskusite zapeti z nami.
KDO SMO?
Pevke in pevci PORTOROŠKEGA ZBORA pod vodstvom dr. Mirka Slosarja.
Če bi radi z nami prepevali po domovini in tujini, se nam pridružite ob torkih in četrtkih od 20.00 do 22.00 ure v stavbi Splošne plovbe v Portorožu, Obala 55. Med
nami boste preživeli lepe trenutke, ki vas bodo obogatili in poplačali vaš trud.
Ostale informacije dobite po telefonu: 077/74-526 (ga. Branka).
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format
NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p.
Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten
-	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
-	pleskarska dela
-	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
Iskanje podatkov preko interneta -DISCIPLINIRAJO SVOJE POSTOPKE
Dogaja se, da uporabljamo računalnik povezan z internetom ure in ure, iščemo podatke, beremo, razmišljamo... Telefonski impulsi pa tečejo in tečejo. Najbolj žalostno pa je, ko ugotovimo, da smo prešli na drugo področje, katerega nismo imeli namen raziskovati.
Tak način dela lahko primerjamo z gledanjem televizije, ko iz minute v minuto spreminjamo program (ZlP-amo). Seveda ob končanem gledanju nismo videli nobene odaje v celoti.
Kako se temu izogniti?
2.	V urejevalcu besedila napišemo kratek spis v katerem opišemo svojo potrebo. Seveda, to zahteva od nas, da smo kratki in jedernati in da jasno opredelimo naše zahteve. V urejevalcu besedila izključimo vse dodatne možnosti (trakovi z orodji, ..) S tem pridobimo dodatni prostor na zaslonu.
3.	Iz besedila izluščimo ključne besede, ki so pomembne za raziskovanje.
4.	Priključimo se na internet. Poženemo brkljalnik in si oba programa (brkljalnik in urejevalec besedila razporedimo na zaslonu). Preidemo na iskalno orodje. Predhodno pa moramo spoznati in vedeti uporabljati dodatne možnosti iskanja, ki jih ponuja iskalno orodje (parametri + , -, and, or,...) Vse to je razloženo s primeri v brkljalniku samem!
5.	Pristopimo k iskanju po ključnih besedah tako, da v urejevalcu besedila označimo ključno besedo in jo reko odložišča prenesemo v iskalno orodje.
6.	V primeru, da dobimo veliko število zadetkov, dopolnimo (zožujemo) iskanje z vključevanjem novih ključnih besed.
7.	Ko zmanjšamo število zadetkov na neko razumno število (20-30) prenesemo rezultat iskanja v naš urejevalec besedila. S tem prenesemo tudi povezave.
Šele sedaj se lotimo branja zadetkov. V primeru, da prebrana stran zadovoljuje pogoje, ki katere smo si predhodno postavili, prenesemo celotno stran ali pa samo naslov v naš urejevalec besedila. Postopek iskanja lahko prekinemo kadarkoli. Shranimo besedilo, ki se nahaja v našem urejevalcu besedil. S tem imamo shranjeno gradivo za nasledno iskanje ali dopolnjevanje našega dela.
Oglejmo si primer. Na desni strani je opis naloge na levi strani pa prikaz zadetkov.
Veliko uspeha pri delu vam želim in nasvidenje prihodnjič, ko bom bolj podrobno prikazal možnosti iskalnih orodij.
Lep pozdrav, Marjan Maslo
POHVALA IN GRAJA PORTOROŽU
Večkrat na leto sem gost hotela Riviera v Portorožu. Kar se tiče hotelskih uslug, prijaznosti in drugo, je vse na vrhunskem nivoju. Hvala kolektivu!
Ker pa sem človek, ki gleda in tudi vidi, moram grajati prometni režim v Portorožu. Vozniki motornih vozil ne upoštevajo predpisane hitrosti: to so predvsem lokalni avtobusi, tovornjaki za dostavo blaga in tudi drugi vozniki. Kot vemo, je dovoljena hitrost v Portorožu 40 kilometrov na uro. Vendar - KAKO NAJ VOZNIKI TO VEDO, ČE PA NA VPADNICAH NI PROMETNIH ZNAKOV?! Ravno tako iz smeri Lucije, kjer znaka za hitrost sploh NI VIDETI! Ta je namreč nameščen in obrnjen na drogu v obratno smer. POLEG TEGA PA JE POSTAVLJEN ZA GRMOVJEM, DA JE POVSEM ZAKRIT! Torej, kaj dela lokalna policija, kaj dela Turistično društvo, kaj delajo svetniki krajevne skupnosti in končno občinski organ, ki je z odločbo postavil prometne znake z omejitvijo 40 km na uro? Poseben problem pa so motoristi, ki vozijo v času, ko je to z znakom prepovedano. Nisem še zasledil nobenega policaja, ki bi kršitelja ustavil.
