M^enskaM^AN
9. oktobar 1978-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
BRNIK V BOKU S FRANKFURTOM
V ljubljanski kotlini zna biti taka megla, da Se vrabci "hodijo pe§". Zaradi tega je bilo ljubljansko letališče večkrat zaprto in letela so se morala spuščati na druga letališča ali pa so kasnila. Zato so slovenski gospodarstveniki odločili da vložijo denar v rekonstrukcijo in modernizacijo Brnika. No in tako je letališče na Brniku najsodobnejše v vsej Jugoslaviji in na Balkanu.
To čudo aerodromske tehnike je narpavljeno samo v 50 dneh, dočim isti porodni krči na zagrebškem letališču trajajo že več kot tri leta. Zagreb se bo kmalu priključil Ljubljani in tako bosta v Jugoslaviji dve najsodobnejši letališči.
Tritisoč in tristo metrov dolga in šesteset metrov dolga temna asfaltna vzletna ali pristajna steza je osvetljena z 220 posebnimi sveti-ljkami, ki so ugrajene tako, da ne motijo ko se letala spuste na stezo z brzino 240 km. na uro. Svetiljke so postavljene po sredi in ob straneh steze v raznih barvah in pod raznimi koti, kot je potrebno za varen vzlet ali pristanek letal. Na letališču so montirane posebne naprave, instrumenti za avtomatsko merjenje za navpi-
čno in vodoravno vidljivost in ti avtomati vse to prene-so na računalnik, ta avtomatično prenese preko TV ekrana komandnemu stolpu, ti pa prenesejo in posredujejo pilotom v letalih. Na podeben način dobijo in posredujejo meteorološke podatke. Tako je človek s svojimi nesigurnimi čutili izključen, vse je zaupano sodobni tehniki. Večje varnosti tudi na poznenem frankfur-tskem letališču ni, katero slovi kot eno najsodobnejših v Evropi.
Brnik je sedaj uvrščen med ona letališča v svetu na katerih so zavarovani vsi varnostni, prometni in tehnični pogoji za domači, mednarodni in medcelinski robni in potniški promet. To pomeni da Brnik lahko sprejme najtežja letala z vseh delov sveta. Sledeča razvojna stopnja bo namenjena udobnosti potnikov, to pomeni, da bodo prenovili tu-dil letališke zgradbe, jih modernizirali po sodobni tehniki. V sedanji razvojni stopnji rekonstrukcije na Brniku je dana varnost potnikom in bilo je vloženo kot poročajo 24 milijard dinarjev.
L.K.
PO
SIOVENU
. BOGOJINA — Mladinska organizacija v tem kraju je priredila festival zabavne glasbe z naslovom »Prvi glas Pomuija«. Na prireditvi je nastopilo 11 pevcev, spremljal pa jih je ansambel Horoskop.
MARKOVCI — Nedaleč od stare osnovne šole v Markovcih na Ptujskem polju bo zrasla nova sodobna šola, ki jo gradi mariborski Marles. S tem se uresničuje večletna želja domačinov.
METLIKA — Odprli so novo prodajalno kruha, slaščičarno in bife, kar so krajani potrebovali že dalj časa. Investitor je bil Žito Ljubljana, tozd Pekarna Dolenjska.
KOSTANJEVICA NA KRKI—Na letošnjem kiparskem simpoziju Forma Viva je sodelovalo pet kiparjev in sicer: Jon Oxman in Rolf Westfall iz Amerike, Kamuro Masamicu z Japonske ter Vili Bossi iz Italije in Ratko Petrovič iz Jugoslavije.
DOLENJSKE TOPLICE — 1. avgusta so odprli prenovljen in poso-¡®SipIe£ zdravilišči js zdaj eden najlepših pri nas. Zdraviliška stavba je sicer .stara že nad dvesto let.
KRASNA SI, BISTRA HČI PLANIN!

