MM
®, Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem".
tJ
- ■ - List izhaja 10. in 25. vsakega meseca. —	 	 Za posamezne člane v „Deželni zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so v „Zvezi“ in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2'—. Sicer stane list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, 	= četrtletno K 1'30 in posamezna številka 25 vinarjev. ===== = Cena inseratom: 'As strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. —	 vsakega meseca, s tem dnem sc uredništvo zaključi.		
Štev. 5.	V Ljubljani, 22. maja 1915.		Leto 11.
Zvezne objave.
Za člane gostilničarske zadruge ljubljanske okolice so priložene današnjemu listu poštne položnice, da se jih poslužijo pri plačevanju letošnje 3kronske doklade. Načelstvo naroča, naj se to plačilo izvrši takoj, da ne bo treba politične oblasti nadlegovati za eksekucijsko izterjanje. Vplača se pri vsaki najbližnji pošti.
Umetniško izvršena učna p i’s m a za gostilničarski in kavarnarski obrt ima sedaj v zalogi Deželna zveza. Cena za izvod 1 K. Prirejena so tako, da jih lahko porabljajo vse gostilniške zadruge in bodo lep dekorativen spomin vsakega vajenca. Naj si torej načelstva po potrebi ta učna pisma naroče.
Deputacija gostilničarjev pri trgovskem ministru.
Popisovanje zalog slada in nameravano zaseženje 15.000 vagonov od vojnega ministrstva je napotilo predsedstvo avstrijske državne Zveze gostilničarskih zadružnih zvez, da je sklicalo na dan 30. aprila t. 1. zastopnike vseh kronovin na Dunaj k posvetovanju korakov, ki naj se napravijo proti zaseženju slada in vsled tega proti nevarnosti gostilničarskega obstoja.
Po temeljitem'posvetovanju, ki je po^-kazalo soglasnost vseh avstrijskih gostilničarjev, se je sklenilo, po deputaeiji, vseh zastopnikov izročiti gospodu trgovskemu ministru spomenico, v kateri se opozarja na vsled zaseženja slada grozečo nevarnost in prosi, da se ta nevarnost odvrne od že itak hudo prizadetega gostilni-čarstva.
Ekscelenca minister dr. Schuster je ljubeznjivo sprejel mnogoštevilno deputar-cijo. Predsednik Peuz mu je izročil od vseh zastopnikov podpisano spomenico in v svojem nagovoru opozarjal na povod, ki
je danes privedel zastopnike avstrijskega gostilničarstva s prošnjo k njemu, da obvaruje gostilničarstvo pred pogubo. Zaseženje slada bo povzročilo ustavitev pivo-varen in vsled tega zatvoritev večine gostiln. Ustavitev izdelovanja piva pa pomeni za državo izgubo 80 milijonov kron na davkih in pri deželah in občinah 150 milijonov kron prejemkov. Dalje je naglašal, da se bodo vsled že po razglašeni prepovedi izvoza slada dovoljenega izvoza 15.000 vagonov, obstoječe zaloge zelo oslabšale in da se bodo vsled nameravanega zaseženja nadaljnih 15.000 vagonov po vojnem ministrstvu zaloge pivovarn, od katerih so že mnoge obrat ustavile, druge pa bodo s svojimi zalogami slada izhajale le še do maja in junija in le malo-katere do septembra, zopet tako znatno zmanjšale, da bodo morale še poprej ustaviti obrate in bodo vsled tega tudi gostilničarji izredno prizadeti.
Gospod trgovinski minister je v odgovoru poudarjal, da popolnoma umeva dalekosežnost take odredbe. Tudi je že v obrambo upravičenih koristi gostilničarjev in pivovaren napravil primerne korake. Dalje je naglašal, da je nameravano zaseženje sladnih zalog po njegovih informacijah mišljeno le v najskrajnejši potrebi in se ne bo takoj izvršilo. Trgovsko ministrstvo bo zadevo obdržalo v evidenci in tudi vojno ministrstvo lio> gotovo uvaže-valo proti1 temu uveljavljene pomisleke ter odredbo' ne takoj, ampak v najskrajnejši sili izvedlo1. Upati je, da bodo zaloge žita za prehrano armade, ki mora seveda v prvi vrsti priti v poštev, tako zadostovale, da ne bo treba slada privzeti za izdelovanje kruha ali pa le v prav omejeni meri. Na vsak način se bo pa minister prizadeval, da bo po možnosti lajšal težke posledice take odredbe.
Predsednik Peuz je tudi na to opozarjal, da je liri danes se vršečem posvetovanju več zastopnikov sporočilo, da hočejo pivovarnarji kot delno nadomestilo slada porabljati sladkor, s čimer se bo cena piva znatno zvišala. Zato so tudi pro-
sili, naj se uvede vojno pivo kot srednje pivo, ki se že v več kronovinah vari, zato da bodo še obstoječe zaloge še dalj časa trajale.
Nato je minister odgovoril, da mu je vpiašanje o uvedbi srednjega piva zelo simpatično. Težkoča izvedbe leži v tem, da se bo z uvedbo srednjega piva cena težkih piv znižala, zato pa zvišala cena lahkih piv. Gotova omejitev je neizogibna, kar je naravno posledica vojne. Skušalo se pa bo zabraniti, da se to ne zgodi po nepotrebnem.
Končno je predsednik d^nutacije Peuz prosil, da bi se, v slučaju omejitve izdelovanja in zmanjšanja prodaje piva, najpo-prej ustaviila oddaja piva trgovcem z mešanim blagom, ki imajo prodajo piva v steklenicah kot postransko opravilo, in da bi se pivovarnam ukazalo, da opustijo dostavljanje piva v steklenicah zasebnikom. Pivovarnarji naj prepuste prodajo piva edinole gostilničarjem!
Gospod minister je nato odgovoril, da bi izvedba te želje v gotovi smeri povzročila znatne težkoče, zagotavljal je pa, naj bodo gospodje prepričani, da bo trgovinsko ministrstvo tudi to vprašanje obdržalo v evidenci.
Predsednik Peuz je nato izrekel zahvalo trgovskemu ministru, da je bil tako dober, sprejeti mnogoštevilno deputacijo, ter še enkrat prosil, naj se vse ukrene, da se odvrne nevarnost, ki pomeni pogin mnogim gostilničarjem.
Govorilo je še nekaj delegatov in je zlasti češki delegat poudarjal, da bi za češko deželo nastala katastrofa, če se zase-žeio zaloge slada.
Od naše deželne Zveze sta se zborovanja in deputacijo udeležila predsednik Zveze gosp. Vinko O g o r e 1 e c in predsednik ljubljanske gostilničarske zadruge gosp. Fran Kavčič.
Denar za vojno.
Še ne pred dolgim časom je veljalo kot nerazrešljiv problem, zbirati zneske, ki niti od daleč ne dosegajo sedanjih vojnih izdatkov. Po nemško-francoski vojni leta 1870/71. je finančnik Bleichroder predlagal knezu Bismarcku, naj naloži Francoski1 pet milijard frankov vojne odškodnine. Ta predlog je Bismarck smatral izprva kot slabo' šalo, kajti odkod naj vza^ me vsled vojne izčrpana Francija toliko denarja? Toda izkušeni finančnik je s svojim predlogom prodrl. Francija je potem plačilo pet milijard omogočila le s tem, da je izprosila tri roke v treh letih, in res se je odplačilo zavleklo do leta 1874., čeprav je bilo v njenem interesu, da hitro plača, ker so Nemci toliko časa imeli francosko ozemlje zasedeno.