Običajno se napotim na sprehod ob obali do Pirana. Tako je bilo tudi prvo soboto v oktobru. Tod, na peš conah, vozijo mopedi s polnim plinom. Tako je bilo pri hotelu Bernardin in v mestu Piran. Kaj menite, kako se turisti počutijo, ko mimo njih švigajo mopedi? Za Portorož predlagam, da se postavi nekaj utripajočih svetlobnih prometnih znakov z omejitvijo 40 km. Te namestite predvsem pred hoteli, kjer je na oddihu množica ljudi. Seveda pa je potrebno hitrost vozil tudi nadzirati.
Javni delavci turističnih krajev bi se morali zavedati, da prihajo v Portorož ljudje iz vse Evrope, pa tudi iz drugih celin. To so ljudje različnih poklicev in izobrazbe, turistični kraj pa ocenjujejo celostno. Zato je potrebno sodelovanje vseh, ki delate na tem področju: eden drugega se morate dopolnjevati in opozarjati na eventuelne pomanjkljivosti, tako da gosti ne bodo imeli pripomb. Naj še povem, da to ni samo moje mnenje, ampak mnogih, s katerimi sem se pogovarjal.
Še o sprehajanju psov na javni plaži. Ko sva se s prijateljem sprehajala ob obali, sva se ustavila pred vhodom na javno plažo, kjer je opozorilna tabla, da psov tja ni dovoljeno voditi. Mimo pa je prišel mlad moški s psom, prestopil ograjo in jo na javno plažo mahnil -seveda kar s psom. Prijatelju sem pripomnil, da nisem vedel, da so tudi v Portorožu nepismeni ljudje! Možakar me je jezno pogledal in se napotil naprej. Če se bo tako nadaljevalo, bo do nove kopališke sezone plaža ravno pravo gnojišče. Dogovorite se vendar, kdo je dolžan nadzirati odlok, ki prepoveduje psom vstop na javno plažo.
Upam, da bo moja kritika kaj zalegla in da bo imel Portorož v letu 1999 bolj umirjen promet in manj hrupa!
Alojz Senekovič, Maribor
5 6.
ke
prt sei ne 3re sol jiv me mc orr zac no:
V trgovini
Mercator-Degroja
T o
SCHIESSER
V trgovini MERCATOR - DEGRO-ja SCHIESSER - bivši SONČEK - v Luciji, Obala 118, dobite poleg moškega in ženskega spodnjega perila tudi spalni program ter celotni otroški program.
SCHIESSER je garancija blagovne znamke nemškega proizvajalca
s 150-letno tradicijo. Cene so glede na kvaliteto zelo ugodne -prirejene posebej za slovenski trg. Obiščite trgovino, ki je tudi po izgledu nekaj posebnega in preizkusite njihove artikle - NE BO VAM ŽAL.
Trgovina je odprta od 8h - 19h, ob sobotah od 8h - 18h. Telefon: 773-378.

i
music shop
OBALA 114 TPC LUCIJA
tel/fax:770-977 e-mail:d-Ws/on@s/o/.nef
*	avdio kasete in CD-ji
*	video kasete( pravljice , glazba , erotske )
*	baterijski vložki
*	avdio-video kasete in CD-ji za snemanje
*	avdio-vi	očki
10 NAJBOLJ PRODAJANIH - OKTOBER:
1.Fun	lovin' criminals-100% Colombian
2.Vili	Resnik-Zadnji žigolo
3.Godzilla-Soundtrack
4.Magazin-Da	si ti ja
5.Beastie	Boys-Hello nasty ö.Depeche Mode-the Singles 86>98
7.Top	Pop 2
8.Hot	Dallas special 2
9.Dallas	special 2
10.Melodije	Hrvatskog Jadrana

Ml
*avdio-video kasete in CD-ji za snemanje
s npb0 maxell
ZAUPAJTE KVALITETI
avtozvočniki
ACCORD
*LS1315 (40W-8,5cm) 3.900 Sit *LS1300 (60W-1 Ocm) 4.500 Sit *LS1305 (80W-13cm) 4,980 Sit * LSI 310 (80W-16cm) 5.400 Sit *LS1320 (70W-9,6xl5,6cm) 4.800 Sit
MICENE VELJAJO ZA PAR!!!

. k м^
STRO
Obala 114 - TPC, Lucija, tek: 778-020
prepisovanje, fotokopiranje, birostoritve barvno in čb printanje, toplotna in špiralna vezava plastificiranje, izdelovanje vizitk

ke
pre sei
TIC
■rc sol jiv me mc orr zac
П01
PISMA PORTOROŽANU
Župan je zaradi ljudi
V 9. številki Portorožana sem z zanimanjem prebral programe dveh kandidatk za županjo in dveh kandidatov za župana. Mislim, da besedam obeh kandidatk in kandidatu Klavdiju Mallyju ni kaj bistvenega očitati. Časarjev program pa je bolj podoben programu direktorja komunalnega podjetja, saj ljudji sploh ne omenja, razen ko uporabi oguljeno frazo "turizem smo pa itak ljudje". Dr. Riana Benko očitno bolje pozna vlogo občine v najbolj razvitih demokratičnih državah Evrope, kot pa resnične razmere v Piranu.