MIho« dom m Vrilču
Trentarska bistra hči planin je že od nekdaj navdihovala pesnike, danes pa je najbolj mamljiva za kaja-kaše, ki jo prihajajo izzivat in premagovat tudi iz sosednjih držav, s svojstveno bistro zeleno-belo barvo, živahno in kar divjo naravno, še predvsem pa čudovito okolico, pa privablja tudi številne turiste z vsega sveta.
Visokogorsko dolino oklepa obod alpskih vršacev na čelu s Triglavom, Jalovcem, Prisojnikom in Bavškim Gr-intavcem, med ostalimi vrhovi pa so tudi Kriški podi, kjer so tri najvišja jezerca v Sloveniji. Na vrhu doline Trente, ki nosi isto ime kot 16 kilometrov razpotegnjen kraj, izpod Snite v višini 916 metrov izvira Soča. Ob koči pri izviru je toliko izletnikov, ki se odločijo za ogled globoke votline, iz katere priteče lepa reka, da za vse skoraj ni prostora. Soča se je od izvira do Loga, edinega strnjenega pozidanega dela vasi, nekdaj imenovala Snita, in šele po združitvni voda iz Zadnjice si je prislužila ime Soča.
V Zgornji Trenti se čez betonski most hudourniške struge Socče po 24 serpen-tnah pridrsa z Vršiča makadamska cesta. Preden doseže most jo pozdravi Kugyj-ev spomenik. Trento in Sočo pa ni opeval le Julius Kugy, odkritelj ene izmed poti pesnik Rudolf Baumb-ach, pa številni naši presni-ki, najlepše seveda Gregor-
čič, že pred skoraj dvesto leti pa jo je prvi podrobneje opisal Baltazar Hacquei.
Soča je tipična gorska reka v zgornjem toku ima značilo hudourniško strugo, posejano s številnim skalovjem, med katerim ni dovolj prostora za kajak. Prva pomnoži njeno vodovje Zadnjica v Trenti, pozneje sprejme z desne Koritnico in Učjo, zleve Lepenico, Tolminko in končno še Bačo, okrepljeno z Idrijco. Avgusta navadno nima veliko vode, zaradi snega, ki se je letos dlje kot navadno zadržal v neprosojnih stenah visokih vrhov, pa nam je ob našem obisku namenila kar ugodno napolnjeno strugo. Sičer pa sodi med reke, za katere je značilno veliko nihanje med visoko in nizko vodo, saj je pri Soči razmerje celo ena proti dvajset.
Za betonskim mostom, ki odlepi beli makadam od glavne ceste proti Domu Kl-ementa Juga na koncu doline Lepene, odkoder vodijo planinske poti proti Komni in še naprej proti našemu najvišjemu očaku, letošnjemu slavljencu, slikovit tolmun, katerega mudro zelena globočina žari v odsevu sonca, zaključi Korita. Preden spustimo kajake v vodo in zaveslamo Mostu na Soči naproti, se ozremo še na levo strane brega, proti je med prvo svetovno vojno potekala frontna črta. V bližini pa sta bili v drugi vojni partizanski bolnišnici Na skalah in Na skali.
Nad Žerjavom: onesnažen zrak je uničil vse rastje
KAMNIK — V počastitev občinskega praznika Kamnika so 27. julija na Bakovniku odprli nove proizvodne prostore podjetja Alprem iz Kamnika. Alprem je specializirano podjetje za izdelovanje aluminijastih izdelkov.
LJUBLJANA — Slovenski dnevniki — Delo, Dnevnik, Večer — se bodo s 1. novembrom podražili za 50 par in bodo tako stali po 4 dinarje.
ŽIRI — Čebelarska družina iz Tatov, ki je lani praznovala že 70-letnico obstoja, bo še letos dogradila čebelnjak, ki bo pravzaprav majhen čebelarski dom, saj bo v njem tudi soba za sestanke.