Bogata Francoska torej pred 40 leti ni bila v položaju pet milijard frankov naenkrat plačati. Od takrat je postal svet veliko bogatejši. Veliko bogastvo so pa mnogi finančniki iskali le na Angleškem in na Francoskem, kateri deželi sta se s tem bahali, da moreta vojna posojila veliko lažje in hitreje najeti kakor nasprotniki, dočim sta na kapitalno moč Nemčije iri Avstrije naravnost pomilovalno gledali.
Znamenit uspeh nemškega ter avstrijskega in ogrskega vojnega posojila v novembru in decembru prejšnjega leta, kateremu se bo, kakor je pričakovati in kakor že tudi kažejo dosedanje subskrip-cije, dostojno pridružil uspeli sedanjega vojnega posojila, je postavil prorokovanja pariških in londonskih državnikov in listov o nezadostnosti finančne moči Nemčije in naše monarhije na laž. Prvo nemško posojilo je doneslo z enim udarcem znesek, visok kakor vsa vojno odškodnina Francoske v letu 1870. in drugo1 nemško vojno posojilo dvojni znesek znamenite petmili-jardske odškodnine. Tudi izid našega vojnega posojila je prekosil vsa pričakovanja in kar je še bolj občudovati: vplačila so se izvršila, ne da bi se omejil denarni trg. Vpraševalo se je: Kako naj se milijarde, ki so jih podpisali v Nemčiji in pri nas, vplačajo pri državnih blagajnah? Kako je mogoče toliko denarja v gotovini spraviti skupaj, ko so vendar bili zneski, ki so se imeli vplačati, tako v Nemčiji kakor pri nas, večji kakor skupna vsota bankovcev,
LISTEK.
Ostrige!
(Spisal po lastnih doživljajih vodja R. Dolenc).
Bilo je leta 1875. ali 1876., ko je priredila kmetijska družba v Trstu kmetijsko in obrtno razstavo. Jaz sem si jo tudi ogledal, tembolj, ker sem bil izvoljen za jurora v oddelku za sadjarstvo. Odpeljal sem se pa v Trst s soprogo.
Razstavno poslopje, velikanska, v lepem rimskem slogu zgrajena lesena lopa, je stala tik morja proti Mu ji. Koj nad to lopo je bil svet že gričev in strm, in na njem v holmih so stale v okusno zgrajenih hišicah restavracije. Najbližja je bila »Drehers Bierhalle« in pa priprosta hišica, v kateri se je pravi kraški teran točil. Zato je imela velik, daleč čitljiv napis: »Vero terrano del Carso«. Ko sva šla s soprogo mimo Dreherjeve restavracije, me je opozorila na njo, češ: »Glej, tu gori si bodeva pa zopet enkrat lahko dunajske
ki so v prometu. Gibanje denarja nam to pojasni. Denar, ki se danes vplača, kroži jutri že zopet in je na ta način takoj zopet na razpolago, da ga drugi vplačajo. Moderna finančna tehnika z nakazovalnim prometom, kliringom, s prenosom od enega konta na drugega, sodeluje znatno, da se omeji plačilo z gotovim..denarjem na najmanjšo mero.
Do izbruha vojne je veljalo skoro kot gospodarska dogma, da je denar dobiti le v Londonu in Parizu. Ne le izven naše države, ampak tudi v tuzemstvu je bilo zelo razširjeno mnenje, da je Avstro^ Ogrska pri najetju posojil večji del navezana na inozemstvo. To je šlo tako daleč, da je Francija mislila, bogve kaj bo napravila, ko je začela leta 1910. Avstro-Ogrsko fiinancielno bojkotirati in vsako udeležbo francoskega kapitala pri naših posojilih celo prepovedati.
Da bo mogla naša monarhija v vojni zoper cel svet sovražnikov spraviti v lastni deželi milijarde in celo z lahkoto skupaj, je bilo za naše sovražnike veliko razočaranje. Pri tem se je šele videlo, kakšno gospodarsko moč ima naša država. V dokaz, da prebijemo tudi brez inozemskega denarja, se je dne 1. januarja tekočega leta popolnoma poplačalo v Ameriki najeto dolarsko posojilo in se je dne 1. marca tudi 130 milijonov avstrijskih zakladnih listov iz leta 1892. v gotovini izmenjalo. Ti vrnjeni zneski so poleg mnogega drugega tekočega denarja zdaj na razpolago za nove naložbe pri vojnem posojilu.
V	Avstriji in na Ogrskem ni več tako kakor leta 1870. in 1880. Naša monarhija se je od takrat mogočno razcvetela in se gospodarsko tako okrepila, da so na primer dohodki železnic naše državne polovice danes trikrat večji kakor leta 1880. in da so se tudi državni dohodki v tej dobi potrojili. Kljub vojni ni dvomiti o nadalj-nem napredujočem gospodarskem razvoju naše monarhije. To vidimo zdaj že med vojno. Kakšna sprememba v razpoloženju in kakšno zboljšanje na gospodarskem polju, če se spominjamo prvih vojnih mesecev in jih primerjamo s sedanjimi! Po teh opazovanjih in spričo razveseljivih uspehov na bojišču smemo z zaupanjem gledati v bodočnost.
Vendar še ni vse storjeno, še se mora do srečnega zaključka vojne delati in
klobasice ter izborno pivo privoščila.« Soproga je namreč Dunajčanka in tudi jaz sem bil takrat še strasten prijatelj dunajskih klobasic ter istotako dunajskega piva. No, v Vipavi nama ni bilo ne eno ne drugo na razpolago.
Ko sva dospela do razstavne blagajne, sem vprašal, če je kaka restavracija v razstavi. Povedali so mi, da so restavracije zunaj in če si kupim za 10 krajcarjev listek, se lahko zopet vrnem iz restavracije v razstavo. Seveda sem takoj z vstopnino tudi dva taka listka kupil in šel s soprogo v razstavo. Po pravici rečeno, ni bila ta nič kaj posebnega. Posebnost je bila pa ta, da ni bilo nikjer najmanjšega slovenskega napisa, ampak vsi so bili italijanski le izjemoma tupatam tudi nemški.
Ko je neka razstavljena stolpna ura jako glasno deseto uro odbila, me je opozorila soproga na Dreherjevo restavracijo, v katero sva tudi takoj šla. Sedla sva za mizo na precej veliki verandi, iz katere je
raditega je, ker v to ne sme manjkati denarja, udeležba vseh slojev prebivalstva na vojnem posojilu zapovedujoča dolžnost, liri katere izpolnitvi se še združi koristno in potrebno s prijetnim, namreč z dosego prvovrstne, zelo cene naložbe kapitala, z rentabiliteto, ki se pred kratkim časom niti misliti ni mogla.
Položaj mesarskega obrta.
Obljubili smo, da bomo v listu objavljali tudi stvari iz mesarskega obrta, ker je tudi nekaj mesarskih zadrug, ki so združene z gostilničarskimi, včlanjenih v Zvezi, in ker je jako mnogo gostilničarjev obenem mesarjev.
Današnji položaj mesarskega obrta je še žalostnejši kakor gostilničarski, kajti tako na Kranjskem kakor sploh v Avstriji, je morala več kot polovica mesarjev ustaviti svoje obrte. Treba si je le predstavljati, od česa naj se potem živi rodbina takega obrtnika'.
