84
Obrezavanje trt.
Po pravilih štajarske vinorejske šole.
Pogosto slabi rezači polovico branja aH trgatve na svojih vinjakih ali škarjah domii odneso. Krivo tega je, da prav ne vedo, zakaj se trs vsako leto pri nas reže, in kako je treba ga prav obrezati.
Zakaj obrezavamo trs? Glavni uzrok temu je, da hranivne snovi, prihajajoče iz korenine na vzgor, napelja-vatno do menj očes, kakor bi se to godilo brez obrezovanja. S prirezovanjem se toraj odpravi preveliko število očes. Nasledek temu je , da ostala očesa evr-81 ej a poženejo, krepkeje mladike in kabrnke nastavijo in veće in boljše grozdje dozorijo. Ker pa vsaka trsova sorta ne poganja enako, ampak nekatere bujneje ženejo in krepkeje v les rastejo mimo drugih, zato ima rezač na ta razloček pri trsih najpoprej ozir jemati. Al tudi ne glede na sorto niso ene in iste vrsti trsi enako močni, na kar se tudi ima paziti, kajti skušnje so pokazale, čem močneje raste trs, tem više na mladikah nastavlja najboljša, naj rodo vitnejša očesa. Močni trsi kratko prirezani ostanejo navadno brez ploda. Znano dalje iz skušnje je, da mladike iz starega lesa prirastle ne rodijo. Zarad mrzlega našega podnebja pa ne moremo trsu pripuščati, da bi se tako razraščal, kakor v južnih in toplih deželah. Prisiljeni smo ga tudi zarad tega obrezovati.
Iz vsega povedanega dajo se nekatera pravila določiti, katerih pri nas ne gre prezirati brez velike škode.
Novi nasad je treba kratko prirezovati, na 1 ali 2 očesi, to pa več let, navadno 4—1>. Kdor tako ravna, temu se mladi trs krepko ukorenini in tako sposoben postane, da mnogo let čvrsto raste in dobro rodi. Ker naši vinogradarji tako ne ravnajo, zato jim novi nasadi pogosto ali celo spodletijo ali mnogo let hirajo.
V rodnih vinogradih je pri rezitvi gledati, ali je trs močno ali slabo v les pognal. Slabi trsi režejo se bolj na kratko, močni na dolgo, to pa tako,   da se mu na-
reže nekaj lesa,  ki ima roditi,  nekaj pa pasti,   da za
drugo leto doraste v krepek les.    Ne gre tedaj v enem
vinogradu vse trse enako rezati.   Velikoveč pri vsakem
trsu se ima premisliti,   zakaj   se  mora   tako in
ne drugače obrezati.    Zato je res čudno ,   kako
^            vinogradarji pogosto   nevešče  otroke   in  ženske
med  rezače pošiljajo.    Da mora  les  pri  rezitvi
zrel biti,   to je  samo ob sebi razumevno.
Trsu se pušča pri rezitvi dvojni les: eden ima letos roditi, drugi pa za prihodnje leto v ro-rodilni les dorasti. Kot rodilni les se prirežejo rezniki, šparoni, potici, biki, konjiči, vtikance, vlačence itd., za drugo leto pa kratki rezniki k večemu do 2 očes. Les, ki je uže rodil, se ima vsako leto popolnem potrebiti, če je prej bil na-        rezan kot šparon, potic, bik, vtikanca itd., če je
  pa bil reznik ,   tedaj pa  se  vsaj   prikrajša.    To
je potrebno, ker bi drugače trs previsoko spustili. Rodilnega lesa nareže se od lanskih mladik,  ne pa od starejših, zlasti od onih ne, ki so prirastle iz starega lesa  ali iz debla.
Na to pravilo se pri nas jako malo ozira, kar je pogosto krivo, da vinogradi ničesa ali malo obrodijo. Navadno narežejo šparonov itd. iz mladik, ki so na spodnjem trsovem oddelku izrastle, a te so najmanj rodovitne; zmiraj više pa režejo zmiraj krajših reznikov. Kdor tako rezati da, temu odnesejo rezači polovico trgatve na vinjakih ali škarijah. To je lahko dokazati. Hranivne snovi gredo od korenine na vzgor in silijo proti koncem rastline nad zemljo, toraj v najvišje ali skrajne dele trsove in iščejo tukaj spremeniti se v sad. Al ker imamo tukaj vsled napačne rezitve namesti šparonov itd. samo kratke reznike, tedaj ne more trs tako obroditi, kakor bi sicer lahko. Rezniki poženejo res krepko in rastejo bujno, ali rodijo malo ali nič, ker so jim mladike izrastle iz lesnih, nerodovitnih očes.
Tukaj utegne kdo ugovarjati rekoč: jaz imam preslabe trse, da bi jim ob skrajnih koncih narezaval šparonov, bikov itd., tudi so mi spodnje mladike prekilave, da bi jih zamogei v reznike prirezati za drugo leto. Odgovorimo: če je tako, tedaj pa se takošen trs sploh ne reže na plod , ampak morajo mu se potrebiti vsi šparoni itd., treba ga prirezati v kratke reznike, da si do druzega leta pomore. Za tako pomlajenje trsa je vselej skrbeti takrat, kedar nam previsoko narašča. V ta namen se pusti reservni reznik na 1 ali 2 očesi mogoče nizko na trsu. Nič ne dene, če se za takošen reservni reznik odbere mladika, ki je iz starega trsja iz-rastla. Tako si vinogradar najhitreje pomaga in ni se mu bati, da bi zarad pomlajenja 1-2 leti sadež od trsa cel6 pogrešati moral.                           „Gosp. priloga".