PORTOROŽ — Pristajalno stezo na sečoveljskem letališču so podaljšali na 850 metrov, zdaj pa grade še novo letališko stavbo in druge objekte. Prenovljeno letališče bo lahko z majhnimi letaK pritegnilo tudi tuje turiste.
TRBOVLJE •— Tukajšnja strojna tovarna slavi 30-letnico obstoja in ob tej priložnosti bodo izročili namenu nov obrat, v katerem bodo izdelovali cestno mehanizacijo.
kar po i omace...
Otrok je oseba, ki nadaljuje kar odrasli začno. Otrok je danes bitje, ki bo nekoč obsojalo kar smo ustvarili mi - današnji svet. Prepadu, ki je nastal med otroci in starši, so krivi starši, ki so hote ali nehote postali sužnji sodobnega gospodarskega sistema. Vsled pomanjkanja časa se je družina v smislu kot jo nekateri od nas še poznamo iz spomina, skoraj razpadla. Povezanost med družinskimi člani je takorekoč izginila. Starši in otroci, čeprav žive pod isto streho si postajajo tuji. Svobodnega duhovnega razvoja otrok v moji otroški dobi ni poznal. Prešli smo iz ene skrajnosti v drugo. Dočim v predvojnem času otrok ni smel niti svobodno misliti, mu danes v tem pogledu niso dane prave smeri. Današnje učiteljs-tvo se za značaj odreščajo-čega otroka ne zanima, a starši nimajo časa, da bi se mogli resno posvetiti gradnji otrokovega značaja. Otrok je prepuščen samemu sebi. Njegova notranjost mu je velika zagonetka, njegov odnos do odraslih, ki imajo vse manj časa za izražanje ljubezni, postaja vse hladnejši. Med otroci in odraslimi obstoji velik prepad. Dočim so starši nekoč smatrali, da so lastniki otroka, se danes, otrok ravno zaradi tega, ker je v mnogih pogledih zanemarjen, zaveda da pripada samemu sebi. Vsled razpadajočega družinskega življenja, je otrok postal osamljena edinica.
Ta pojav je postal pereče svetovno vprašanje. Takoz-vana Genevska deklaracija je Februarja 1924. leta prinesla sledeče odloke:
1.	Otroku moraju biti dani vsi pogoji za normalen duševni in telesni razvoj.
2.	Otroci ne smejo trpeti lakoto. Bolnim otrokom je potrebna zdravniška nega. Zaostalim otrokom je treba dati vso pomoč. Mladostne hudodelce je treba vrniti na pravo pot. Otroci brez staršev in brez doma morajo imeti zavetje.
3.	V času katastrofe mora biti otrok prvi, ki prejme pomoč.
4.	Otroku je potrebno vodstvo vse dotlej, ko se začne izdržavati sam. Otrok mora biti zaščiten pred izk-oriščevanjem.
5.	Otrok mora biti vzgojen v zavesti, da mora svoje talente posvetiti službi Človeštva.
20. novembra 1959. leta so predstavniki 78 zemlja v Organizaciji Zadinjenih Narodov prinesli sledeče odloke:
1.	da uživanje vseh gornjih pravic pripada vsem otrokom ne glede na raso, barvo, spol, vero ili narodnost.
2.	da vsi otroci imajo pravico do posebne zaščite, in do vseh ugodnosti in sredstev s pomočjo katerih naj bi se razvijal na zdrav in normalen način v svobodi in dostojanstvu.
3.	Otrok ima pravico do imena in narodnosti.
4.	Otrok mora imeti socialno zaščito v katero spada tudi hrana, dom, oddih in zdravniška postrežba.
5.	Otrok ima pravico do posebnega zdravljenja, vzgoje in nege v slučaju poha-bljenosti.
6.	Otrok ima pravico do ljubezni, razumevanja in vzdušja v katerem naj bi vladala medsebojna povezanost in varnost in nega, ki naj bi bila odgovornost staršev, kjerkoli in kaderkoli mogoče.