Ako preiskujemo1 vzroke, da so prišli mesarji v tak položaj, vidimo, da je glavni vzrok zvišanje cen živine, največkrat povzročeno po prekupčevalcih in tudi po poljedelcih, ki zahtevajo odurne cene za živino'. Začetkom avgusta lanskega leta so se kupovali voli poi 90 do 100 K za 100 kg; te cene so se zvišale do konca januarja t. I. na 140 K. Danes so pa cene take, da jih ni mogoče zmagati in se je naravnost čuditi, da so tako visoke. Vsled velikanskega zvišanja cen so morali tudi mesarji zvišati cene, toda to zvišanje nikakor ne soglaša z nakupno ceno. Voli, ki so se poprej plačali s 600 K, veljajo zdaj več kot še enkrat toliko.
Deloma je zvišanje cen povzročilo nakupovanje živine za vojaštvo, ki plačuje vsako ceno. Dežele so sicer prepovedale izvažati živino, toda prepovedi so se razveljavile. Ko bi te prepovedi obstojale, bi bilo dovolj živine na Kranjskem in tudi cene bi tako ne poskočile. Zdaj pa prekupčevalci plačajo vsako ceno-, ki jo zahtevajo prodajalci, in izvažajo bodisi govedo ali prašiče ponajveč na Dunaj. Kje naj more domač mesar konkurirati z drugimi kupci in kako naj bi prodajal meso za tako ceno, da bi ga mogli tudi manj premožni ljudje in zlasti srednji stan kupiti?
bil krasen razgled na morje. Tam sva slišala po preteku treh let zopet enkrat pravo pristno dunajsko nemščino — dunajskih natakarjev namreč — ter si privoščila izborne dunajske klobasice in dobro pivo. Ko sem že plačeval, da se vrneva v razstavo, zavpije za menoj nekdo: »Ostrige!« Bil sem takoj prijetno iznenaden, kajti oštrige so mi bile priljubljena slad-ščica. Smeje sem soprogo pogledal, in ko je čožot, kii je ostrige ponujal, prišel k mizi, sem ga v slabi! italijanščini vprašal, po čim jih daje. Storil sem to zato, ker sem vedel, da tujca opeharijo pri ceni. Tudi moj čožot je takoj vedel, da sem tujec, ter odgovoril: »A dieci soldi il pezo, šior« (po deset soldov komad, gospod). Smeje sem ga pogledal in v pristni benečanski laščini rekel: Kako morete tako nesramno visoko ceno zahtevati, ko sc takih ostrig, po pet soldov, kolikor se jih le hoče, lahko' dobi? Mož je seveda pošteno zardel iti v ne majhni zadregi mi odvrne:	»Gospod,	ne	za-
merite, ako bi me bili takoj v mojem je-
Tudi glede prašičev niso razmere nič boljše. Izdane naredbe ne odgovarjajo praktičnim potrebam. Prepoved, da se prašiči ne smejo s koruzo krmiti, bo dovedla do tega, da se v jeseni ne bo dobilo pitanih prašičev. Isto bo nastopilo pri pf-tanih volih.
Na vsak način je treba tukaj kake edpemoči. Danes kmetje sami zahtevajo velikanske cene, čeprav imajo dovolj živine in jih stane toliko kakor v normalnih razmerah. Treba bi bilo izdati maksimalne cene, sicer bo zvišanje cen še vedno od tedna do tedna naraščalo in se bodo razmere še poslabšale, ker se potrebuje za vojaštvo vedno več mesa in se tudi taki ljudje pečajo s prqkupovanjem živine, ki svoj živ dan niso imeli s to stvarjo opravila. Neki usnjar v Marenberku na Štajerskem nakupuje v Gradcu velike mno1-žine živine ter potem zaklano na različne kraje prodaja. Ta mož izvršuje neopravičeno mesarijo na debelo, zato bi bila stvar oblasti, da nastopi proti njemu kakor še proti mnogim drugim tovarišem tega.
Pred kratkim se je vršilo v Gradcu zborovanje Zveze mesarskih zadrug na Štajerskem in Koroškem in tu je neki govornik poudarjal, da trpijo1 pod sedanjimi težkimi razmerami mesarji cele Avstrije. Sedanje visoke cene niso upravičene, ker ne obstoji pomanjkanje živine. Na Dunaju je vsak teden na trgu 3000 kosov živine, kar je dokaz, da je ne primanjkuje. Veliko krivde zvišanja mesnih cen imajo neopravičeni prekupčevalci, ki bašejo neizmerne dobičke v svoje žepe. Toda tudi proti kmetom je treba izdati primerne odredbe zo■-per pretiravanje cen, kajti kmetje izvršujejo sami v veliki meri prekupovanje živine. Živina ne sme iti skozi več rok, ker se s tem podraži. Govornik je označil uvedbo maksimalnih cen kot zelo potrebno, kajti živine je še vedno dovolj dobiti.
Na tem zborovanju se je soglasno sprejela naslednja resolucija, kateri se gotovo tudi kranjski mesarji pridružujejo:
»Vsled neopravičenega neznansko rastočega pretiravanja cen pri živi živini, govedi, prašičih in teletih, je obrt mesarjev in prekajevalcev najhujše oškodovana ter v svoji eksistenci najnevarnejše ogrožena. Že danes je škorci 50 odstotkov mesarjev in prekajevalcev ustavilo obrate; ako se čimprej ne odpomore temu, je ne-
ziku po ceni vprašali, bi bila tudi cena mojim ostrigam le po pet soldov. Tako sem si pa mislil, da se bo dalo kaj več zaslužiti.« Velel sem čožotu dvanajst najlepših oštrig odpreti ter prirediti. Stopil je takoj k natakarju po krožnik in pričel oštrige odpirati. Med tem mi je tudi že natakar dovolil, da sme piccolo po če-trtinko pristnega kraškega terana k sosedni majhni restavraciji skočiti, na kateri se je bliščal napis: »Vero terrano del Carso«.
Ko sem s pravo slastjo zaužival ostrige in jih zalival z izbornim teranom, začulo se je od restavracije s teranom glasno govorjenje več oseb. Bilo je namreč tam društvo kakih 30 do 40 oseb, samih mladeničev, in njim na čelu Že starr-'kav sivobradat mož. Korakali/ so naravnost proti nam in jaz sem takoj spoznal, da so bili Madžari, prejkone gojenci kakega zavoda, ki so si s svojim voditeljem na čelu prišli v Trst razstavo ogledat. Verando okrog Dreherjeve restavracije so
varnost, da bo mesarski obrt popolnoma uničen in mora popolnoma izginiti. Ubož-nejše, delavsko prebivalstvo ter srednji stan ni več v položaju, da bi si mogel vsled enormnih cen kupiti košček mesa. Zato je dolžnost oblasti in vlade, skrbeti nele za vojaštvo, ampak tudi za drugo prebivalstvo države ter mu preskrbeti meso za primerno ceno. Ker to ni nemogoče in se lahko popolnoma izvede, prosi Zveza vlado in pristojne oblasti, naj se nemudoma ukrenejo koraki, da se ustavi nezaslišano pretiravanje cen žive živine in določi zakonito največjo mejo prodaje živine. Zvezno državno predsedstvo se prosi, da to resolucijo nemudoma predloži na pristojna mesta in skrbi za to, da se te upravičene zahteve tudi izvršijo.«
Svetovna žetev.
(Iz »Trgovskega Vestnika".)