Res pa je, da kandidati za razne funkcije lahko napišejo dobre programe (lahko jim jih napišejo tudi drugi) pa ni rečeno, da se bodo po njih tudi ravnali. Zaradi uradnih osebnih opravkov, sem čisto po naključju moral spoznati delo R. Časarja in ing. K. Mallyja, poleg tega pa tudi F. Fičurja in nekaterih drugih. Začelo se je tako, da sem plačal 971 m2 komunalno urejenega zemljišča, uživam pa ga 150 m2 manj. Sosed F. Flis, dolgoletni direktor Pomorske šole in lokalni funkcionar, pa je plačal 795 m2 zemljišča, užival pa ga je 330 m2 več. Da parcela v izmeri 330 m2 sploh ni njegova, čeprav jo je ogradil, na njej na črno gradil in sekal tudi stoletne oljke, ter si jo nasploh prisvajal, sem ugotovil šele marca 1994. To je bilo takrat kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine po 155. čl. KZ RS. Ko pa sem 4.10. 94 od občine dobil uradni odgovor - podpisal ga je B. Kočevar - da ta parcela ni več občinska, temveč državna in da z njo upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, se je začela skrajno umazana zgodba javno pravnega značaja. Po številnih dopisih, dokumentih in fotografijah in obisku pri direktorici Republiškega sklada Mariji Lukačič, sem dokazal, da Flis ni upravičen do predmetne parcele. Potem sem junija '95 od Lukačičeve prejel dopis, da parcela ni njihova, temveč občinska. Zato sem se ponovno obrnil na župana Fičurja. Ta me je pisno obvestil, da za njih zadevo ureja Okolje Piran, kamor sem (že drugič) vložil vlogo za dodelitev. Odgovora še do danes nisem prejel, čeprav sem pisno urgiral štirikrat, enkrat govoril telefonično z oholim direktorjem Casarjem, enkrat pa z njihovo uslužbenko. Medtem je Svet Občine Piran dodelil parcelo Flisu, čeprav so bili o dejanskem stanju obveščenu Fičur, Šraml, Oblakova, Kočevar in seveda predvsem Časar. Obrazložitev za svet občine je bila zavajajoča in pomanjkljiva. Za naknadne informacije sem se obrnil na predsednico sveta, Oblakovo. Enkrat je odgovorila preko sekretarja Bukovška, potem pa nič več. Za sebe nisem priboril nič, za občino pa cca 1,5 mio Sit, ki jih je Flis moral plačati za dodeljeno parcelo. Če pa bi ostalo pri zamišljeni manipulaciji, bi parcelo prejel kot kmetijsko zemljišče praktično zastonj. Za vladajočo občinsko gospodo torej pravno ravnanje in interesi občine niso pomenili nič. Ljudje takega kova ne bodo nikoli dobri župani niti člani sveta. Z ing. Klavdijem Mallyjem pa sem službeno prišel v kontakt, ker je F. Flis prodal pol hiše in parcele, potem pa skupaj z novo lastnico začel graditi več kot 2 metra visok zid iz kvadrov, ki mi je zaprl velik del razgleda na Piranski zaliv. Vedel sem, da je to nezakonito. Dva inšpektorja za okolje - Prodan in Košak - pa sta zatrjevala, da imata Flis in nova lastnica za vse dovoljenje Oddelka za okolje in prostor Upravne enote Piran, ki ga vodi dipl.ing. Klavdij Mally. Zadevi sem hotel priti do dna in ugotoviti ali lažeta inšpektorja ali Mally. K. Mally pa je sklical ogled na kraju samem, kamor je povabil tudi inšpektorja Košaka in ugotovil, da je bil tisti del načrta, ki se nanaša na zgoraj omenjeni zid, falzificiran. Z zadevo se sedaj ukvarja državno tožilstvo. Torej za gospoda Mallyja lahko rečem najmanj to, da je svoj posel opravil v redu in da je hotel ravnati zakonito. Če kdo želi opisano mizerijo raziskati, imam na razpolago cca 1 kg dopisov, dokumentov, fotografij itd.
mag. Franc Urevc
Prenovljena slasčičarnči
Л^фјф)
v PORTOROŽU
širi svojo bogato ponudbo z glasbo.
Od 16. novembra boste lahko zvečer, od 17. ure dalje - ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih - uživali tudi ob glasbi znanega glasbenika, domačina Roberta Buljeviča. Pridite, ob glasbi vam bodo sladice šle še bolj v slast.