7.	Brezplačno šolanje in oddihin enake možnosti za razvoj vseh osebnih sposobnosti.
8.	Otrok mora dobiti takojšnjo zaščito in pomoč v slučaju nesreče.
9.	Otrok mora biti zaščiten pred vsakršno zanemarjenostjo, grobostjo in izkor-iščevanjem.
10.	Otrok mora biti zaščiten pred rasnimi in verskimi predsodki, in imeti pravico vzgoje v duhu mira in veso-ljenga bratstva.
Ko se globoko zamislimo v vse pravice, ki pripadajo otrokom, se pred nami pojavi zelo žalostna slika današnjega sveta in življenja na splošno. Bliža se konec drugemu tisočletju krščanske civilizacije, pa smo še daleč, daleč, veliko predaleč od sveta ki naj bi otrokom dal vse te pravice bodisi s strani staršev, družbe, šolskih ustanov in države.
Ni dolgo tega, ko se otrok niti ni smatral za spoštovanega člana človeške družbe, oziroma enakovrednega odraslemu človeku.
Osnovno in bistveno poslanstvo, ki ga človek ima je ustvarjanje boljšega sveta bodočim radovom. Tega dejstva se je človesto začelo zavedati na splošno šele po drugi svetovni vojni.
Skrajni čas je, da uvidimo da se otroci temelj bodočim rodovom, kakor smo mi bili temelj svetu, ki mu je malo manjkalo, da ni doživel splošno pokončanje.
Pohlep je izpodrinil ljubezen. Končno je vse človeštvo to uvidelo. Se je čas, da se človeštvo vrne na pravo pot, kar pa je odvisno ne samo od oblasti ampak od vsakega posameznika brez izjeme.
V to svrho je organizacija Zedinjenih narodov sklenila da vsi narodi sveta posvetijo leto 1978 pripravljanju za Mednarodno leto otrok, ki bo nastopilo z začetkom leta 1979.
Avstralija kliče vse organizacije, ki se količkaj bavijo z otroci, k tesnemu sodelovanju z IYC National Committee of NGO /non -governmental organisati-ons/ v svrho posvetitve 1. 1979 otrokom vseh narodov. To povabilo velja tudi za vse etnične skupine v Avstraliji. Upati je, da se tudi Slovenci v Avstraliji že dobro pripravljamo za to leto s primer nimi programi in da se priključimo mednarodni družini sveta na delu za boljšo bodočnost človeštva.
Pavla Gruden
IDRIJA — Tu bodo na Lenstatu začeli zidati novo šolo, ob kateri bo zrasla tudi nova športna dvorana, ki bo razen šoli služila tudi rekreativnemu in tekmovalnemu športu.
M - M ~ HJhllJPJJL^l-m - I
ZADNJE ZBOGOM
Grli majko svoga sina poslednji je put, Ja več sutra krečem na put bolom obasut, Želim majko da te gledam nek kraj dode želji, Mrzim "zbogom" koje če nas vječno da podijeli.
Kako ču ti sutra reči: Majko, nemoj plakati, Da je kamen mjesto srca, neče suze sakriti. Ti si sada stara majko u poznijim godinama, Sutra če nam zadnje "zbogom" biti na usnama.
Sudbina je moja majko prokleta to znam,
Ja se sutra s'tobom majko vječno opraštam. Pri pomisli, kada umreš da ti neču cjelov dati, Zbog toga če duša moja do groba da pati.
Nemoj majko da zajecaš u mom zadnjem zagrljaju.
Najteže je kad se majka i sin opraštaju.
Hoču majko da te gledam, da ispuniš želju meni,
Nemoj plakat, ostani mi u najljepšoj uspomeni.