V	sedanjem vojnem času se skoro vsakdo zanima za množino žita, ki se pridela na svetu. Zal, da nam statistični podatki1 žetve iz leta 1914. niso na razpolago, imamo jih le iz leta 1913., vemo pa1, da bodo vseeno' vzbudili zanimanje posebno v produktivnih slojih. Svetovna žetev leta 1913. glede petih glavnih žitnih vrst se je preračunila na 3897 milijonov meterskih centov in sicer za 77 milijonov met. centov manj kot žetev leta 1912. Pšenice je bilo sicer 69 milijonov več, zato pa drugega žita manj. Skupna žetev leta 1913. je znašala:
pšenica 1184-90 mil. met. stotov rž	498"80	»	»	»
ječmen	43175	»	»	»
oves	736'86	»	»	»
koruza	1044'08	»	»	»
skupaj	3897-39	»	»	»
Tik pred žetvijo leta 1913. so znašale zaloge pri trgovcih in producentih žita 47'99, rži 24'90, ječmena 14'92, ovsa 34-81 in koruze 6078, skupaj 183'40 milijonov metrskih stotov. Ta skupna zaloga je presegala skoro trikrat zaloge predido-čil treh let, kajti leta 1912. so n. pr. znašale zaloge le 62'14 milijonov metrskih stotov.
Kot predvidna potrebščina žita v kampanji leta 1913/14. se je zračunila:
kar skokoma zasedli in vpitja: »He! gu-ljaš, bira!« ni bilo konca. Nisem se dal motiti ]iri uživanju ostrig, no, tudi pri Madžarih je govorjenje utihnilo in slišati je bilo le ropotanje žlic in nožev. Pri! tem sem zapazil, da se je tik zamenoj sedeči mladenič čez moje rame začudeno na oštrige oziral ter svojega tovariša vprašal: »A baszarna, mi enyit az az ur?« (a basama, kaj je ta gospod?). Tovariš je pogledal na moj krožnik, zmajal z ramami ter rekel: »Nem tudom, kirdeszi neki« (ne vem, vprašaj ga). In res me je v pristni nemščini, toda s popolnoma madžarskim naglasom vprašal: »Herr, entschuldigen, \vas essen Sie?« Odgovorim mu: »Au-stern, mein Herr.« »Hat und ist das gut?« me zopet vpraša. »O, ja; sogar sehr gut, wenn man sie vertragt, und niclit liefert,« sem mu odgovoril. On pa reče:	»Was
heist liefert? Versteh ich das niclit.« »No, wer nicht den heiligen Ulrich anruft und sie ausspeut, der liefert sie,« je bil moj odgovor. Madžar se je pa tej moji izjavi
pšenica	1117‘80 mil. met. stotov
rž	48877	»	»	»
ječmen	401-81	»	»	»
oves	718"04	»	»	»
koruza	1092-19	»	»	»
skupaj	3818’61	»	»	»
Bilanca svetovne žetve leta 1913. je znašala (pri omenjenih petih žitnih vrstah):
Skupna žitna žetev I. 1913.	3897'39	mil.	met.	stot.
prištevši zaloge
žetve I. 1912.	183'40	»	»	»
torej je bilo žita na razpolago	4080-79	»	»	»
Če se odbije izkazana potrebščina po	3818'61	»	»	»
je znašal prebitek	262-18	»	»	»
ki je bil na razpolago za večje potrebščine v letu 1914.
Države, ki izvažajo žito; Kar se tiče žitnih pridelkov Ogrske, pravijo uradni statistični1 podatki: Zaloge pri poljedelcih in v skladiščih so se cenile z žetvijo leta 1913. vred:
pšenica	48-06 mil.		met.	stotov
rž	14-82	»	»	»
ječmen	18-37	»	»	»
oves	15-88	»	»	»
koruza	55-22	»	»	»
Ogrska porabi pšenice 36, rži 11 *50, ječmena 15, ovsa 12 in koruze 55"22 mil. met. stotov. Iz teh številk se lahko zra-čuna, koliko je imela Ogrska prebitka za izvoz. Koruzo je lahko' sama porabila, ker je bila žetev bolj slaba, v letu 1914. je bila veliko boljša.
Rusija je pridelala v letu 1913.: pšenice 264,588.100 met. stotov rži	253,456.000	»	»
ječmena	126,405.600	»	»
ovsa	179,400.000	»	»
koruze	18,546.900	»	»
Za izvoz je imela Rusija na razpolago pšenice 92'59, rži 31 46, Ječmena 59'91, ovsa 31 "80 in koruze 4"55 milijonov met. stotov. Večina te množine je bila v januarju leta 1914. še za izvoz na razpolago.
Romunska je pridelala pšenice 22-91, rži 0'94, ječmena 6-02, ovsa 5-32 in koruze 30 milijonov met. stotov. Imela je precej slabšo žetev kakor v letu 1912. Za izvoz je bilo na razpolago še v letu 1914.
le nasmejal, poklical je natakarja ter mu velel:	»Sie, bring sie mir auch das!« in
pokazal je pri tem na moj krožnik. Natakar se je nasmejal ter mu povedal, da z oštrigami ne servirajo' v restavraciji, ampak da to onile mož prodaja. Pokazal je na čožota ter mu namignil, da je prišel k mizi z vprašanjem: »Commanda, signori?« Ker ni znal Madžar nič italijanski, čožot pa nič madžarski ali nemški', sem jaz prevzel nalogo1 tolmača, in pred vsem poslednjemu (čožotu) rekel: »A Liuesto pote ge conzar le« (temu jih lahko zabelite). Čožot je res zahteval 10 krajcarjev za vsako oštrigo. Madžar je bil s to ceno zadovoljen in naprosil me je, naj mu rečem, da jih odpre ter za užitek priredi. Med tem časom je pa tudi že segel v žep ter oštrige čožotu plačal. Madžaru sem še opomnil, da k oštrigam nii dobro- piti pivo, ampak vino, posebno črno kraško, kakoršno sem jaz pred seboij imel. Toda ta ni hotel ubogati, da bi si terana naročil, marveč je segel kar še po oštrigi, vtaknil si jo v usta
5 pšenice, 6 koruze ter 2'5 milijona met. stotov ječmena.
Bolgarska in Srbija sta imeli vsled balkanske vojne manjšo žetev vendar sta še lahko nekaj izvažali. Sploh so bili tudi podatki za to žetev nezanesljivi.
A r g e n t i n i j a je pridelala pšenice 35‘80 (v letu 1912. 54) ter koruze 89'84 mil. met. stotov. Za izvoz je bilo na razpolago 15’SO milj. met. stotov pšenice in 49'87 koruze.
Združene države severo-ameriškc so imele pridelkov:
1913	1912
pšenice 214'88 20570 mil. met. stotov koruze	61171 818'68 »	»	»
Za izvoz je bilo prebitka pšenice 54'02 in koruze 8’32 milj. met. stotov.
K a1 n a d a je pridelala 58’95 milj. met. stotov pšenice in je imela za izvoz 33‘95 milj. met. stotov na razpolago:
Indija je imela slabe vremenske razmere. Avstralija je pridelala 28 milj. met. stotov pšenice in imela izvoza 18*46 milj. met. stotov na razpolago.
Države, ki uvažajo žito. Avstrija je imela pridelkov:
1913 1912 pšenice	162	19*0 mil. met. stotov
rži	27-0	297	»	»
ječmena	17*5	17’1	»	»	»
ovsa	26’8	24-3	»	»	»
koruze	3‘4	3‘9	»	»	»
Potrebovala je uvoza: pšenice 1377, rži 3‘95, ovsa 222 in koruze 8‘62 milj. met. stotov.