RESTAVRACIJA
Portorož, Obala 55 vhod skozi park vile San Marco tel.: 73-894, 476-490 Se veseli vašega obiska in vas pričakuje tudi v svoji pizzeriji v Luciji!
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
JESEN V MOJEM KRAJU
(Prosti spis)
Jeseni zori sadje. Moj tata je rekel, da je tudi občinska vlada že zrela in da bi bil čas, ko bi jo kdo stresel z veje. Za to čudno vrsto sadja sem slišal prvič, pa sem vprašal tato, zakaj ga ne pustijo kar na veji, saj vsako sadje, ki je zrelo, samo odpade. Pa mi je tata pojasnil, da je v tem primeru malo drugače: v Sloveniji samo smrt, volitve ali pa zelo hud škandal dosežejo, da to trdovratno sadje cepne na tla. Sicer pa da se v bifeju "Pri žejni sipi" šušlja, da bodo piranski gasilci izvedli puč in zaščitili pozicije sedanjega župana in občinske vlade - v znak hvaležnosti, ker so ondan dobili novo vozilo. Mama pa je odvrnila, da najbrž ne vlada ne župan niti v sanjah ne bi hoteli pod zaščito gasilcev, saj se še predobro spominjajo usode sedeža portoroške krajevne skupnosti.
Učiteljica nam je naročila, naj v domači nalogi opišemo predvolilno gibanje oziroma priprave na volitve v našem kraju. Tata mi je predlagal, naj omenim 200 novih smetnjakov, katere je nabavilo podjetje Okolje. Bolj jasnega znaka bližajočih se volitev ni v celi občini! Preudarni možje pri Okolju so očitno predvideli dodatne količine odpadkov, ki običajno zaključijo vsake volitve; za plakate in drug papirni material je torej dobro poskrbljeno - precej bolje, kot bo kasneje poskrbljeno za volilce. Tata je zamrmral še nekaj o prepotrebnem smetnjaku, v katerega bi strpali tudi kakšen nesramen jezik ali trčeno glavo - z lastnikom vred. Na moje vprašanje, kdo bo po njegovem novi župan, je moj tata brez pomisleka odvrnil, da zagotovo kakšen pravnik, glede na to, koliko se občina tožari z vsemi mogočimi ljudmi in ustanovami. Še jaz vem, da je pravdanje draga reč, zato sem tato vprašal, kako se občinska hoja po sodiščih ujema s priporočilom slovenske vlade, da naj bi zmanjševali stroške in porabo. Pa me je tata poučil, da je bilo priporočilo namenjeno le širšim ljudskim množicam in da torej ne velja za razne funkcionarje in njihova početja.
Tata je nekaj časa tuhtal in nato rekel, da bi čast županovanja še najbolj pristajala župniku, gospodu Francu Prelcu, ki je za svojo pomoč družinam in zlasti narkomanom prejel najvišje občinsko priznanje ter tako dokazal (brez praznih predvolilnih govorov), da je sposoben in pripravljen storiti kaj dobrega. Ta novica me je zelo začudila. Vprašal sem tato, zakaj vendar imamo v občini plačane socialne službe in delavce, če pa si priznanje za pomoč ljudem prisluži prostovoljec. Kaj pa potem delajo socialne službe, kamor bi morala, po vsej logiki, taka odličja kar deževati? Tata je vzdihnil in dejal, da se je to že sam večkrat vprašal. Moja mama, blaga duša, ki zmeraj ščiti napadene, pa je v zagovor socialnih služb pripomnila, da je župniku, očetu Francu, lažje vršiti dobra dela, ker ima te stvari v statutu, katerega je sestavil njegov šef nad oblaki. Razen tega ima med navodili strogo zapoved pomoči ter odpuščanja in stroge prepovedi laži, kraje in pohlepa - kako naj se tak človek ukvarja s politiko?! Kako naj bo uspešen brez tako pomembnih lastnosti? In je zaključila, da oče Franc že ni primeren za nobeno javno službo ali funkcijo, dokler njegov šef ne spremeni pravilnika o delu. Dodala je še, da bo tokrat na volitvah zagotovo zmagala ženska, saj je očitno, da se svet ponovno bliža dobi matriarhata; pri tem so se ji lesketale oči in stala je vzravnano - bila je podobna spomeniku padlim za svobodo. Tata je bil vidno pretresen ob teh besedah in je dejal, da gre v bife "Pri žejni sipi" uživat poslednje dneve patriarhata. Ker me te svetovne spremembe ne ganejo, sem se odpravil pisat domačo nalogo.
Sonja Požar
Javno vprašanje županjskemu kandidatu Klavdiju Mallyju
V zadnji številki Portorožana sem g. Mallyju postavil dve konkretni javni vprašanji.