Stefa VANOVAC
MONTENEGRO
TAXI TRUCK
PREVOZIMO SVE VRSTE NAMEŠTAJA U SVIM PREDELIMA MELBURNA
7 DANA NEDEUNO
Tel. 391-8654 U SVAKO DOBA
Vlasnik SLAVKO BARAČ
MARATON PUTNIČKA AGENCIJA I YARRA VILLE REAL ESTATE
50 ANDERSON ST YARRA VILLE TEL. 689-5973
Bilo da kupujete ili prodajete stanove, kuce, placeve, trgovine ili hočete da putujete u stari kraj, a možda i bilo koji drugi deo sveta. Sve to možete učiniti sa punim poverenjem preko.
VIDIČ DIMITRIJE koji vam stoji na usluzi u svako doba telefonom posle posla 314-2773
- BALKAN -MESNICA I DELIKATESEN
U našoj prodavaonici bičete posluženi sa:
-	Najkvalitetnijim sirovim mesom
-	Svim vrstama suhomesnatih proizvoda • Bogatim izborom naših specijaliteta
Spremamo meso za: čevapčiče, ražnjiče itd. Sječemo meso na naš način ili po vašoj želji. Usluga prijateljska, cijene povoljne Posjetite nas da se uvjerite
339 SPRINGVALE RD. SPRINGVALE, VIC. 3171 /preko puta Woolworthsa/ Telefon: 546-5023 Vlasnici: Milan i Vesa
BALADA O IVANU
Bješe jednom jedan Ivan siromah bio a mnogo pio.
Pijan ulicom teturao iscijepan, jadan mršav i gladan više pijan nego trijezan. U svom starom trošnom kaputu tražio je ostatke kruha.
Jedni mu se smijahu do suga
rijetki sažaljivo gledali.
Kad god je svoju mršavu on pružio ruku
moleči milost za bocu rakije,
za dim iz lule, uvijek je odbačen bio
i ko stari brod tražio svoju izgubljenu luku.
Spavao je uvijek u drugom dvorištu, pod drugim skalinama ili na nekoj staroj kašeti; u istoj svojoj pohabanoj odječi jednako se budio,
za samo jedno gorko životno iskustvo veči.
Šetali su Ivan i boca rakije dva vjerna druga od danas do sutra. Zajedno su pjevali spavali i maštali oko istog kruga.
Uzeo bi Ivan bocu poljubio je žedno, zatim joj imajuči mnogo vremena, pričao sneno. Pričao joj je o prošlim danima; o drugim gradovima, o dalekim zemljama,
0	povratku, o jednoj toploj domovini preko ocenana, i o hladnim pragovima svakog dana.
Čudan se par ulicom gega, čvrsto se drže ali se ne zna ko koga: da li Ivan bocu ili boca njega.
1	tako su išli ruku pod ruku
Ivan i boca, on sretan i nasmiješen poput sina i oca.
I dok je jednom tako pločnikom prolazio dah smrti nad njim se nadvio. Sa crvenom mašnom djevojčica stoji, i pred dolazečim autom prosuti novac po asfaltu broji.
Djevojčica se okrenu pa kad ga spazi
od sve mu snage jezik isplazi.
I skoči Ivan ...
tjelo se zanese umiri i skrasi.
Bješe jednom jedan Ivan, što dejvojčicu
sa crvenom mašnom spasi.
I nitko u mrtvo tijelo ne gleda blijedo ko stijena i kip od leda. Majka uze djevojčicu da je iza prvog ugla pusti, govoreči joj da pazi kada cestom prolazi.
I bješe jednom jedan Ivan,
bješe jednom a sad ga nema.
Svoj život je dao, nasmiješen i sretan.
Znao je ono što drugi nisu htjeli znati.
On star i odrpan imao je nešto drugome dati.
Neki su samo ramenima slegli neki su rekli: "bloody vog". Tako je to u ovom kraju svijeta gdje se nikom dolari nisu izlegli.