Ako1 primerjamo številke izvoza Ogrske s številkami uvoza Avstrije, vidimo-, da potrebuje cela monarhija uvoza 171 milj. met. stotov pšenice, 073 milj. metrskih stotov rži ter 4'62 milijona met. stotov koruze, oves ji zadostuje. To velja1 seveda za kampanjo 1913/14. in najbrž obstoje podobne številke tudi za leto 1914/15., v kolikor se potrebščine vsled vojne niso zvišale.
Nemčija je imela leta 1913. naslednjo žetev:
pšenice	46,559.560	mil.	met.	stotov
rži	122,223.940	»	»	»
ječmena	36,732.540	»	»	»
ovsa	97,139.650	»	»	»
krompirja	541,211.460	»	»	»
Tu je bila tedaj jako dobra žetev in Nemčija je potrebovala le malo uvoza in sicer največ koruze, okrog 4 milj. met. stotov.
ter založil s kruhom. Oči vseli sosedov, osobito pa moje soproge itn moje, so bile vanj vprte. Komaj je imel mladenič oštri-ge v ustih, že je postal zagorelo rdečega obraza, solznih oči ter spakljivega dihanja in — Ulrich! Dragi grižljej je ležal že v kotu pod mizo. Vsi smo se mu seveda smejali in jaz sem mu rekel: »No, hab’ ich Ihnen nicht gesagt, dass die Austern so-gar sehr gut sind, wcnn man sie vertriigt and nicht liefert; Sie haben sie ha.lt gelie-iert. < Ko je mladenič zopet k sapi prišel, je rekel tovarišem madžarski: »O disznov az az ember, rrielik oz enjit!« (Po naše: O prašič tisti človek, ki to je!) Ne bodi len, se obrnem proti njemu ter mu rečem prav glasno madžarski:	»De	meg	nagyab,	di-
sznov, az az ember melik a golasat enjit!« (Po naše: Še večji prašič je pa1 tisti človek, ki golaš je!) Častiti bralci si lahko mislijo, kak halo da je nato med Madžari nastal in kako se je uživalec ostrig meni opravičeval.
Angleška je potrebovala uvoza: pšenice 55* 16, koruze 19-46 in ječmena 7'54 milj. met. stotov.
Francoska je pridelala pšenice 87-83 milj. met. stotov in je potrebovala uvoza 672 milj. met. stotov pšenice ter 5'86 koruze.
Italija je imela 58"35 milj. met. stotov pšenice ter je potrebovala uvoza 9’65 milj. met. stotov pšenice ter 4-20 koruze.
Te številke imajo veliko poučnega in zanimivega v času svetovne vojne. Veljajo sicer za prejšnjo kampanjo toda pri-merjaje si ustvarimo sliko stanja tudi za "sedaj. Vojna je potrebščino nekoliko zvišala, vendar vidimo, da naša monarhija potrebuje le malo uvoza, ako ji da Ogrska svoj prebitek na razpolago.
Zadružne objave.
Ljubljanski gostilničarji pozor! Potom trgovske in obrtne zbornice je dospel zadrugi opomin, da se c. kr. policija češče pritožuje, da nekateri gostilničarji in kavarnarji vse premalo uvažujejo izdane ukaze, tičoče se policijske ure. Ovadb za prekoračenje policijske ure je nešte-vilno in policijska oblast grozi z uvedbo še strožjih odredb. Tovariši, poživljamo Vas nujno, imejte pred očmi, da je vojni čas, držite se strogo policijske ure. Ne začnite še le ob nastopu časa goste opominjati na odhorl, odredba hoče, da je ob določenem času lokal že zaprt, ne pa, da se, ko je ura odbila, šele prične goste opominjati na odhod. Razmere so izredne, treba se je podvreči izrednim odredbam in iste tudi izredno točno izpolnjevati.
Slavno občinstvo pa se vljudno prosi, da na poziv, brez obotavljanja, zapušča lokale in s tem obvaruje obrrntKa nevarnosti in škode.
Načelstvo.
Gostilničarska zadruga v Ljubljani
objavlja, da je mestni magistrat dal sle-
deči
razglas:
Na podstavi določila § 54. obrtnega reda prepoveduje mestni magistrat v zmi-slu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 14. aprila 1915, št. S630, vsem imetnikom gostilniških in krčmarskih obrtov, t. j. gostilničarjem, kavarnarjem, prodajalcem žganja itd. vsako dajanje žganih opojnih pijač beračem, bodisi proti plačilu ali zastonj. Prestopki se bodo stro^ go kaznovali.
Vabilo
na
občni zbor
ki se vrši
v torek, dne 25. majnika 1915
ob 3. uri popoldne
pri g. G. Thalerju v Železnikih.
Dnevni red:
1. Pozdrav načelstva.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva o dosedanjem delovanju in
računih.
4. Posojevanje steklenic čez ulico.
5. Proračun za leto 1915.
6. Raznoterosti.
Gostilničarska zadruga v Železnikih.
Načelstvo.
Vabilo
na
II. redni občni zbor
ki se vrši
v torek, dne 25. majnika 1915
ob 10. uri dopoldne
v prostorih g. Fr. Grebenca v Vel. Laščah.
Dnevni red:
1. Nagovor.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo, načunski zaključek za 1. 1914
in poročilo računskih preglednikov.
4. Proračun za 1. 1915 in sklepanje o dokladi za
proračunjene stroške.
5. Razni predlogi in nasveti.
Op o ni n ja: Pri občnem zboru zamore dobiti vsak član tudi potrebne tiskovine za prošnjo glede odpusta davkov.
Vel. Lašče, dne 1. maja 1915.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev i. 1.1 v Vel. LaM
Franc Grebenc
t. č. podnačelnik.
Razglas
c. kr. deželne vlade za Kranjsko
z dne 11. maja 1915, št. 11.189 o določitvi dnevov, ob katerih je dovoljena prodaja mesa in obrtniško oddajanje mesnih jedij.
Na podlagi § 2. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. štev. 113, o zagotovitvi preskrbe z mesom, zaukazuje c. kr. deželna vlada tako:
S l.
Prodaja mesa, surovega in pripravljenega (kuhanega, pečenega, prekajenega i. dr.) ter obrtniško oddajanje jedij, ki obstoje povsem ali deloma iz mesa, je dovoljeno samo ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah.
Z mesom se razumeva goveje, telečje, svinjsko in kurje meso, izvzemši klobase in notranje organe zaklanih živali, kakor pljuča, jetra, ledice, vranice, možgane i. dr.
§ 2.
Prestopki tega razglasa se kaznujejo po § 7. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. štev. 113.
§ 3.
Ta odredba dobi moč z dnem razglasitve.
C. le r. deželni predsednik:
Baron Schwarz 1. r.
Stanovske vesti.