Odgovor je napisal, odgovoril pa ni, zato sem moral prave podatke poiskati sam. Takile so:
G. Mally si je v času, ko je bil v občinski upravi zadolžen za izdajanje gradbenih dovoljenj in celo za vodenje postopkov proti črnograditeljem, privoščil na svojem zemljišču obširno črno gradnjo. Prijavila jo je njegova soproga. Pozneje sta gradnjo legalizirala. Postopki za ureditev dokumentacije so potekali hitreje kot za marsikatero legalno gradnjo naših občanov. Postopki se namreč vodijo na oddelku g. Mallyja.
Če si javni uradnik tako predstavlja pošteno delo, kako bo šele delal, če bo bil izvoljen za župana? Ker take špekulacije prinesejo posameznikom veliko gmotno korist, občini pa škodo, je s tem morda odgovorjeno tudi na vprašanje, kako je mogoče z uradniško plačo sezidati razkošno vilo in si ob tem omisliti še novo razkošno vozilo.
Z. Kribel
Borci NOB piranske občine odločno podpiramo veliko večino koprskih občanov, da mora obveljati njihova demokratično izražena volja. Nam gre za vsebino demokratičnega življenja. In ta je zdaj v nevarnosti. Zato spopad ob primeru koprske občine daleč presega njene meje.
Prepričani smo, da ne more prevladati strankarska poniglavost, temveč strpno, z bogatimi medčloveškimi odnosi pretkano življenje med ljudmi.
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran Predsednik: Riccardo Giacuzzo
N;
ke
pre sei nc Dr( sol jiv me mc onr zac
ПО!
Nar,
PORTOROŽANOV JESENSKI RECEPT
Castagne, castagne...
Se vogliamo gustare questo buon frutto dell'autunno, dobbiamo affrettarci perche' purtroppo passa presto. Le castagne sono un piatto tradizionale il giorno di San Martino, specialmente fatte arrosto accompagnate da un buon bicchiere di vino novello. Con le castagne si possono fare delle buonissime torte, ma oggi io vi pro-pongo una cosa facile facile.
*	Ecco le dosi:
600 grammi di castagne sbucciate, 160 grammi di zucchero, 1/2 litro pi panna, vaniglia.
Cuocere le castagne in acqua e latte (meta e meta) passarle alio sciaccia patate e aggi-ungere lo zucchero. Raccogliere il pure in una casseruola con un po di latte e la vaniglia, rimettere al fuoco e mescolare fino a che il pure si sia un po' prosciugato. Raffreddare e disporre sul piatto di servizio oppure nelle coppette. Mettere nel frigorifero ed al momento di servire coprite le castagne con la panna montata e docorate con qualche pizzico di cioccolato grattugiato. Volendo si puo' bagnare il fondo del piatto o delle cop-pete con qualche goccia di rum.
*	Ancora una ricetta a lunga scadenza:
Sbucciate le castagne (circa 1 kg) e getta-
tele in acqua bollente. Cuocetele per 15 minuti, scolatele e togliete loro tutta la pellici-na cercando di non romperle. Immergetele in uno sciroppo che avete preparato con 500 gr. di zucchero e 180 gr. d'acqua e quando saranno tenere e ben inzuppate, scolatele e sistematele nei vasi coprendole di rum. Si assaggiano dopo 30 giorni.
Coraggio, pazienza e al lavoro!
Cesarina
HOROSKOP ZA NOVEMBER
ŠKORPIJON
Škorpijoni tako dolgo vsiljujete svojo voljo ali prepričanje, da na koncu ubijete nasprotnikovo. Najraje tuhtate in razmišljate o motivacijah in psihi drugih, zato bi bili zelo dobri psihiatri. Norcem namreč ni težko vsiliti svoje volje. Vaše zahteve od partnerja so obupno velike: moč nad njim je nujnost Vašega obstoja. Želeli bi prodreti v njegovo dušo, a le zato, da bi lahko z njimi potem manipulirali. Pa ne samo z njegovim življenjem, ampak tudi z njegovimi čustvi. S pretiranimi zahtevami pa se vam lahko kaj hitro zgodi, da na koncu pojeste samega sebe! Spolnost je Vaša moč in tudi slabost: ko se enkrat zaljubite, ste v obsedenem transu. Ko ste bolestno ljubosumni, je z vami biti prava mora, saj ste nepopustljivi in vztrajate na svojih principih. Pa tudi gorje partnerju, če bi vas hotel zapustiti!
OVEN
Nepremišljeno obnašanje vznemirja vaše prijatelje. Svoje ideje in želje zato vskladite z njihovimi potrebami. Ne mučite svojega partnerja in ga občasno pustite do besede.
BIK
S svojim umirjenim šarmom in vztrajnostjo boste dosegli tudi nemogoče. Za reševanje finančnih težav si zato vzamite dovolj časa. Večerja v postelji skupaj s partnerjem vam bo dajala dvojni užitek.