Iz pocijepanog džepa razbijena boca
rakije viri i kaplje na asfalt
jedina suza u spomen svog mrtvog druga.
I bješe jednom jedan Ivan.
Dobar je bio, al mnogo pio
siromah osto-siromah bio.
Ivanka Serdarevič
-ZNAM, KAJAT ČEŠ SE-
Voljela sam Tebe, više nego sebe,
voljela sam ljubila, i sad te izgubila.
Sada drugu ljubiš lažno ko i mene,
a sutra če srce i njeno da vene.
Ti nemaš srca ni za jednu ženu,
Ti samo uživaš u Ijepotu njenu.
Ja često zaplačem kad se sjetim Tebe
i proklinjem put na kojem sretoh te.
Sječajuč se na t_e još me rana boli,
al' se tješim da ču nekad, drugog da za volim. Uspomene na te, ja želim da zbrišem
i sve pjesme što o tebi ja napišem.
Znam, kajat češ se, kad sve ovo svatiš,
ali kasno ti je da se meni vratiš,
jer ja ču ti bol za bol da vratim,
ali ja se, znaj, neču pokajati.
Tajiba Cerič
SLAVUJ
Rastanak i suze cepaju mi grudi oh ubavo selo ostavit te moram, najljepše doba kad behar procvata. Tastadoh se s majkom i drenuh niz cestu
a slavuj sa grane pjeva tužnu pjesmu tužnom pjesmom slavuj hoče da mi kaže
kom ostavljaš majku drugi da je hrani
što ostavljaš Bosnu jer je tamo nema. Ne ostavljaj polja livade i šume kom' da pjevam pjesmu kad je ne razume.
Kom' ostavljaš dragu i dječicu malu u tudinskoj zemlji njih češ željan biti. Što ostavljaš vrelo tiho što žubori ko če pjevat samnom da se pjesma ori.
Zašto iči moraš, nemoj suze driti sa tudeg češ vrela mutnu vodu piti.
A kad nazad dodeš mene neče biti jer ču i j a krenut od luga do luga moram da potražim vernijega druga. Ti, slavuj u mali, što me s pjesmom opi
evo tuda lada poče da se topi. I kad na dnu mora prekriju me alge ko če onda meni mesto moje drage na obraz da spusti jedan poljub vreo. A ti češ da ideš od luga do luga, pjevat tužnu pjesmu-nema tvoga druga.
Danilo Burič
SAMOČA
Kišne kapi orosiše okna na prozoru mome u hladnoj sobi sli vaju se tiho kao vrele suze niz smrznuto lice niz obraze moje.
Hladnoča steže tjelo mi drhti u tamnom kutu kraj prozora stara i gledam u sumrak što lagano pada i ulazi tiho u premrzlu sobu.
Ovo tude mjesto nepoznato meni što dodoh u njega bježeči od sudbe aP sad još više j a osječam bjedu i patnju što trpim j a u duši svojoj.
Oh, padaj kišo plači mesto mene jer oči mi više suza nemaju tuga i bjeda sve mi je odnijela za godine ove što sam podnijela.
Suda Bernhardt.
MENI JE ZAO
Da sam stobom ostao majko,
da nišam pošao u dalek svet,
možda bih znao šta život znači,
al nišam slušao ja tvoje reči.
Da sam tvoje reči slušao majko,
dani moji bili bi večni, a tebi bola naneo nebi, i u životu bili bi srečni.
Ali majko moja tL nisi,
u mojim mislima da uvek ti
si,
i s tvojim likom uvek sam
tio,
o tvojim rečima vaskom pričao.
Stobom sam majko bio srečan
kad sam otišo nestade sreča o, majko moja meni je žao, zašto ja nišam stobom ostao.
Majko ja neznam šta bih sad dao,
da mogu stobom biti bar malo,
N stobom živeo sreči»" a onda bih te slušao večno.
Dragan Stojanovič Canberra