Prepovedana dneva. Kakor znano, jc vlada izdala naredbo, ki prepoveduje, da se dva dneva v tednu ne sme prodajati meso in sicer ne smejo ta dva dneva ne mesarji prodajati, ne gostilničarji dajati gostom meso. To se je odredilo, da se nekoliko odpomore pomanjkanju klavne živine. Med prebivalstvom pa vlada napačno mnenje, da velja ta odredba le za prodajo mesa v mesnicah, da pa smejo gostilničarji dajati mesno hrano- gostom, ako se prejšnji dan preskrbijo z njim in ga v hladilnici- spravijo. To je pa popolnoma napačno; v gostilnah se ta dva dneva sploh ne sme prodajati gostom mesa, tudi če ga ima gostilničar v zalogi, kajti potem bi se omejitev uživanja mesa od klavne živine
gotovo ne doseglo. Toda nič skrbi! Gostje se bodo tudi brez mesa lahko v gostilnah do sitega najedli. Saj se da iz jajc in različnega sočivja prirediti izborna jedila, poleg tega pa smejo gostilničarji tudi se mesene jedi in sicer vranico, jetra, ledice in različne klobasne vrste, ki so v naredbi izvzete, prodajati in iz njih jedila napravljati tudi ob prepovedanih dneh. Ravno tako so tudi' ribe okusna jed, da ne omenimo rakov in žab. So pač vojni časi in zato se moramo omejiti malo v uživanju mesa. — Drugače velja pa za zasebna gospodinjstva. Tukaj uživanje mesa ob prepovedanih dneh ni prepovedano in si torej lahko vsaka gospodinja prejšnji dan naKupi več mesa, da ga ima ob prepovedanih dneh. Ker je pa meso zdaj tako drago, se bodo tudi imovitejši ljudje premislili vsak dan jesti meso, ampak se bodo prostovoljno omejili v njega uživanju.
Za gospodinjo.
Kako naj se konservira zeleni fižol v stročju za zimsko porabo. Ker daje zeleni fižol v stročju — če je prave vrste seveda — v poletnem času kaj fino prikuho in solato, skušalo se ga je že od nekdaj tudi za porabo v zimskem času konservirati. To se je izvrševalo osobito po kuhinjah premožne gospode in v onih večjih gostilen, hotelov itd. Konserviralo se je vobče fižol na ta način, da se ga je vlagalo v primerne steklenice ali v kis, ali pa v slano vodo. No take konserve pa pač druge sličnosti z svežim poletnim fižolom nimajo kakor — zeleno barvo. Po okusu je v kisu kakor tudi v slani vodi konservirani fižol popolnoma istinito presojen, ter s presnim poletnim primerjan, enostavno — za nič. Njegovo konserviranje stane pa vrhu tega še dosti stroškov za potrebne kozarce, material, kis, sol in delo; zlasti če se konserviranje vrši v veliki meri.
Neprimerno boljša konserva zelenega fižola ter presnemu po okusu skoro popolnoma slična, je ona, ki se izvrši po renskem načinu. Ob reki Reni na Nemškem konser-virajo namreč vsako leto ne le kuharice finejših kuhinj, marveč tudi vse kmečke gospodinje zeleni fižol v stročju tako-le za zimsko porabo.
Ko vsebuje fižol v stročju še prilično prav drobno zrnje, ga oberejo v suhem vremenu, oprostijo nitk, ter razrežejo z ojstriin nožem, rezancem podobno po dolgem. Tako prirejeno stročje denejo za par minut v vrelo vodo, na kar ga odcedijo ter tako dolgo v senci na hladnem prostoru na miru pustijo, da se popolnoma ohladi. Ko je to doseženo, vložijo ga ne v kozarce, ampak po množini v kak čist škaf, sodček ali pa celo kad takole. Na dno posode polože lego čistega svežega trtnega listja, na to pa do kvečjemu 10 centimetrov na visoko, prvo plast stročja. To potlačijo z roko, dlanmi, tudi jo nekoliko osole in s celimi zrni popra, ter vejicami šatraja na-mešajo. Na prvo plast stročja, polože drugo lego trtnega listja, na to drugo 10 centm. debelo plast stročja, pomešano s soljo, poprom in šatrajem; in tako dalje do vrha posode. Vrhu najvišje plasti stročja polože tudi trtnega listja, to pa pogrnejo s čisto platneno ruto, katero — slično kislemu zelju ali repi — z lesenimi dilcami, ter opranim kamenjem pokrijejo ozir. obteže. Končno nalijejo še toliko slane vode vrhu
vsega, da stoji vedno nad dilcami, in ako izpari, dolijejo jo iznova.
Da se ob reki Reni zeleni fižol splošno na ta način za zimsko uporabo konservira, to sem vedel že pred 40 leti, da pa je taka konserva res prav dobra prikuha — solata manj — izvedel sem pa po lastni pokušnji šele to zimo. Moj blagi sosed, novomeški gospod prošt dr. Sebastjan Elbert je rojen Renčan. Kakor tak posnema svoje rojake v tem, da vsako leto za domačo porabo zelenega fižola v stročju za zimsko porabo po renskem načinu konservira. Letos mi je g. prošt poslal v najhujši zimi dvakrat po nekoliko takega fižola, katerega je moja soproga za prikuho priredila. Prvikrat mi ga je priredila po nemškem načinu, zabeljenega s tenko zažigo (Ein-brenn), drugikrat pa po italijanskem, zabeljenega s polovico olja, polovico svinjske masti, ter oslajenim s fino razsekljanim pe-tršilom ter česnom. In priznati moram, da me je okus te prikuhe, osobito po italijanskem načinu prirejene, kar iznenadil. Sredi zime pa taka zelena prikuha, to je že kar bonna!
Ker je ta način konserviranja zelenega fižola tako priprost, tako po ceni, in tako izbornega uspeha, je pač želeti, da se ga polotijo vse naše gospodinje, osobito pa še vse naše goslilničarice. Kakšno iznenadenje bi bilo to za goste, ako bi ne dobivali v zimskem času le kislo repo, kislo zelje ter krompir za prikuho na mizo, ampak tudi po večkrat na teden kaj fino dišeč zelen fižol v stročju. Torej posnemajte slovenske gospodinje, že celo gostilničarice, vaše nemške tovarišice ob reki Reni, in pričnite koj letos s tu opisanim načinom konserviranja zelenega fižola v stročju za zimsko porabo.	R. Dolenc.
Razno.
*	Ako cesar naroči klobase. Neko prusko sodišče je izdalo važno razsodbo, da nemški cesar, če hoče v nedeljo pri večerji pogostiti svoje goste s klobasami, pri tem na noben način ne sme kršiti nedeljskega počitka. Zanimiva razprava, ki je to odločila, se je vršila v Berolinu. Poslovodja neke velike mesarske tvrdke, ki je bila dvorna dobaviteljica, se je moral zago-vorjati zaradi obdolžbe, da je porabljal neko nedeljo slugo poti določilom nedeljskega počitka. Neko nedeljo je dobila tvrdka od cesarske kuhinje telefonično naročilo, naj večjo množino za osebno porabo cesarske rodbine določenih klobas in drugih prekajenin odpošlje z vlakom, ki odhaja iz Berolina ob 12. uri opoldne, kot brzo-vozno blago v Potsdam. Slugo, ki je zaboj na kolesu peljal na kolodvor, je ustavil stražnik in vsled tega je bil poslovodja obsojen z denarno globo petih mark. Poslovodja je vložil ugovor in v glavni razpravi zastopa! stališče, da gre tu za v obrtnem redu določeni izjemni slučaj glede nedeljskega počitka, namreč za dela, »katerih takojšnja izvršitev je potrebna v javil e m interes u«. Da je ta pogoj dan, izhaja iz tega, da je poštni urad v neki ulici odredil posebne odredbe, da se vsak čas lahko omogoči odpošiljanje živil v cesarsko palačo, dalje pa tudi iz tega, da dovoljuje železniška uprava pri gotovih vlakih posebne dvorne kuhinjske vlake. Poleg tega je bilo naročeno blago določeno za pogostitev državnih d o s t o j an -
s t v e n i k o v. Sodišče je dokazni predlog odklonilo z motivacijo, da se državni dostojanstveniki lahko tudi s čim drugim pogostijo kakor s klobasami in gnatjo.. Sicer je pa potrdilo kazensko odločbo z naslednjo vtemeljitvrjo: Za obveznost držati se zakonskih določil nedeljskega počitka je brez pomena, da je ravno cesar naroči-telj. V zasebnopravnem prometu ne zavzema cesar nikakega izjemnega stališča. Kakor se mora vsaka gospodinja preskrbeti s potrebnimi živili za nedeljo-, bi bila tudi stvar cesarske kuhinje, da si te pravočasno naroči. Sploh bi pa tudi dvorna kuhinja sama lahko poslala svoje uslužbence im naročeno blago.