DVOJČEK
Situacijo boste znali zakomplicirali do maksimuma. Iskanje nepomembnega papirja pa se bo zavleklo v noč. Novo delo in novi načrti vam lahko popestrijo življenje.
RAK
Presekajte vez s svojo preteklostjo in spomini! Zanesite se na svoje občutke in jih pokažite. Hrabrost v iniciativi vam bo prinesla nepričakovano zadovoljstvo.
LEV
Pomoč prijateljev je lahko zelo dragocena, zato bodite do njih razumevajoči. Arogantnost lahko zmanjša vašo popularnost. Uživajte v vsakem lepem trenutku.
DEVICA
Pretirano ukvarjanje s problemi ne bo koristila ne vam, ne drugim. Težave v ljubezni vas lahko vodijo v negotovost in zaprtost vase. Vstopite spet v svet in ponovno analizirajte.
TEHTNICA
Elegantno rešujete zadeve v svojo korist. Zelo ste dovzetni za komunikacijo, kontakte in spoznavanje novih ljudi. Vaš novi stil lahko navduši parnerja.
ŠKORPIJON
Odprtost in iskrenost do prijateljev se vam bo bogato obrestovala. Da vas ljudje ne bi po krivem obsojali, jim povejte, kar mislite. Morda vas bodo tokrat razumeli. Ljubezen bo več kot intenzivna.
STRELEC
Vedeli boste in tudi znali izkoristiti vse možnosti. Sreča se vam bo smehljala povsod. Če nimate drugih obveznosti, bo potovanje ali kontakt s tujino zelo koristen.
KOZOROG
Samo, če sprejmete nova spoznanja o sebi, bodo mogoča v vašem življenju napredovanja. Svojim najbližnjim zato razložite svoje probleme. Strah vas bo samote.
VODNAR
Kljub razburljivostim občasno težko skrivate svoje nezadovoljstvo nad spremembami, ki se vam dogajajo v življenju. Vaša svojevol-jnost vas lahko vodi v ločitve.
RIBA
Najbolje se počutite sami in v svojih romantičnih hrepenenjih. Morda prihaja presenečenje od osebe, na katero ste že pozabi-
HOROSKOPI!!! NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti in karakterja. KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Globok uvid v osebnost človeka, razpoznavanje sposobnosti ali talentov ter ozaveščanje in reševanje težjih psiholoških problemov. PARTNERSKI HOROSKOP - Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosihTRANZITNI HOROSKOP -Vpliv zunanjih okoliščin na vas v obdobju 1 LETA. Brezplačne interpretacije. Cena horoskopa (15 do 30 strani) - 2000 sit. astr. Armand Keber C.na Markovec 29 6000 KOPER tel. 066/ 275 434
ALCUNI APPUNTAMENTI DI NOVEMBRE
*	Lunedi 16 novembre 1998 alle ore 18.00 Inaugurazione della mostra di pittura in occasione dei 10 ANNI DI ATTIVITA' DEL GRUPPO DI PITTURA.
*	Mercoledi 18 novembre 1998 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini presentazione della pubblicazione "LA NOSTRA STORIA" calendario storico di Isola fino al 1954 a cura della redazione de "IL MANDRACCHIO" e della Comunita' Autogestita della Nazionalita' Italiana di Isola. Alla presentazione interverra' Silvano Sau.
*	Mercoledi 25 novembre 1998 alle ore 20.30 all Auditorio di Portorose. Rappresentazione teatrale del Dramma Italiano di Fiume con la Commedia "MARIO E IL MAGO" ispirato a un racconto di Thomas Mann. Autore del testo teatrale Mario Moretti.
Prezzo dei biglietti 1000 sit (adulti), 700 sit (studenti-pensionati).
Prevendita dei biglietti presso la segreteria della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano.
La biblioteca della nostra Comunita' e aperta al pubblico con il seguente orario:
Martedi dalle ore 10.00 alle ore 12.00 (Gianna Roškar)
Mercoledi dalle ore 16.00 alle ore 18.00 (Ondina Lusa)
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospod s Fizin, ki ne želi biti imenovan 3.000 tolarjev, Loreta ŠEGA 1.500 tolarjev, Mafalda PAHOR iz Pirana 1.000 tolarjev, Marija ŽVEGLIČ iz Mirnega kota 2.000 sit, in družina FATUR iz Lucije 3.000 tolarjev. Društvo invalidov iz Pirana je že v mesecu maju nakazalo 3.000 tolarjev. Ker je objava prostovoljnih prispevkov v mesecu juliju zaradi požara v stavbi KS Portorož odpadla, kasneje pa smo jih po pomoti izpustili, se jim za prostovoljni prispevek zahvajujemo, za nastalo napako pa opravičujemo. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Številka/numero 10* november/novembre 1998* letnik/anno VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIK0LIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* nakla-da/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 55, Portorož/Lungomare 55, Portorose* tel./fax: 066/73046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Sonja POŽAR iz Lucije, Milica MASLO, Marjan MASLO, Cesarina SMREKAR, Slavko GABERC, Kristjan KNEZ, Srečka BAČAR, Nada KOZINA, Jana TOLJA, Žare LIPUŠČEK, Darinka ŠUŠTERČIČ in še kdo ... Vinjete: Sandro SAMBI.
IZGUBA OBČINSKEGA PODJETJA AERODROM PORTOROŽ
Aerodrom dela z izgubo, ki skupaj z neobračunano amortizacijo letno znaša okoli 40.000.000 SIT. Turistično gospodarstvo ni pripravljeno pokrivati izgube letališča, ki sicer s šolskimi in akrobatskimi poleti onesnažuje okolje, pripelje pa le pičlo število turističnih gostov. Zato ostaja celotna izguba na plečih občanov. Znano je, da je občina naročila strokovno študijo, ki ugotavlja, da bi bilo najbolj smotrno letališče postopoma zapirati in območje nameniti drugi, okolju primerni in dobičkonosni dejavnosti. Vendar se zadeve ne odvijajo v takšno smer. Interes privatnih podjetij in posameznikov, ki z letalsko dejavnostjo zaslužijo, ima očitno prevelik vpliv na občinske strukture. Pravzaprav bolj kot za zaslužek, gre za prelivanje občinskega denarja v privatne žepe. Tipičen je primer dolgoletne pogodbe, s katero je občina dve svoji letali dala v zakup zasebnemu podjetju. Letali sta veliko v zraku in nedvomno zakupniku prinašata lep prihodek. V občini pa ugotavljamo, da sta letali na koncu svoje amortizacijske dobe, na računu za nakup novih letal pa se ni nabralo niti tolarja! Podobno je tudi z objekti na letališču, ki po vrsti zahtevajo velika vzdrževalna vlaganja.
Žare Lipušček
NAGROBNI NAPISI
Ker drug je kandidat požel vso slavo, od nevoščljivosti ga je pobralo.
X
Politik bil je, delal škodo na tem svetu, zdaj dela jo nebeškemu očetu.
X
Bil je priljubljen, dober in pa zdrav, dokler s politiko se ni spečal.
X
V politiko se ves zagnan je spravil, z volilnim se je golažem zadavil.
X
Ko se vračal je z martinovanja, za volanom ga je doletelo, sredi spanja...
X
Ko rekli so mu znesek parkirnine, odneslo ga v nebeške je višine.
Sonja Požar, Lucija

BREZGOTOVINSKO POSLOVANJE
Brezgotovinsko poslovanje je postalo del vsakdanjega življenja. Za plačevanje nakupov v trgovinah uporabljajte plačilno kartico ACTIVA, za dvig gotovine pa bankomate.
Tudi za plačevanje položnic obstaja rešitev. Odločite se za trajni nalog ali Banko na domu ter se tako odrecite obisku banke zaradi plačila položnic.
Trajni nalog predstavlja pooblastilo banki, da s tekočega računa poravnava vaše obveznosti (voda, elektrika, RTV naročnina, naročnine za revije... ipd.).
Niz bančnih storitev Banke na domu vam nudi zelo enostavno plačevanje računov, ki ne predvideva obiska banke in jih lahko uporabite kjerkoli ob katerem koli času. Še več, s pomočjo te storitve lahko:
*	položnice plačujete kar od doma,
*	prejemate obvestilo o pokojnini na dom,
*	naročite čekovne blankete na željeni naslov.
Občasno, ko pridete na banko, lahko vzamete obrazec in ovojnico Banke na domu, vpišete podatke o svojem tekočem ali žiro računu in priložite položnice, ki jih želite plačevati. Obrazec s položnicami pošljete na banko, ki bo vaše obveznosti poravnala še isti dan, ko bo prejela naročilo.
Za podrobnejše informacije se oglasite v poslovni enoti Banke Koper, kjer vodimo vaš tekoči račun.
ke
P« зе.-ne
>Г(
sol jiv me mc orr zac
П0Ј
ZLATA VRTNICA '88
Turističnega društva Portorož
Portoroško Turistično društvo je 12. novembra v Avditoriju tudi letos podelilo Zlate vrtnice, priznanja, ki jih podeljuje tistim, ki vzorno skrbijo za lepo, urejeno in čisto okolje v svojem kraju, za nove pridobitve in za gostoljubje v turizmu. Ob tej priložnosti so še nazdravili letošnji uvrstitvi Portoroža - 2. mesto med najbolj turističnimi kraji v Sloveniji, ki ga je dosegel v tekmovanju na področju turizma in varovanja okolja.