Izdelovanje in prodaja kruha in peciva. Odločba trgovskega ministra z dne 20. marca 1915, drž. zak. št. 70, izpreminja nekoliko ministrsko naredbo z dne 30. januarja t. 1., objavljeno v februarski številki našega lista. Za izdelavo malega peciva se sme fina pšenična moka ali pšenična moka za kuho porabiti le v množini, ki' pri prvi ne prekaša 50 odstotkov, pri zadnji pa 70 odstotkov skupne teže mlevske množine, ki se predela. Ostanek obstoji iz pridatkov, ki so v navedeni ministrski naredbi označeni. Politične deželne oblasti morajo težo, obliko in ceno tega malega peciva določiti. Izdelovanje vsake druge vrste peciva iz pšenične moke je prepovedano. Obrtno izdelovanc neoslajenega cvi-baka je dovoljeno le s privoljenjem politične deželne oblasti. Za obrtno' izdelovanje slaščičarskih izdelkov vsake vrste, ki vsebujejo pšenično ali1 rženo moko, se sme pšenična ali ržena moka porabiti le v množini, ki ne presega 20 odstotkov skupne teže testa. Izdelovanje tega peciva je določeno le dva dni v tednu, ki jih določi župan, primerno krajevnim običajem, in jih javno razglasi. Za obrtno izdelovanje keksa se sme pšenična in ržena moka porabljati le v množini, ki ne presega 30 odstotkov skupne teže testa. Politične deželne oblasti smejo obrtno izdelovale slaščičarskega blaga iz surovega masla in drož-nega testa prepovedati in obrtno izdelovanje keksa časovno omejiti. Kot obrtno velja vsako izdelovanje v svrho odplatne predaje tretjim osebam. Naredba je stopila 25. marca t. 1. v veljavo. Kruha se ne sme porabljati za snaženje tapet in tal. Deželna vlada za Kranjsko je sploh prepovedala prodajo malega peciva.
*	Stanje setve. Vremenski položaj odgovarja željam poljedelstva in rast setve dobro napreduje. V mnogih krajih se je setev prebujno razvila in že so se bali, da preveč zdivja; ker pa mrzlejše vreme pospešuje okrepitev setve in nje odporno silo, so pomisleki izginili. Splošno se računa na bogato žetev, ker se je obdelovanje intenzivno pospešilo in kaže povsod po-množitev. Zasebna poročila o prihodnjosti žetve še nikakor ne prekašajo nezadovoljiva oficielna poročila, ki so tako na Avstrijskem kakor na Ogrskem na razpolago. Sploh sc bo pa letos poprej kakor sicer izvršila cenitev žetvenih šans v obeh državnih polovicah. Podlage bodo dale natančne poizvedbe obdelane zemlje in načina njih porabe. V prvi vrsti gre pri tem za to, že naprej poskrbeti pravično in enakomerno razdelitev pridelkov, ki bodo pri prihodnji žetvi na razpolago in izpa-dek žetve v kronovinah, ki so od vojne neposredno prizadete, izenačiti, da postane konzum enakomeren. Ako se bodo pri
stalno- ugodnem vremenu nade docela izpolnile, bo, tudi če se vojna nadaljuje, preskrba v prihodnji seziji lažja nego letos, ker se bo takoj iz početka računalo na to, kako bo mogoče izhajati vsem.
* Nova določila glede prodaje mesa v mesnicah ter gostilnah, krčmah in izku-hih. V ta. namen, da se zagotovi enakomerno presikrbovanje prebivalstva z mesom, je ministrstvo izdalo v ukazu z dne
maja 1915, drž. zak. št. 113, nova določila, ki omejujejo razpečavanje svežega in pripravljenega mesa. Mesarji ter gostilničarji, krčmarji in izikuharji smejo odslej le pet dni na teden razpečavati meso. Prepovedana dneva določi politično' deželno oblastvo. Bistveno določilo je v § 1. tega ukaza in se glasi: »Prodaja mesa, surovega ali pripravljenega (kuhanega, pečenega, sušenega itd.) ter obrtovalno prodajanje jedil, ki obstoje popolnoma ali deloma iz mesa, je dovoljeno samo pet dni1 na teden. Kot meso prihaja v tem ukazu v poštev: govedina, teletina, svinjina in kuret-nina, izvzemši klobase in notranje organe zaklanih živali, kakor pljuča, jetra, ledice, vranica, možgane itd.« Jagnjetina, koštru-nevo meso, kozje meso, divjačina, gosi in race niso prizadete.
* Trgovina z živino. Ministrski ukaz z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115, pri-
naša nova določila, ki so za kupčijo z živino jako važna. Določila veljajo samo za čas vojske. Trgovci z živino se morajo ob izvrševanju te svoje kupčije izkazati vsak čas z obrtnim listom. Oni trgovci z živino, ki si vzamejo skupovalce, jih morajo prijaviti pristojnemu okrajnemu glavarstvu ali magistratu. Vsak skupovalec dobi legitimacijo. Kdor brez legitimacije kupuje živino, ga zadene kazen. Legitimacije se dajejo samo takim osebam, katere so popolnoma zanesljive. Trgovec z živino je dolžan, voditi knjige ali zapiske, iz katerih so razvidni vsi nakupi in prodaje ter cene, za katere je bilo blago kupljeno ali prodano. Živinski trgovec je dolžan take zapiske na zahtevo vsak čas pokazati političnemu okrajnemu oblastvu. Deželna politična oblastva imajo pravico za posamezna ozemlja prepovedati, da se nakupuje živina, hodeč od hiše do hiše.
*	Dneve, ob katerih je dovoljena prodaja mesa in obrtovalno oddajanje mesnih jedi, je c. kr. deželna vlada z razglasom z dne 11. maja 1915, št. 11.189, za deželo Kranjsko določila. Razglas je stopil v veljavo dne 14. maja 1915 ter je sedaj prodaja mesa, surovega in pripravljenega (kuhanega, pečenega, prekajenega i. dr.) ter obrtovalno oddajanje jedi, ki obstoje povsem ali deloma iz mesa, kakor se vrši
po mesnicah ter v gostilnah in izkuhih, dovoljeno samo ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Prepoved torej pada na Kranjskem na torek in petek. S tem, da je c. kr. deželna vlada izbrala torek in petek za prepovedana dneva, je to vprašanje jako preudarno uredila. Torek in petek sta dneva, katera sta srečno zadeta in izbrana. Ustreženo je s tem tudi željam prizadetih kupčijskih in obrtniških slojev, v prvi vrsti gostilničarjev in mesarjev, ki so se na poziv trgovske in obrtniške zbornice pečali s tem vprašanjem ter se izrekli za torek in petek.