Turistično društvo Piran pripravlja martinovanje, ki bo 14. novembra s pričetkom ob 16. uri na Prvomajskem trgu v Piranu. Fešto pripravljajo v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Slovenske Istre, zato boste lahko poskusili tudi domače mlado vino.
VABLJENI
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
*	PIC - Pravno-informacijski center. Brezplačna pravna pomoč in svetovanje neviadnim organizacijam in posameznikom. Metelkova 6, Ljubljana, tel.: 06113 23 364, 13 23 358.
*	Mladiče perzijske muce oddam ljubiteljem živali. Tel. 772-073.
*	Ugodno prodam regal Triglav moderni z 11 predali, dolžina 2,5 m, višina 2,30 m in tri manjše mizice s steklom. Informacije na tel. 772-329 po 18. uri. Cena po dogovoru.
*	Nudim ŠIVILJSKE storitve: izdelava in popravilo oblačil. Informacije popoldan na tel.: 772-070.
*	Brušenje in lakiranje parketa. Tel.: 066/741-265.
*	Ugodno prodam nov kamin z napo iz bakrenega tolčenega bakra nemške izdelave. Jože Mally, Obala 13, Portorož.
*	UPOKOJENEC iz Lucije, Kajuhova ulica 5, išče žensko, ki bi mu od 11. do 13. ure prinašala hrano na dom. Za informacije se obrnite na tel. 772-863, Leskovšek.
*	Zahvaljujem se "prijazni" osebi, ki je na Lepi cesti 43 v Portorožu v začetku novembra letos s spodnje grede pod škarpo izruvala in ukradla naš dve leti star bougonville - Anica Kočevar.
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.

PORTOROŽ

SMUČARSKI KLUB PORTOROŽ CLUB SCIISTICO PORTOROSE
PROGRAM AKTIVNOSTI SMUČARSKEGA KLUBA PORTOROŽ V SEZONI 1998/99
Spoštovani!
Dovolite, da vam v kratkem predstavimo aktivnosti Smučarskega kluba Portorož v sezoni 1998/99- Podrobnejše informacije o zapisanih aktivnostih vam bodo na voljo v uradnih urah kluba. POZOR!
Zaradi rdečega petelina, ki je poleti zakikirikal v stavbi KS Portorož, bo klub do nadaljnjega uradoval v Luciji, Liminjanska 78 - športna dvorana, ob parkirišču, nad semenarno (TIK-TAK).
Uradne ure
Vsak četrtek v novembru, decembru, januarju, februarju in marcu, od 17. do 19. ure v začasnih prostorih ob lucijski športni dvorani.
Članarina
Članarina za sezono 1998/99, ki jo lahko poravnate v času uradnih ur ter na sejmu smučarske opreme, je za posameznike 3 000 SIT, za družine pa 7000 SIT. V članarini je vključeno tudi nezgodno zavarovanje članov kluba.
Redna letna skupščina kluba
19. novembra 1998, ob 18. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Lucija.
Sejem smučarske opreme
Tržnica Kaštel v Portorožu
20.	november, od 15. do 19. ure
21.	november, od 09. do 19. ure
22.	november, od 09. do 18. ure
Smučarski ples Tradicionalni smučarski ples bo le teden dni po sejmu smučarske opreme in sicer v Hotelu Slovenija v Portorožu, 28. novembra, od 20. ure pa dokler bodo pete vzdržale. Informacije in rezervacija miz v uradnih urah in na sejmu smučarske opreme.
Zimovanje
Passo San Pellegrino: 16. - 23. januar in 13. do 20. februar 1999
•	šola smučanja in deskanja: začetni in nadaljevalni tečaji za otroke in odrasle
•	rezervacije apartmajev: agencija Spik Izola, tel.. 066 645019, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 700 do 1400; potrditev rezervacije, plačilo akontacije in prijave za šolo smučanja (deskanja) prav tako v agenciji Spik Izola, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 700 do 1400 ter na smučarskem sejmu. Pohitite, saj je število apartmajev, žal, omejeno!
Enodnevni smučarski izleti
Sobote v decembru, januarju, februarju in marcu - prijave in plačila ob četrtkih v začasnih klubskih prostorih (športna dvorana v Luciji!)
•	člani kluba-popust pri plačilu prevoza in šoli smučanja
•	ugodnosti ob vnaprejšnjem plačilu petih izletov
Tekmovanja
Pokal prijateljstva treh dežel - februar 1999, klubsko prvenstvo v veleslalomu - februar 1999 ter medklubsko tekmovanje v veleslalomu-marec 1999
Zaključni piknik (zadnji v tem tisočletju !!!!) Junij 1999 - Strunjan, Sv. Duh - Hotel Salinem
Lepo pozdravljeni ! UO SK Portorož