*	Odprava carine na nekatere predmete. Z odredbo z dne 19. aprila 1915 je vlada odpravila carino na več predmetov, med drugimi sladkor, izvzemši mlečni in barvani sladkor, čebulo in česen, sočivje, govedo in mlado govedo, ovce, koze, kozličke, prašiče od 60 kg in več, perutnino, divjačino, ribe, kruh in cvibak, pekarije, testenine, meso, sveže in suho, sir in različno pekarije.
Listnica uredništva.
Nekatera' poročila občnih zborov zadrug smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti. Vprihodnje pride vse na-vrsto:
VERM0UTH-’
*&*£££ lil Iti
pekarija, slaččičarna in kavarnasi 24-24
|j	Stari trg 21
jM	se priporoča sl. občinstvu
posebno z dežele
na zajutrk.
^	Filijalke:
*|4 Mestni trg štev. 6
Kolodvorska ulica štev. 6.
iiiiifiiiira
limita za
gostilničarske zadruge v L ubliani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, —= z dežele 1 K.	—:
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se ie ugodne prilike!
26 22—24
kakovosti prodaja po nujni toni tvrdka Br. Novakovič
vinska trgovina v Ljubljani.
i
'A
Vinska trgovina
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istiskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.29 23—24
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8	24—24	in	najsolidneje	tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepražarna za kavo z električnim obratom- =====	Zaloga	mineralnih	voda.
razpošilja po 60 vin. komad
v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju
Bvan Kos
mesar in gostilničar na Vrhniki.
Tovariši!
Tovarišice!
Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ,, Gostilničarju “ v vašem glasilu.
Pivovarna Mengeš
(Julius Stare)
  naznanja, da je otvorila -
na Vrhniki
novo zalogo piva za okraje Vrhnika, Logatec, Idrija - - in Cerknica. - -
Priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
zlasti marčno, dvojnomarčno in bavarsko pivo.
Natančnejše podatke daje ter sprejema naročila Lovro Rogelj,
sodavičar in založnik mengeške pivovarne na Vrhniki.
Zaloga stekla, porcelana in svetiljk
Fr. Kolmann
" v £jubljani 23 24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
ji. gaj ec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 28—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Ob. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Stepič
Spodnja Šiška štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon št. 262.14 23-24
priporočata svoja najboljša piva, vjp kakor:	*
X
marčno carsko, vležano in bavarsko v sodcih in
steklenicah. 2723-24
^ o •• i-j _i _ n _-__i «____________________m1aiIha	^
Specijaliteta Reinlnghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter11 v originalnih steklenicah.
Telefon
rnmm pivovarn ran
.1 •• v Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon St.
90.
X
X
X
x
x
n
n
x
x
x
x
x
Pivovarna Goss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva
v sodčkih in steklenicah.
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški.
£kx xxxxxxxxxxxxxx[xxxxxxx:«g
H
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Kranjska deželna vinarska zadruga
v Ljubljani
(deželni dvorec).
Opozarjamo sl. občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna
namizna in desertna vina
in sicer Belokranjec, Dolenjec in Vipavec.
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 56 litrov dalje. Desertna v buteljkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	22—24
0 kakovosti vin se lahko vsakdo prepriča v Unionski kleti v Ljubljani, kjer se točijo samo vina Deželne vinarske zadruge.
yivg. jffgnola
gam. dunajska testa 13. s
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni, bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Ront-genova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi zdravilnimi pripomočki,
Poljanska cesta 16.	36 23—24 Telefon št. 141.
i
Ha litina Mii Zalet v Spod. Šiliti pri Liljani
priporoča cenj. gostilničarjem in zasebnikom svoja priznano najboljša vina kot: dolenjska, štajerska, goriška er istrsko belo in črno po znižanih cenah.
.j.	.■=,	Postrežba	točna	in	zanesljiva.	=====
Dalje priporoča p. n. občinstvu hotel ,,Bellevue“ pri Ljubljani, ki ima krasno opremljene sobe z vsem komfortom za prenočišče tujcev in za letoviščarje. V restavraciji se točijo najfinejša stara vina. Izborna kuhinja. Kava vedno na razpolago. Najlepši razgled na Ljubljano in okolico. Svež zrak in krasni izprehodi po tivolskem gozdu.
Obenem se priporoča cenj. letoviščarjem hotel ,,StoI“ na Blejski Dobravi poleg postaje Dobrava med Jesenicami in Bledom. Krasno opremljene sobe za cele družine in posameznike. Dobra restavracija s f.no kuhinjo in dobrimi starimi vini ter kegljiščem in lepim senčnatim vrtom. Cene primerne. Lep izprehod do krasnega Vintgarja >/4 ure. 15 23—24
i
r
3BC
3EEE10
31=10
D1š][=JIh3G
31=10
31=10
3EEE3E
30
Adria, delniška pivovarna, Trst
Varilnica v Senožečah.
— (Železniška postaja Divača.) ==========
Vplačana glavnica K 1,000.000
Ustanovljena :: I. 1820.
priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo
■■■■	v	sodčkih	in	steklenicah	po	najnižjih	cenah.	=
								H
v=ji				"—'.II	11—-					
Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani
I	(Spodnja	Šiška)
I	priporoča	svoje	izborne	izdelke,	kakor?
^ marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dotoč se tudi tropine in sladne cime, hi so kot živinska krma zelo priporočljive. 3 23-24
Vk	S
^ P'
RS	Do
I
I
I
■
I
I
I
I
Ustanovljena 1.1818.
Ustanovljena I. 1818.
PIVOVARNA MENGEŠ
Julius Stare
priporoča svoje izborno viežano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
I
I
I
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini, na Vrhniki ali pivovarna v Mengšu.
1 24—24
Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim
češkim budjejoviškim delniškim pivom
plsensbega tipn.
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb. Napredak Sarajevo,
Beranek Banjaluka itd. to pivo.
52 23—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
Kieinoscheg- i Derby SEG
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek.— Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. — Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. —
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
--- Ljubljana,	Židovska	ulica	1.	-
Ul
3E
n
IE
Edina zaloga in podjetje te vrste na Kranjskem.
Zastopstvo za Štajersko, Primorje in Goriško.
GRAMOFONE GODBENE AVTOMATE na utež ali elektriko,
GRAMOFONSKE PLOŠČE - KLAVIRJE - PIANINE
posaicezne dele, vzmeti, igle i. t. d.
A. RASBERGER, Ljubljana
Sodna ulica št. 5.
Poleg c. kr. deželne sodnije.
Edina strokovna delavnica za popravo vseh vrst avtomatov In gramofonov, če tudi niso bili pri meni kupljeni.
Ugodna zamenjava starih obrabljenih plofič. Odplačevanje v malih mesečnih obrokih.
^ Q—n
POZOR! Na željo postavim v vsako gostilno godbeni avtomat ali gramofon, da se z nabranim denarjem isti sam odplačuje. Stare avtomate vzamem po najvišji ceni v račun. Zahtevajte cenik.
E
Ul
E
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica 27
priporoča: sodavico, pokalice, na-ravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah: jago-dovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
3Q
DDE
L
Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, Dvojnomarčno termalno in granatno::
UBE
PIVO
mn
28 24—24
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg ■	v	Ljubljani.	=
n
IE
J
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Za j ec. — Tisk ,.Narodne tiskarne".